GrosuPlje (centrala) sP 908 GROSUPELJSKI ODM.il 2001 Hi mu? MAMI gozdom c. IV/2 7861 875, 01/7871 482 KOZMimKA MAIA KOZMETIKA MAJA MAIA KOŠRNINA s.p. Prešernova 80 1290 Grosuplje Tel 01 / 786 26 20 GSM 041 221 800 NEGA OBRAZA IN TELESA: KOČNA MASAŽA, ANTICELULITNE TERAPIJE, AROMATERAPIJA, REFLEKSNA MASAŽA STOPAL, PBDIKURA, MANIKURA, PRKSOTRRAPIJA, DEPIUCUA IN BPILACLIA. KOČNA LIMFNA MASAŽA, DIGITOPRESURA, SOLARIJ - TURŠKA SAVNA DELOVNI ČAS: PONEDELJEK, PETEK 15h-21b TOREK SREDA, ČETRTEK SOBOTA 8b-12h KUPON ZA 20% POPUST PRI ™ GOTOVINSKEM NAKUPU KOZMETIKE KUPON ZA 5% POPUST PRI m GOTOVINSKEM PLAČILU STORITEV GROSUPLJE OLIMPIC ŠPORT Trgovina za šport in prosti čas Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, Slovenija PON - PET: 9.00 - 19.00 SOB: 8.00 - 13.00 »-i 01 787 23 36 Mama, naj misel pri tebi postane, nežno poboža naj tvoje srce, mama, naj pesmica zate nastane, na dlani prinese ti moje srce. Saj vedno si znala iz oči mi prebrati, vse želje, strahove v njih videla si, saj vedno si znala mi pomagati, ko k tebi zatekla sem tvoja se hči. Čeprav si me včasih pustila jokati, čeprav si me včasih prijela trdo, zdaj vem, da želela izkušnjo si dati, da v življenju kasneje ne bo pretrdo. Saj trdno drevo vse viharje prestane, neurjem in strelam se vedno upre, saj trdno drevo vse rane prestane, če le korenine utrdijo se. Saj ti si kot zemlja me dobra hranila, saj ti si kot sonce me grela toplo, saj ti si kot zvezde mi v temi svetila, saj ti si kot veter pregnala meglo. Mojca Kastelic KNJIŽNICA GROSUPLJE Adamičeva 15 Ker bodo naslednji Grosupeljski odmevi izšli po velikonočnih praznikih, vam iz uredništva voščimo selo Aleluje! Tisočkrat izrečena hvala bi bila nič v primerjavi z vašo razdano ljubeznijo. Naj vam jo iskrene misli, tople besede in drobne pozornosti vedno znova kličejo iz srca. Uredništvo Avto val denin literarni večer Idamičev večer Podržaj v Grosupljem Velika Račna 30a, 1290 Grosuplje tel.: 01/7860-230, 01/7862-555, fax.: 01/7860-235 fPOOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER ZA VOZILA BMVV, ROVER, LAND ROVER, MG IN MOTO ' i > s raj Prodaja novih in rabljenih vozil Krediti, leasing Servis Kleparske in ličarske storitve Originalna dodatna oprema Optična meritev podvozja Polnjenje klime Mobilna garancija Premontaža in centriranje gum Testne vožnje f Komunalne gradnje Grosuplje: prvo desetletje in novi prostori Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVI številka 3 marec 2001 r^M) 3e ***** ^eAov kruti b0[U. Odgovor smo pripravili v Pekarni Grosuplje in vanj vmesili vse skrivnosti sosedov. Obogatili smo ga z najboljšim iz domače pekarske tradicije in sodobnik pekovskih spoznanj. Sosedov kruh smo pripravili po dolgotrajnem, klasičnem postopku, ki zahteva veliko truda in veščo roko mojstrov. Skrbno pripravo nam je poplačal s svojim izjemnim okusom, svežino ter bogato biološko sestavo. Sosedov kruh je zapisan naravi in njenim darovom, prinaša pa nam, ne le užitek, temveč tudi bolj zdravo prehrano in zdravo življenje. r)olrwokusen Okus Sosedovega kruha je pravo odkritje. Ravno prav krhka, lepo lomljiva skorja je bogato posuta z raznovrstnimi hrustljavimi semeni. Pod skorjo se ponuja nenavadno sočna in polna sredica, ki jo zaokrožajo odtenki mavrice žitnih zrn, poseben čar pa ji daje mehka aroma bučnih semen. Ker je r)olnozdrav Pšenični in rženi moki smo dodali bučna in sončnična semena, lan, koruzni zdrob, ovsene kosmiče, sojino moko in sojine otrobe ter sezam. Hlebec ima bogato biološko sestavo, vsebuje veliko vlaknin in povečuje delež balastnih snovi v obroku. Zaradi domišljene sestave je vir dragocenih mineralov, rastlinskih maščob in vitaminov (semena vsebujejo veliko vitamina E), oves in soja pa ga bogatita tudi beljakovinsko. rjoinosvež V okusnem in prehransko bogatem hlebcu Sosedovega kruha lahko uživate več dni. Vanj smo namreč vmesili naravno kislo testo, zaradi katerega je kruh, ne le boljšega okusa in polnejše arome, temveč ostaja tudi dolgo svež in sočen. Voda 34,14 % Beljakovine 12,1.5 % Maščoba 11,12 % Pepel 6,33 % Ogljikovi hidrati 36,26 % En tka vrednost 1236,30 k/ 293.72 keal Okvirna prehranska in energijska vrednost ZA 100 g živila lekarna (jrosuplje Pol s I o I e t j a z V a m i A 0 ^^^^^^ * 'Pekama ffrosuplje ELEKTROTEHNIKA ELEKTRONIKA ALI RAČUNALNIŠKEGA TEHNIKA za opravljanje vzdrževalnih del na računalniško krmiljenih sistemih peke pekarskih izdelkov. Zaželjena dodatna znanja: - pogovorno znanje angleškega in nemškega jezika - 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: PEKARNA GROSUPLJE, D.D., GASILSKA C. 2, 1290 GROSUPLJE. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključenem postopku izbire. Ker načrtujemo prihodnost, tudi ŠTIPENDIRAMO IN V UČNEM RAZMERJU PRAKTIČNO IZOBRAŽUJEMO za poklic PEKA IN ŽIVILSKEGA TEHNIKA. Svoj interes, da se nam pridružite že v času šolanja, lahko izkažete z vlogo, ki jo pošljite na naš naslov. Veseli nas izobraževati in pridobiti mlade, ki imate radi svoj poklic. Za dodatne informacije smo vam na voljo po telefonu št. 78 66 902. rroizvounju Krunu, svežega peciva in slaščic, d.d. 1290 Grosuplje, Gasilska c. 2 vabi k sodelovanju Bili smo vse, bodimo vse Glosa Nekaterim občinskim politikom se ne zdi prav, da se na straneh Odmevov pojavljajo tudi politične informacije. Kar sami sklenejo ali odločijo, namreč ni­ majo za politiko, ampak za delo v do­ bro vseh. Podobno dvojno merilo upo­ rabljajo tudi osrednji državni mediji. Ko je postal premier dr. Andrej Bajuk, so se njegovi ministri, državni sekretarji in direktorji državnih podjetij na televi­ ziji vsak večer soočali s svojimi predho­ dniki. Po zmagi LDS in oblikovanju vla­ de z 59 parlamentarnimi glasovi pa so novinarji državnih in "neodvisnih" me­ dijev odvrgli skrb, da bi se slišala tudi altera pars, saj nobenega več ne zani­ ma, kaj sodi o vladnih načrtih in odloči­ tvah parlamentarna manjšina. Nepravi kot da so izpuhteli. Častna izjema je Lidija Hren. Generalno državno tožilko je soočila z njenim predhodnikom An­ tonom Drobničem, ki je bil dokumen­ tarno trden in jasen: generalna državna tožilka ne skrbi za varstvo zakonitosti. Ker je Hrenova omogočila razkritje dvoj­ ne morale, se bojim, da se tudi zanjo že brusi nož. Jakob MOller "Leto nič" ali - Kaj imata Kambodža in Slovenija skupnega? Včeraj (na 2. Postno nedeljo) mi je neizbrisno ostal v spominu obisk sestre Ljudmile v naših krajih, ki deluje kot uči­ teljica angleščine v Kambodži med večin­ skim budističnim in maloštevilnim kr­ ščanskim prebivalstvom. Poleg zanimi­ vega verskega delovanja meje še pose­ bej pritegnila nedavna zgodovina v tej nekdaj bogati azijski deželi, ki jo danes pesti velika revščina. SAJLJF TRGOVINAd.o.o iT CESTA NA KRKO H.B& F* NAŠA PONUDBA: MAREC: Trobentice, ranunkule, velikonočnice, trajnice. Sprejem naročil za zasaditev korit. APRIL MAJ JUNIJ Izbira cvetja na višku. Sadike cvetja in zelenjave za vaš dom, vrt Jl£ in vašo dušo ter želje za cvetoče poletje. /\\$ /A/ Delovni X> (firo&upfjr ffrf.:78'7»blb, 041/bPJ 43J Za Vas, vase nnjonijjr in oasc prijatrfjr... Za osaito prifo^no&t, ja nsaff prajnifr ... D mnrru ja ijruj pojornu&ti in fjubrjni Ker je ROP(ar) napadel v temi, bi upokojenci morali kričati Mag Marko Štrovs, dober poznavalec pokojninskega področja, je razlagal udeležencem okrogle mize, kako bodo v letu 2001 prikrajšani upokojenci. Grosuplje, 22. februarja - Klub svetnikov 00 SDS Grosuplje je v Družbenem domu pripravil predavanje mag. Marka Štrovsa o že sprejeti pokojninski reformi. Njegovemu pojasnjevanju sprememb in pričakovanim posledicam spremenjenega pokojninskega zakona je sledil pogovor, v katerem so zbrani strokovnjaku s pokojninskega področja zastavili več konkretnih vprašanj. Proti koncu okrogle mize je razprava, po posredova­ nih podatkih sodeč morda celo upravičeno, krenila v politične vode. V uvodu je vodja Kluba svetnikov 00 SDS Grosuplje mag. Peter Verlič pozdra­ vil zbrane ter predstavil predavatelja. Mag. Marko Štrovs je strokovnjak za pokojninska vprašanja, s katerimi seje ukvarjal več kot 25 let. Od tega je de­ set let prebil na Pokojninskem zavodu, preostalo pa na pristojnem Ministrstvu. Ob koncu preteklega leta ga je nova Drnovškova vlada odstavila z mesta državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Mag. Marko Štrovs je najprej pojasnil, da ni eden izmed avtorjev pokojninske reforme, kot seje organizatorju pomoto­ ma zapisalo v vabilu na okroglo mizo. Celo več - je oster nasprotnik sprejetih sprememb pokojninskega zakona, saj imajo kopico napak v ciljih, obliki in nači­ nu, s katerim se skuša zmanjšati dolg države do upokojencev. Spremembe so bile sprejete po hitrem postopku, kar v pokojninskem zavarovanju kot najbolj dolgoročnem sistemu pomeni najhujši greh. Vladna koalicija je novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavaro­ vanju sprejela na partizanski način; na hitro, brezobzirno in v konspiraciji. Ve­lika koalicija je pri tem skrivala dejanske učinke spremenjenega zakona, v pred- novoletnem času je izkoristila neobvešče­ nost javnosti ter je ljudi s simulacijami učinkov spremenjenega usklajevanja pokojnin celo zavajala. Vse je bilo, kljub ostrim kritikam s strani opozicijskih N.Si in SDS, v Državnem zboru opravljeno v enem dnevu - 20. decembra 2000. BISTVO NOVELE ZAKONA 0 POKOJNIN­ SKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Pokojnine se ne bodo več usklajeva­ le glede na resnično rast plač v času od prejšnje uskladitve, niti ne na re­ snično rast življenjskih stroškov, tem­ več le za toliko, za kolikor se bodo ob začetku vsakega leta dogovorili vlada, sindikati in delodajalci v pogajanjih o porastu izhodiščnih plač delavcev. Izho­ diščne