Pofftnlm plačana v n»tM
fljjH abbonament« pe*telt SR IB
Slovenski
Prtzzo • Gena Lir 0.50
Štev. 283
V Ljubljani, v petek, 11. decembra 1942-XXI
Leto Vil.
U ključne oooblaščenka u ogla Sevanje Italijanskega to tujega Izvora: Oni on e PnbbLlcitd Italiana & A. Milana
Ur »d o lit v« Id opmi: Kopltarleva fi. Ljubljana Bedazlont Ammtnlstrazione; Kopitarjeva (L Lublana.
Jonceesfooaria eeelusiva per la pnbbllelU dl provtnlenaa (taliana ed eutermi Union e PnbbllelU italiana S. A. Milana
Bollettino n. 929
Ardita azione degli aerosiluranti nella rada di Algeri
II Quariier Generale delle Forze Armaie co-munica:
Tiri di artiglierie sul fronte cirenaico. Duranle un attacco effettuato su di un aero-porlo da velivoli di assalio germanici selte appa-rechi brilannici venivano incendiafi al suolo.
In Tunisia, nostre paiiuglie hanno svollo in-tensa attivita esploraliva.
Ad occidenie di Tebourba e siaia respinta una puntala di mezzi blindali avversari alcuni dei quali sono stali distrulli.
Torino e stalo nuovamenle bombardato quesla notte da aeroplani nemiri. Molti gli edifici colpiti, i crolli e gli incendi; ingenti, nel complesso, i dan-ni. II numero delle viitime della precedente incur-sione e stato fir.ora acceriato in 65 morli e 112 feriti; non ancora prscisate le perdite della notte scorsa.
Una formazione del 105° Gruppo aerosiluran-li, al comando del capitano pilota Urbano Mancini, superando condizioni atmosferiche parlicolar-mente avverse, compiva ieri un’ardita azione con-tro il naviglio nemico nella rada di Algeri: due piroscafi rispettivamente da 16.000 e 10.000 tonn., centrali, saltavano in aria; nel successivo combat-timento con la caccia avversaria un »Curtiss< era abhallulo. Gli aerei hanno falto lulli ritorno alla base.
Vojno poročilo st. 929
Drzen letalski napad na alžirsko luko
16.000 in 10.000 tonski parnik zletela v zrak
Topniško streljanje na cirenajškem bojišču. Med napadom na neko letališče so nemška na-skakovalna letala na tleh zažgala 7 angleških letal.
... v Tuniziji so naše patrole izvajale žive ogled-mske nastope. Zahodno od Teburbe je bil odbit sunek nasprotnikovih oklepnih vozil, od katerih jih je bilo nekaj uničenih.
Nasprotnikova letala so nocoj spel bombardirala Turin. Mnogo poslopij je bilo zadetih, mnogo se jih je podrlo in izbruhnilo je mnog<^ požarov. Skoda je v celoti znatna. Število žrtev poprejšnjega napada znaša doslej 65 mrtvih in 112 ranjenih. Niso še ugotovljene izgube od snofi.
Oddelek 105. skupine letalskih lorpednikov pod poveljstvom slolnika-pilota Urbana Manzinija je premagal posebno neugodne vremenske razmere ter izvedel drzen nastop zoper nasprotnikovo ladjevje v alžirski luki. Dva parnika, eden 16.000 in drugi 10.000 ton, sta bila zadeta in sta zletela v zrak.
V	boju, ki se je potem razvil z nasprotnikovami lovci, je bilo zbito eno letalo vrste »Curtiss«. Letala so se vsa vrnila na oporišče.
Pripomba k vojnemu poročilu številka 929: Nastop, ki ga navaja včerajšnje vojno poročilo in ki je veljal ladjam v alžirski luki, je izpeljal do zmagovitega konca naš oddelek, poslan na napadalko ogledovanje v predel okoli Bougije, pa se je z globokim občutkom za pobude pognal iskal večjih ciljev. Letala so vodili naslednji piloti: poročnik Ernest Gorelli, podporočnik Olind Casanova, poročnik Marij Bozzi, narednik Boci, desetnik Ivan de Risi.
Itaiifanske čestitke laponskemu cesarju ob prvi obletnici vstopa v vojno
Pozdravne brzojavke Vladarja, Duceja in zunanjega ministra — Proslava pomembne obletnice v Rimu
Rim, 11. decembra, s. Ob obletnici posega Japonske v vojno trojne zveze so Vel. Kralj in Cesar, Duce ter zunanji minister poslali japonskemu cesarju, ministrskemu predsedniku ter zunanjemu ministru goreča voščila, katerih besedilo se glasi:
»Nj. Vel. Hirohitu, japonskemu cesarju, Tokio.
Naj Vaše Veličanstvo izvoli ob obletnici japonskega vstopa v vojno sprejeti moje najprr-srčnejše in kar najbolj prijateljske želje za vedno večjo veličino cesarstva Vašega Veličanstva ter za skupno zmago naših narodov. — Viktor Emanuel.«
»Eksc. Armadnemu generalu Hklekiju To-ju, ministrskemu predsedniku, Tokio.
Zdaj je leto dni, kar se je začela vojna med japonskim cesarstvom ter angleško in ameriško demokracijo. Trdi udarci, kj jih je Japonska od tedaj zadala skupnim nasprotnikom držav trojne zveze, pomenijo bistveno važno razdobje na poti do neizogibne zmage. Medtem ko se Italija v popolni skladnosti načrtov in vzorov z Nemčijo fr^r Japonsko bori docela svesta si tega, kaj bo jutri, želim po Vas poslati Junaškemu narodu svoja najtoplejša voščila. — Mussolini.«
»Eksc. Tani, zunanji minister, Tokio.
Na dan, ko stopa japonsko cesarstvo v drugo leto svoje vojne, Vam v najprisrčnejšem in prijateljskem tovarištvu želim poslati svoje pozdrave ter kar najbolj goreča voščila za srečo narodov, ki so neločljivo združeni v trojni zvezi. Veliki uspehi, ki so jih japonske oborožene sile dosegle v 12 mesecih boja, so trdno poroštvo za bodočnost. — Ciano.
Rim, 11. decembra. 6. Danes ob 13.15 bodo italijanske radijske postaje prenašale govore zunanjih ministrov držav trojne zveze za prvo obletnico japonskega poseda v sedanjo vojno.
Rim. 1t. decembra, s. Rimsko prebivalstvo, ki že leto dni z največjim zanimanjem spremlja zmagoviti boj Japonske, je imel« priliko ob-čudovoti junaštvo japonskega vojaka na bojišču, ko se je večina udeležila ogleda vojnih filmskih tednikov, katere je dal japonski poslanik prikazovati v enem največjih rimskih kinematografov. Kino je bil ves navešen z zastavami držav trojne zveze. Ta korak japonskega zastopnika je bil rimskemu] prebivalstvu zelo všeč in je v kar največjem številu napolnilo obsežno dvorano.
Predstave so bile tri: pna za zastopnike oblasti in ugledne osebnosti, druga za vojaštvo, tretja pa za ljudstvo. Prve predstave so se med
Uspešen napad nemških čet na srednj‘em odseku
■	■	IVV
južnega bojssca
Sovjetski napadi ob Tereku, med Donom in Volgo ter južno od Umen-skega jezera krvavo zavrnjeni — Letalski napad na Demo in na Bougie
Hitlerjev glavni stan, 11. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Na odseku pri Tereku so nemške čete razbile koncentričen napad sikupine sovjetskih sil. Krajevni sovjetski nastopi so se izjalovili.
Med Volgo in Donom so bile sovjetske sile, J'm je posrečil vdor, obkoljene in uničene. V ostalem so imeli Sovjeti prj nadaljevanju neuspešnih napadov ponovno visoke izgube. Izgubili so v dnevih 8. in 9. decembra samo na tem odseku KM oklepnike.
Kljub hudi obrambi so vrgli pehotni in oklepni oddelki nasprotnika v velikem loku Dona dalje nazaj in zavrnili njegove protinapade, pri cemeir je bilo uničenih 16 sovjetskih oklepnikov
Na srednjem odseku bojišča se nemški napad nadaljuije zelo uspešno. Pripeljanih je bilo vec sto ujetnikov in zaplenjenega mnogo orožja. Sovjetski protinapadi so bili zavrnjeni. Bojna letala in strmoglavci so obstreljevali zbiranje sovjetskih čet in železniške cilje. Napadal-
ni oddelek neke letalske divizije so uničili 59 utfldbic in bojnih postojank.
V teh borbah in južno od Ilmenskega jezera so Sovjeti izgiubili vsega 72 oklepnikov.
V Clrenajki je letalstvo napadlo Derno, pri čemer je bilo sestreljenih 7 angleških leta!. V Tnnisu je bilo zanadi slabega vremena samo krajevno bojno delovanje. Zavezniški sunek Jugozahodno od Teburde je bil krvavo zavrnjen.. Veliko število oklepnikov je bilo zažganih z obstreljevanjem.
Bojna letala so z bombami hudo zadela trgovsko ladjo srednje velikosti v pristanišču Bougie in obstreljevala z vidnim uspehom zavezniška oporišča.
Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili preteklo noč pri poletih letal nad zahodnim in zasedenim ozemljem v smeri proti Italiji tri angleška letala.
8. decembra so ob izlivu Gironde odkrili majhno skupino angleških saboterjev ter jo v boju uničili.
Glavni vtisi Ducejevega govora v tujini
.. Berlin, 11. dec. s. Rimski dopisnik nemškega lista »Nationalzeitung« je podal pregled vtisov, ki jih je napravil veliki Ducejev govor po vsem sve-tu ter med drugim napisal: »Po tednu dni lahko ugotavljamo dvoje: dejstva sama osvetljujejo predvsem nravno silo govora, poleg tega pa so bili v tujim prisiljeni upoštevati in zato znova priznati, da je Mussolini verno tolmačil čustva, ki preve-
Politične in vojaške zmešnjave po ameriškem izkrcanju v Severni Afriki
Tanger, 11. decembra, s. Nesoglasja, ki bi
jih na kratko lahko označili s stavkom: »Darlan
je zapisan v Washingtonu tako, kakor De Gaulle
v Londonu«, povzročajo še večjo zmešnjavo in zaskrbljenost ne samo v krogih francoskega afriškega imperija, pač pa zlasti tudi pri severnoameriškem generalu Eisenhovverju, ki so mu nemalo nadležne vedno nove in vedno večje težave z že itak preveč zamotani afriški pustolovščini. Zdi se, da je ta ameriški general nezadovoljen in naravnost besen zlasti zaradi dejstva, da se prepiru med francoskimi voditelji pridružujejo zdaj javno tudi nesoglasja med Belo hišo in Downing Stree-tom, spričo katerih se je splošna zmeda še povečala. K temu dodajajo še — in to so zahtevali dogodki v Tuniziji, ki so ugodni za državi Osi — zadnji stiki med Boissonom, guvernerjem francoske Zahodne Afrike, generalom Noguesom, najvišjim predstavnikom francoskega Maroka, ter Darlanom.
