The Oldest Sloven® Daily in Ohio Best Advertising Medium volume xvn. — leto xvn. ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, fČETRTEK) SEPTEMBER 13th, 1934 ŠTEVILKA (NUMBER) 216 KAPITAN LAD JE na' P0S0C^i0 ^enar brez posebn ih Važni zaključki kon MORRO CASTLE........... ZASTRUPLJEN? ovir, želi Roosevelt Federalni preiskovalci so prestrogi. HOLC je ohranila ljudem pol milijona domov v Ameriki. n' kemisti so začeli s Preiskavo glede smrti ka-Pitana, ki je umrl par ur Pfed katastrofo. NEW YOrITiI sept- Do-; an.ia preiskava od strani r»mh Plasti je definitivno do da je med poveljstvom no radio operatorji vladalo res-^ nesogiasje za časa požara na y Parnika "Morro Castle," srn?terem je 137 oseb našl° tud ' m danes vlada začela 18 Preiskavo glede smrti ka- , ana Wilmotta, ki je umrl na •'OVu 1qJ- bruh nekaj ur pred iz- Kan 0genJ'a- Njegovo sež- &iist Pl° je bil° izročeno ke" tj ,0lri» ki bodo skušali dogna-■ Wilmott morda ni bil za. iruPljen. ljafarniški zdravnik, ki je v tnkoi fi i2gubil živlJ'enJe- J'e da P° smrti kapitan izjavil, hibo Sledn-'i Podlegel za srčno 2 ln akutno neprebavnostjo. WJ!Ta.veUka porota bo da- Pom, Gei na mesecev ...... $3.00; za 3 mesece ........ $1.50 fo pottl v Clevelandu za celo leto .............. $6.00 ta, g mesecev ...... »3.2Sza 3 mesece ........ $2.00 Eft Zedlnjene države ln Kanado za celo leto .... $4.50 Eft • mesecev ....... $2.60; za 3 mesece ........ $1.50 Eft Evropo, Južno Ameriko ln druge Inozemske držav« m 6 mesecev ....... $4.00Ea celo leto ........ $8.00; ^Entered as Second Class Matter April 26th, 19X8 at rthe Post-OIflce at Cleveland, Ohio, Under th* Act of Congress of March 3rd, 1878.. >104 Pomen Sinclairjeve zmage Tednik "The Progressive," ki ga izdajajo La Follettovi progresivci v državi Wisconsin, komentira o zmagi Upton Sin-clairja v Californiji v uredniškem članku, v katerem čitamo med drugim naslednja značilna izvajanja: Senzacijska zmaga Uptona Sinclairja v demokratskih primarnih volitvah v Californiji je eden izmed važnih političnih dogodkov tega leta, ki kaže, kako velik razpad se vrši v starih političnih strankah te dežele. Sinclair je bivši socijalist, ki je postal demokrat. Njegovo delovanje kot pisatelj in časnikar mu je prineslo sovraštvo bogatinov in privilegirancev od vsega početka. Napadalo se ga je kot maza-ča, ki išče le senzacij in kot vrtoglavega radikalca skozi vsa leta, ko je v svojih knjigah razkrival gnile razmeri v klavni-ški industriji in korupcijo velikih časopisov. Sinclair je v Californiji zbral okrog sebe peščico liberalno mislečih ljudi, med katerimi ni bilo niti enega vplivnega poli-tičarja ter začel z bojem v državi, ki se že od nekdaj nahaja pod peto velikih finančnih in bizniških interesov-. Interesi, ki so bili skozi dolga leta v sedlu v Californiji, so se spočetka posme-hovali, toda ko se je kampanja razvijala, je posmehovanje nadomestil štrah. En teden pred volitvami ni bilo niti enega poštenega političnega opazovalca v državi, ki ne bi priznal, da je imel Sinclair izbor-no priliko, da dobi nominacijo. Na dan volitev pa so demokratje države izbrali Uptona Sinclairja za svojega governerskega kandidata z večino 2 proti 1 preko njegovega najbližnjega tekmeca. Obsovraženi bivši socijalist je dobil več kot desetkrat toliko glasov kot so jih volilci dali Justusu Wadellu, ki je bil skozi dolga leta glavar stare demokratske mašine, ter več kot dvajset toliko glasov kot jih je dobil Milton K. Young, ki je bil strankin governerski kandidat v letu 1930. Dolgo se je Californijo smatralo za trdnjavo(republikanizma. Woodrow Wilson je leta 1916 postal predsednik radi nenadnega, toda začasnega preokreta političnih sil v državi. Roosevelt je pred dvema letoma zopet prevrnil politični voz ter zmagal v državi s skoro pol milijona večine. Od tedaj vse kaže, da gre republi-kanizem v Californiji rakovo pot. Sile, ki so tako dolgo vladale v Californiji, so zatirale svobodo govora ter vsiljevale takozvani "kriminalno sindikali-stični" zakon proti onim, ki so se drznili protestirati — sile, ki držijo Tom Moon-eyja v ječi navzlic vsem dokazom, da ni kriv — te sile danes lahko vidijo, da je v javnosti zapihal nov veter in da se ljudi ne da več obdržati za starimi političnimi ograjami. Ogromen val glasov za Sinclairja se morda lahko najbolje tolmači kot protest proti staremu političnemu redu za Za-padni obali. Je tudi svarilo burbonskim demokratom, da ne bodo mogli več dolgo hinavsko izrabljati vpliv in popularnost Roosevelta, dočim so v resnici sovražni liberalizmu New Deala. Izid primarnih volitev v Californiji je .