plače pa rastejo mnogo poča­ sneje kot resnične plače. V praksi se namreč kaže, da so delodajalci bolj naklonjeni delavcem kot država in celo bolj kot sindikati, ki v pogajanjih z združenjem delodajalcev pristajajo na zaostajanje izhodiščnih plač za rastjo življenjskih stroškov. KONKRETEN VPLIV SPREMEMBE ZAKONA NA POKOJNINE. Učinki zakona so se že pokazali, saj upokojenci januarja 2001 niso dobili povečanja pokojnin za 13,21 % kot bi jim šlo po prejšnjem zakonu, februarja pa so se pokojnine povečale le za 4,8 % oz. 5,4 %. To znižanje povečanja pokoj­ nin bo upokojence teplo, dokler bodo živi. Pokojnine se namreč usklajujejo verižno, pokojnine za februar 2001 pa pomenijo osnovo za vse uskladitve na podlagi po­ rasta izhodiščnih plač v prihodnjih letih. V letu 2002 in v naslednjih letih se bodo namreč pokojnine v februarju povečale za toliko odstotkov, za kolikor se bodo po dogovoru med vlado, sindikati in de­ lodajalci povečale izhodiščne plače za­ poslenih. Običajno se po teh dogovorih izhodiščne plače povečajo za 85 % pove­ čanja življenjskih stroškov, v letošnjem letu pa so sindikati ob predvideni 7,8 % inflaciji privolili le v 3,6 % povečanja. Po­ kojnine bodo zato iz leta v leto bolj zaosta­ jale za resničnim povprečjem plač. Spre­ jeta novela zakona bo, glede na prejšnji zakon, vsakega upokojenca v povprečju stala približno eno pokojnino letno. VZROKI ZA NOVELO ZAKONA 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Vlada in njen finančni minister mag. Tone Rop skušata na vse mogoče in nemogoče načine nabrati več denarja za proračun. V času od svojega obliko­ vanja je zdajšnja vlada dvignila trošarino na tobačne izdelke, alkohol, na vse vrste bencinov in na kurilno olje. Na slednje celo za 50 %. Vlada, ki je posegla tudi po pokojninah, se obnaša, kot da smo državljani zgolj strošek, ki ga je potrebno čimbolj zmanjšati. Po­ zablja pa, da so bili do sedaj upokojenci dobri potrošniki in najboljši varčevalci. UPOKOJENCI SO REAGIRALI (PREVEČ) UMIRJENO. Državljani pa smo ob početju vlade popolnoma apatični, kot da bi bili brez vere v prihodnost. Res je sicer, da po­ sledice sprejetih sprememb pokojninske­ ga zakona v javnosti niso bile kaj dosti predstavljene. Kaj torej lahko storimo? S problemom letošnje že izpeljane usk­ laditve pokojnin se bo verjetno ukvarjalo Ustavno sodišče. Za spremembo zako­ na šibka opozicija nima niti teoretičnih možnosti, svojega sindikata upokojenci nimajo. Ljudi pa lahko informiramo na predavanjih, okroglih mizah in v vsak­ danjih pogovorih. Paziti moramo, da spo­ min naroda tokrat ne bo zapustil vsaj štiri leta, do naslednjih volitev. Predvsem pa moramo biti pogumni in tisto, kar misli­ mo, moramo tudi javno zagovarjati. Držati bi se morali pravila: Če te ROP(ar) napa­ de v temi, kriči. PRIVILEGIRANE POKOJNINE OZIROMA POKOJNINSKI DODATKI. Privilegiranih pokojnin je okrog 60 ti­ soč. Od tega je okrog 700 izjemnih po­ kojnin, kijih prejemajo posamezni revo­ lucionarji oz. njihove vdove, nekateri bivši funkcionarji ter posamezni kultur­ niki. Dodatkov za borčevske pokojnine je okrog 43 tisoč, za oficirje in podofici- rje nekdanje JLAje teh dodatkov preko 4.400. Sem sodijo še dodatki za pokoj­ nine nekdanjih miličnikov, paznikov in policistov ter še za vrsto drugih skupin. Pokojnine, višje od 100 tisoč tolarjev, prejemajo praktično vsi uživalci borče­ vskih pokojnin, a niti četrtina ostalih upokojencev. Nekdanji delavci organov notranjih zadev, ki so se upokojili v veči­ ni primerov malo po 40. letu starosti, prejemajo povprečne pokojnine nad 160 tisoč tolarjev, upokojeni oficirji nekdanje JLA pa nad 150 tisoč tolarjev. Dodatek za pomoč in postrežbo pri vojnem invali­ du znaša do 200 tisočakov, pri delov­ nem invalidu pa desetkrat manj. Vse skupaj stane več kot 40 milijard tolarjev letno. Vsoti pa velja prišteti še prek 14 milijard tolarjev, ki gredo za borce NOV, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja iz drugih postavk državnega proračuna. Samo slutimo lahko, da v to skupino sodijo tudi vodilne strukture DeSUS-a, ki se ima za stranko upokojencev, in Zveze društev upokojencev. Predstav­ niki obojih so namreč javno izjavili, da podpirajo predložene spremembe pokoj­ ninskega zakona. DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE. Z uvajanjem dodatnega pokojninske­ ga zavarovanja bodo najbolje plačani zavarovanci prišli do visokih olajšav pri plačevanju prispevkov in davkov. Če se podjetje odloči za dodatno pokojninsko zavarovanje svojih zaposlenih, se ti pri­ spevki odtegnejo od bruto plače pred plačilom obveznih prispevkov. To pa se­ veda pomeni manj denarja za obvezno socialno zavarovanje in posledično manj denarja za pokojnine. PONUJENA REŠITEV USKLAJEVANJA POKOJNIN. Pri usklajevanju pokojnin ne bi smeli nikoli iti pod rast cen na drobno oz. pod stopnjo inflacije. To pa se da doseči z večjim zaposlovanjem oz. z drugimi obli­ kami večanja števila zavarovancev, z boljšo izterjavo prispevkov, s prerazpo­ reditvijo denarja, ki gre zdaj za privilegije, med upokojence z nižjimi pokojninami, in s povišanjem prispevka delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Šele v primeru, če bi z navedenimi ukre­ pi ne bilo možno doseči potrebnih učinkov, bi lahko šli v spreminjanje nači­ na usklajevanja pokojnin. Ob tem pa bi morali začeti varčevati pri privilegiranih in visokih pokojninah ter še naprej zago­ tavljati ustrezno raven socialne varnosti upokojencem z nizkimi pokojninami. Janez Pintar "Sodbi v imenu ljudstva" UPRAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE JE ODLOČILO, DA: 1. se ugodi tožbama Jožeta Koširja in Marjana Širclja, sklep Občinske­ ga sveta Občine Grosuplje o pre­ nehanju mandata obema članoma v Občinskem svetu Občine Grosu­ plje, ki je bil sprejet v nadaljevanju 22. redne seje, dne 6.12. 2000, se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne. Povzeto iz sodb št: U2254/2000- 12 in U2253/2000-11, ki sta bili izrečeni 21. 2.2001 in ju je objavil Občinski odbor Liberalne demokra­ cije Slovenije Grosuplje na svojih in­ ternet straneh. Kdaj in kako do prave zmerne krščansko-ljudske desnosredinske stranke na Slovenskem? Drugič - Odmev na razmišljanje g. Milana Muhiča, ki je bilo objavljeno v januarsko-februarski številki Grosupeljskih odmevov. G. Muhič, nimam se za klasičnega politika, imam pa se za javnega delav­ ca v službi občank in občanov, ki so mi zaupali še drugi mandat, da opravljam svetniško nalogo v občinskem svetu občine Grosuplje. In zakaj se nimam za pravega politika? Ker so le-ti del državnih ali občinskih funkcij in služb, ki so fi­ nancirane predvsem z denarjem davko­ plačevalcev. In sam sem seveda tudi davkoplačevalec ter živim od svojega dela in zaposlitve v podjetju in ne na račun davkoplačavalcev, kot zatrjujete v prispevku. Po številnih odzivih bralcev, ki so moje razmišljanje prebrali, je bilo v njem rea­ listično in objektivno predstavljeno stanje po državnozborskih volitvah na desnosredinskem političnem prostoru in ni napeljeval k obtoževanju, kdo vse je kriv za to slabo stanje. Je razmišljanje, ki je usmerjeno v prihodnost z zave­ danjem napak, ki so se, žal, zgodile, zato upam, da ste članek resnično pre­ brali in ga tudi poskušali razumeti. Upam, da tudi vi podpirate projektno sodelovanje svetniških skupin SLS SKD in SDS v občinskem svetu občine Gro­ suplje, kar je morda celo izjema v Slo­ veniji v času po državnozborskih voli­ tvah. Z vso odgovornostjo pa trdim, da imam nemalo zaslug za to sodelovanje in to predvsem zaradi svoje načelne drže katoličana, ki mu je skupni cilj in rezul­ tat blaginja za vse občanke in občane. Zato sem na svojo načelnost ponosen kot tudi na svojo pokončno držo javne­ ga delovanja in kdor dobro spremlja moje javno delovanje v zadnjih 10 letih, bi lahko ugotovil, da svojih političnih prepričanj ne menjam, kaj šele, da bi prepričanje zatajil ali prodal za denar ali kakšno drugo materialno korist. Svoje povedo tudi dejanja, ki so žal včasih skrita očem, a s tem ne izgubijo svoje vrednosti. Tako še vedno stojim na stališču, daje potrebno in nujno da slo­ venski desnosredinski politični prostor pokriva le ena močna stranka, ki bo združevala, povezovala in gradila na te­ meljih, ki jih v Evropi predstavlja krščansko ljudska usmeritev. Take priložnosti smo že imeli, vendar jih ni­ smo znali vnovčiti v dobro. Načelno sem tudi leta 1992 odločno nasprotoval vstopu SKD v vlado. Sku­ paj s podmladkom MKD sem ves čas opozarjal na neverodostojnost te odloči­ tve. Ravno tako nisem tudi leta 1996 zagovarjal vstopa SLS v vlado, kot tudi ne združene stranke SLS SKD v Drnov­ škovo vlado. Žal je večina ocenila dru­ gače. So pa določeni ljudje, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da so lahko posamezniki tudi v drugih sorod­ nih strankah z istimi vrednostnimi izhodišči in tudi z enakimi cilji v demo­ kratični državi, ki se postopoma gradi. Zavedati pa se moramo, kdo so v resni­ ci naši politični nasprotniki in ne iskati nasprotnike med člani sorodnih politič­ nih strank in podobnih razmišljanj. Ja­ sno moramo postaviti alternativo poli­ tičnim nasprotnikom. Če ste pozorno prebrali moj članek, bi seveda lahko ugotovili, da sem podprl dano obljubo naše stranke ob združitvenem kongre­ su glede volilne zakonodaje, nisem pa iskal krivca pri voditeljih desnosredin- skih in pomladnih strank, pač pa odgo­ vornost. G. Bajuka in ostale desnosre­ dinske politike spoštujem, ker vem, kako težko je delo vodilnih ljudi, saj ponavadi vsako politično potezo zelo radi kritiziramo. Moram pa reči, da sem edi­ ni, ki sem v Grosupeljskih odmevih pri­ pravil članek o dr. Bajuku in o njegovi dosedanji življenjski poti z upanjem, da bi ga