Tako lahko dobimo pravilno predstavo o zmešanem položaju, ki ga je povzročilo ameriško-angleško izkrcanje v francoski Afriki. Res se zdi, da je Darlan, ki so ga zadnja kolebanja Wa-shingtona, zlasti VVillkiejevi uradni napadi naravnost razjezili, dal vedeti generalu Eisenho-werju, da bo vso to godljo imel kmalu Čez glavo in da ni pripravljen, da bi ga kdo -trpel, še manj pa, da bi ga komur koli žrtvovali, zakaj v danem trenutku da lahko sam misli nase In na koristi svojih pristašev. Očividno je Darlan na-migaval na francoski Maroko in na francosko Zahodno Afriko — z guvernerji teh dežel je imel te dni dolge in tajne razgovore — in je hotel dati na znanje, da bi bil prav tako, kakor je bil brez nadaljnjega izdal svojega državnega poglavarja in svojo domovino, pripravljen^ zagnati v morje tudi zastavo Združenih ameriških držav. Kakor se zdi, ameriškemu generalu spričo Dar-liMiove grožnje ni bilo vseeno. General Eisonho-
wer namreč dobro ve, da bi se brez maroških in zahodnjefrancoskih afriških pristanišč afriška pustolovščina utegnila spremeniti v nesrečo, zakaj alržirska pristanišča so kaj lahko dosegljiva za osna letala in ladje. In res je general Eisenho-Wer. hitro začel rotili Roosevelta, naj se vsaj za zdaj izogiba nadaljnjih polemik, zlasti pa, da naj zaenkrat še ne pošlje v Afriko preiskovalne komisije, kar so predlagali v Londonu. Proti tej komisiji nastopa Darlanova opozicija, ki vidi v njej neke vrste trojanskega konja, v katerem se skriva De Gaulle. Seveda s to komisijo, ki so jo predlagali Britanci, tudi severno ameriški general Eisenhower ni zadovoljen, kajti on ne prikriva
svojega ogorčenja, da mu ne verjamejo na besedo ____,_____________ ________ _______
in da bi v stvar, ki jo je dozdaj opravljal in vo- | maršal Petain priredil kosilo na čast feldmaršalu dil 011 sani, se drugi vtikali svoj nos in ga nad- I von Rundstedtu, nakar se je ta* vrnil v svoj glav-zorovali.	j	nj stan.
Razprave v angleški zbornici o zadevi admir. Darlana
vajo italijanski narod. Vsak opazovalec v Italiji je po Ducejevih besedah v poslednjih dneh lahko spoznal, kako se je še bolj razširil neki vzvišeni mir, kako je narasla duševna moč in volja do boja in do zmage kakor še nikdar poprej. A poleg tega je lahko videl kar se da zgovorna pričevanja, kakor na primer dokaze iskrenega tovarištva do družin, ki so bile žrtve angleških bombnih napadov. Še nekaj je, kar je moral vsakdo opaziti, da namreč strahovalni napadi niso dosegli drugega ko da so še bolj razvne^ sovraštvo do nasprotnika. To sovraštvo lahko imenujemo smrtno.«
Posvet med maršalom Petainom in nemškim vrhovnim poveljnikom v Franciji
Vichy, 11. dec. s. Na povabilo francoskega državnega poglavarja maršala Petaina je nemški vrhovni poveljnik na evropskem zahodu maršal von Rundstedt dospel v Vichy ter je imel dolg pogovor z državnim poglavarjem. S francoske strani so bili navzoči: predsednik vlade Laval ter glavni tajnik zunanjega ministrstva Rochad, z nemške strani pa generalni poročnik von Neubronn ter nemški generalni konzul Krug von Nidda. Obravnavali so zgolj in samo vprašanja, ki se tičejo razpusta francoske vojske. Na koncu razgovora je
Rim, 11. dec. s. Politični in vojaški položaj v Severni Afriki je še vedno glavni predmet razprav
v	Angliji. Ta teden tisk znova prerešetava posledice sodelovanja admirala Darlana pri nastopih zavezniške vojske v Severni Afriki. »News Chro-nicle« je objavil dolg uvodnik, ki nosi naslov “Primer admirala Darlana«. List trdi najprej, da ni prav, da bo razprava o tej stvari na tajni seji britanskega parlamenta. Pri človeku Darlanove vrste je treba imeti vedno dvome glede čistosti njegovih namenov in obljub Navzlic temu pa je potrebo, da se ohrani tajnost vladnih izjav glede položaja Darlana, včeraj v spodnji zbornici znova potrdil zunanji minister Eden. V odgovoru na vprašanja je Eden rekel: »Ta stvar je že urejena s izjavami predsednika Združenih držav in z izjavami, ki sem jih jaz podal tukaj v zbornici. Ne
morem dati nobenega zagotovila, da bi mogli dati takšna pojasnila, kakršna si naša javnost želi.« Odgovor kajpada zbornice ni zadovoljil, kajti delavski poslanec Bevan je zaprosil za besedo in povedal, da je javno mnenje še vedno resno zaskrbljeno zaradi Darlanove zadeve. Dostavil je, da nima namena škodovati odnošajem s katero koli drugo zavezniško državo, vendar vztraja pri zahtevi, da je treba parlamentu dati možnost, da pove svoje mnenje. Clan konservativne stranke Winterton je podprl Bevana in znova poudaril, da ima spodnja zbornica vso pravico, da govori na javni seji o vprašanju takega političnega pomena, četudi so to vprašanje načeli zavezniki. Eden je priznal, da ima Winterton prav, toda opravičeval se je, da s svojo izjavo ni storil nič drugega, kakor da je povedal stališče vlade. Liberalec Harric
drugim udeležili: japonski poslanik z osebjem poslaništva in z Japonci, prebivajočimi v Riiuu, tajnik fašistovske stranke minister Vidussoni, nemški poslanik von Mackensen 6 prvim svetnikom in vojaškimi zastopniki, siamski, bolgarski, hrvaški, švicarski poslanik, španski odpravnik poslov, poslanika Aloisi in Barone iz zunanjega ministrstva, člani Akademije, voditelji udje japonsko-italijanskih d'ruštev ter razne druge osebnosti, številni italijanski generali, višji častniki ter nemški častniki, ki so na poti skozi Rim, in drugi.
Zamimivi film je kazal napad na Pearl Har-bouT, padec Manille, padec Singapurja in Rangoona, spuščanje padalcev na Celebesu, zasedbo Jave in bitko za Aleute. Nat« so'kazali dnevnik »Luce< s slikami Japonske in njene mornarice. Občinstvo je z največjo pozornostjo spremljalo različne vojne prigode ter je večkrat ploskalo hrabrim vojakom prijateljskega naroda, kateremu je tudi priredilo manifestacijo tovariškega sočustvovanja.
Vladarica na obisku v rimski bolnišnici
Rim, 11. dec. s. Vel. Kraljica in Cesarica jc znova obiskala ranjence v bolnišnici »Regina Elene«. Dolgo se je ustavila pri njih ter spraševala o stanju in zdravljenju slehernega ter je vsem materinsko izrekala vzvišene tolažilne besede. Nato je Vladarica pregledala različne oddelke v bolnišnici ter več kakor po dobri uri zapustila bolnišnico v spoštljivem spremstvu ravnatelja in osebja.
Nečloveško angleško ravnanje z italijanskimi ujetniki
Rim, 11. dec, s. Objavljeno je bilo besedilo pisma, ki ga je legionar Angelo Bosi poslal svojemu bratu in ki je ušlo angleški cenzuri: Indiju, 19. 7. 1942-XX — Dragi brat! Ti, ki si v Italiji, malo poizveduj, če hodijo angleški ujetniki na pol bosi po blatu in £e nosijo obleke, ki se docela razlezejo, če jih trikrat opereš. Povej mi, če na železniških postajah tudi pljuvajo nanje, mečejo kamne in počenjajo samo take reči, ki bi jih zmogla samo tolpa zločincev, izvežbanih po voditelju tolovajev, kakor so delali z nami v Aleksandriji in Suezu. Tako so se straže, ki so nas spremljale, z nami zabavale. Med stražami so bili zastopniki vseh plemen: Avstralci, Novozelandci, Kanadčani in Poljaki. Le med temi zadnjimi je bil kdo, ki je imel usmiljenje z nami, a tudi tl se morajo pokoravati drugim ter molčati. Koliko bi ti še rad povedal, toda saj veš... ne smem. Zdrav sem še zmeraj. Moja morala je vedno visoka. Iskreno te pozdravlja tvoj brat Angelo.
Vesti 11. decembra
Švicarska vlada je izdala nove stroge ukrepe proti spekulaciji s prodajo zlatnikov. V bodoče smejo prodajati ali kupovuti zlato samo koncesionirane tvrdke. Maksimalna cena za zlato v zlitinah je 4970 frankov za kilogram čistega zlata, za kovance po 20 zlatih frankov pa 30.50 franka. V prodaji domačih in tujih zlatnikov pa se mora zaračunali 20% luksuzni davek.
Anglija je spet povečala obtok papirnatega denarja zn 70 milijonov funtov šterlingov, tako da znaša celotno povišanje !5?0 milijonov. Ob izbruhu vojne je znašal angleški obtok bankovcev 580 milijonov, sedaj pa znaša 950 milijonov funtov.
Turški parlament je odobril predlog za dodafcie kredite v znesku 60 milijonov turških li^, namenjene za narodno obrambo.
Švicarska vlada je naročila poslaniku v Londonu, naj vloži najostrejši ugovor proti no-
vi	kršitvi švicarske nevtralnosti po angleškem letalstvu 8. decembra zvečer. V navodilu je rečeno, da naj opozori angleško vlado, naj vendar izvaju zagotovila, ki jih je ponovno dala Švici.
Hrvaške vojaške oblasti so sklenile, da bodo dvignile vse tri jugoslovanske monitorje, ki so bili potopljeni pri Zemunu. Prvega so '/.c dvignili in je v popravilu.
Admiral Darlan si je s nodporo generalu Eisen-howerja pridobil položaj, s kuterega bo lahko izsiljeval zaveznike, piše švedski komunistični list »Dagens Vorker«.
Za svetnika pri hrvaškem poslaništvu v Rimu je bil imenovan dr. Vilko Boeko; dosedanji generalni konzul Hrvaške v Milanu pa je bil premeščen v Zaro. Bivši generalni tajnik usta-škega pokreta, Blaž Lorkovič, brat zunanjega ministra, pa je imenovan za hrvaškega poslanika v Bratislavi.
Hrvaško trgovinsko zastopstvo je odpotovalo v Sofijo na pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Hrvaško in Bolgarijo.
je predlagal, naj bi zbornica počakala, da bo Churchill podal svojo obljubljeno izjavo. In če bi smatrala, da ta izjava ni zadovoljiva, pa bo lahko zahtevala nova pojasnila. Zbornica se je nato zbrala na tajno sejo, da bi razpravljala o razvoju dogodkov v Severni Afriki ter o položaju Darlana. Zaradi napovedi da bo Churchill govoril o Darlanovi zadevi, ki tako močno zanima angleško javno mnenje, se je v zbornici zbralo izredno veliko poslancev. Kakor javlja parlamentarni dopisnik Reuterja, od začetka vojne še ni bilo tolikšnega Števila udeležencev. Navzočih jc bilo tudi mnogo lordov v ložah, ki so bile zanje rezervirane.
Najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti pri slovesni službi božji v stolnici
Na praznik zjutraj se je v stolnici ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti, mnogoštevilnih predstavnikov Oboroženih Sil in mnogoštevilnega občinstva vršila prisrčna slovesnost molitve za zmago in za poživitev krščanskih načel v borbi proti komunizmu.
Službe božje so se udeležili Visoki komisar. Divizijski poveljnik kot zastopnik odsotnega Armadnega poveljnika, Zvezni podtajnik kot zastop-
nik odsotnega Zveznega tajnika in vsi drugi predstavniki oblasti.
Po slovesni službi božji je vojaški kurat, ki je imel službo božjo, v nagovoru poudaril pomen nabožne slovesnosti, poudarjajoč vero, ki preveva Oborožene Sile in ves narod, ki najde svoj najčistejši izraz v trojnem imenu: Bog, domovina, družina.
Novo m o* to
Kdor sc mudi v Novem mostu, lahko opravi ve« naročila m dnin vsa pojasnila v zvezi s časopisi »Slovenec«	»Slov. dom«, »Domoljube,
»Bogoljub« iS!»v knjižnica« ter »Slovenčev koledar« v p'■Ini/nici »Slovenca« v Novem mestu. Le če t.odo naročniki redno plačevali naročnino,	list	prejemali,	sicer	bo ustavljen.
Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednjih krajev lahko izročijo ves nabrani denar in napravijo potrebne obračune pri podružnici v Novem mestu.
KUB
Partizanska ministra Kocbek in Leisiež rešujeta Suhor
Medtem ko vodstvo 0F zvrača odgovornost za vse zločine na »neodgavorne ehmente«, sta dva njegova najvplivnejša člana zapovedala do smrti mučiti in moriti p. Norberta Klementa in skupino slivenskih fantov
Ko je slovensko partizanstvo po dogodkih preteklega poletja izgubilo večino svojih borbenih 6il, ko so mu bile izpodrezane vse možnosti za obstanek med slovenskim ljudstvom, ko je to ljudstvo po tolikem mučenju in preganjanju pograbilo za orožje ter 6e postavilo v bran proti tistim, ki so si postavili za cilj uničenje slovenskega naroda, je »vrhovno* vodstvo slovenskega komunizma uvidelo, da je revolucije in partizanstva konec. Uvidelo je, da 6e je približal čas, ko se začenja točno ugotavljati odgovornost za gorje, ki ga je partizanstvo prineslo slovenskemu ljudstvu in njegovi zemlji. Ta strah pred odgovornostjo je bil tem večji zaradi tega, ker partizanskemu in komunističnemu vodstvu ni gre danes več za revolucijo, temveč zgolj za ohranitev golega življenja. Nado za to ohranitev morejo višji komunistični zločinci imeti samo, če bi se jim posrečilo ostati nepoznanim ali pa zvrniti odgovornost za 4000 poklanih Slovencev drugam.
Z nepoznanostjo ne morejo več računati. Slovensko ljudstvo ve,rda so ene najgroznejših morij, bs ;; kar jih je katiri narod v Evropi doživel, krivi:
. Kidrič. Basbler, Kocbek. Prežuhov Voranc — Lov-' renc Kuhar, ».Kardelj, Golob, Josip Vidmar, dr. Lemež, dr. Brilej, dr. Dermastja, Leskošek, Fajfar, lekra, Jože Rus, ki so po načrtu, plačani od naj-hiijših sovražnikov slovenskega naroda in ob na-ponu vseh svojih sposobnosti in sil vzgojili iz naše zapeljane mladine bataljone poklicnih ubijalcev in roparjev, ki so s tem našemu ljudstvu pred zgodovino pritisnili najžaloetnejsi pečat ter spravili na kocko njegov Obstanek. Ljudstvo jih pozna po imenu, po podobi, po delu tn po krvi. ki ei drži njihovih rok. Ljudstvo pozna ne samo nje, temveč tudi njihove ožje in širše zaveznike, pozna tudi duhovne pripravljalce komunistične morije. Zafo na nepoznano4t ne more nihče od teh ljudi več računati.
Ostane samo še druga pot: s propagando zvrniti odgovornost za 4000 umorov in za vse, kar so ti umori gorja rodili, na takoimenovane neodgovorne, zločinske elemente,* ki da so izkoristili idealno gibanje OF za izživljanje svojih temnili nagonov Vodstvo OF, pravijo, ne more za njihova strahotna dejanja odgovarjati, temveč se je vse to dogajalo proti njegovi volji, brez njegove vednosti in ne da bi bilo vodstvo moglo to preprečiti. Ta propaganda, ki naj jim opere krvave roke, 6e širi ustno in po raznih njihovih tiskovinah, zlasti v Ljubljani, saj so ti rublji slovenskega ljudstva po večini v perverznost zabredli tipi, sinovi takoimenovane boljše, pa do dna gnile, meščanske družbe. Ta družba si je nadela nalogo, da bo opravičila pred ljudsko sodbo in pred zgodovino zločince, kakor jih naš narod doslej ni premogel.
Toda vsa ta propaganda je samo propaganda in samo opravičevanje. Množe ae dogodki, ki do-
kazujejo, da se vse, kar store partizanij^AdT naj-podlejša zločinstva, tudi najbolj satanslio mučenje naših nedolžnih ljudi, ropanje in kar je še slavnih dejanj v nehanju slovenskega partizanstva, godi ne le z vednostjo, ne le z odobritvijo, ne le po zapovedi, temveč ob dejanskem sodelovanju vrhovnih voditeljev osvobodilne fronte*. Ni še mssec dni, kar je na primer bivši ljubljanski trgovec Roman Golob, znan pod partizanskim imenom '^krompirjev tat •, osebno vodil ropanje na slovenskih kmetijah in v vaških trgovinah po Kočevskem in v Dobrepoljah. Dokazano je. da je vse n. pr. umore pomembnejših slovenskih ljudi zasnoval in osebno vodil Aleksi j Baebler, po poreklu krščen in švicarsko pobarvan poljski jud. ki je leta in leta po evropskih zločinskih središčih študiral tehniko političnih umorov iti to tehniko preskušal v Španiji.
Najnovejši dokaz za popolno odgovornost in sodelovanje vrhovnih voditeljev OF pri vseh partizanskih grozotah pa so dogodki na Suhorju.
V	četrtek, 29. novembra ob 7 zvečer, je prihrumelo več sto partizanov s luvaške meje proti Suhorju. Prišli so na pomoč največji sedanji partizanski edinici »Cankarjevi« brigadi, katero so fantje preganjali tako, da je bila popolnoma v nemoči in bi bila uničena, če ne bi dobila pomoči od hrvaških tolovajev, ki jih kliče na pomoč vodstvo OF. Boj se je pričel nekaj čez sedmo zvečer, ko so začele regljati z vseli strani strojnice in puške proti šoli in župnišču, kjer so se utaborili fantje, da bi branili sosesko Boj je trajal dolge ure do ranega jutra, ko so partizani, katerih vrste so bile močno razredčene, spet odšli, za seboj pa pustili večje število požganih hiš in izropanih domov. Večje število partizanov je obležalo mrtvih na bojišču. Mno-desetin je bilo tudi ranjenih, todu te so ostali odnesli v gozd.
/. zvijačo sc je partizanom posrečilo dobiti v roke nekaj fantov, med njimi tudi duhovnika p. Norberta Klementa. Ujete fante so postavili pred posebno sodišče, ki »tn mu predsedovala partizanska ministra Edvard Kocbek in odvetnik dr. Lemež Milan, poleg njiju je imel glavno besedo še plavolas, visokorasel ljubljunski partizanski »evangelist«. To sodiSče je večino jetnikov obsodilo nn smrt, pred katero so obsojence mučili tako, kakor znajo samo morilci -novosrt človeka«. Delilci -pravice« so imeli med saln> fudi slovitega krvnika James (Džem«). Niaj-večjo pozornost pa so »novi kristjani« posvetili duhovnu p. Norbertu. Izrek sodišča ki sta niu predsedovala Ed, Kocbek in M. Lemež se je glasil:	»Žrtev je treba privezati na
drevo in ji rezati tul za udom in kos za kosom do zadnjega utripa.« Več ur je trajalo to zverinsko mučenje, dokler ni duhovnik izdihnil. Ni znano, ali je ob pogledu na gorečo slovensko vas in ob pogledu na razmesarjenega slovenskega duhovniku Edvard Kocbek snoval nove globoke speve c zemlji, o novem človeku in njegovi dobroti v smislu naukov svoje osebnostne revolucije, kakor jo je s svojim krogom oznanjal v »Dejanju« in drugod.
Spopad na'Suhorju, kuterega so silno oslabljeni slovenski partizani mogli izvesti samo s pomočjo potepinov in roparjev onstran Gorjancev in Kolpe, je iztrgal iz srede našega ljudstva tudi
17	mladih življenj s poveljnikom na čelu. Padji so v neenakem boju, ki ga je nasprotnik vodil z Vsemi nečloveškimi načini. Trikratna premoč ili mogla omajati poguma idealnih fantov, Zmu-galu je vera v poštenost in svetost borbe in zaupanje v zdrave in odporne sile slovenskega ljudstva. Ti padli fantje so si zaslužili globoko hvaležnost vsega ljudstva. Enako tudi njihov poveljnik Iztok, ki je padel kot junak, saj se je bil do zadnjega diha. Prestreljenega obraza, zlomljene noge in roke je kljuboval sovražniku, dokler ga niso popustile zadnje sile. In pobesneli roparski partizanski krvoloki so stresli svoj srd nad njim tako, da so umirajočemu s kopiti razbili glavo.
\ r-nio, da žrtve, ki padajo za sveto našo stvar, rode novo seme, dvigajo in utrjujejo ljudski odpor, ki je poroštvo da gre partizanstvo svojemu neizogibnemu poginu nasproti, Redki ostanki bodo kot preganjane zveri morali begati po gozdovih, dokler jih tudi tam ne najde roka pravice in jih ugonobi.
Še nekaj vrstic o pokojnem mučeniku patru Norbertu-Walterju, prvi žrtvi iz redovniške duhovniške vrste in sedemnajsti žrtvi med do sedaj umorjenimi duhovniki, kt so padli pod partizanskim rabeljskim nožem ali puško po groznih fnnknh in trpljenju.