(Dalje v 6. koloni) _ K«mmmuiunumwmuiiiiiiiiiimnmTmniiiiii)i)iiiiiiiiiiiii»iiii;ii»iii»nniim« UREDNIKOVA POŠTA »m«nnnmn«»»n>»:»iut»»»»iii»i»»»»»»i»»»»:n»i»»ii»»»i»»tn»:omul Čud na zivcna zen bole- V krasoti narave med pesmi di pevsko društvo "Cvet" lepo Tokijski listi poročajo o čud-akordi I opereto, o tem bomo še poroča- nem dogodku z 18-letnim dekle- li. Vabljeni ste vsi, Slovenci in tom. Kida Sidooh je ljubljen-Cleveland, Ohio j Slovenke, iz celega Clevelanda ka staršev in je z njimi vred Nebo je bilo še vedno naklo- in okolice. Pridite od blizu in jSla gledat praznik cvetočih čre-njeno pevcu. Krasen dan naldaleč in pripeljite svoje prija- genj. Rila je zelo navdušena, Močilnikarjefi farmi v teije, da boste vsi slišali slo- j pozneje raburjena in na poti farmi družbi značajev Mr. Kuharja in Mr. Rakoveca čakamo, nastopa treh zborov pod vodstvom vrlega in agilnega pevovodja Mr. Vavtarja. Kot da uglasujejo svoje inštrumente, se jih čuje, ko tu poje ena skupina in tam druga. Pevci in pevke stoje v krogu, pripravljeni za nastop. Mr. Vav-tar dvigne roke, še eno gesto in že ori po mirnem gozdu "Nazaj v planinski raj". Duša mi je bila mehka kot vosek in sem mislil "Kam nazaj?" Saj smo v raju. Drevesa stoje ponosno, lijoč na nas blagodejno senco. Duh in šuštenje in pesmi akordi, vse to je tako uplivalo na me in gotovo na slehernega, da sem šepetal "Oj le šumi gozd nad mano." Kot orgle so donele pesmi in se vrstile zdaj krepko, mogočno in zopet mehko, božajoče. Oh, saj smo v raju. Konec. Vse prehitro. Peljemo se in kličem "Nazaj, nazaj v gozdni raj!" Mr. Vavtar, pevci in pevke, izborno ste rešili svojo nalogo. Čast vam in vaši bratski slogi. Pesmica po gozdu plava, drevesa se ji klanjajo, oh le naprej, oh le naprej do brezkončnih krajev mej. L. Seme. venske pesmi iz malih src "Slavčkov" in ž njimi se veseli- proti domu pa je nenadno pričela plesati. Odplesala je po li dne 16. septembra ob 7. uri stopnicah v svojo sobico in no zvečer, v Slovenskem Narod- tri plesala naprej. Mati je od v Slovenskem Narod-1 nem Domu, na St. Clair Ave. Želim veliko udeležbo. Pozdrav ! Rose Vatovec "Slavčki" Piše L. Šeme. Kot da sem vrtnar in negujem mlade in nežne cvetke — tu malo prilijem, ono pobožam po mehki glavici in zopet drugo krepko primem, da jo naravnam in dvignem, da bo v višini harmoničnega vrta. Stojim in strmim ter vonjam harmonični vonj vseh cvetk. Tako se počutim, ko se krečam med mojimi "Slavčki." V cvetočem sem vrtu, med razposajeno. A ko je opazila, da presliši hčerka vprašanja in pleše kakor v nezavesti, je pohitela po zdravnika. Tudi ta ni razumel stvari. Kida Sidooh je plesala do onemoglosti, dokler ni obležala in trdno zaspala. A ko se je zbudila, je pričela zopet in plesala ves dan brez prestanka do ponovne onemoglosti. Ko je prinašala mati kosila, je plesalo dekle s skledo v roki. Najboljši tokijski strokovnjaki za živčne bolezni so ugotovili, da ima ples obliko poprej nepoznane neurose. Po-služili so se uspavala. A dekle je pobegnilo po dvodnevnem spanju od hiše. Našli so jo v oddaljeni plesni dvorani, kjer so vsi občudovali njeno neu- Balincarska tekma na Holmes Ave. pop jem mladim in naloga mi je, jtrudljivost. Zdaj se nahaja reva da se cvetje lepo razvije. Med v sanatoriju, kjer pleše ves čas, kadar ni pod vplivom pomirjevalnih ali uspavalnih sredstev. Če ne bo bolezen izginila prav tako nepričakovano, kakor je nastopila, bo dekle najbrž zapisano smrti od izčrpanosti. Zgodovina medicine ne pozna nobenega podobnega primera. cvetjem nadebudnim pa čujem "Slavčkov" šepet. Kako žvrgo-lijo, kako nade duhtijo, oh blagor nam roditeljem. Li čujete kaj žvrgolijo? Ali razumete kaj govorijo? Zlata govorica dedov nam ostane srčna last, narod naš ime slovensko, moj ponos in moja čast. To jim je podaril naš poet I-van Zorman. Ali čujete? Ali ra- ves nas naj gleda svet! Stojimo trdno, eden za vsakega, vsi pa za enega, stojimo zvesto. Starši, ali jih vidite? Kako soj Collimvood, Ohio Kot smo že poročali, bo v so- j ZUmete, kaj pojejo? boto, dne 15. septembra imel