objektivno spoznali kot posamez­ nika - Slovenca, ki je del življenja preživel v tujini. Upam, da ste tudi to prebrali. In sedaj, kar je najvažnejše zame? Oba se strinjava, da živimo v državi, kjer je demokracija včasih bolj na papirju kot pa v resničnem vsakdanjiku. Pot, ki naj bi peljala k demokratičnim principom delovanja družbe, pa bo še zelo dolga. Uveljaviti bo treba objektivno odgovor­ nost nosilcevjavnih funkcij, enakoprav­ nost pred zakoni, enake pravice in dolžnosti, takoj in dokončno rešiti de­ nacionalizacijo, popraviti krivice, spoštovati vse Slovence po svetu in njihovo delo - pa še bi lahko našteval. Pogoj za korenito spremembo pa je v tem, da je potrebno v državnem zboru z demokratičnimi sredstvi pridobiti več kot polovico sedežev s poslanci podobnih vrednostnih izhodišč in načinom življenja. Na desnici smo vsi skupaj še daleč od tega. Predvsem zaradi tega, ker gre med nami bolj za to, kdo bo močnejši. Ker gre za prestižni boj med nosilci najvišjih strankarskih funkcij in za povzročanje osebnih zamer, se to stanje pozna tudi med desnosredinski- mi volilci. Vse to se prenese na nivo vsakdanjega življenja, kjer prihaja do delitev med ljudmi celo na prireditvah, da se izogibajo pogovorom, ali pa celo do ločevanja v pevskih zborih in drugih organizacijah, ki bi morala v svojem te­ meljnem poslanstvu povezovati ljudi. Popolni nesmisel je drobljenje poli­ tične opcije. Zato sem tudi v svojem dopisu jasno usmeril svojo pozornost v prihodnost, ki mora biti pot sodelo­ vanja in iskanja skupnih točk, skupnih projektov v dobro slovenskih državljank in državljanov in ne privilegijev določe­ nega kroga ljudi. Kljub temu, da bodo obstajale razlike in drugačni pogledi, kar je tudi prav in logično, saj smo lju­ dje različni, vendarle pa je potrebo ločiti temeljne politične točke od posamez­ nih manj pomembnih. Zavedam se, da je to težko, saj je nezaupanje možno zelo hitro ustvariti in ga še poglobiti. Veliko težje pa je graditi zaupanje in spoštovanje. Zato še enkrat poudarjam, ne loče­ vati ljudi sorodnih političnih mišljenj, ne jih etiketirati in obsojati, ker niso tam, kjer bi mi želeli, še prav posebej pa ne mladih ljudi, saj vemo vsi, kako težko uspemo pri mladih ljudeh pridobiti voli- Ice in ljudi za javno delo. Zakaj pravim - ne ločevati ljudi? Kot primer naj nave­ dem: Skupaj se udeležujeva in srečujeva na prireditvah, kijih organizirajo organi­ zacije, kot so Nova slovenska zaveza, društvo Slovenija v svetu, Svetovni slo­venski kongres, cerkvene ustanove in drugi. Oba opazujeva, da je na teh srečanjih ljudi z istim mišljenjem in ci­ ljem vedno manj. Mladih ni, starejših pod težo življenjskih let tudi ne. Mar se ne bojimo, da bo zmanjkalo ljudi za jav­ no delovanje? Še bi lahko tako pisal naprej, ven­ dar naj bo dovolj. Ponovno Vas pova­ bim, da svojo energijo, voljo in zagon skupaj usmerimo v naše resnične projekte, kijih moramo uresničiti in da prenehamo iskati nasprotnike tam, kjer jih ni. Če pa so tudi med nami, je zago­ tovo naša naloga, da jim ne dopusti­ mo, da zastrupljajo pozitivno ozračje, Slovenkam in Slovencem kot politična opcija pa odgovorimo na temeljno vpra­ šanje, ki se poraja ob začetku novega tisočletja. In to je: KAKO V ČASU IZJEM­ NEGA TEHNOLOŠKEGA NAPREDKA, RAZVOJA ZNANOSTI, RAČUNALNIŠKE DOBE IN ŠTEVILNIH INFORMACIJ UME­ STITI TRADICIONALNE VREDNOTE SLO­ VENSKEGA NARODA, KOT SO LJUBE­ ZEN DO NARODA, BOGA IN ŽIVLJENJA, ČUT DO DOMOVINE, DRUŽINE IN SLO­ VENSKE KULTURE TER ZAGOTOVITI POGOJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA. To je po mojem ključ do uspeha v prihodnosti in ne brezplodni prepiri o stvareh, ki ljudem ne dajo motivacije oziroma stimulacije za uveljavljanje. Tako jih peljemo v apatijo in razoča­ ranje nad politiko. Globoko sem pre­ pričam, da se tukaj strinjava. Matjaž Trontelj MIZARSTVO GROSUPUE Družba za izdelavo notranje opreme d.d. Uspešni v boju z neizprosno konkurenco Del projektne skupine za pridobitev certifikata ISO 9001. Leto 2000 je bilo za Mizarstvo še posebej uspešno. Poslovali so z dobičkom, prodajo so povečali za 60 % glede na leto poprej, pridobili so certifikat ISO 9001... V leto 2001 gredo z novimi načrti. Veliko naporov bodo morali vložiti v pridobivanje novih kupcev. Problem butične proizvodnje za znanega kupca v pohištveni industriji je, da se kupec oglasi z novim naročilom v razdobju desetih do dvajsetih let. Poleg tega je težko konku­ rirati tujim proizvajalcem, ki se morajo že desetletja soočati s pogoji tržnega gospodar­ stva. Zaradi bolj transparentnega lastništva, boljše organizacije in boljšega odnosa do dela uspejo zelo zniževati stroške in s tem cene. "Mizarstvo Grosuplje d.d je proizvod­ no podjetje, ki ima svoj status in image na domačem in tudi tujem trgu. Dolgo­ letna tradicija, tehnološki razvoj in kako­ vostna proizvodnja so osnova za na­ daljnji razvoj in rast podjetja. Utečeni način trženja bo Zal tudi v bodoče po­ vzročal občasna nihanja v smislu opti­ malne zasedenosti proizvodnih kapaci­ tet, a temu se Zal ni mogoče izogniti. Tehnološka opremljenost in kadrovska struktura Ze vrsto let narekujeta proizvo­ dnjo po naročilu. Zato bo treba tudi v bodoče negovati Ze navezane poslovne stike in poskušati poiskati nove naroč­ nike. Obstoj podjetja je v celoti odvisen od povpraševanja in ponudbe. Tokovi naročil za tovrstne proizvode so pona vadi utečeni in mnogokrat povezani tudi s protipravnimi pojavi. Druge izbire, kot nadaljevati z zastavljeno poslovno poli­ tiko ni, čeprav vsak dan nosi kanček grenkobe tovrstnega poslovanja," je v zaključku k Letnemu poročilu 2000 za­ pisal direktor podjetja, g. Franci Jošt. ZUNANJI LASTNIKI V VEČINI. Mizarstvo je danes srednje veliko in moderno opremljeno podjetje, ki zapo­ sluje 60 delavcev. 195 milijonov SIT ka­ pitala je v lasti različnih lastnikov. Za­ posleni so v notranjem odkupu pridobi­ li 37,1 odstotni lastniški delež, PID Zvon je kupil 27,5 % delnic, ostalo je v lasti državnih skladov (17,9 %je v lasti Kapi­ talskega sklada, 10 % ima Slovenski odškodninski sklad, 7,5 % pa Sklad za razvoj). "Žal pri privatizaciji Mizarstva ni bilo interesa znotraj tovarne, da bi do­ segli večinski delež v tovarni. Sedaj je situacija taka, da tisti, ki delamo in ustvarjamo, nimamo možnosti spreje­ manja pomembnih odločitev. Glavne odločitve sprejemajo zunanji lastniki, katerih interesi se običajno razlikujejo od interesov zaposlenih in vodstva po­ djetja. Do tega prihaja predvsem zaradi tega, ker pridobitev lastništva ni bila vezana na vlaganje svežega kapitala. Sedanja lastniška struktura zato mar­ sikdaj predstavlja coklo razvoju po­djetja," razlaga g. Jošt. V letu 2000 so ustvarili 618 milijonov SIT prihodkov, to je za skoraj 60 % več kot leto po­ prej. Temu ustrezno je porasel dobiček, kar priča o tem, da so dobro obvlado­ vali tudi stroške. To jim je omogočilo, da so delavce nagradili za 10 % bolje kot je znašala povprečna plača v slo­ venski pohištveni industriji (10.162 zaposlenih) v mesecu septembru. IZVOZIJO 70 % PROIZVODNJE. Osnovna dejavnost podjetja ostaja proizvodnja notranje opreme za hote­ le, restavracije, gostilne, šole, pisarne in bolnišnice. Uporaba računalniške tehnologijejim omogoča proizvodnjo po naročilu in za znanega kupca, torej bu- tično proizvodnjo. Zavedajo se, da le kakovostni izdelki in prilagajanje potre­ bam zahtevnih kupcev zagotavljajo dol­ goročni uspeh in planiran dobiček. Strateški trg je trg Evropske zveze, na katerega letno izvozijo okoli 70 % ce­ lotne proizvodnje. Prisotni ostajajo tudi na domačem trgu. V zadnjih dveh letih in pol so po la­ stnih zamislih in z lastnimi proizvodi na novo opremili poslovne prostore, ki služijo kot vzorčni model za potencial­ ne kupce. Uvedli so tehnično protipo­ žarno in protivlomno varovanje premo­ ženja, repromateriala in izdelkov. Z nakupom novih, lesno-obdelovalnih strojev so izboljšali tehnološko oprem­ ljenost in s tem dodatno razbremenili delovno intenzivni proces proizvodnje in povečali produktivnost. Temeljito so obnovili postajo za proizvodnjo toplot­ ne energije in s tem močno zmanjšali onesnaževanje narave. Investicije, ki so skupaj znašale 1,2 mio DEM, so v ce­ loti plačali iz lastnih sredstev. POTREBA PO NOVIH TRŽENJSKIH POTEH. Mizarstvo Grosuplje d.d. ni imelo nikoli organizirane prodajne mreže in je tudi sedaj nima. To velja tako za domaČe kot za tuje tržišče. Posle pri dobivajo sproti, kot rezultat večletne prisotnosti, dosežene kakovosti ter stikov z arhitekti in posredniki. Tak na­ čin prodaje in pridobivanja novih poslov je s stroškovnega vidika najugodnejši, a hkrati najbolj tvegan. Tega se v vod­ stvu podjetja zelo dobro zavedajo. Komunalne gradnje Grosuplje: prvo desetletje in novi prostori Natanko po desetih letih od svoje ustanovitve 1. marca 1991 so se za­ posleni v Komunalnih gradnjah Grosu­ plje skupaj z vodstvom preselili v nove upravne prostore pri Gasilskem centru. Investicija jih je stala sto milijonov to­ larjev, v prihodnjih nekaj letih pa naj bi ob sedanjem upravnem poslopju zra­ sel Se kompleks z nekaj garažami ter Direktor Komunalnih gradenj Vilor Dolinšek pri nagovoru ob prazno skladiščem za gradbeno opremo in material. Kot poudarja sedanji direktor podjetja Viktor Dolinšek, so pred desetimi leti Komunalne gradnje Grosuplje nastale kot eden prvih slovenskih primerov loči­ tve javne in tržne dejavnosti tedanjega Komunalnega podjetja Grosuplje. V no­ voustanovljeno podjetje, ki ga je vodil Anton Krašovec, je iz Komunalnega po­ djetja Grosuplje odšlo tudi 27 dela­ vcev. Postali so specialisti za gra­ dnjo komunalne infrastrukture. Iz tedanje skupne občine Grosuplje so svoje območje dela razširili vse do Tre bnjega in Vrhnike, včasih