Pokojni NValtcr je bil po rodu Ceh. Bodil se je 6. avgusta 19H), v Trutown. Zgodnjo mladost je preživel v Brnu na Moravskem, kjer je obiskoval ljudsko Solo in nižjo gimnazijo. Kmalu po pretekli svetovni vojni so se njegovi starši preselili v Ljubljano, kjer je njegov oče zastopal razno češke tvrdke. Du bi svojemu sinu edincu oskrbeli dobro vzgojo in izobrazbo, so dali starši mladega AValterja v zavod sv. ^Stanislavu v Št. Vidu. Ta okolnost pa je odločilno vplivala na vse njegovo poznejše življenje. V teh letih namreč je v njem dozorel sklep, postati duhov* nik-redovnik. Za starce je ta sinova odločitev pomenila veliko žrtev, toda vdali so se, ker mu niso hoteli braniti, da gre za božjim klicem. Po maturi je nato vstopil v noviciat križ.niškega reda. kjer je dobil redovno ime Norbert. Leto preizkušnje je napravil deloma v Ljubljani deloma pa na južnem Tirolskem. Naslednje leto so ga poslali študirat skolastično filozofijo v Innsbruck, kjer je bil gojenec jezuitskega zavoda. Po končanem študiju je sledil triletni študij bogoslovja na ljubljanskem vseučilišču. Medtem je dne 9. septembra leta 19**. napravil redovne obljube in bil 25 marca 1934 posvečen v mašnika. Svojo prvo sveto mašo je daroval pri Križankah v Ljubljani.
Nato je bil leto dni kaplan v Središču ob Dravi in eno leto prefekt v križanskem dijaškem konviktu. Od letu 1937, dalje je bil ves čas kaplan v Metliki.
Pokojnik je ljubil našo zemljo in naše ljud-stvoffcot svojo lastno domovino. Narava ga je bogato obdarovala z. izvrstnimi zmožnostmi. Bil je velik glasbeni talent. Slovel jo tudr kot odličen govornik. Obiskovalci križansko cerkve se še vedno radi spominjajo njegovih lepih nedeljskih nagovorov, ko je kot dijaški prefekt leto dni služboval v Ljubljani. Povsod so ga poz.nnli kot duhovitega in zabavnega družabnika. Zato je užival splošno priljubljenost, posebno pa ga je ljubila in spostovala mladina. Njegov ljubeznivi in prijazni nastop mu je pridobil povsod. kamor je prišel, mnogo iskrenih prijateljev in naklonjenih znancev.
Za mučenje in smrt duhovnika Norberta, ki je bil slovenskemu ljudstvu ob hudih urah to-lažnik-pastir, za mučenje in smrt fantov nu Suhorju toži to ljudstvo novega kristjana Edvarda Kocbeka in komunističnega krvoloka Milana Le* meža. Toži ju in ju bo tožilo, dokler ne bo z njuno krvjo zadoščeno pravici, ki bo po sodbi ljudstva zadela vsakogar, kdor je mul ljudstvom grešil,
Z Goreniskeea
Visoko vojaško napredovanje koroškega rojaka, Z veljavnostjo od 1. decembra je napredoval generalni major Julij Ringel, po rodu iz Velikovca, za generalnega poročnika. General Ringel je bil za zasluge pri bojih na Kreti odlikovan z viteškim križcem železnega križa.
Gostovanje italijanske umetnice v Celovcu, Sinoči je v glasbeni dvorani v Celovcu nastopila italijanska umetnica Marija Fiorenza, ki je zadnji čas pela lirske operne vloge v Kr. gledališču v Rimu in v Scali v Milanu. K(hcertirala je zadnji čas v raznih velikih nemških rhestih, prepevajoč pesmi in arije.
roča;
Navodila fašističnim hlerarhcm za zimsko obdobje
Tiskovni urad Zveze bojevniških fašijev 6po-
Po naročilu odsotnega Zveznega tajnika je včerai popoldne sprejel Zvezrri podtainik Capurso poročila ljubljanskih fašističnih hierarhov ljubljanskega fašija in dal navodila za čas zimskega obdobja.
Plemenit dar Pokrajinskemu podpornemu uradu
Gozdna uprava kneza \Vindischgratza je v želji, da podpre ob6ežno podporno dejavnost Podpornega urada Visokega komisariata tako v Ljubljani kakor tudi v vsej pokrajini, poslala Eksc. Visokemu komisarju znesek 5000 lir, ki je bil nakazan za podporno akcijo.
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani razglaša:
Število točk za prešite odeje, z vato polnjen® odeje, žimnice In ponteljne blazine ter za zavese, zavesnice in blazine.
Združenju trgovca« za Ljubljansko j>okrajino, Združenju industrljcet' in obrtnikov, Združenju industrijcev in obrtnikov — odsek za obrtništvo, Visokemu komisariatu {Tiskovni urad) in na znanje Visokemu komisariatu (Urad za kontrolo cen), Kr. kvesturi, komandi Kr. finančne straže in Okrajnim glavarstvom.
Glede števila točk. kt odpadejo na »prešite odeje, z vato polnjene odeje, Žimnice in posteljne blazine« ter na »zavese, zavesnice in blazine«, o katerih je govor v zaporednih številkah 4 In 11 oddelka V. ministrske tabele A, se sj>oroča, da se za le predmete u|jorab!ja število točk. ki odpade na dotične tkanine po številu metrov, ki so bili uporabljeni za izdelavo teh predmetov. Za te izdelke se torej pobirajo odrezki z rimskimi ali arabskimi številkami glede na to, kakšni odrezki odpadejo na tkanino, iz katere je izdelek napravljen.
V	veljavi ostane določba, da se bodo Izdajale nabavnice z arabskimi številkami za predmete, podvržene odrezkom z arabskimi številkami, nabavnice z rimskimi številkami pa za predmete. na katere odpadejo odrezki z rimskimi številkami.
Nujno naročilo cenj. naročnikom!
V	mnoge kraje že dalj časa pošiljamo naše časopise, toda naročnine no prejemamo. Zato nujno prosimo vse cenjene naročnike, da blagovolijo vsak mesec sproti plačevati naročnino za naše lisk* pri župnih uradih, oz. pri naših zastopnikih, kjer so zastopniki. Kadar kdo potuje v Ljubljano, oziroma Novo mesto, naj zbrano naročnino izroči ali upravi v Ljubljani, oziroma njeni podružnici v Norem mestu.
Vsak si lahko misli, 8 kolikšnimi žrtvami je združeno izdajanje časopisov ter razpošiljanje po deželi, zato smo prepričani, da nam nihče ne zameri tega našega poziva, kajti, f« ne bomo redno vsak mcsec prejemali tako zbrano naročnino, no bomo mogli časopisov tlaljc pošiljati.	Uprava ^Slovenca«.
Gregorski fantje branijo Sela pred roparji
Iz Ortneka je prispelo poročilo o smelem na-slopu gregorskih fantov proti partizanski skupini, ki se je priklatila na Pusti vrh na Slemenih z namenom, da bi tod ropala. Fantje so napadli prodirajočo skupino in jo presenetili v zasedi. Med partizani je nastal velik preplah in so se žo takoj v začetku boja morali umakniti. Postavili so se v bran na nekem utrjenem gričku, od koder so obstreljevali fante s puškami in g strojnico. Fantje »o se morali umakniti in dobiti ojačeni e, toda po kratkem času so ponovno napadli partizane, ki so se spet približali vaški straži. Boj je bil dramatičen in je trajal dalj časa. Fantje so držali utrjeno postojanko nn za borbo primernem griču, tako da so morali partizani popustiti in se umakniti. V borbi je bil ubit nek
18	leten partizan, katerega pa so partizani odvlekli s seboj. Ko so bežali skozi vas Zaootok, so seveda spet izsiljevali od ljudi hrano. Ljudje so videli tega mrtveca, katerega pa niso spoznali. Partizani so imeli s seboj tudi več ranjencev.
Partizanski skupini na Travni prede zelo slaba in j| je roku pravice vedno bližje, pa četudi vlači v gozdove poštene slovenske matere, kakor se je to dosodilo na praznik Brezmadežne v Danah nad Ribnico.
S. S. VAN 01NE:
JMiimaitni bokal
..  " ■■■■ hs- !,;i-.  ■i A--. ... - - '
i
Tn ko sle mu bili povedali, da ste bili tedaj v kuhinji, vam je priporočal, da molčite... Ne? \i ste sicer vedeli za Bobinovo smrt že nekaj minut prej, jireden ste videli priti svojega gospodarja semkaj... Končno jui vafl je včeraj, ko vam je Druckerjeva gospa naročili a, da vsakomur, kdor bi vas kaj vprašal po tem, odgovorite, du njen sin ni vstal pred deveto uro, in ko ste kmalu nato zvedeli, da je bil nekdo v bližini umorjen, vas je vsa stvar preplašil^ in začeli ste sumiti... Se mar motim, gospa Menze!?«
Kuharica je ihtela in si s predpasnikom brisala oči. Njen jok in njen, molk sta bila najboljši dokaz, da je imel Vanče j)rav.
Heath si je vzol cigaro iz ust in z divjim pogledom motril kuharico.
»Toda, vrla, dobra znanka! Vse tisto, kor ste mi bili zadnjikrat povedali, ko sem vas zasliševal, je bilo torej zlagamo. Krivo pričevanje, kaj? Ali se zavedate, da vas to lahko precej stane?«
Ko jo Vanče videl, da je kuharico spet prevzel strah, je dejal nekam zvišfca:
*Gospod narednik, gospa Menzel ni
Kriminalni roman
imela nobenega namena zamotavati preiskave. Ker pa je zdaj vse iskreno in po pravici povedala, mislim, da je njen greh popolnoma, opran, čeprav je prvotno izpovedala drugače.«
Obrnil se je n.uto znova h gospej. ki so jo njegove besede očividno nekoliko opogumile, ter jo vprašal:
»Ali so zadnja hišna vrata ponoči vedno zaprta?«
> Ja, vedno.«
>ln so bila tudi s n oči? Dobro premislite.«
»Da. kakor običajno sem jih zaklenila tudi snoči okrog pol desetih.«
Vanče je odšel po hodniku tja do malih vrat ter si ogledal, ka.ko so zapirajo. Ko se je spet vrnil, je dejal:
»Ključavnica pri vratih je na pero. Kdo ima ključ?«
»Knega imam ja/, drugega pa gospa Druokerjeva.c
»Ste trduo prepričani, da ključa nima še kdo drugi?«
»Nihče drugi g« nima, razen gospodično Dillardove.«
»Gospodične Dillairdove?« Po glasu se je vidolo, da s« je Vanče nenadno začel zanimati za stvar. »Kako to?«
»Že nekaj let je to v navad L Go-
spodična je pri hiši čisto domača. Gospa Druc-kerjeva ji je dala ključ in tuko lahko pride v hišo kadar koli. Gospodični tako ni treba nikdar zvoniti, gospe pa takrat, kadar mene ni doma, ni treba lidditi od[>irat.<
»Čisto naravno, popolnoma razumljivo...« jo pomrmral Vanče. »Gospa Menzel, za danes vas ne bomo #,eč nadlegovali.«
Ko smo stopili skozi zadnja vrata proti strelišču, se je Vanče obrnil >n pokazal s svojo palico na vraia.
»Gospodje,« -je dejal, »ta vrata so bila nocoj odprta z enim od tistih dveh ključev, ki jih imata gospodična Dillardova in gosj>a Druckerjeva. O tem ni nobenega dvoma.«
Ilcatli je pritrdil, ni pa bil istega mnenja Markham. ki je nekaj časa molča 1 in jezno kadil. Potem je nenadno naredil vihravo kretnjo, kakor da hoče iti spet nazaj v hišo, iz katere smo bili pravkar prišli. Vanče ga je komaj še ujel za rokav.