y roke si sezimo klub "Krogla" S. D. balincarsko tekmo in sicer skupno z lokalnimi klubi. Pričetek ob 2. ari popoldne. Ker bo to prva tekma! omenjene skupine na igrišču I Slov. Doma, se občinstvo opo-' zarja, da jih poseti in sledi izidu tekme, kajti naš tim, ki je!l30n0Sni na vas! zgubil bitko v West Parku z o-! slovenec sem, menjeno skupino, obeta da se bo boril do skrajnosti, da nihče ne odnese prvenstva iz te okolice. Po dokončani tekmi se vrši ples v zgornji dvorani. Vstopnina 25c. Glede sluvnosti v nedeljo, to je naslednjega dne, je veselični odbor na delu, da bo občinstvo pravočasno informirano o nadaljnih točkah programa. Za skupno sodelovanje in prospeh ob priliki 15. letnice S. D. želi in kliče na svidenje v soboto in nedeljo v Slov. Domu na Holmes Ave. Klub "Krogla". tako je mati djala, ko me je dete pestovala. Ali vidite njih pogum? Kaj nam pa morejo če smo vesel? Ali čujete strogo sodbo? Da vsak naj propade, kdor rod svoj taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi! Ali jih slišite kako so pravič- 1 razstavijo desko z napisom, da se obsojenec usmrča, dva orožnika pa stražita to desko celo u-ro z golo sabljo. S pravnega stališča smatrajo obsojenca potem za mrtvega, pravici je zadoščeno in zločinec je prenehal biti član človeške družbe. pil tisto-le kolo..." Zviti rekruti m Vzgojila nas je mati ena slobode zlate želna mati Vsi smo enaki — bodimo si brati. Koncert mladine Niso pozabili, da so v Ameriki in že se klanjajo domovini svo- Cleveland, Ohio j bode „.. .... . . . My country 'tis of thee Hitro se bliža cas m težko' . , , „ ... , .... ... , , Sweet land of liberty, pričakujemo nedflio, dne 16. t, , . ... .. * . ,J , . .. * Tako zvrgohjo naši "Slavčk " septembra, ko bo prvič nasto-; XT- , ... .»,.„« . ^ ^..jjJ.,.; ____Niste jih se culi? Seveda ne. O saj bodo še žvrgoleli. Nekaj iz- slab okus- med njih na radio v nedeljo, 16.1 septembra, ob 1:30 uri, vsi pa! pil mladinski . pevski zbor — "Slavčki" pod vodstvom gospoda feemeta. Tudi iz naše naselbine jih je več med "Slavčki", zato apeliram na cenjeno občinstvo iz Jutrovcga, da se v polnem številu udeležite tega koncerta. Vršil se bo lep program in nastopili bodo mešani zbori, solisti in dueti. Spominjam se ko sem bila majhna, ko smo se v šoli naučili lepe pesmi- PRAKTIČM NASVET Kako se kruh ohrani svež? Izkušena gospodinja priporoča v ta namen, da dodamo na kg moke 2 žlici koncentriranega vinskega kisa. Kis vlijemo v vodo, s katero zamesimo kruh. Tak kruh ostane svež osem dni in se ne spridi; okusu se kis prav nic ne pozna.—Kruh ostane svež tudi tedaj, če mu pri'samo z odlokom sodne oblasti Angleške vojne oblasti ne vedo, kaj bi počele s prebrisanimi npvinci, ki so izumili novo zvijačo, da bi se oprostili vojne službe. Pravzaprav nimajo na Angleškem nobene vojne dolžnosti v našem pomenu besede. Obstojala je samo začasno med vojno, kar je izzvalo velikansko razburjenje in je bila po vojni zopet ukinjena. Na Angleškem imajo samo prostovoljce. Toda mladenič, ki se vpiše v vojsko oz. vojno mornarico, sme biti oproščen vojne dolžnosti mesitvi dodamo kislega mleka: ima pa ta način to slabo stran, ali proti dokaj visokemu plačilu. To pomaga številnim siro- da dobi kruh po kislem mleku tam, ki morajo k vojakom na željo varuhov, in tudi gojen- v dvorani Slov. Nar. Doma, St. Clair Ave. Pridite in sodite, kajti mogoče se samo meni zdi tako nebeško petje teh "Slav-! čkov". ANEKDOTA K vojvodi Marlborouškemu ZA SMEH IN KRATEK ČAS "Kaj pa bulji Mici tako zaljubljeno v časopis?" cem različnih šol, ki morajo odslužiti vojne štipendije. V zadnjem času so odslovile vojne Icblasti več rekrutov, ki so ka-jzali preveč zanimanja za komunistično ali fašistovsko književ-"Ah pusti jo pri miru, saj veš, 'nost. Oblasti ne marajo, da bi da ima stavca za zaročenca." okužili kraljevske ladje ali polji jke ljudje, ki oznanjajo nasilno j spremembo obstoječe državne Učitelj v šoli svari otroke,'oblike. Zato takoj odpustijo ce in smo imeli eno prireditev,; je prišel nekoč mlad plemič s naj ne poljubljajo živali. Na'osumljence, čeprav jih ne pre-kako so naši star ši veselo zrli! prošnjo za kakšno mesto. Za-j koncu vpraša, če mu kdo lahko ganjaio, če niso krivi propagan-na nas. Zdaj pa imamo mi prili- ključil jo je z besedami: "My- navede primer, kakšne so po- de. iznajdljivi