še dlje, nji­ hov največji, najbolj zanimiv in tudi naj­ bolj konkurenčen trg pa je Ljubljana. Veliko večino, kar 80 odstotkov pro­ jektov pridobijo na javnih razpisih, kjer je konkurenca neu­ smiljena. Največkrat se pojavljajo kot izvajalci del, včasih pa tudi kot po- dizvajalci na večjih Razmišljajo že o novih strategijah pri­ dobivanja kupcev in naročnikov, ven­ dar v letošnjem letu ne načrtujejo ko­ renitih sprememb. Konkurenčnost doma oziroma v tuji­ ni dosegajo na različne načine. Na do­ mačem trgu predstavlja določeno pre­ dnost že velikost Mizarstva. Proizvo­ dnja je organizirana tako, da omogoča velik razpon kapacitet. Tako lahko proizvajajo manjše ali pa tudi zelo ve­ like serije proizvodov. Zelo dobra tehnološka opremljenost omogoča re­ lativno kratek čas proizvodnje tudi za večja naročila in s tem konkurenčno ceno. Tuje tržišče ponuja neprimerno večje poslovne priložnosti, vendar zahteva soočenje z neprimerno večjo konkurenco. Prednost Mizarstva na teh trgih je cenejša delovna sila - to je pa tudi vse. "Cene repromaterialov so pri­ bližno enake, tehnološka opremljenost tujih tovarn je boljša, prav tako organi­ zacija in odnos do dela," opisujejo tre­ nutne razmere na trgu. Najpomemb­ nejše zahodno tržišče je Nemčija. Ven­ dar potrebe tudi tam usihajo glede na povpraševanje v prvih letih po združitvi. LOGOTIP NE USTREZA VEČ. Direktor pravi: "...Ugotovili smo, da sedanji logotip podjetja ni več ustre­ zen. Prav nič ne spominja na naše delo, poslanstvo in vizijo. Preveč je igriv in premalo razpoznaven, čitljiv. Naša Zelja je, da se logotip podjetja spremeni. Logotipu bomo dodali tudi slogan, s katerim želimo širšo javnost, predvsem potencialne poslovne partnerje, dodat­ no informirati, kdo smo in kaj delamo." projektih, kot na primer lani, ko so prev­ zeli gradbena dela na avtocestnem si­ stemu "klic v sili". V desetih letih svojega obstoja so tako zgradili več kot 200 kilo­ metrov vodovodov, v celoti več vodovod­ nih sistemov s črpališči in zbiralniki vred, okoli 60 kilometrov kanalizacij, v letnem in zimskem času pa so zadolženi tudi za vzdrževanje 240 kilometrov lokalnih cest v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica. Kljub temu, da sredstev v državnih in ob­ činskih proračunih ni ravno na pretek, svojo priložnost v prihodnje vidijo v grad­ nji sistemov daljinskega ogrevanja, plino­ voda in različnih ekoloških projektih, pa tudi del sedanjih vodovodnih in kanali zacijskih sistemov že potrebuje obnovo. "Podjetje je raslo počasi, a vztrajno, v zadnjih nekaj letih celo s 40-odstot- no letno rastjo prometa. Lani smo tako ustvarili že okoli 750 milijonov tolarjev prihodkov, s čimer se uvrščamo med deseterico največjih grosupeljskih po­ djetij," pravi Dolinšek. Zaposlenih imajo 49 delavcev-domačinov, v bližnji prihodnosti pa naj bi potrebovali še tri strokovne sodelavce. S praznovanjem desete obletnice ob­ stoja in s selitvijo v nove poslovne pro­ store pa njihovi letošnji načrti še niso končani. Že lani poleti so zaceli s po­ stopkom uvajanja standarda kakovosti ISO 9001, certifikat pa naj bi pridobili do konca letošnjega leta - vse to v želji, da bi bili na trgu bolj kakovostni in konkurenčni. Petra Anžlovar NAČRTI ZA 2001 - NE ZIDAJO GRADOV V OBLAKIH. Letos načrtujejo nekoliko manjši pro­ met kot v letu 2000, zato pa precej večji dobiček. Pravijo, da je planiranje proizvo­ dnje po naročilu dokaj nehvaležen po­ sel, saj je njen obseg tako rekoč nemo­ goče natančno predvideti. Zavedajo se, da možnosti za rast v tržni niši, ki jo oskrbujejo, obstajajo, čeprav so ti trgi po svoji naravi zelo ciklični. Mizarstvo Grosuplje d.d. je vsekakor eno uspešnejših in večjih podjetij v obči ni. In eno izmed redkih nekdanjih "občin­ skih gigantov", ki so brez večjih pretre­ sov preživeli razpad jugoslovanskega trga, lastninjenje in prehod v tržno go­ spodarstvo. "Proizvajamo po naročilu, za znanega kupca. Vendar je v naši pa­ nogi tako, da, ko kupca pridobimo, ko pokrijemo njegove potrebe, nas ne po­ trebuje več 10 do 20 let. Na toliko časa namreč običajno prenavljajo hotele in podobne objekte, odvisno od izrabljeno­ sti in finančnih zmožnosti. Torej mora­ mo v hudi konkurenci stalno iskati nove in nove kupce. Slovenija je zelo majhna in v poslovnem svetu dokaj nepomem­ bna država. Še bolj to velja za sloven ska podjetja. Za vsakega kupca pose bej se moramo boriti, mu izpolniti vsako željo in sprejeti njegove pogoje. Torej smo v popolnoma podrejenem položaju. Še posebej huda konkurenca je na trgu Evropske zveze, kjer oblikovno dovršeni izdelki več kot odtehtajo razlike v kako­ vosti," zaključi najin pogovor direktor Franci Jošt. Mag. Tatjana Skubic ili i i mi ji 1 —*.<»,, Grosuplje HYunom PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL SODOBEN SERVIS HITRI SERVIS TUDI ZA DRUGE ZNAMKE VOZIL PRODAJA MOTORNIH KOLES IN SKUTERJEV FINANCIRANJE NAKUPA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL DO 5 LET MENJAVA STARO ZA NOVO, KOMISIJSKA PRODAJA VOZIL PRODAJA MOBILNE TELEFONIJE IN NAROČNIŠKIH PAKETOV*M0B1TE1 * BREZPLAČNA VLEČNA SLUŽBA ZA STRANKE LJUBLJANSKA ( .66, 1290 GROSUPLJE PRODAJA VOZIL: 01*786 47 12 SERVIS VOZIL: 91*786 07 88 FAX: 01*786 07 89 E-MAIL: hb.cubej(o;:siol.net PONEDELJEK- PETEK od 7 do 17 URE OB SOBOTAH OD 8-12 URE Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TELEFONI: 01 / 786-30-78, 786-05-42,786-05-43, GSM: 041/683-532. ŠAH - MLADINSKO PRVENSTVO Črna kronika - policija svetuje Center za socialno delo Grosuplje obvešča vse dosedanje prejem­ nike otroškega dodatka ter vse, ki želijo to pravico uveljaviti na novo, da morajo do 31.3.2001 pri Centru za socialno delo Grosuplje, Tabor­ ska c. 13, Grosuplje, vložiti vlogo - izpolnjen obrazec 8,41 DZS d.d. Založništvo tiskovin. Vlogo za uveljavljanje otroškega dodatka morajo oddati na novih obrazcih, tiskanih za leto 2001. V kolikor so že kupili in izpolnili staro vlogo, kjer se podatki nanašajo še na leto 1999, morajo k tej vlogi priložiti prilogo k obrazcu - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ka­ tero ravno tako tiska DZS d.d. Založništvo tiskovin in jo je mogoče kupiti v ustreznih prodajalnah. Vlogo za uveljavljanje otroškega dodatka lahko prinesejo osebno na Center za socialno delo Grosuplje ali jo pošljejo po pošti. Priporoča­ mo, da po pošti poslane vloge od­ dajo priporočeno, ker le tako prido­ bijo ustrezno dokazilo o oddaji pošiljke. Vloge je potrebno izpolniti z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo navodila, priložena obrazcu, ter priložijo zahtevana do­ kazila. Vpišejo naj tudi številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek oziroma naj vpišejo, da vla­ gajo vlogo prvič. Dodatna pojasnila v zvezi z otroškim dodatkom lahko dobite po telefonu: 781-80-52. CSD Grosuplje Kašelj Kašelj je refleksno dejanje, ki je po­ sledica draženja ali vnetja sluznice v grlu in sapnicah. Delimo ga na produk­ tiven kašelj, kadar izloči sluz ali izplju- nek, in neproduktiven ali suh, kadar ga ne. Produktiven kašelj je način orga­ nizma, da odpre s sluzjo zamašene dihalne poti. Neproduktiven, dražilni kašelj je treba pomiriti. Naštejmo nekaj možnih vzrokov za nastanek kašlja: PREHLAD - je virusna okužba, ki po­ vzroča vnetje sluznic nosu in žrela. BRONHITIS - je akutno vnetno obo­ lenje sluznic v sapniku in v manjših dihalnih poteh v pljučih. Kašelj pri bronhitisu je sprva suh, globok, po nekaj dneh sledi izkašljevanje belka- sto-Zilave sluzi, lahko se sliši hropeče dihanje. PLJUČNICA - je vnetje pljučnih tkiv, zlasti pljučnih mehurčkov - alveol. Lahko sledi kot zaplet pri prehladu ali bronhitisu, včasih se pojavi tudi nena­ doma. Povzročajo jo virusi ali bakterije. Kašelj pri pljučnici je lahko suh/glasno lajajoč ali kratek, sunkovit in boleč. HUDA GRIPA - influenca je močno nalezljiva virusna bolezen z vročino, ki se prenaša s kapljično okužbo npr. pri kihanju in kašljanju. KAJENJE - povzroča ponavljajoči se kašelj. TUJEK V DIHALIH - lahko povzroči krčevito lovljenje zraka in močan kašelj, ki naj bi preprečil dušenje. Če tujka ne moremo sami odstraniti, poiščemo zdravniško pomoč. BRONHIALNA ASTMA - ponavljajoči se napadi težkega dihanja, spremljani z značilnim piskanjem. Bolezen se po­ gosto začne v otroštvu. Glavni simpto­ mi astme so: sopenje, piskanje v pr­ sih, včasih suh kašelj pri naporu. RAK PLJUČ in drugi tumorji zračnih ZABITI ni treba veliko IMETI Teče reka življenja danes k IMETI naproti in BITI potone na njenih poteh. Kot ribice mrtve nosi nas reka, na gladini življenja ustavi najmanjša prepreka; mrhovinarjem lačnim smo hrana vsak dan. Ne pusti se, človek, tej reki prekleti! Zaplavaj pogumno po svoje drugam. , K BITI zaplavaj! Naj IMETI ti bo le sredstvo plavalno... Naj ne bo pretežko! Pogumno zaplavaj, se reke ne boj, pogumni potegnejo vse za seboj. Mojca Kastelic poti povzročajo najprej zmeren kašelj, ki postane kasneje hujši, pojavi se tudi krvavkast izpljunek. Nekatera zdravila imajo kot stranski učinek delovanja naveden kašelj. Včasih se razvije kašelj kot živčna reakcija na stres, zlasti pri otrocih. KAKO IN KDAJ ZDRAVIMO KAŠEU? Navadno zadoščajo zdravila - ekspek- toransi, ki olajšujejo in pospešujejo izkašljevanje, blažijo draženje, spro­ ščajo krče in vplivajo na sluz, da po­ stane bolj tekoča. ZDRAVILNA ZELIŠČA, ki jih v ta na­ men najbolj priporočamo, vsebujejo sluz, s katero obdajo dihalne poti in s tem zmanjšujejo draženje na kašelj. Naštejmo nekatera: SLEZ, NAVADNI (ALTHAEA OFFICINA- LIS) - ljudsko ime AJBIŠ. Cveti od ju­ lija do septembra po vlažnih krajih Štajerske in Prekmurja. Nabirajo ko­ renine (Radix althaeae), liste (Folium althaeae) in cvetove (Flos althaeae). Slez vsebuje predvsem sluz, tudi