»Pa kaj je vendar s teboj? Prosim te, da se malo krotiš. Oprosti, toda hudo taktično napako bi s tem zagrešil, dragi moj,«
»Vsi hudiči, Vanče!« se je pridušil Markham in se sunkovito otresel Van-cejcve roke. »Toda, ali ne vidiš, da se nam je gospod Drucker nesramno zlo-
Sal, ko je dejal, da je odšel pred Romovim umorom skozi železna mrežasta vrata pri Dillardovih?«
»Čisto očitno. Tako som vse doslej sumil tudi jaz. Toda, kaj misliš, da bi s tem doaegel, če bi zdaj drvel spet
zgor in ugovarjal? On bi tl rekel, da se je kuharica kruto zmotila.«
Ni bilo videti, da l»i Markluiiin temu kaj preveč verjel.
»Kaj pa glede dogodka, ki se je pripetil včeraj dojvoldne? Nočem vedeti, kje je Drucker bil tedaj, ko g£ kuharica ob pol devetih ni našla v njegovi 'Sobi. čemu za vraga je gospe Druckerjevi toliko na tem, da nas hoče prepričati, da je bil njen sin tisti čas, ko se je zločin odigral, še v postelji.«
»Io pokaznje, da fudi ona ni našla svojega sina zjutraj doma. Ko pa je zvedela, da se je odigral še drugi zločin, si je v svoji razburjeni domišljiji takoj jioiskala izhod in skušala pripraviti alibi za svojega sina. Smatram pa na vsa.k način, da bi bi bil zdaj kakršen koli tvoj korak neumesten in brez ha*ka.<
»Meni pa se zdi. da ne. Verjetno je, da bi z enim samim odločnim nastopom razvozljal vso to zadevo.«
Vanče ni takoj odgovoril. Zdelo se je, kakor da se je zagledal v premikajoče se sence vrbinja, ki ga je veter pozibaval ob vrtnih gredah. Nato je dejal z globokim glasom:
»Ni umestno, nastopati s silo, Mark-ham. Stavim sto proti eno, da bo snoč-ni gost. če upoštevamo to, kar nam je že znano, znova prišel v hišo na obisk, in verjemi mi, da se tokrat ne bi zadovoljil samo s tem, da bi pustil pr^d vrati Šahovsko figurico!«
Izraz groze se je pojavil v Mark-hamovih očeh.
»Potemtakem misliš, da bi jaz lahko postavil v nevarnost življenje te kuharice, Če bi takoj porabil tisto, kar nam je povedala?«
»Najstrašnejše pri vsej stvari, Markham. je prav v tem. do naim vse dotlej dokler ne zvemo resnice, grozi nevarnost na vsakem koraku«
Va.ncejev glas je bil čisto poparjen.
»Nimamo vice nikogar izpostavljati nevarnosti.«
Hišna vrata, skozi katera smo bili prišli, so se odprla., in na pragu se je pojavil Drucker ter si z roko zakril oči pred soncem, ki je z vso močjo sijalo vanj. Pogledal je Markhama in se mu zbadljivo nasmehnil.
»lipam, da v a« ne bom motil,« je dejal nekam grozeče posmehljivo. »A kuharica me je pravkar obvestila, linj vam je povedala, namreč, da sem se tisto jutro, ko je bil Robin umorjen, vrnil skozi tnle vrata domov.«
»Glej no, olej!« je pripomnil Vanče in si izbiral novo cigareto v svoji dozi
Grbec ga je pogledal z zlobnim nezaupanjem.
»Kaj hočete reči s tem?« se je oglnsil Markham.
»Samo to, da se je kuharica zmotila. Prosim vas najprej, da vzamete na znanje tole:	Očitno je kuharica
zamenjala dneve. Tisto jutro, ko se je odigral zločin, sem šel, kakor sem vam bil že pri neki priliki povedal, od doma skozi železnu mrežasta vrata pri strelišfcu na Cesto T6. Greta se je znaj sama prepričala, da se je zmotila <
c%-#U2 ~zu\S
iMl
_ Tn sestra brž stefe k svojemu bratu župniku, ki jo iz molitvenika prebiral večerno molitev ter mu vsa v eni sapi pove. kar je bila ravnokar videla.
Župnik pa ji veli:
> Pojdi v kuhinjo, in ko se pastirček vrne, ga pripelji predme!«
»Bom k reče in odide.
Ni ji bilo treba dolgo čakati, kajti pastirček se je čez čas vrnil ves zadovoljen in vesel v kuhinjo ter odložil na mizo prazno skodelico.
Tedaj pa stopi sestra k njemu, ga prime za rokico in mu reče:
»H gospodu moraš!«
In ga je odpeljala.
Pred knjižno razstavo v Ljudski knjigarni
Kaša največja slovenska knjigarna je poslala med narod že nad
4 milijone knjig
Ljubljana, 11. decembra.
Kratko naznanilo v časopisju o nedeljski razstavi lepe knj.ge v Ljudski knjigarni je prijetno iznenadilo ljubitelje naše lepe knjige, katerim je največja slovenska in ljubljanska knjigarna pripravljala že lam veliko knjižno razstavo z recita-cijskimi nastopi naših starejših in mlajših književnikov. Namen take razstave naj bi bil, povezati in zbližati knjigo in bralce, na drugi strani pa tudi pisce in bralce njihovih knjig.
To zamisel je vodstvo Ljudske knjigarne z ravnateljem g. Komarjem na čelu izvedlo tako, da bo priredilo v nedeljo, 13. decembra prvo tako knjižno razstavo, ki bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. O pomenu knjige bo ob 11 govoril književni tajnik, pesnik g. Severin Šali.
Pred knjižno razstavo, ki je za naše mesto zanimiv in lep dogodek, je poročevalca zanesla pot v knjigarno. Koga ne bi zanimalo pripravljalno delo za tako razstavo, o kateri je bilo govora že večkrat, ko zve, da sino-le še nekaj dni pred njo?
V knjigarni so bili prav pri aranžerskem delu. ione Glavan, sam pisatelj, ki je dal za to zamjsel pobudo med prvimi in ki razstavo aranžira, me je prijazno pozdravil, zato sem 6e ustavil kar pri njem in načel vprašanje o knjižni razstavi malo podrobneje.
‘V nedeljo boste torej priredili knjižno raz-6tsvo. Bodite prepricsm, da se za to občinstvo že zdaj zanima, zato mi ne štejte v zlo, če malo podrobneje povprašam po tej stvari *
Gospod je bil dobre volje, imel pa je mnogo dela, zato sem začel kar s stvarnimi vprašanji “
>Kaj vas je privedlo, Odnosno kaj vam te dalo pobudo, da prirejate razstavo?«
»Prav za prav ena sama misel: povezati knjigo in občinstvo. Re6, ne smemo se pritoževati, občinstva, ki ljubi knjigo in se zanima za književnost, hvala Bogu, je pri nas dosti, vedno več. A zdi se mi. da je med njigo in občinstvom še nekak prepad; zdi se mi, da še tftiki med knjigo in ob-' čin6tvom niso dovolj utrjeni, da 60 nestalni, želja našega založništva in knjigarne pa je, da bi bili ti stiki stalni, globoki in prisrčni. Knjigama ne sme biti trgovina, temveč prostor, kjer si lahko
kupiš duševno hrano, kraj, kjer ti svetujejo dobro tovarišico in prijateljico v urah samote, zapuščenosti in skrbi, in knjiga je stvar, ki je na videz mrtva, a govori zgovorneje kakor večina ljudi. Dobri knjigi se človek lahko popolnoma zaupa. Vidite, infto bi mi z razstavo radi poudarili, kar pa je seveda zelo težko. Ljudje, ki bodo razstavo obiskali. bodo videli lepo razvrščene in aranžirane knjige in marsikateri se bo ob njih globlje zamislil V poslanstvo knjige.«
»Kako pa mislite razstavo prirediti?«
»O tem vam lahko tudi nekaj povem, ker jo aranžiram, prav pa bi mi bilo, če bi povprašali kaj o teni tudi druge, ki imajo pri tem delu zasluge: moje tovariše, zlasti pa g. ravnatelja Komarja, ki je dal za to razstavo glavne smernice, kako naj jo uredimo, da bo čimbolj pestra in učinkovita. Poseben poudarek bomo dali našemu založništvu od početka do dane6, ker bi -radi poka: zali, koliko je naša knjigarna naredila kot založnica med slovenskim narodom. Ljudska knjigarna je lahko ponosna, ker je poslala med naš narod doslej največ knjig. Prva knjiga je izšla v naši knjigarni leta 1S97 (Slovenska kuharica), v vsem svojem razvoju pa je izdala knjigarna 1400 knjig, leposlovnih. jezikoslovnih, verskih, znanstvenih in drugih, v skupni nakladi nad 4 milijone izvodov.
Poudarek bi radi dali tudi italijanski knjigi, ki si je tako dobro utrla jx>t med občinstvo Hkrati bi tudi radi nazorno pokazali, koliko knjig je j izšlo v zadnjem ča6u po razsulu. Škoda je, da vam trenutno ne morem postreči 6 številkami. Pre^j jih je. /oi se trn, ca jih je nekaj rad 200, kar je lepo število. Tudi to zgovorno priča, da Slovenci ljubimo svojo knjigo in da orjemo s svojim kulturnim plugom kar naprej. Sicer pa bo o tem bolj natančneje govoril na razstavi naš književni tajnik g. Severin Šali, ki bo imel tedaj nekakšno literarno vodstvo.«
3Ali mislite fake razstave še prirejati? Po mojem bi bilo priporočljivo in pametno.«
»Seveda mislimo. Najprej bomo prirejali razstave ob vsakem letnem času, posebno pa še pred večjimi prazniki: za Božič, za Veliko noč in podobno. 1 ako bomo občinstvo še najbolj pritegnili
LVlrj: Mnusimnie svete reke
n „ « , a r i a n n	znamenito	dalo znane tinske pisateljiee Aino K alta s.
Opozarjamo	Knjigo	dobite	po vseh knjigarnah in trafikah,
pa je še do novega leta tas, da narolite . Ilove ntevo knjižnim- zasjj, kakor tudi svojtm prijatoljom in znanmml
k sodelovanju in k zanimanju. Take razstave jim bodo postale kulturna potreba. In čemu bi tudi ne prirejali razstav? Zakaj bi tudi pisatelji ne razstavili svojih del?«
»Prav imate, g. Glavan, popolnoma se strinjam z vami.«
Načel sem tudi vprašanje o pestrosti in učinkovitosti razstave. O tem bo povedalo sodbo občinstvo samo, ki bo prišlo na razstavo v nedeljo.
Na razstavi bo več oddelkov, knjižnih kotičkov in zbirk, zlasti »Lepe knjige«; poseben oddelek pa bo posvečen novim izdajam. Slovenčeva knjižnica bo imela poseben oddelek na levi pri vhodu v knjigarno.