novinci, ki ne ko videti in slišati naše male! lord, če dobim to mesto, si bom "Slavčke", ko bodo zadoneli iz dovolil prinesti vam tisoč gvi-njih malih src zvoki naše mile j nej. Nikomur ne bom o tem iz-slovenske pesmi. G. Seme se dal niti besede—na mojo čast." veliko trudi ž njimi, zato dajmo mi vsi priznanje za njegov trud. G. Seme je tudi pevovodja društva "Cvet" in je prav izvrsten učitelj. Dne 18. novembra prire- sledice poljubljanja živali. Pep- marajo vojne suknje, se potru-ček dvigne roko, na migljaj vs dijo, da pridejo predstojnikom tane in pove: "Moja teta je ve- pred oči s sličnimi nepriporoč-dno poljubljala svojega psička- ljivimi dnevniki ali letaki v ro-pestovančka."— "In kaj se je ki. To se ponavlja vedno bolj zgodilo z njo?" vpraša učitelj, pogosto. Angleška miselnost, prinesete dva tisoč gvinej. In Pepček odvrne: "Z njo se ni ki ne trpi političnega preganja-povejte to brez skrbi vsemu sve-1 zgodilo nič, ampak psiček je po- nja, ne ve, kako bi zajezila ta tu." ginil." pojav. —"Mladi mož," je dejal vojvoda, "hudik vas vzemi, če mi ne Pesnik: "Vi trdite, da je moja kraja mislila, da je dekle samo'pesem slaba. Kaj se vi razume- te na to. Ali ste že kako dramo napisali?" Pesnikov znanec: "Ne. Kljub temu poznam razliko med dobrim in spridenim jajcem, četudi še nisem nobenega znesel." "Miha, ti si pa pijan!" "Pa ne, ljuba ženka, hic! Kaj ti pride na misel, hic! Ja, kje so pa moje šlape? Hic! "Pod posteljo." "Kje je pa postelja, hic?" * "Kam pa vendar spravljaš svoj denar, da ga žena ne najde?" "V košarico, kjer so moje strgane nogavice." Tonček prihiti ves zasopljen v sobo in zakliče: "Mama, mama, danes sem pa videl nekega moža, ki dela konje!" "Beži, beži, norček!" se zasmeje mama. "Res, mama, res! Enega konja je imel že narejenega, samo nogo mu je še zabijal!" Gospodična učiteljica uči v šoli otroke: "Otroci, poslušajte me! Nikoli ne smete praznih škatelj, papirnatih odpadkov in podobnih reči metati na cesto. Samo pomislite, kako bi izgledale ceste, če bi vsi ljudje metali odpadke nanje! No, Fran-cek, povej, kaj napraviš ti z neuporabnim papirjem?" * Janezek bi rad dobil novo kolo, pa ne ve kako bi očetu to povedal. Končno si zvita glavi- PRIJETNA USMRTITEV Te dni so v Verviersu v Belgiji "justificirali" nekega Italijana, ki je bil umoril svojo ženo. Mož se bo lahko navzlic svoji usmrtitvi še dolgo veseli' življenja, čeprav v ječi. V Belgiji namreč ni navade, da bi smrtno obsodbo v resnici izvršili. Obsojenca justificirajo samo z lepakom, to se pravi: na primernem javnem mestu >ca zmisli in pravi: "0čka,~če bi bil jaz tvoj očka, bi ti takoj ku- Iz stare domovine Uboj v hudi jezi V Podslivnici pri Cerknici je pred dne« postal žrtev prehude razdraženosti in jeze šest' desetletni posestnik Primožič. Njegova in govega soseda žena so prišle v prepir za13. kokoši. V spor sta posegla v preveliki vneW moža in konec vsega je bil, da je Anton možič v jezi zamahnil z motiko po nasprotnik11 in mu prebil lobanjo. Ranjenec je še sam Pn šel k zdravniku dr. Pušenjaku v Cerknici, k'8a je takoj napotil v bolnišnico v Ljubljano, kJef je nesrečnež 17. avgusta podlegel. Kazen za zverinski umor. V Uršnih selih je priredilo gasilno drus vo v nedeljo 1. julija veselico na vrtu g06 ničarja Ivana Jakšeta. Na veselični prostor F prišla pozno zvečer skupina devetih fant°Vaj Laz, ki so se takoj vedli zelo izzivalno. Nas idolf Ma' steklenico. Gostilničarka je zahtevala od«1i nino za stetlenico, kar Macele ni hotel nic šati. Pričel je divjati. Z njim vred pa še jim y FanV fan^ je kmalu prepir, katerega je izzval Ru cele s tem, da je ob kamnu razbil dve. fantje. Napadli so gostilničarja, ki se maknil v hišo in zakleni; za seboj vrata so razgrajali še naprej. Vprav, ko so ^ najbolj razbijali po mizi, je prišel k njim slabega sluteč, Jože Kobe, posestnik in P0^. beni poštar v Uršnih selih z namenom. da ^ te pomiri. Njegovo prizadevanje pa je bil0^rej ratno. Iz družbe je skočil proti njemu An Štricelj z velikim polenom v roki in udan beta s tako močjo po glavi, da se je onesv ^ zgrudil na tla. Potem je h Kobetu priskočiil dolf Sober, star 25 let, sin posestnika lz ^ Ta divjak je nesrečnega Kobeta ~ čega, zabodel s svojim čevljars trebuh, da je siromak takoj izdihnil. Po krvavem zločinu je vsa druhal po. nila na svoje domove in se