čre- slovine, pektin, sladkor. Pravilna pri­ prava zdravilnih rastlin, ki vsebujejo sluz, je hladna priprava. Slezove ko­ renine ali liste namakamo v hladni vodi 8 ur, odcedimo in šele nato čaj pogrejemo. Tako pripravljen čaj zelo ugodno učinkuje pri kašlju (redči sluz v dihalih in pomirja kašelj). Iz sleza pripravljamo tudi sirup (Sirup althae­ ae). Pri vnetju sluznic v ustih, grlu in požiralniku se uporablja slezov čaj za grgranje. TRPOTEC, OZKOLISTNI (PLANTAGO LANCEOLATA) - je travniška rastlina. Cvete od maja do začetka septembra. Nabiramo liste (Herba ali Folium plan- taginis). Trpotec v obliki sirupa (Sirup plantaginis) najbolj priporočamo pri boleznih dihal. Miri kašelj in pospešuje izkašljevanje, pomaga pri bronhitisu. TIMIJAN (THYMUS VULGARIS) - ma­ terina dušica. Domovina timijana je Sredozemlje. Cvete maja in junija.V lekarništvu poznamo vrtni timijan (Her-Med 24. februarjem In 2. marcem je v Mariboru potekalo državno prvenstvo mladincev in mladink v različnih staro­ stnih kategorijah. To prvenstvo je za mnoge igralce v celem letu najpomembnejše tekmo­ vanje, saj odloča o potnikih za svetov­ na in evropska prvenstva. Prvi v posa­ meznih kategorijah si prislužijo bivanje na svetovnem, drugi pa na evropskem prvenstvu. V starostnih kategorijah do 10,12 in 14 let sodeluje v vsaki grupi 10 igralcev, ki se na prvenstvo uvrstijo po ratingu ali pa čez gosto sito kvali­ fikacij v katerih igra več sto igralcev iz vse države. V kategorijah do 16 in 18 let ni takšne množičnosti in je prven­ stvo odprto. Med mladinci do 14 let sta nas za­ stopala 13 letni Jure Zorko iz Šmarja in 14 letni Marko Srebrnič iz Grosuplja. Prvenstvo v tej skupini je bilo zelo ize­ načeno in napeto, na vrhu pa je pro­ stor samo za enega. Zasluženo je sla­ vil Luka Lenič iz Domžal pred Samom Štajnerjem iz Krškega. Tretji je bil Jure Zorko in četrti Marko Srebrnič. Jure je z tretjim mestom dosegel lep uspeh, čeprav najbrž ni povsem zadovoljen z uvrstitvijo. Marko, ki nas je v preteklo­ sti že razvajal z prvimi mesti pa z doseženim četrtim mestom prav goto­ vo ni zadovoljen. Med mladinkami do 18 let nas je zastopala 17 letna Ana Srebrnič iz Gro­ suplja. Med mladinkami do 18 let je bila razred zase 17 letna Ana Srebrnič iz Grosuplja. V skromni konkurenci je kljub spodrsljaju, ki si gaje privoščila v prvem kolu na koncu premočno zma­ gala pred Matejo Kljun iz Loške doline in Karmen Orel iz Škofje Loke. Vojko Srebrnič ba thvmi). Je izredno aromatična rastli­ na, ki vsebuje eterična olja s 50 % ti- mola. Pijemo čaj ali sirup (Sirup thv­ mi). Blaži kašelj in pomaga pri izkašljevanju. Miri krče gladkih mišic dihal, zato ga pijemo ob krčevitih oblikah kašlja. SLADKI KOREN (GLYCYRRHIZZA GLABRA)-likviricija. Je močan plevel, ki raste pri nas na obsončnih in suhih področjih južne Primorske. Cveti od ju­ nija do julija. Vsebuje sladki saponin "glicirizin", ki dobro mehča sluz in zelo olajšuje izkašljevanje. Pomaga tudi pro­ ti hripavosti. LAPUH, NAVADNI (TUSSILAGO FAR- FARA) Rad ima vlažna, ilovnata tla ob jarkih, ob bregovih potokov in rek in sončno lego. Cvete marca in aprila. Nabiramo cvetje (Flores farfarae) in li­ ste (Folia farfarae). Vsebujeta rastlin­ sko sluz. Miri kašelj, posebno se ob­ nese pri dolgotrajnem kašlju. Ob naštevanju mnogovrstne upora­ bnosti zdravilih zelišč ne pozabimo omeniti še MEDU in njegovo zdravil­ no moč. Za astmatike je zvečer pra­ vo okrepčilo 1 čajna žlička medu, dobro pomešanega z nastrganim hre­ nom. Pri oteklih bezgavkah grgramo mlačen žajbljev čaj, sladkan z me­ dom. Zoper hripavost lahko pijemo z medom oslajen lipov čaj. Zoper kašelj pijemo čaj lapuha, navadnega sleza, trpotca, materine dušice, sladkane- ga z 1-2 žličkama medu na skodelico čaja. Kašelj je spremljajoč dejavnik neka­ terih bolezni. Zdravila za le te predpiše zdravnik, kot samopomoč pa priporoča­ mo pitje čajev ali sirupov za izkaš­ ljevanje. V primeru, da se boste odločili za samozdravljenje, vam bomo na vprašanja odgovorili in svetovali farma­ cevti v lekarni. VAŠE ZDRAVJE JE TUDI NAŠA SKRB! Dragana Žitnik, mag. farmacije JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je fe­ bruarja 2001 na območju občine Gro­ suplje obravnavala 17 kršitev zoper ja­ vni red in mir. Od tega je bilo 12 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 5 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 26 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Grosuplje. Najpogostej­ ša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Vlomi so najpo­ gosteje izvršeni v nočnem času, predv­ sem v zgodnjih jutranjih urah, še vedno beležimo vlome v vikende na območju občine Grosuplje, predvsem na območju Police. Iz vikendov storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali upo­ rabljati. Prav tako se občasno še poja­ vljajo vlomi v vozila in to predvsem ob petkih in sobotah v samem naselju Gro­ suplje. V mesecu februarju so bili prijeti tudi storilci več kaznivih dejanj, ki so vlamljali v vikende na območju Grosu­ plja in Ivančne Gorice, zoper njih so bile podane kazenske ovadbe prav tako pa so jim bili zaseženi ukradeni predmeti, ki so bili vrnjeni lastnikom. Vsi občani, ki bi karkoli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali promet­ ni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na policijsko postajo PP Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakorkoli pripomogla k izsleditvi sto­ rilca, je dobrodošla. Prav tako pa bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo-občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi občutek varnosti občanov. PROMETNA VARNOST Opravili smo tudi oglede 21 promet­ nih nesreč z materialno škodo in tele­ snimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se še vedno pripeti zaradi ne­ prilagojene hitrosti voznikov in so po­ sledice pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki so še vedno: nepravilna stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrez­ na varnostna razdalja. Največ promet­ nih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz nje ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prosto­ rih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti št. 646 Šmarje-Sap - Grosuplje ter v samem naselju Grosu­ plje. Prav tako se je večji del prometnih nesreč zgodilo v času, ko je začelo snežiti in se je ceste oprijemal sneg. Policijska postaja Grosuplje vsakod- nevo izvaja poostreni nadzor nad cest­ nim prometom na celotnem območju občine Grosuplje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V mesecu marcu bo policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z la­ stnim radarjem na celotnem območju občine Grosuplje, predvsem pa na od­ sekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekorači­ tve hitrosti največje in najbolj pogoste. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-pro- metnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter osta­ lim trenutnim dejavnikom, ki kakorkoli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu promet­ nih nesreč. Policijska postaja Grosuplje 1 I J Ni smrt tista, ki nas ločuje. In življenje ni, ki druži nas... ZAHVALA Vsem, ki ste z nami delili žalost ob smrti naše ljube mame in žene, ANTONIJE DREMEU iz Bičja se prisrčno zahvaljujemo. Ker bi z naštevanjem vseh, ki ste s svojo prisotnostjo poča­ stili njen spomin in hkrati nam žalujočim odnesli košček žalo­ sti, lahko koga nehote spusti­ li, vam v tej obliki izražamo našo hvaležnost. Žalujoči: mož Jože, sin Jože z družino, hčerka Ana z družino, hčerka Ivanka in sin Marjan. ZAHVALA Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE KNEZ iz Grosupljega se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni za­ dnji poti in mi ob teh težkih tre­ nutkih stali ob strani. Vsem se zahvaljujem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Pose­ bej se zahvaljujem sosedom za darovano cvetje in vso pomoč ob pripravah na pogreb, g. žup­ niku za lepo opravljeno pogreb­ no mašo in pogrebni obred, čla­ nom PGD Grosuplje za pomoč pri pogrebu in moškemu pe­ vskemu zboru iz Račne za ubra­ ne pesmi. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste jo obiskali in bodrili v času njene bolezni, sestrama Janji in Romani iz patronažne službe ter drugemu medicinskemu osebju ZD Grosuplje za pomoč in oskrbo pri lajšanju njenega trpljenja. Posebna zahvala pa velja tudi ge. Mariji Predalič, ki je za njo ljubeznivo skrbela ves čas njene bolezni. Božo Knez Grenko je spoznanje, da našega ljubečega moža, očija in dedija FRANCIJA NOVAKA ni več. Kljub težkim trenutkom nam ostaja spoznanje, da ni­ smo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem krajanom KS Račna, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga tako številno po­ spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja go­ spodu Jožetu Valentinčiču za ganljive besede ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Nataša in Mateja z družinama. ZAHVALA Vsak naj svojo vlogo v življenju tako igra, da, ko zastor pade, kesanja ne pozna. Alojz Antončič Uslišana je bila vaša vsakodnevna molitev: "Bog mi daj to noč preživet', pa zdrav umret'!" Nikoli niste poznali in priznali polovičarstva na svoji življenjski poti in do zadnjega srčno lju­ bili naravo in svojo slovensko vas - Dolenjsko. Nepričakovano, a za vedno, je zaspal naš oč, ata, brat, stric, svak in tast ALOJZ ANTONCIC - Hribski Lojz - Štrajfnik. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, rojakom, znan­ cem, sokrajanom, sodelavcem Psihiatrične klinike Ljubljana in kolegicam Zbornice zdravstvene nege Slovenije, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in maše v njegov spomin ter ga pospremili na njegovi poslednji poti, nam pa neslišno sporočili, da nismo sami. Hvala kaplanu g. Mraku in PGD Grosuplje za opravljen pogrebni obred, predsedniku g. Zdravku Permetu pa za izrečene zadnje besede preminu­ lemu članu. Prisrčna hvala sosedu g. Branetu Žitniku za iskren, pošten in vsebinsko bogat oris njegove življenjske poti. Za omilitev najgloblje in nevidne bolečine pa prisrčna hvala dobrepoljskemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Toneta Šinkovca, ki ste z žametnimi glasovi spremljali po­ grebno mašo in pot k odprtemu grobu ter mašo ob sedmini, ki jo je za strica in botra daroval p. Peter Lavrih, o.f.m. Oč, pogrešam vaš glas, zaupanje, bodrilno in pritrdilno besedo, ata, s ponosom bova nosila vaše poreklo. hči Irma z Borutom in Juretom in drugo sorodstvo Grosuplje, februar 2001 ZAHVALA Kljub vsej naši neizmerni ljubezni, je na pragu pomladi za vedno zaspala naša ljuba mami, mama in prababica MARIJA KNEP iz Grosupljega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrečeno sožalje, za cvetje in sveče, za lepe misli o naši mami, za topel stisk roke. Posebej se zahvaljujemo nekdanjim sodelavkam, g. Trefaltu, ge. Tavčarjevi za sočutne besede in pevcem žalskega Moškega pevskega zbora Samorastnik. Lepa hvala tudi g. župniku dr. Šuštarju za poslovilni obred in tolažilne besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Njeni: Milena, Cvetka, Lidija in Jože z družinami. Tja v gozd bi šel zato, da tam na mehki mah bi legel in svetle bi oblake pasel, zroč v nebo. Če le ne bo ta gozd se preje zarasel in moj pogled tako prestregel, da zrl bom le v temo, (K.ERDLEN) Ob nenadni zgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCETA IVANCA iz Velikih Lipljen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem, sosedom, znancem in vsem drugim, ki ste nas v teh težkih trenutkih tolažili in stali ob strani. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, za daro­ vano cvetje, sveče, maše, darove za cerkev ter vsem vam, ki ste mu v tako velikem številu izkazali spoštovanje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala Alojzu in Kocjanu Ivane, ki sta prišla iz Kana­ de pospremiti svojega brata na zadnjo pot. Posebna zahvala pogreb- cem, cerkvenemu pevskemu zboru, župniku Jožetu Razingerju in An­ dreju Šmucu za opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Njegovi: žena Anica, otroci Franci, Silvo, Anica z družinami in sorodniki Smučarski teden V času zimskih šolskih počitnic je bil že devetič zapored tečaj smučanja na Cerknem v organizaciji Ambrosia d.o.o. in športne trgovine Olimpic sport iz Gro­ supljega. Organizator že vsa leta sprejema udeležence s področja Upravne eno­ te Grosuplje in jim tudi omogoča prevoz iz vseh treh občin. Letos je bila na tečaju in prostem smučanju zbrana pisana druščina. Največ je bilo prisotnih osnovnošolcev, nekaj srednješolcev in nekaj družin. Tečaji so potekali v treh različnih skupinah pod strokovnim vodstvom učiteljev smučanja. Tečajniki iz prejšnjih let pa so smučali samostojno. Za zaključek pa je zadnji dan sledil preizkus znanja smučarskih spretnosti za vse udeležence. Zaradi dobre organi­ zacije in prijaznega športnega vzdušja nekateri smučarji radi ponovno prihajajo vsako leto znova. Navdušeni udeleženci so si obljubili, da se srečajo tudi priho­ dnje leto, ko bo deseto leto smučarije z Ambrosio d.o.o in Olimpic sportom. Uroš Perme Še skupinski posnetek. - foto: Uroš Perme 25 let KD Grosuplje 30. 1. 1976 je bilo ustanovljeno Kole­ sarsko društvo Grosuplje in vpisano v register pod zaporedno številko 02-6/76. To je datum, ko se je pričelo v Grosu­ pljem organizirano delo na področju tek­ movalnega in rekreativnega kolesarjenja. Kolesarska tradicija v Grosupljem sega v daljne leto 1960, ko je Grosu- peljčan Franc Škerlj začel uspešno tek­ movalno kariero. Med rezultati, ki jih je v svoji bogati karieri dosegel, je bila tudi zmaga na dirki po Jugoslaviji. S svojim zgledom je prispeval velik delež pri po­ pularizaciji kolesarjenja in kolesarske­ ga športa. Leta 1976 je z nekaj so­ mišljeniki ustanovil Kolesarsko društvo Grosuplje. Za prvega predsednika je bil izvoljen g. Jože Nered. Formirane so bile tekmovalne skupine v različnih katego­rijah: pionirji, mlajši mladinci, starejši mladinci in veterani. V letu 1977 so se udeležili 19 dirk in že po prvem letu delovanja prispevali člana v slovensko reprezentanco. Kvaliteta tekmovalcev je vsako leto rasla in leta 1978 je ekipa Kolesarskega društva Grosuplje v izre­ dno močni konkurenci takratne Jugosla­ vije na dirki cestnega prvenstva v Spli­ tu osvojila odlično 8. mesto. Velik na­ predek v kvaliteti je bil viden predvsem pri mladih. Leta 1980 so se pionirji udeležili 17 dirk in kar 10-krat zmagali. Ker se je število članov iz leta v leto večalo, se je postavljala vse večja po­ treba po trenerskem kadru. V okviru društva so začeli šolati svoje trenerje in s tem postavili temelje grosupeljske kolesarske šole. V teh letih je bila zelo aktivna tudi veteranska sekcija inje leta 1984 štela 52 članov. Veteranski vrhu­ nec je bil leta 1987 z udeležbo na 19. svetovnem prvenstvu veteranov v St. Johanu. Tekmovalno-kolesarski bum je trajal do leta 1990, ko je na občnem zboru društva padla odločitev, da zaradi fi­ nančnih, prostorskih in kadrovskih težav prenehajo s tekmovalnim kole­ sarjenjem. Delo društva seje usmerilo v rekreativno kolesarjenje. Najopaznejše delo društva se je izka-Dirka po ulicah Grosupljega 1981, start skupine "Pionirji C" zovalo na področju organizacije različ­ nih tekmovanj in prireditev. Z odliko so v letih od ustanovitve do leta 1989 or­ ganizirali petnajst dirk po ulicah Grosu- plja, s povprečno udeležbo 180 tekmo­ valcev iz Slovenije in Jugoslavije. Zelo odmevne so bile organizacije štirih državnih prvenstev novinarjev v kole­ sarjenju. Leta 1983 so organizirali 6. športne igre obrtnikov Slovenije. Od leta 1983 do 1989 so pripravljali kolesar­ ske prireditve v spomin ing. Vinka Per- neta. V letih 1993 do 1996 so organizi­ rali zelo priljubljen Kolesarski maraton Zupet. Organizirali so družinske izlete, klubske dirke, obrtniška srečanja in različne kolesarske akcije po občini Gro- Dirka po ulicah Grosupljega 1988 suplje. Velik prispevek pri razvoju kole­ sarjenja in predstavitvi Grosupljaje bila organizacija etape mednarodne kolesar­ ske dirke po Jugoslaviji in sodelovanje pri dirkah po Sloveniji. Ob srebrni obletnici delovanja društva je potrebno izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri delu in razvoju društva. Še posebno so se pri tem delu izpostavili Franc Škerlj, Jože Nered, Borut VVildman, Pavle Štaudohar, Blaž Miklavčič, Renato Bedene, Dušan Ha- mun, Karel Cerjak, Franc Gliha, Zvone Omerzel. Posebna zahvala gre gospe Anici Škerlj, kije opravljala pomembne naloge v celotnem obdobju delovanja društva. Spomniti se moramo tudi na vidne kolesarske delavce, ki so se med­ tem za vedno poslovili od nas. To so ustanovni člani društva g. Rudi Smolič, g. Vinko Perne in g. Marko Ferjanič ter člani društva g. Marjan Cajhen, g. Bojan Milavec, g. Franc Gruden, g. Silvo Jako- fčič, dr. Aldo Furlan, g. Franc Orel, g. Zvone Omerzel. Mladi tekmovalci so: Jože Pelko, Franc Šturm in Janko Braj- nik ter pionir tekmovalec Gregor Petrič. 25-letno delo na področju kolesar­ jenja ni ostalo neopazno. KD Grosuplje je bilo v letošnjem letu na svečani seji Kolesarske zveze Slovenije deležno posebne pozornosti. Predsednik odbo­ ra za množičnost in šolski Sport g. Sta­ ne Blažun je društvu v imenu zveze po­ delil plaketo za pomembne prispevke pri razvoju in promociji kolesarske rekrea­ cije v Sloveniji ter priznanje za uspešno izpeljavo prvih rekreativnih prireditev v Sloveniji. Priznanje je v imenu KD Grosu­ plje prevzel sedanji predsednik društva, g. Blaž Malnar, ki je v zahvali poudaril pomembnost priznanja kot veliko obve­ zo in spodbudo za delo društva vnaprej. KD Grosuplje Anica Škerlj, Andrej Jerman Občni zbor KD Grosuplje 10. februarja 2001 je bil v prijetnem okolju gostilne Krpan izveden občni zbor društva. Najpomembnejše točke dnevnega reda so bile, poleg obveznih poročil o finančnem poslovanju in delu v pretek­ lem letu, razrešitev starega vodstva in izvolitev novega ter sprejem programa dela za novo sezono. V novem kolesar­ skem letu bo prednostna naloga društva pridobivanje novih članov in širitev zani­ manja za kolesarjenje kot enega naj­ popularnejših in najučinkovitejših nači­ nov pridobivanja in ohranjanja telesne kondicije kot temelja pri ohranjanju do­ brega zdravja. Nadalje bodo v novi se­ zoni ponovili dobro sprejete družinske izlete v dobrepoljsko dolino in po rimski cesti. Veliko truda bodo vložili v izve­ dbo celoletne akcije Vzpon na Pance, kjer pričakujejo preko 500 udeležencev. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zvezo šoferjev in avtomehanikov Grosuplje in osnovnimi šolami grosupeljske občine bodo izvedli akcijo "Sto čelad za var­ nost kolesarjev v prometu", v okviru katere bodo podarili varnostne čelade predvsem mladim kolesarjem ter tako opozarjali na pomembnost tega varno­ stnega pripomočka. Kot vsako leto bo tudi letos vsem članom društva omo­ gočeno organizirano udeleževanje na ko­ lesarskih prireditvah po Sloveniji in tuji­ ni. Iz naštetega je razvidno, da se akti­ vnost društva po nekajletnem mrtvilu širi na vseh področjih, zato naj ob kon­ cu velja poziv vsem, ki si želijo sodelo­ vanja v društvu, naj pokličejo na tele­ fon 041 449 252 g. Blaža Malnarja, kjer bodo dobili vse potrebne informa­ cije v zvezi s članstvom. KD Grosuplje, Andrej Jerman 9 I I 1. državno prvenstvo novinarjev 3. 6. 1977 Na planinskem izletu V soboto, 17. 2. 