Knjižna razstava v Ljudski knjigarni obeta biti lep kluturni dogodek, zato naj ne bo prijatelja slovenske knjige, ki bi pozabil zaviti v nedeljo v knjigarno, da si razstavo ogleda.
V nedeljo Hermes : Korotan
Da ne bo nedelja brez športnih prireditev, 6ia 6e dogovorili športni sekciji vodilnih ljubljanskih table-tennis igračev, da preizkusita svoje moči v obliki dvoboja, ki 6e bo vršil v nedeljo, 13. t. m. 6 pričetkom ob 10 v dvorani hotela Miklič.'Prireditev je praviloma prijavljena pri Pokrajinskem O. N. D. ter odobrena. ' 1'
Iz propagandnih razlogov je vstopnina le 1 liro za O6ebo.
Ta prireditev bo nekaka repriza nedeljskega turnirja. Nastopili bodo najmočnejši igralci, ki so se že v nedeljo borili za ponosen naslov ljubljanskega prvaka. V moštvu Korotana bomo videli preizkušene borce: Bradeška, ljubljanskega prvaka, dalje Strojnika Aleša in bržkone Gabrovška. Proti tej zelo izenačeni ekipi bo postavil Hermes naslednje 6Voje najboljše moči: Bogataja, Strojnika Romana in novo pristopivšega člana Poženela, ki je presenetil kot neorganizirani na zadnjem turnirju. Prerokovati o končnem izidu je vsekakor žejo težka 6tvar. Borbe bodo vse ostre in V6aka najmanjša napaka bo odločevala. Zatorej ljubitelji dobre igre: v nedeljo na dvoboj!
Kri za pomoč bolnikom
Število razpoložljivih • dajalcev krvi se je skrčilo.
Da bi se potrebnim bolnikom vselej laluko nadomestila kri, se vabi občinstvo, naj priskoči na pomoč.
V poštev pridejo polnoletne zdrave, zlasti boljše hranjene osebe. Potrebne preiskave se vrše vsak ponedeljek do 10 na 1. kirurg, oddelku splošne bolnišnice.
Dana kri se honorira, vsakdo pa dobi tudi živilsko dodatno nakaznico.
Opozarjajo se tudi vsi, ki že dajejo kri, da so vse legitimacije neveljavne in da po pouov-nih preiskavah dobe novo legitimacijo.
Ljubljana
Petek, 11. decembra: Damaz I„ papež; llu-golin, spoznavaiec; Trazon, mučenec; Barsaba, mučenica; Protekstait, mučenec.
t0h*u*Kttlo
Lckurne. Nočno službo imujo lekarne: dr. Piccoli, Bleiiveisova c. 45; mr, Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47.
Mlakarjeva »Bajtarska princeza«, veseloigra v 4 dejanjih, bo Vprizorjena v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 11 dopoldne in ob 5 po-
je'
jrnldne v lraučiškunski dvorani. Vubimo vas, da se te predstave udeležite in si nabavite vstopnice že v predprodaji, ki bo v soboto, dne 12. t. m. ves tlail pri dnevni blagajni frančiškanske dvorane.
Mestno ljudsko kopališče v Kolodvorski ulici je odprto od 9 do 12 in od 15 do 18. Med opoldanskim urami je namreč treba kopališče dobro prezračiti, osna žiti in presušiti, obenem je pa treba spet segreti vodo v kotlih za popoldanski obisk kopalcev. Zaradi vedno velikega obiska mora biti kopališče vedno v zdravstveno neoporečnem stanju, kar bi pa ne bilo mogoče, če bi bilo odprto ves dan. Zapreti je pa treba kopališče zvečer že ob 18, da ga je mogoče temeljilo osnažiti in pripraviti z« naslednji dan. Io delo se zavleče navadno do 19, ko uslužbenci morajo že hiteti, da pred policijsko uro pridejo domov.
Glasbena akademija. Na sjmredu današnje nvne produkcije so skladbe Ipavca, Deva, čaj-;ovskega, Bacha. Beethovna, Škerjanca, Verdija in Chopina. Sporedi, ki veljajo kot vstopnice, se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. Nastop «e vrši v veliki filharmonični dvorani. Začetek ob 18.
Razstava Mušič-Sed j-Zonič v Jakopičevem paviljonu je odprta tudi čez poldan. Prostori so toplo kurjeni. Razstavljenih je nad 60 del v raznih tehnikah, kar ji daje posebno pestrost in privlačnost.
K. Gregorin »Ovenaž ,..«, sodem podob iz življenja. Godi se: Uvod — Na gori ob sončnem vzhodu, t. podoba: Pred vnebohodom dopoldne.
V kmetski hiši na hribu kraj trga. 2. podoba: Na praznik sv. Petra zvečer, V večji gostilni na deželi. 8. podoba: Vsi sveti pred nočjo. V cerkovnikovi hiši pri cerkvi na gori. 4. .podoba: V božični noči med enajsto in jiolnočjo. V stanovanju tovarniškega mojstra na deželi. 5. podoba:
V noči na pepelnico med deseto in enajsto uro.
V hišici zunaj vasi. 6. podoba: Na veliki petek med drugo in tretjo uro. V gruntarskj hiši na vasi. 7. podoba: Na veliko nedeljo zjutraj. V prvem nadstropju kmetije v hribih. Predstava ho v soboto 12. t. m. oh Iti. Ceno so znižane.
Rokodelski oder bo v nedeljo, 13. decembra ob pol 5 uprizoril Velikonjeva »Višarska polena«. Slovenska kmečka drama, polna izrazite karakteristike našega ljudstva, je zadovoljila občinstvo, ki jc pri obeh predstavah napolnilo dvorano do zadnjega prostorčka. Mnogi so morali oditi, ker niso dobili prostora. Ker bo v nedeljo zopet uprizoritev »Višarskih polen«, prosimo občinstvo, da si nabavi vstopnice že v predprodaji, ki bo v nedeljo dojioldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1 desno Tudi za ponovitev III. simfoničnega koncerta vlada med našim občinstvom izredno veliko zanimanje. Izvedba koncerta ja bila tako odlična, posebno še sijajno izvajanje pianista prof. Antona Trosta, da to zanimanje koncert v resnici tudi zasluži. Predprodaja vstopnic je v Knjigarni Glasbene Matice in občinstvo opbzarjamo, da tl kupi vstopnice še v predprodaji, ker upravičeno pričakujemo, da bo tudi v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 18. uri unionska dvorana polno zasedena. Ponovil se bo celotni spored III, simfoničnega koncerta: Rossini, Grieg, Lajovic in Dvofak. Dirigent Drago Mario Sijanec. Orkester: simfonični orkester.
bjnhljitHsho f/lertuliSde
URAMA:
Sobota, 12. decembra ob 16: »Oče nas.« Izven.
Znižane cene od 15 lir navzdol.
Nedelja, 13. decejubru ob 15: »Hamlet.« — Izven.
OPERA.
Sobota, 12. decembra ob 16:	»Thais.c Izven.
Cene od 24 lir navzdol.
Nedelja, 13. decembra ob 10.30: »Angel z av-a.vtom. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. — Ob 16: »Slepa miš.« Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
RAZSTAVO LEPE KNJIG K
priredi v nedeljo, 13. decembra, Ljudska Knjigarna v avoji prodajalni, Pred škofijo št. 5.
Razstava, ki Ima namen Čim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne.
O pomenu knjige ho ob It dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin šali.
Vsi prav iskreno vabljeni!
A. TVENNRRT:
DVE SIROTI —^—>—
11
Revica se je bila v času, ki ga j‘e prebila v hiši beračice, močno spremenila. Spremenila ee je zaradi tega, ker je no-6lJa umazano obleko, ki je komaj pokrila njen život, pa tudi shujšala je, iz njenega obraza pa ee je lahko bralo 6ilno trpljenje.
° prispeli do cerkve, 6e je okrog
S„r.ala kopica brezdelcev, ki 60 6e potikali tam okrog.
rolo’31*0* ^ Sla''^a všeiPnila revico v
»Dajmo, zapoj tisto jiesem, kajti ljudje 60 pred nama!«	‘	1
Luiza je ob teh besedah prebledela in med tem, ko soji solze sramu in bolesti drsele po licih, je začela peli neko znano sanjavo narodno pesem.
Jakob je pristopil bližje in z velikim zanimanjem opazoval 6lepo deklico
Spomni! se je bratovih besed.
»Ni 6e lagal šepavec! Prav zares, resnično je dražestna!«
Ko je končala drugo kitico, se je Frochardova obrnila k navzočim, toda vsi 60 jo tedaj popihali.
»Prekleli meščanski p6i!« je zarev-skala starka. »Štirje soldi!«
»Nič zato, mati!« je dejal kerub. »Bo6te pa poskušali s tistimi, ki prihajajo iz cerkve od pete maše.«
»Mati« je surovo pograbila slepo deklico za roko in hotela stopiti na stopnice cerkve, toda sirotica se je uprla.
»Gospa,« je dejala s šibkim glasom, »pustite me, da se za trenutek odpočijem. Že ves dopoldne hodimo... Prisegam vam, da me noge več ne neso.«
»Kaj blebetaš! Počivali borno zvečer!«
»Verujte mi. . ne morem več!«
»Morate 6i zaslužiti kruh... V svoji hiši ne maram lenuhov.«
■Bom pa pela!«
»Da, veselo pesem, kakor je na primer De profundis.«
Zdihljaji, polni muk, so se trgali iz prs nesrečnice, ki je prekrižala roki na prsih in obrnila svoj jiogled proti nebu, kakor da bi hotela prositi V6aj za majhen oddih in odmor v svoji nesreči.
Peter, ki se je bil med tem približal, je takoj razumel, kaj 6e dogaja v dekletovi duši.
»Luiza,« ji je rekel 6 turobnim glasom in se ji skušal približati, toda naletel je na Jakoba, ki ga je pogledal izpod oči, 1 ga 6unil pod rebra ter ga porinil nazaj. Potem pa ee je kerub postavil pred 6lepo i deklico, zapičil vanjo svoje poželjive oči in zamrmral:
1	»Dražestna je ... kadar joka.«
*	Nek ganjeni potnik je dal dekletu no-
vec, toda ta novec je takoj izginil v roki Frochardove, nazadnje pa se je znašel pri Jakobu.
Ko je 3tarka videla, da so solze zalile dekletov obraz, se je hotela s tem okoristiti. Prijela jo je ža roko in jo vlekla, da 6ta naredili pot okrog trga.
Ko sta prišli do vogala ceste Conde, 6ta se ustavili.
Zazvonili so zvonovi v znak, da je maša končana, in reka vernikov se je vsula na trg med špalirjem samih beračev.
Bil je ugoden trenutek za miloščino, kakor se je bil izrazil Jakob, in starka te priložnosti ni zamudila.
VIII.
Med tem ko sta Jakob in Peter odhajala s trga, je Frochardova potegnila slepo dekle na takšen prostor, za katerega je bila prepričana, da bo na njem jietje sirotice vrglo lepe denarce.