poskrila. Oi-0 pa so jih naslednje jutro iztaknili in odgna novomeške zapore. -J Glavni krivec Rudolph Sober se pred dnevi zagovarjati na sodišču zaradi " ra poštarja Kobeta. Rudolf Šober je sodn' ^ priznal krvavo dejanje. V svoj zagovor J^ toženec navedel, da je bil v zmedi in 1116' zadet od kamna, kar ga je še bolj razbi" ^ ' let na tleh ? čevljarskim n°žen' --- - - -, ---- o ^ J*- „ Sodišče, ki se je uverilo o obtoze krivdi, je Rudolfa Šoberja obsodilo na 1 robi je in na trajno izgubo državljanski'1 ^ ^ vic. Njegov zagovornik je prijavil reviz'J ^ priziv zaradi izreka o krivdi in kazni. a berjevi tovariši s Štricljem Andrejem vre pridejo zaradi tepeža pred sresko sodišcC- Kočevski slepar zajet v Ljubija«u ^ Dne 22. avgusta je ljubljanska Pol|clJ^ je jela 38 letnega natakarja Petra Jonkej*' ^ doma iz Dolnje Brige, pristojen pa v K0"6 p-Reko. Jonke je do malega prepotoval vS°)adi. ropo, v Ljubljano se je vrnil letos spo^ „ Ker je bil drugače brez posla, je študira1 j bi prišel do denarja. Najel je stanovanj6 Škofijo 13. in ustanovil nekako posred^. podjetje. Pričel se je pečati s posredov« pri nakupovanju vložnih knjižic in je PrlC ^ serirati. Predstavljal se je raznim straduil| kot špediter s podružnicami v Novem ^atbeiii Beogradu. Udejstvoval se je tudi kot žej11 ^ posredovalec in od prilike do prilike je ^ je nastopil kot ženin. V teku kratkega „ razpel svoje mreže prav na široko in so ^ $ sli imenitno uspevali. Njegove žrtve so ^ vseh slojev, kar je najbolj razvidno iz ^ pondence, ki jo je policija zaplenila v nJ j t vem stanovanju. Nekaj osleparjencev J^. ^ pregledalo njegovo igro. V njegovi Pisa'lje^ je zglasila neka trgovka zaradi obIjubJJCce ^ posojila. Ker mu je izplačala že lepe deIiatopilf provizijo, posojila pa ni dobila, je "^go"' precej energično. Ž njo je bil tudi neki ski potnik, ki je spravil Jonkeja v ta.k.° fl8ji} da je ta pograbil nož in skušal naval'11 Na policiji se je prijavilo precej oS fr vancev, med njimi tudi omenjena trg(|V ^ gf pisali so Jonkejeve mahinacije in kmalu ^ g v njegovi "pisarni" pojavili detektivi, ^jlt aretirali. Zaplenjena korespondenca j® kopico grehov. Jonkeja so izročili sodišcu' V Metliko napeljejo vodovod. gVr V pondeljek 20. avgusta so ob vell^0v<^ čanosti pričeli z delom za prepotrebni v° v Metliki. Pred 11 uro je hitelo vse k izviru Obrha. Tam se je zbral ves 0 , / odbor, kot tudi mnogi drugi predstavi11 . jf Predsednik občinskega odbora Ivan Mal po daljšem govoru zasadil prvo lopato- p^i-so storili ostali predstavniki za župan0'11' $ čakuje se, da bodo v teku enega leta de1^ v II. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, G. lUrknn-u ta-lnik' 255 West 103rd Street, Chicago, 111. 0 Euhel- blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: Willing ~vnik- Predsednik, Huston, Penna. fcftflk t andon> 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. Zurich, io Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. POROTNI ODBOR Steve uf ■ Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. Vincent d Sar' 4439 Washington Street, Denver, Colo. 1023 South 58th St., West Allis, Wis. fr.pJi u GLAVNI ZDRAVNIK: • Arch, 618 Chesnut SO. N. S. Pittsburgh, Penna. URADNO GLASILO: 'ST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. "Popravno S1 deuar stvarl> tičoče se organizacije, se naj pošilja na naslov taj- ^la upravno Zvezo Pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-C Pritožbe sn ociseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-b 86 Ured>i«?rne vaebine Pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-* naslov "enak 111 upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. ^OŽ, ki je z zverinami vzgaja! ljudi ta!l^°Skve Prihaja vest, da je nosti Vla(JiJUmrl v 72. letu starosti v Sa"r Le°nid' Po ovič Durov, ka- lme Je pred vojno slovelo C? SVetu> dasi je bil samo tudi Jfe Ha je itr°kl "a višku 8ih. Vendar znanstveno v svoji in so se učili od genbeck in mnogo dru- žila"Z* ladi"iirja Durova je zelo b0??adna- Bil Je Potomec Vično - družine- Bil je aka-H 2plJ 1Zobražen in je zavze- li zelo t Vlden socialni položaj, WjjTjn za§°tavljal mirno živ-V0v , užabno veljavo, toda Je Vse pustil in začel na- °Pati živalmi'.V^irkusu Oklica Ha Do je Jo z dresiranimi tega nenavadnega IVedla" Dur°ya v Prvi vrsti iti T lj'ubezen do čl°- clov , Predvsem do ruske- v vseh slojih ruske družbe. Durov je bil izredno duhovit. Njegovim predstavam so delali razne ovire, nadzorovala jih je cenzura. Nekoč je prišel bil j v veliko podeželsko mesto^ kjer je bil za governerja prosluli re-akcijonar Hvostov. Vsi so pričakovali, da bo Durov v teku svoje predstave določil prav posebno ulogo repom svojih varovancev (rep se imenuje po ruski "hvost") in s tem med občinstvom izzival krohot. Da bi preprečili vsako politično nami-gavanje, vsako politično satiro, se je moral Durov obvezati, da se bo skozi predstavo izogibal besedi "hvost" ker bi se predstava inače.takoj ukinila. Durov satir0 ki ga je želel s svo-m svojimi živalskimi aVa*i politično lajati in nrav-je Durova tem V" Vendar 2'valii ki dlIa tudi ljubezen do ^Več „ 3lh ni vežbal z bičem, ePitn samo z dobro besedo in vali jeravnanjem. v dresuri ži- ster dav°Stal Durov tak m°j" SaŽeH- Zgodovini cirkusov in Satnum J; imel para. Sam VSe 2'iam Je Poznal domala Je fekei ltejše ai*tiste sveta, K»» ° DUrovu z največjim Ne 76m: "Videl sem žon- ^otii °bate> klovne' jaha" vidpi CG in Slumače, nisem Hkl. V cirkuški določil anatomske znake za lepoto ženskih oči. Ti znaki so: sijaj, barva, velikost in oblika ce lotnega očesa. Pesniki opevajo seveda v vznesenih besedah o-čarujoči sijaj ženskega očesa, medicinec pa stvarno ugotavlja, da je ta sijaj odvisen samo od gladkosti površine roženice in potrebne vlage, izvirajoče od solza. Barva oči za lepotni učinek ni toliko merodajna, kakor obilica odtenkov, predvsem pa obilica kontrastov v očesu. Temna zenica v svetlem očesu se nam zdi lepa, kar prav dobro ve tudi moderna kozmetika, ki priporoča temno barvanje vek, da podčrta učinek kontrasta. Velike oči pri ženskah so čislali zlasti stari Grki, ki so dajali svojim boginjam stalna kra-seča pridevka "sovooka ali kra-vooka". Prof. Seefelder pa pravi, da je veliko oko v največ primerih le prevara, ki jo povzroča različna širina odprtine vek. Me-dicinci so izvršili številna merjenja in niso dognali omembe vredne razlike v velikosti očes. Pač pa se nekatera odpirajo bolj, druga manj, kar naprav-lja dojem različne velikosti. Res pa je, da imajo velike oči le ljudje, ki so v najvišji meri kratkovidni. Celotno oko pa u-činkuje pred vsem zaradi dolgosti in mehkobe trepalnic ter od oblike, gostote in barve obrvi. Ravno tu, na zunanjem očesu, pa ima moderna kozmetika dovolj obširno polje za svoje u-dejstvovanje. Kljub vsemu pa je najlepše žensko oko dolgočasno, ako je brezizrazno. Izraz pa zavisi — v strogo medicinskem smislu — od silno zamotanega sistema šestih mišic. Vsaka motnja v delovanju teh mišic pohabi najlepše oko. monično prehajajo v druge. Rožnato nadahnjena polt ženske je samo posledica posebnega ustroja kože. Posamezne plasti ženske kože so tanjše in vsebujejo več krvi kakor pri moškem. Kri proseva skozi ko Samotni mož ob južnem tečaju ton. Moderna raziskovanja so dognala, da je razvoj specifično ženskih (ali moških) odvisen na vse zadnje le od določenih hormonov, ki jih tvori zarodna žleza. Ti spolni hormoni sodelujejo zelo bistveno pri tvorbi vnanje oblike ženskega telesa. Najmanjša izprememba v teh sila zamotanih procesih obdaruje žensko lahko z izredno lepoto ali pa jo udari v grdobo. Še nedavno se je neki zelo lepi ženski pripetila taka nezgoda. Brez vidnega vzroka je postajala vsa grša in bolj "moška". Nje telesne oblike so postale ostrejše, nje svetli in lepi glas se je umaknil globokemu basu, naposled pa so ji začeli poganjati brki in brada, da se je morala vsak dan obriti. Zdravnik je u-gotovil, da ima vse te nesrečne šale na vesti mala oteklina na zarodni žlezi, ki je ovirala pravilno delovanje hormonov. Oteklino so odstranili z operacijo in takoj je nehala poganjati brada, iz basu je postal zvonek sopran in tudi lepota ženskih oblik se je vrnila. Kakor vidimo, nam zna našteti medicina celo vrsto pogojev, pod katerimi nastaja ženska lepota. Medicinec jo kot strokovnjak lahko razčleni na sestavne dele, nje bistvo pa mu je popolnoma neznano. Tudi on mora kot človek le občudovati božansko lepoto milonske Venere. Popularni raziskovalec in premagovalec obeh zemeljskih tečajev Admiral Byrd. Od zadnjih dni julija dalje ni _ 160 psov za sani, tri krave za žo in povzroča nje nežni barvni n°benih poročil o ad- sveže mleko, tri