2001, ob 06.30 uri smo se odpravili z avtobusom proti Pokljuki. Med potjo nam je g. Štibernik povedal, kaj nam bo pokazal pri koči. Na Pokljuko smo prišli ob 08.00. Čez petnajst minut smo se odpravili proti Blejski koči na višini 1633 m. Pot je bila ledena in zasnežena, vreme je bilo sončno, rahlo je pihalo, nebo je bilo modro in brez oblakov. Pot ni bila tako strma, drselo pa je. Proti koči smo hodili približno 2h, kdor pa je hotel in je imel pravo opremo, je lahko šel še na bližnji vrh, ki je visok 2000 m. Pri koči pa smo pomalicali in počakali, da so se ostali vrnili. Ko so prišli, sta nam g. Štibernik in Iztok pokazala, kako se uporabljajo raz­ norazni planinski pripomočki (dereze, cepin, krplje ). Ob pol enih smo se od­ pravili nazaj proti Pokljuki. Led se je med tem časom že stopil, sneg pa tudi, zato smo hodili lažje. Na enem delu poti v dolino so nam dovolili, da smo se drsa­ li na ravnino-polja, kjer se poleti gotovo pase živina, saj smo videli veliko pastir­ skih staj. Na Pokljuko smo hodili približno lh in 30 minut. Tam nas je že čakal avtobus. S Pokljuke smo se odpeljali ob 14.30. Na poti nazaj smo si ogledali film Sam doma 1. V Grosuplje smo prispeli ob 17h. Ta izlet mi je bil všeč in upam, da ga bomo še kdaj ponovili. Urša Trampuž, 4.a OŠ Brinje Grosuplje Pokal Slovenije 2000 Podelitev pokalov najboljšim karateistom v Družbenem domu v Grosupljem Petek, 19. februarja 2001 - V Družbenem domu v Grosupljem so se zbrali najboljši karateisti iz vse Slovenije po zaslugi mladega grosupeljskega Shotokan karate kluba in njihovega prizadevnega vodstva. Podelili so pokale za leto 2000 najboljšim tekmoval­ cem in klubom. Med dobitniki pokalov je bil tudi član grosupeljskega kluba Admir Bogaljevič. Številni dobitniki pokalov. Slika na naslovnici: Grosupeljčanu Admirju Bogaljeviču je podelil pokal general­ ni sekretar Olimpijskega komiteja mag. Tone Jagodic. Prireditve so se poleg tekmovalcev, trenerjev, staršev in prijateljev udeležili tudi visoki predstavniki občinske in državne športne srenje. Iz Karate zveze Slovenije so na prireditev prišli predse­ dnik zveze Ciril Klanšek. sekretar Silvo Mariž in predsednik tekmovalne komi­ sije Mladen Kutnjak. Zvezo športnih or­ ganizacij Grosuplje sta zastopala pred­ sednik zveze Božo Starašinič in sekre­ tar Andrej Cevc, s strani Občine Grosu­ plje pa seje prireditve udeležil direktor občinske uprave Marko Podvršnik. Po­ sebna pozdrava sta veljala tudi ravna­ telju šole Božidarju Gabrijelu in klubske­ mu trenerju Esadu Bogaljeviču. mojstru karateja 3. DAN. Še posebej pa je pred­ sednik kluba Shotokan dr. Saša Tram­ puž pozdravil generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije, mag. Toneta Jagodica, o katerem je bilo reče­ no, da prihaja v Grosuplje tudi zato, ker si karateisti želijo, da bi bil karate čim prej priznan kot športna disciplina na olimpijskih igrah. Za Pokal Slovenije se je potegovalo več kot 1000 tekmovalcev iz okoli 40 karate klubov od Ljubljane, Postojne, Kranja, Trbovelj, Velenja, pa do Mur­ ske Sobote in še vrste drugih klubov. Pokale so podelili v 12 katagorijah. Med številnimi dobitniki pokalov iz vse Slovenije je bil tudi Grosupeljčan Ad­ mir Bogaljevič, ki je prejel kar dva po­ kala: za 1. mesto v kategoriji med starejšimi dečki in za 2. mesto med mlajšimi mladinci. Dr. Saša Trampuž, predsednik Shoto­ kan kluba Grosuplje pri pozdravu. Zanimanje za karate v Grosupljem se med mladimi povečuje, saj jih trenutno po novem že trenira 110 članov, registri ranih pa je že 25 tekmovalcev. Osnovni cilj, ki so si ga v klubu zadali, je. da bi pritegnili čim več mladih v telovadnico in jih obvarovali pred pastmi sodobnega časa. hkrati pa jih vzgajali v poštene, koristne, dobre ljudi in državljane, ki bodo v ponos sebi in svojim bližnjim. Prireditelji so gostom pripravili še prilo­ žnostni zabavni program z vložki karate nastopov: deklice so nastopile s prika­ zom kat TAl KYO KU SHODAN in HEAN SHODAN, dečki pa s kato HEAN SANDAN. Po prireditvi so se udeleženci prireditve zadržali še na družabnem srečanju. Jože Miklič Zgodba o dveh letečih Gregorjih Gregor Podržaj in Gregor Verbajs Pustni torek je bil, zvečer, ko so rahlo naletavale snežinke, a ni kazalo, da jih bo kaj več naneslo. Zbrali smo se pri Verbajsovih v Čušperku, le nekaj deset metrov od znamenitega "dolenjskega smučarsko-skakalnega središča" - Gre­ ga in Lojze Verbajs ter Slavko Podržaj. Četrtega ni bilo, saj je bil ravno takrat v poljskih Zakopanih na pripravah za smučarske polete, ki bodo letos spet na planiški velikanki. Dogodkov, ki so jih ti štirje fantje, pa še kdo iz Smučar­ sko skakalnega kluba Račna, doživeli v preteklem letu in prvih dveh letošnjih, je več kot dovolj, da jim moramo name­ niti nekaj pozornosti tudi z naše strani. Besedovati smo začeli ob kozarčku rujnega in pustnih krofih. Z očetoma se poznamo že kar nekaj let, mlajši pa - saj veste - mladina hitro raste. Gregorja Verbajsa, visokega, vitkega, iskrih oči, z energijo nabitega fanta sem videl skakati že pred leti v Čušperku, a ko sem ga zadnjič pričakal skupaj z domači­ ni in prijatelji v Veliki Račni pred kultur­ nim domom, sem imel kar nekaj težav: "Le kdaj je zrasel ta fant?" Pa mi pove­ do, daje s smučarskimi skoki začel kot 7-leten fantič, ki se je že kot pionir uvrščal v prvo tretjino nastopajočih. Tre­ niral je tudi atletiko in pobral nekaj laska­ vih naslovov na državni ravni. Nato se je nekaj časa ukvarjal samo s smučar­ skimi skoki in tudi tukaj posegel po vi­ sokih uvrstitvah in zmagah. Z očetom sta se pri petnajstih letih odločila, da bosta izkoristila njegove izkušnje v at­ letiki in jih prenesla na smuči. Tako je Grega začel trenirati nordijsko kombi­ nacijo s smučarskimi skoki in tekom na smučeh. Že v prvi sezoni po tej odloči­ tvi je Gregor postal državni prvak v svoji kategoriji, prav tako pa tudi lansko in letošnje leto. Še bolj zanimivo pa je postalo potem, ko se je Gregor začel uvrščati med prve tri na članskih državnih prvenstvih. Kot član mladinske reprezentance je najprej tekmoval v mednarodni konkurenci na alpskih po­ kalih in se v prvi sezoni uvrstil med tri- deseterico, lansko leto pa že med prvih pet. Resno je spet opozoril nase na lan­ skem mladinskem svetovnem prven­ stvu, kamor je odpotoval slučajno (za popolnitev ekipe) in dosegel do takrat najboljši slovenski rezultat -13. mesto. Zato je v letošnjem letu postal član A reprezentance in drugi mož nordijske kombinacije. Na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu je sicer želel izboljšati lanski rezultat, a mu športna sreča ni bila naklonjena. Toliko bolj pa je bilo veselo, ko je na ekipni tekmi osvojil bronasto medaljo. "Kako pa Univerziada?" "Z nastopom na vseh teh tekmah mi je rasla tudi forma, ki sem jo izkoristil ravno pravi trenutek." Gregor je osvojil zlato medaljo v kla­ sični tekmi s skoki na 85-metrski skakal­ nici in 15 km dolgi tekaški progi. To je prva zlata medalja za Slovenijo na Uni- verziadi v tej disciplini, kjer je nastopilo 1400 športnikov iz 40 držav. Prejel je tudi srebrno medaljo v šprinterski tek­ mi na 120 m skakalnici in teku na 7.5 km dolgi tekaški progi. Pri slednji je za Gregor Podržaj GRE GOR na vrh ve­ likanke zmagovalcem zaostal le 3 stotinke sekunde, kar je (kot je dejal Bastjan iz radia Zeleni val ob sprejemu Gregorja v Račni) VSE SKUPAJ NIČ, in je ta me­ dalja za nas prav tako zlata. "Kdo vse lahko nastopa na Univer- ziadi?" "Nastopajo študentje od 20. do 27. leta starosti, a ker je nas Slovencev samo 2 milijona, je spodnja meja za sodelovanje na takšnem tekmovanju 3. ali 4. letnik srednje šole, kar pome­ ni 17 let. Tako sem bil pravzaprav najmlajši udeleženec na Univerziadi." Vprašam ga: "Kako pa je bilo na nedavnem svetovnem prvenstvu v Lahtiju na Finskem, kjer si tekmoval za slovensko člansko državno reprezen­ tanco v nordijski kombinaciji." Že iz dnevnega časopisja sem prej prebral, daje bil med 70-imi svetovnimi elitni­ mi udeleženci 43., in zanimivo - bil je prvi med slovenskimi tekmovalci, kar je na tej ravni zanj vsekakor velik uspeh. Povedal je, da mu je tekmo­ vanje v Lahtiju prineslo predvsem do­ bre izkušnje za bodoče. Pohvalil je pri­ reditelje, ki so skrbno organizirali samo tekmovanje in so se na splošno zelo potrudili - tako s pripravo športnih objektov, kakor tudi vso ostalo logi­ stiko, ko so tekmovalcem omogočili po hotelskih sobah celo internet. Tekmo­ valcem pa sta precej ponagajala veter in polarni mraz, saj je bilo zjutraj v ti­ stem času - 23°C, čez dan pa se tudi ni ogrelo do več kot -16°C. Oba starša, Lojzeta in Slavca pov­ prašam: "Kakšen je ritem v vaših družinah, ko se začnejo priprave na tek­ movanja in med samimi tekmovanji?" Skoraj enoglasno pritrdita, da gre po­ leg sobot in nedelj tudi skoraj ves do­ pust za to. Da lahko sodelujeta pri teh pripravah, letno naredita prek 40.000 km samo za potrebe tega športa. Pri vsem tem je treba imeti še posebej trdno voljo, ker je pri takšnih športih na koncu več ali manj odvisno od tekmovalca, "na klopi ni nobenega rezervnega igralca", in le majhna napaka lahko pomeni neuspeh. "Kako je z vašim Gregorjem?" vprašam Slavca - "gradbinca", ki ga poznam še iz srednje šole, sicer pa tudi sodnik pri smučarskih skokih. "Naš Gregor je ta teden v Zakopanih na Poljskem, kjer se pripravljajo na pole- Gregor je prišel čestitat Gregorju - potem pa še vsi ostali te za planiško velikanko. Že lansko leto je nastopil kot predskakalec in dose­ gel neuradni dolenjski rekord v smučar­ skih poletih - 178 m." Spomnim se na besede predsedni­ ce KS Račna, ge. Mojce Sajovic, ki je nekako takole dejala: "Ko sem se pred leti povzpela samo po hrbtišču ve­ likanke v Planici in pogledala navzdol, od takrat globoko spoštujem vse fan­ te, ki