Na trgu 6e je pojavila nosilnica. Prileten gospod, ki je stopal mimo, je menda prepoznal kroj strežajev, se približal in 6e prepričal, da se ni zmotil. Brž ko 6e je nosilnica pojavila pred njim, je okretno ponudil 6vojo roko gospe, ki je izstopala.
»Grofica, moj poklon!«
»Oh, dragi doktor, srečna sem, da vas vidim.«
»Kot zdravnika ali kot prijatelja? Vi, gospa, bi potrebovali zdravnika. Da, to vem,« je pristavil videč, da je grofica Diana de Linieree zamahnila z roko, »vem, da vam je dobro, toda žalostni izraz, ki ga berem z vašega obraza, ne govori za zdravje. Vi ste bolni na duši.«
Diana 6e je ob teh be6edah zdrznila in pcgledala zdravnika, kakoi da bi se hetela prepričati, ali se morda le ne šali.
»Doktor, zagotavljam vam, ca 6em zarava.«
»Ootovo, grofica... Vaša bolezen se ne da ozdraviti z zdravili. Vaš zdravnik je tamle,« je pristavil in pokazal na cerkvena vrata. »On va6 lahko pomtaži in vam vrne tisti mir, ki ga potrebujete.«
Zdravnik ni prišel semkaj z namenom. da bi se udeležil sv. maše, temveč je šel k nekemu bolniku in zato je tedaj, ko je grofica de Linieres vstopila v svetišče, odšel proti drugemu koncu trga
Frochardova, ki je stala na preži, ga je zagledala m i tdoi za njegovo dobro srce, se mu je pril>. zait in ga p.-jsiia s jožečim glasom:
»Usmilite se, .dobri gospod.«
Rezki »pojdi k vragu« je ni omajal in jirosila je še kar naprej
»Usmilite se uboge slepe deklice...«
»Slepe deklice? Kdo je? la deklica?«
Ne da bi se zmenil za starko, je prijel Luizo za roko, jo povedel proti svetlejšemu delu trga in jo začel ogledovati, kakor da bi imel pred seboj nov predmet za študij.
»Nikar 6e ne bojte, deklica, zdravnik sem.«
»Zdravnik!« je dejala zmedena Luiza.
Frochardova, ki ni razumela tega zdravnikovega nastopa, se je približala in naglo stopila med njiju, boječ se prevelike gneče, ki je konec koncev zmerom privabila kakšnega čuvarja reda, česar pa si ni nikdar želela.
»Kaj bi pa radi, gospod?«
Ne da bi jo pogledal, jo je zdravnik
odrinil z roko in kar naprej ogledoval slepo dekle.
»Ali 6te slepi že od rojstva?«
»Ne, izgubila 6em vid, ko sem bila stara štirinajst let.«
»In ta čas vas nihče ni zdravil?«
Ce bi Luiza vedela, da je bil listi, ki je govoril z njo tako sladko, dobrotnik človeštva, slavni znanstvenik, ki je vse 6voje sile posvečal koristim človeštva, bi mu razložila vse svoje gorje in bi ga prosila, naj jo iztrga iz rok okrutne beračice ... Toda sirotica, četudi bi vse to vedela, je bila preslabotna, da bi premagala vpliv, ki ga je nanjo imela navzočnost Frochardove.
Starka ob zdravnikovem vprašanju ni izgubila poguma, pač pa je stopila naprej in rekla:
»Tako smo revni...«
Zdravnik je pustil Luizo in potegnil beračico stran.
»Veste, dobra žena. Lahko vam povem, da bi lahko vaša hči ponovno spregledala.«
»Kako?«
Frochardova je bila neznansko presenečena in vzklik, ki ga je izustila, bi utegnil biti celo vzklik od veselja.
»Gotovo, zato morate z veliko previdnostjo to sporočiti deklici, ker bi io mogoče preveč... Toda, povejte mi,« je pristavil in jo ostro'pogledal, »vaš obraz se mi ne zdi nov. Zdi se mi, da sem vas nekje že videl. Morebiti v bolnišnici? Da, da, ali niste vi vdova po ustreljenem ...«
»Frochardova,« je 6kozi zobe odgovorila 6tarka.
V Sofiji so zaprli 500 komunistov
Izredno uspešen nastop sofijskega vojaštva proti sumljivim ljudem
Nemški poročevalski urad poroča iz Sofije: V noči na nedeljo 6. decembra je bilo v Sofiji uveljavljeno začasno izredno stanje. Ljudstvu so po radiu sporočili, da nihSe ne sme zapuščati svojega stanovanja. Kdor hoče na ulico, mora imeti posebno dovoljenje od policije. Nadzorstvo po cestah je prevzelo vojaštvo. Zvedelo se je, da 60 po vsem mestu uvedli {»gon na komuniste, Jude in nezanesljive ljudi, ki niso bili na policiji pravilno priglašeni. Pogon je izvedlo vojaštvo, ki je >reiska1o posamezne mestne okraje, ceste in hiše. zvedelo 6e je tudi, da so pri tej priliki zaprli okrog 500 komunistov. Med njimi je kakšnih 50
£
takšnih, ki jih je bila policija že iskala in so znani kot komunistični voditelji.
Ko so hoteli prijeti nekega komunista, ki 6e je bil spustil 6 padalom in ki je priletel iz Sovjetske Rusije, je prišlo celo do streljanja, pri čemer je nek komunist dobil težko rano na glavi. Tudi študenta, pri katerem se je ta komunist skrival, 6o zaprli. Vojaške preiskave so bile okrog 6edmih zvečer končane. Uradno poročilo, ki ga je oddajal sofijski radio, potrjuje, da je bil ta fiogon na komuniste, Jude in nezanesljive ljudi zelo uspešen. Po ukinitvi izrednega stanja je življenje v Sofiji postalo spet normalno.
Nered na ruski notranji fronti
Bini, 10. decembra, s. Poročila, ki jih razširjajo že več časa poročevalske družbe v nevtralnih državah o notranjih zmešnjavah, ki vladajo v Sovjetski Rusiji, so dobila zdaj svoje potrdilo v članku, ki je izšel v »Izvestjah« pred nekaj dnevi pod naslovom »Vojaška discpilina in ureditev dela«. Boj za železno disciplino — piše omenjeni sovjetski časopis — zahteva prisilne ukrepe, ki so v vojnem času nujno potrebni. Člankar zahteva izvajanje odlokov, ki sta izšla 26. junija 15M0 in 26. decembra 1041, s katerima se uvajajo strožje kazni za tiste delavce po vojnih tovarnah, ki bi izostajali od dela ali bi delo sploh opustili. »Iz-vestja« pišejo, da kazen 6 ali 8 mesecev zapora, ki po teh dveh odlokih zadene tiste, ki svojevoljno zapuste delo ali ga zanemarjajo, še ni dovolj ustrahovala delavcev. »Ša so med sovjetskimi delavci lenuhi in delomrzneži. Te zdaj docela iz-
trebljajo.«
Clankar navaja potem posamezne primere, ki kažejo splošno nezainteresiranost, kakršne res ni v tisti domoljubni vnemi, o kateri sovjetski radio dan za dnem laže.
»Na moskovskem premogokopnem področju voditelji teh rudnikov ne ovajajo svojih delavcev, ki svojevoljno zapuste delo. V tovarni >205« dajejo ravnatelji »na lastno odgovornost'- gotova dovoljenja in se ne drže določb, ki jih vsebujeta odloka iz leta 1940 in 1941. V industrijskih podjetjih v Moskvugolu delavci ne delajo 8 ur, kakor določa zakon, pač pa le 4 ali kvečjemu 5 ur na dan.
Na splošno v vseh večjih tovarnah ne samo da 40 odstotkov delavcev ne dela nič več za vojno, temveč ne izvajajo niti normalnega delovnega načrta.
K’
Pi
Tam, kjer kcmpas ne deluje...
V Gold Hillu je to, v ameriški državici Oregon (U. S. A.). Ce tam piolože kroglico na vodoravno površino, 6teče v 6meri proti 6everu. Ce kdo zažene, kadar ni nobenega vetra, kak predmet iroti severu, se sam vrne nazaj na prejšnje mesto, 'tiči tam ne gnezdijo, kadar pa letijo preko 37 metrov širokega področja, [»padajo na tla, kakor bi jih pritegnila k sebi neka sila, na katero r.i60 računali. Nobeno živo bitje, razen človeka, ne more bivati v Oold Hillu, kjer 6e zakoni narave ‘•ažejo povsem drugače, kakor pa drugod na 6vetu.
Razmeroma največ žensk ima Kitajska
Po zadnjih statističnih (podatkih je Kitajska tista dežela na svetu, kjer je razmeroma največ žensk. Tam jih na vsakih ti60č moških pride 1139, v Franciji 1071, v Angliji 1068, v Nemčiji 1042, v Rusiji pa 1103. Amerika pa je tudi v tem oziru nekaj jx)sebnega Tam je na vsakih tisoč moških le 976 žensk. Pri možitvi imajo torej dosti več izbire.
Tudi živali ga rade cukajo
Tudi živali 6i privoščijo, kadar 6* jim nudi prilika, nekoliko veselih trenutkov, kakršne tolikokrat doživljajo ljudje, ki radi pogledajo malo globlje v kozarec. V neki pivovarni v Heidelbergu 60 imeli f«ico »Wando«, ki je kaj rada lizala pivo, ki se je pri polnjenju vrčkov razlivalo po tleh. V6ak večer je bila tako »nadelana«, da je niso več držale noge. — Drugi primer, kako rade 6e ga tudi živali malo nasrkajo, pa je tale: Kadar domačini na otoku Zanzibar pospravljajo pridelek palmovega vina ter ga nalijejo v velike posode, da prevre, 6e dostikrat zgodi, da opice navale v takšno »krčmo pod milim nebom« in 6e tako na-cukajo vina, da potem popadajo z dreves, kamor 60 6e vse. pijane zatekle jsočivat. — Pa tudi konji imajo radi vino in pivo. Slonom pa je najbolj všeč špirit iz riža. — Neki bavarski krčmar je imel vrano, ki je imela to grdo navado, da je brez vsakega 6trahu skakala po mizah in vtikala svoj kljun gostom v vrčke piva. Nazadnje se ga je vselej tako nasrkala, da se je začela 6ukati po mizi kakor kakšna vrtavka, dokler ni onemogla obležala. Ta 6e ga je res napila kakor žival!
šport
Nedeljski namizni tenis še z druge strani
Športni in nesp«rt*f forumi povsod po svetu sestavljajo razen uradnih tabel še veliko 6transkih, ki naj prikažejo to ali ono športno panogo z druge strani, ta ’ in ona moštva ter poedince pa spet z druge. Vse te statistike imajo pa končno le namen pri čitateijih vzbuditi veselje za šport, ki si mora ponekod šele utirati pot med širše ljudske sloje.