navadna letala miralu Byrdu, vodji ameriške in eno posebno letalo (avtogi-ekspedicije na južni tečaj. Byrd ro) za kartografsko snemanje je bil sklenil, da prebije polar-;novih ozemelj, 1 snežni traktor no zimo v samotni opazovalnici s kolesi in smučmi, več komplet-sredi večnega ledu in snega, nih brezžičnih postaj, 1200 ci-kakšnih 200 km od ekspedicij- i lindrov z gazolinom za letala, skega oporišča "Male Ameri- 400 ton olja za Dieslove motor-ke" ob Rossovem morju. Odšel je, 2000 ton kurilnega olja, ži-je tja sam, da bi vršil meteo- veža pa ekspediciji tudi ne mo-rološka in druga opazovanja, re zmanjkati, saj je samo ma-Dolgo časa je bil v vsakodnev- tična ladja imela s seboj: 1500 nem brezžičnem stiku s svojimi t svežega mesa, 2 t prekajene-Ijudmi, potem pa ni bilo hipo- ga mesa, 25,000 funtov pšenič-ma nobenega glasu o njem. i ne moke, 2 t krušne moke, 3 t Ta molk je zbudil med člani kave, 2 t sladkorja, 1 in pol t ekspedicije in po vsem svetu masla, 50 t posušene zelenjave, seveda veliko skrb, posetmo še, 10,000 škatelj kondenziranega ker se je izjalovilo več rešilnih mleka, 6000 tucatov jajc, 10 t ekspedicij, ki so se podale iz raznih drugih živil in velike Male Amerike proti samotni o- množine koncentriranega oran-pazovalnici v Antarktidi, da po- žnega in limonovega soka. Ek-gledajo, kaj je z vodjo. Siloviti špediciji torej res ni treba gla-snežni viharji in zameti so pri- aovati. silili te ekspedicije, da so se vr- . i • t. i v Kar se tiče njenih znanstve-mle nazai, nudie. ki so hoteli J mh nalog, gre v prvi vrsti za si obetajo poleg znanstvenih u-spehov še veliko gospodarske koristi, kajti po njihovem mnenju skrivajo nepregledne ledene puščave Antarktide v svojih globinah ogromne množine premoga in raznih rud. Proda se Pohištvo, pripravno za 1 ali 2 pečlarja. Prav poceni. Naslov se dobi v uradu "Enakopravnosti," ali pa pokličite HEnderson 5811 m. * nazaj, ljudje, ki so doseči Byrda s snežnim traktor- ___ • raziskanje neznanih predelov ob jem v globokem snegu, niso na- J . , šli več znamenj, ki so kazala rtišo za eno družino je to obljubil. Obenem je pred-j 0 lepoti ženskega telesa nam ložil oblastem vse točke svojega j daje anatom naslednja pojas-programa, med drugim na kon-|nila: ženska je v splošnem po-cu pohod vseh svojih živali. vprečno manjša nego moški, ker Stvar se je seveda takoj razve- g0 nje noge v primeri z ostaiim dela po vsem mestu in občinstvo, ki je napolnilo cirkus do zadnjega kotička, je nestrpno čakalo, kako si bo duhoviti Durov pomagal iz zigate. Durov je ta dan kar sipal dovtipe, a višek vsega je bil ob koncu, ko so nastopile vse živali k slovesnemu obhodu. Med občinstvom je zaoril smeh: vse živali so nosile na repu črn flor! Durova so neštetokrat vabili na gostovanje v inozemstvo. Nastopal je v Ameriki, obožava-li so ga na Angleškem, prepotoval je vso Evropo. Nikjer ni H.'.'karK ki bi "bil* .kosT Duro-1val svojega političnega mne Uf0v bri > wuvcuau oyu-|- , .v Sfi: V vsej Rusiji ni biloi™ 1™ ZZIt j uja, ki mu je dajal duška v svo-|jih predstavah. „ svoje dobe, ki jej se mu je godilo in kaj 62 ^rahu povedati svo-b ^lal z časa boljseviskega re- * casniu? dejansko cirkusi L kar svnio lri -ia ki bi Jbil"znal spret" j Najbrz ™ ^ veselje do satire S* živi?11 v vsa zla politične-! Povsem »re3l°' a bl1 Je tudl ZG Jeilja. Tai/n „„ T^_______! star. ^"Ja. Tako so Durove:i s tri u' ki So redno trajalei t>0fe(j re in izpolnovale ves j So 2 °Svajale občinstvo ne j f živaIi everjetno izvežbanost-i > ^znano je, da je na! %i;a;P°teda vselej odhajal j Znanost o ženski lepoti dolg voz, s katerim e živali same, kakor ■■■■■ Ha t ^Pravljale tudi vse de , kih) niških postajah S^-večtudi in z globoko- tisti, ki ni ve- 3aCu •Ve,' se ki akriv; a v cirkuškem -> st1 živalske pred- >ke, asten idealist, ki se je Premožen -h, in telesom krajše nego moške. V ostalem pa je ves anatomski sestav ženskega telesa tak, da o-mogoča mehke linije, ki jih občutimo kot lepe in prijetne. Ženska glava sliči v svoji anatomski zgradbi glavi otroka. Manjkajo ji — vsaj pri "lepih" ženskah — v nasprotju z moško glavo vse ostro naprej moleče kosti, kar povzroča značilno žensko obliko lic in brade. Eden izmed najvažnejših pogojev ženske lepote pa je silno prozaičen. Zdravniki pravijo temu: mast. Znano je, da so po ženskem telesu na nekih