se upajo zaplavati po zraku v to globino." Z njo se popolnoma strinjam. Za to moraš enostavno imeti srce. Z Gregorjem Podržajem sva se prav tako srečala zadnjič v Račni, ko smo prišli pričakat njegovega soimenjaka in kole­ ga. Dejal mije: "Jaz nisem tapravi!" ker je verjetno mislil, da sem ga zamenjal, a sem se nanj obrnil že takrat zato, da bi se čimprej dobili v miru in se nekoliko podrobneje pogovorili za Odmeve. No, to se pač ni moglo zgoditi, ker so tekme in priprave nanje v zimskem času tako na gosto razporejene, da enkrat ni enega, drugič drugega. Zato mi je njegove po­ datke posredoval njegov oče Slave. Gregor Podržaj je začel trenirati smučarske skoke kot devetletni deček prav tako v Smučarsko skakalnem klu­ bu Račna pod vodstvom Jožeta Perka. Postopno je začel osvajati tekmovanja na regijski in nato še na državni ravni. Kot mlajšega mladinca je Podržaja tre­ niral nato Lojze Verbajs. Začel se je udeleževati Alpskega pokala v medna­ rodni konkurenci in tu dosegel lep uspeh - 8. mesto. Leta 1999 je sporazumno prestopil v SSK Ilirija Feršed in v letu 2000 pod vodstvom trenerja Marjana Prelovška pripomogel k ekipni zmagi SSK Ilirija, da je po osmih letih postal spet državni prvak. Star je 20 let. Naštejmo nekaj vidnejših uvrstitev Gregorja Podržaja v letu 2000: 7. me­ sto - pokal MIP/Ljubno, 23. mesto - Brualage (Nemčija), 1. mesto ekipno - DP/Planica, 14. mesto - DP 90 m, 15. mesto - DP 120m/ Planica, 5. mesto - pokal MIP/Mislinja. V letu 2001 nastopa na tekmah ce­ linskega pokala (B svetovni pokal) v Evropi in Ameriki. Preglejmo samo nekaj rezultatov: 14. mesto -Mislinja, 35. mesto - Weastby, 19. mesto - VVeast- by, 27. mesto - Ishpeming, 18. mesto - Ishpeming in najbolj odmevna uvrsti­ tev na otvoritvi skakalnice v Neustadtu/ Nemčija, kjer je v okviru celinskega po­ kala dosegel 3. mesto. "In kako kaj v Čušperku?" jih vprašam in merim na njihove načrte. "Vedno kaj novega!" pravi Lojze. "Kar pa se SSK Račna tiče, želimo v letoš­ njem letu še nekoliko dograditi skakal­ nice, ki so že sedaj med najlepše urejenimi. Poleg velike 50 metrske skakalnice imamo še štiri manjše skakalnice, pokrite s plastiko - 6-, 12-, 20- in 30- metrsko. Ker letos še ni bilo pravega snega, smo zato odpovedali načrtovani tekmi v januarju in februarju na 50 metrski skakalnici. Moram pa povedati, da smo v septembru 2000 imeli tekmo za Pokal Slovenije za dečke in deklice do 14 let na 30 metrski pla­ stični skakalnici. Pokal bomo priredili tudi letos, ga obdržali vnaprej, želimo pa mu dodati še znamko. Poleg tega smo uredili še 3 km dolgo tekaško pro­ go, pridobili manjši teptalec snega, ki gaje skonstruiral gospod Gačnik iz Do- brepolja in manjšo 150 m dolgo vlečni­ co za rekreativno smučanje." Zunaj je med tem že skoraj prenehalo naletavati. "Tudi v marcu najbrž ne bo snega, da bi lahko priredili smučarske skoke na 50 metrski skakalnici," ugota­ vljamo. Starejših maškar iz folklore še ni bilo. "Še vsako leto so prišle, pa bodo tudi letos", so prepričani. In res sem jih kar nekaj srečal nekoliko nižje, tam doli pri radenskih hišah pod čušperskim klan­ cem. Pri nas namreč trdijo: "Če pride veliko maškar, bo dobro obrodilo ko­ renje." Želim, da bi tudi v bodoče čla­ nom SSK Račna bogato obrodila njiho­ va prizadevanja! Jože Miklič Sankukai karate klub Grosuplje Pionirsko tekmovanje v Grosupljem V nedeljo, 18. februarja 2001, seje v športni dvorani Brinje v Grosupljem odvijal turnir za dečke in deklice v bor­ bah in katah. Seveda so se ga udeležili tudi najmlajši člani in članice Sankukai karate kluba Grosuplje. Tekmovanja se je udeležilo preko 130 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh Sankukai karate klubov Slovenije. Naj omenimo le naslednje: KK Forum iz Ljubljane, KK Ivančna Gorica, KK Ko- menda-Cerklje, KK Domžale, KK Dol pri Ljubljani, KK Rodica, KK Kočevje in kot gostitelji KK Grosuplje. Dečki so se pomerili v borbah v posameznih kate­ gorijah glede na starost, stopnjo pasu in težo. Sodniški kriterij je bil izredno strog, saj seje vsak najmanjši kontakt ali pa namera po udarcu takoj kazno­ val; lahko celo z izključitvijo iz na­ daljnjega tekmovanja. Tako je bila za­ gotovljena najvišja stopnja varnosti, ki mora veljati na pionirskih tekmovanjih. Naši najmlajši tekmovalci so se lahko torej posvetili samemu izvajanju nauče­ nih tehnik in tako je bilo turnir tekmo­ valcem, pa tudi njihovim staršem ter ostalim gledalcem, v veselje spremlja­ ti. Deklice so se pomerile v prikazu "kat" (namišljena borba z več nasprot­ niki) in prikazale prave male mojstrovi­ ne. Nekatere so vsi gledalci nagradili z bučnim aplavzom, vzdušje v polni dvo­ rani Brinje pa so še dodatno popestri­ le zanimive demonstracije trenerjev in njihovih pomočnikov ter članov. Pri mnogih je nekaterim kar dih zastal. Po končani slovesni podelitvi medalj in diplom vsem uspešnim tekmovalcem, pa so si lahko vsi udeleženci turnirja potešili svoje lačne želodčke s sendviči in sokom, ki jih je pripravil organizator. D. K., KK Grosuplje Pionirji KK Grosuplje pa so dosegli naslednje rezultate: Žiga Lah 2. mesto, dečki borbe, 5. kyu, letnik 89-92, nad 40 kg Željka Bilakovič 2. mesto, deklice kate, 5. in 4. kyu, 9-12 let Marko Krezič 3. mesto, dečki borbe, 3. in 2. kyu, letnik 89-92, absolutno Tomaž Zaviršek 3.-4.mesto, dečki borbe, 4. kyu, letnik 89-92, nad 37kg Alen Alagič 5.-8.mesto, dečki borbe, 5. kyu, letnik 89.92, nad 40kg Po nekaj mesecih Umetna plezalna stena, ki je v naši novi šoli, je zelo "obiska­ na". V začetku je bilo videti, da bo uporabljana le bolj za ple­ zalce, pa na veselje - ni tako. V teh nekaj mesecih se je v oz. na steni poizkusilo / zabeleženo v dnevnikih vodi­ teljev/ 259 plezalcev. Seveda jih je veliko, ki se vračajo ob določenih plezalnih terminih re­ dno, veliko pa se jih pride le preizkusit, tudi po večkrat. Veliko je seveda učencev, dijakov, tudi študentov in dru­ gih. Prav prijetno je biti takrat vodja plezanja, ko vnema in "trma" posameznikov okupira vse plezalce z občudovanjem. Veliko otrok pripleza na vrh ste­ ne tudi že v prvem ali drugem poizkusu. Podobno je bilo se­ daj med počitnicami, ko smo 1. marca dopoldan 3 ure "trenira­ li" 14 vnetih osnovnošolcev. Zmanjka­ lo je časa... V teh mesecih, ko je stena "odpr­ ta", je 9 plezalcev že "diplomiralo" v pripravnika plezanja, 7 pa jih dela tečaj sedaj. Še termini plezanj: torek od 21.00- 22.30, sreda od 19.30-21.00, četrtek od 16.30-18.00 /primerno in pripo­ ročljivo za šolarje!/ in od 19.30-21.00 ter petek od 18.00-19.30. Kdo ve, morda bomo nekoč brali, da seje kakšen uspešen plezalec srečal s prvimi oprimki prav v grosupeljski šoli. Marjan Trobec POGREBNE STORITVE Perpar Janez s. p. Zaboršt 16, 1296 Šentvid pri Stični - krste in žare po izbiri - vse vrste prevozov - organizacije pogrebov in pogrehcev - ureditev povračila pogrebnih stroškov - ureditev in postavitev mrliškega odra - hladilnik - izkop farne, ozvočenje Tel., faks: 01/788 51 13 Mob.: 050/647 380 Gsm: 041/785 113 marec 2001 FI TEHNIKA JOŽE AHLINsp Kolodvorska 1, Grosuplje, tel.& faks: 01 787-14-51 AVDii W»C«EO 1 EHM«h£ -1 J 0 SONY ODSLEJ SPET LAHKO BELA TEHNIKA IN KUPUJETE NA ODLOŽENO GOSPODINJSKI APARATI PLAČILO S ČEKI POTROŠNOKOMNAJBOLJ ZNANE IN PRILJUBLJENE POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZNAMKE tehnounion d.d. (jCUuUfl 11956 />r & £ ct Ć7a o & d.o.o., CESTA NA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; meritve instalacij m izaaja aieoujv z.a uuiulu.ainivo in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. MOŽNOST NAKUPA IN mobi- ITOAMTETISI PTTSPTHtAJTS V TRGOVTM1 Fl TEHNIKA MODA GROSUPLJE, Adamičeva 8, Grosuplje, tel.: 01 78 72 821 < TICNI SALON THALGO CENTER - SPA Brinje c. 1/47, 1290 Grosuplje Tel./fax: 01/7862-132 SOLARIJ EPILACIJA, DEPILACIJA SPECIALNA NEGA OBRAZA SPECIALNA NEGA TELESA ultra zvok algoterapija Ivmfna drenaža aromaterapija body vvraping mišična stimulacija Frigi Thalgo obloge z blatom in soljo ANTICELULITNI PROGRAMI Programi oblikovanja telesa Brezplačno svetovanje za nego kože doma, prodaja negovalne kozmetike THALGO in dekorativne kozmetike Repechage. Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks.061/764-067 STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU i* kNAUf (gjmstrong 1290 GROSUPLJE, Rožna dolina 9 tlT&lMl 33 63 FoklTtn/7f6~44 64 Krovsko kleparski center Gr_. Gasilska c. 27 g jng^ 1290 Grosuplje Pokličite za seznam pooblaščenih krovcev SELA pri Dolenjskih Topi Tel.: 07/306^ 07/300 RUDNIK, Šolko vos, I „„Jel.:01/895-fl »CNE.P Ml ^PA Ldjf JONSKI, C|_^ Gradite ali obnavljate? Na začetku gradbene sezone smo za vas pripravili ugoden nakup betonskih blokov lastne proizvodnje, pestro izbiro najrazličnejših keramičnih ploščic, granitogrezov in ostale kopalniške opreme. Ugodna pa je tudi ponudba betonskih korit za rože, kompostnikov in ostalih artiklov za zunanjo ureditev. Obiščite nas in se prepričajte! Hranilnica oo LON d.d. Kranj MAREC V LONU NAJBOLJŠE OBRESTNE MIKI ZA TOLARSKE VEZAVE • RENTNO VARČEVANJU ZA VARNO IN NEODVISNO PRIHODNOS1 • ZLATI LON DOl ČOKIH NO VARi t \ vv.// / | // v/ v/A / ur \NJA • VARČEVANJE PLUS \ 'ARČE\ AN JI ZA \ ,-t.Š [ZBRAN NAMEN • ZANIMIVO DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD 5, 7 IN 10 LET POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI TEKOČI RAČUNI (plačilna kartica Eurocard MasterCard, čeki, bankomati, limiti) • HRANILNICI I Al I KO l'IA( ATI \ ASI POLOŽNICE Z NAJMANJŠO PROVIZIJO IN KUPI JI TI TER PRODAJATI. TUJO I Al i TO /A \ SE INFORMAi TJ I SI t H ,1ASTTE NA KOLODVORSKI.?, OZIROMA NAS POKLIČU I Po IIIII ONI 794242$ Poslovna enota MAGRO (j rosu pije Kolodvorska 3 Telefon: 01 /78 M 600 01/78 64 300 Faks: 06/78 61 719