Tudi pri nas so bile že take vrste tabel v navadi, pa so jih pozneje športne instance opustile. Zadnje čase je bilo pri raiznih domačih športnih nastopili sestavljenih spet nekaj zanimivih tabel, od katerih bi bilo vredno omeniti ono Hermežanskega namiznega turnirja, ki so ga odigrali preteklo nedeilio in kjer so se boriti fantje in dekleta za naslove ljubljanskih prvakov v tej športni panogi. Turnir je, kot smo že omenili, dosegel še več kot svoj namen. Že samo dejstvo, da je sodelovalo nič manj kot tlO tekmovalcev, nam jasno kaže, da je namizni tenis zajel velik krog prijateljev te priljubljene igre.
Nek tak prijatelj bele žogice nam je poslal spodaj navedeno tabelo, pri katerih je vzel v poštev prvih 16 igralcev, ki so si razdelili mesta od 1—16. Pa si je oceno zamislil tako, da je dal prvemu 16 to&k. vsakemu naslednjemu pa jx> točko manj. S tem je hotel razčistiti, Kateri od ljubljanskih sodelujočih klubov si je za svoje barve priboril največ točk in kako slede potem klubi po vrstnem redu.
Vrstni red tekmovalcev je bil takšenle:
1. Bradeško Stane, Korotan.
2. Ponežel, neorganiziran.
3. Bogataj, Hermes.
4. Strojnik R., Hermes.
5. Milanovič, Hermes.
6. Gabrovšek. Korotan.
7.. Strojnik III., Korotan.
8. Recek, Mladika.
9. Moran, neorganiziran.
10. Strojnik A., Korotan.
11. Šubert, Hermes.
12. Gregorčič, Hermes.
13. Ulčar. Hermes.
14. Merala I., Korotan.
15. Meden, Mladika*
16. Tršinar, Mladika.
Po tej razvrstitvi si je na ljubljanskem prvenstvenem turnirju priboril Hermes največ točk in sicer 54, na drugo mesto se je vsidra! Korotan z 4?, neorganizirani so si nabrali 23, na četrtem mestu pa je ostala Mladika z 12 točkami.
• • *
Zgoraj omenjeni seznam pa nikakor ni lestvica, jakosti ljubljanskih igralcev namiznega tenisa, temveč, kot rečeno, le sestava jakosti in uspeha prvih 16 igralcev nedeljskega turnirja.
Vsekaikor pa je zgornji pregled zelo zanimiv in mislimo, da se bo marsikateri šibkejših igralcev zadovoljil z. mestom, ki mu ga je sta-tističar odredil.
Že v nrvi polovici prihodnjega letu bodo odigrali veliko medmestno tekmo Duuaj : Berlin, ki
je pred nedavnim ostala neodločena. To bo njuno 35. srečanje. Tekmo bodo odigrali na dunajskih tleh.
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
/JV
I
i
1
m
137
Poklical je nadzornika hiše in zapovedal:
»Naj se takoj zbero tu pred mano vsi sužnji. Vsi do zadnjega. Brž!«
Dokler se je Petronij ie čudil, se je atrij napolnil z sužnji: starci, možmi, otroci, ženami, dekleti vseh barv in vseh narodov. Gnetli so se pod stebrišči in ob zidu, malo v začudenju, malo v strahu, kaj neki jim prioravlia gospodar.
'" '}jcy
s mm
3
Sg
j
l
138
Vinicij	je	stopil	v sredo
pod impluvlj ter spregovoril: »Tisti,	ki	služite	v moji
hiSI že po dvajset let, sta od jutri svobodni. Drugi boste dobili po	tri	kose	zlata in
dvojni obrok jedi na teden. Tistim, ki prestajajo kazen, naj	snamejo	verige.	Vedite,
da sem doživel srečen dan in hočem, da naj bo veselje splošno.«
Uživanje rib bodo z 11. januarjem omejili na
švedskem.
Japonska je na obletnico vstopa v vojno izdala dve novi znamki, eno za 2 jena, ki predstavlja izkrcanje v Batanu, in drugo za 5 jenov, modre barve, 6 sliko o napadu na Pearl Har-bour.
Milijardo drahem vredno zbirko starih zlatnikov in srebrnikov je ukradel v Stenah ueki Min-das. Mož se je bil polastil 70 redkih zlatnikov iz časov cesarja Konstantina in 700 srebrnikov. Policija je zlikovca prijela in tako preprečila uničenje dragocenega zgodovinskega zaklada.
Cinema - Kino ..UNION
it
Dvoboj
ICff
« u tfbnalo {^a6lella\
\rtu
V deželi piramid
Pri požiralcih kač
4t>
Oba tamburina, boben in piščalka, so pričeli s počasnejšim, zateglim temjx>m. Na rogoznici se je zvijala črna kača z zelenkastim odsevom, dolga približno dva metra. Iz gobca je krvavela, kakor bi ji pravkar izdrli strupene zobe. Čistilec čevljev jo je zagrabil y.a vrat in za rep, jo raztegnil v palico — še vedno je mogoče vi deti Mojzesove umetnije ob večnem Nilu — in se z njo zavrtil v ple3u. Med plesom je kači odgriznil glavo; nato pa je grizel kos za kosom, drgetajoč in še vedno živeč trup...
Nekemu egiptovskemu gospodu, ki me je spremljal, je postalo slabo in tudi gospe so silile proti izhodu. Derviš nas je skušal zadržati, češ da je na sporedu še ena kača in da je pripravil tudi kavo... Toda vkljub vsemu mi njegove begajoče majhne oči —• ločno kakor Ibrahimove oči — niso več ugajale: jeleno so se lesketale v temi.
Na poti domov v hotel smo si skušali, kakor se Evropejcem spodobi, pojasniti to, kar »mo vidpli. S pojasnjevanjem pa nismo prišli daleč.
»Ali sedaj razumete?« me je vprašal Dr. R ..., »da je bil mogoč Mahdijev upor in vojna zelene zastave? fie danes je mogoče?
V	tej deželi politika nič ne jiomeni, ampak vse samo vera. Kdor ima roko na tem stikalu, lahko napravi z ljudmi, kar hoče. V Kairu je najvišji šejk, ki so mu podložni vsi derviši, šejki rifajata in še ostalih štiridesetih drugih sekt. Pomislite, da skoraj sleherni
Alah je hotel tako .. .
Kairo.
Tudi v najbolj umazani kapljici vode se zrcali sonce. Tako blesti tudi v tem, dasi ne preveč čistem doživljaju iskra orientalske boguvdanosti. Peljal sem se z električno cestno železnico od Opernega trga v Kairu proti vasi Gizeli. Kakor je na jugu običajno, velja odprt priklopni voz tretjega razreda za revnejše domačine.
V	drugem razredu, ki je zaprt in strogo ločen kakor vsaka turška hiša V »harem«, kjer so ženske, in >selaralik«, kjer so moški, se potijo gospodje v svojih klobukih in turbanih. Kljub januarju je namreč precej vroče.
Med nami je bila ena sama ženska, neka debela črnka, ki je imela s seboj srčkano majhno punčko. Veder otročiček, ki je moral biti star kakih štiri ali pet let, se je vedno bolj nemirno vrtel na svojem prostoru. Predno nam je črnka pojasnila pravi^ razlog te otrokove nemirnosti, smo mi po zanesljivih znakih že točno vedeli, za kaj gre
Debela črnka je pograbila za svoj nič manjši cekar in je poiskala med nekaj pomarančami, nekaj gomolji česna in med ročnim delom emajlirano posodico, ki jo je postavila na sredo prehoda v vozu. Ljubka punčka je zavzela svoj prostor.
Doslej sem bil edino samo jaz, ki se je čudil (kajti razen mene v oddelku ni bilo nobenega Evropejca). Gospodje so po bežnem pogledu postrani brali svoje časopise naprej. Nobeden si ni zastavil vprašanja: ali ne bi mogla počakati deset minut do končne postaje? Ali, če je bilo res tako nujno vsaj pol minute do bližnje [»staje? Skratka, ali ni štiri-do petletna punčka že zadosti zrela, da lahko
Arabec pripada enemu teh laičnih redov in spoznali boste, da počaka? stvarno oblast nad .Egiptom nima niti kralj Fuad niti poveljnik an- Kakor /.e povedano to ni nikogar motilo. Sprevodniku je lul gleških čet, ampak tihi in neopazni poglavar dervišev, o katerem prehod sicer zaprt, toda znal se je spretno i„ previdno pretelo-rcdki Evropejci sploh kaj vedo, četudi živijo v Egiptu desetletja.«	1 vaditi preko male punčke. Ko je mala z očitnim zadovoljstvom pre-
nehala s svojim opravilom, je črnka vzela napolnjeno emajlirano posodico in jo potisnila pod nasproti stoječo klop.
Kmalu za tem je začel arabski gentleman, pod čigar sedež je črnka potisnila posodico, zbadljivo vohati. Ko to ni nič jx>magalo, je črnko naravnost prosil, naj prestavi lastnino svoje varovanke pod svoj prostor. Svojo prošnjo je utemeljeval, češ da je preveč vroče. Črnka, ki je bila istega mišljenja, je nejevoljno pograbila j>osodico za ročaj in jo v širokem loku izpraznila na cesto, ne da bi se preje malo ogledala.
Tega ne bi smela napraviti.
Zaslišali smo najpreje začuden krik, nato pa strahovito kričanje. S plapolajočo obleko te tekel poleg voza nek Arabec, skočil nato na voz in se pokazal pred nami s turbanom, ki je bil po-nesnažen z želodčnimi bolečinami male kunčke; turban je bil kakor kaka čokoladna torta. Mož se prav gotovo ne bi tako razburil, če bi imel samo navaden turban Toda nosil je zeleni turban, sveto pokrivalo, ki ga je smel nositi samo oni, ki je bil v tem letu v Meki. In ponesnažitev takega klobuka je mejila že na bogokletje.
Žal nisem mogel vsega razumeti, kaj je mož v zelenem turbanu povedal črnki (govoril je namreč zelo hitro); domnevam pa, da ji ni povedal nič prijaznega. Iz enega stavka, ki sem ga utegnil prestaviti, sem posnel, da ji je očital nezakonsko rojstvo in da jo je dolžil zveze s hudičem.
Črnka je ploho njegovih besedi sprejela precej mirnejše kakor mož vsebino njene emajlirane posodice Ko je končno malo prenehal, da bi zajel sapo, ga je čisto ravnodušno vprašala:
»Zakaj kričiš tako, nespametnež? Alah je hotel da si šel mimo, ko sem izlila posodico.«
Arabec je nekaj časa molčal. Potem pa je rekel tiho in skoraj opravičujoče:
»Malesh!« (Nič ne de!)
S temi besedami je skočil z voza.
Edini, ki se je čudil, sem bil spet jaz...
Z. Liadtko tiskarno . Unbljanli Joto Kramar«* - lEdajatelJ. ini Sodja - Urednik. Mirke Javornik - Rokopisom ne vračamo - .SIo*en»ki dom. tohaja ob delavnikih ob 12 •ečnn naročnine »1 lir ta inoremttvo 19. lir - Urednico: Kopitarjev« ulica */1ll - IJprav« Kopitarjev« 0|iPa 6. LJnblfana - Telefon 5te» «t *0(M do «0-0« _ Podružnica Novo
- Me-mesto