mestih razdeljene blazinice masti, ki v prvi vrsti opredeljujo obliko ženskega telesa. Tudi pri vitkih ženskah tvori mast povprečno eno šestnajstino telesne teže, pri moškem pa le eno dva-najstino. Te blazinice in slabo razvito mišičevje povzročajo oble črte in na njih temelji mirna pravilnost ženskega telesa. Pri moškem so posamezna mesta telesa ostro ložena po mišičevju, pri ženski pa posamezni deli telesa prav ljubko in har- ofAPolo: žbo in oženju žaju, da bi družab-svojo iz- °J Hači"1 • sv°ja spoznanja na n izkoristil v prid dru žbi ^ ^7recTVtegoma zas!util veNa, X da seboj nenavadnega : del Durov je spisal tudi značaju in dresuri' ži- t%ii?arski vladi in njeni bi- t v > bil Durov kajpak %ali i U Velikokrat so ga a-§0.. 1 m - Gotovo je nekoliko nenavaden pojav, ako znanost govori o vprašanjih estetike, še bolj nenavadno pa je, ako se podaja na polje ženske lepote, ki je pravzaprav pridržana nje hvala in slava pesniški domišljiji. Jasno je, da nam nobena znanost ne more povedati, v čem je bistvo ženske lepote, vendar pa moramo priznati, da nam medicina lahko odkrije realne anatomske in fiziološke; temelje zanjo. Lepota ženskega obraza zavisi od cele vrste činiteljev, ki jih veda nikakor ne more opredeliti. To velja predvsem za posebno obliko oči, nosu ust itd., o kateri znanost ne more odločiti: taka in taka oblika je lepa, vse druge so grde. Glede oči, ki so Komedija življenja. Da bi le nesolidni ljudje ne napravljali na solidne takšnega vtiska! Še nesolidni bi bili bolj solidni. Kot otrokom se nam zdijo vsi odrasli — gore. Čim starejši smo, tembolj spoznavamo, da so mnogi samo griči, nekateri pa niti to. Marsikdo ne greši samo zaradi tega, ker se mu zdi, da je za greh prešibek. Preveč skušenj ubija fantazijo- Dobro vedenje je uniforma olikanega človeka. WEAK AND SKINNY MEN, WOMEN AND CHILDREN Saved by new Vitamins of Cod Liver Oil in tasteless tablets. Pounds of firm healthy flesh instead of bare scrapgy bones! New vigor, vim and energy instead of tired listlessness! Steady, quiet nerves! That is what thousands of people are getting through scientists' latest discovery—the Vitamins of Cod Liver Oil concentrated in little sugar coated tablets without any of its horrid, fishy taste or smell. McCoy's Cod Liver Oil Tablets, they're called ! "Cod Liver Oil in Tablets", and they simply work wonders. A little boy of 3. seriously sick, got well and gained 10y2 lbs. in just one month. A girl of thirteen after the same disease, gained 3 lbs. the first week and 2 lbs. each week after. A young mother who £ould not eat or sleep after baby came got all her health back and gained 10 lbs. in less than a month. You simply must try McCoy's at once. Remember if you don't gain at least 3 lbs. of firm healthy flesh in a month get your money back. Demand and get McCoy's—the original and genuine Cod Liver Oil Tablets II^A, —approved by Good Housekeeping Institute. Refuse all substitutes— insist on the original McCoy'B— there are none better. . Rossovem in Weddellovem mor pot do opazovalnice. Bali so se ter med njimi- Američani Pa že najhujšega. A kakor velijo zadnje vesti, se je Byrd spet o-glasil. Je živ in zdrav, do molka pa ga je prisilila kvara v se da v najem. Osem sob. Ga-njegovi brezžični oddajni posta- raža in furnez. Hiša bo izpraz-ji. Sedaj pripravljajo njegovi j njena radi selitve na farme, ljudje novo ekspedicijo, ki naj Vprašajte na 1116 E. 72nd St. prodre do najsamotnejšega moža ob južnem tečaju. Ekspedicija admirala Byrda je ena največjih, kar se jih je kdaj mudilo v teh krajih. Od-plula je z dvema ladjama do oporišča prve Byrdove ekspedicije v Kitovem zalivu Rossove-ga morja, do znamenite Male Amerike. Matična ladja, 11,000 tonski parnik "Jacob Ruppert" (pomožna ladja se imenuje "Bea of Oakland"), je odplul z Byrdom lanskega oktobra iz New Yorka. Ekspedicija je bila pripravljena z vso skrbjo, o-premljena je zelo dobro, kar ni čudno, saj šteje več nego 60 mož, med njimi celo število u-čenjakov. Na krovu "Jacoba Rupperta" je bilo ob odhodu Društvo Slovenski lovci sv. Ev-sitaM'ja je izvolilo sledečie- uradnike za leto 1934: Anton Pevec, predsednik; Rudolf Orl, podpredsednik; Henry F. Kranz, 6102 St. Clair Ave., HEnderson 1126, tajnlik; Frank LuMn, 387 E. 163 St'., blagajnik; Frank Praznik, zapisnikar; nadzorni odbor John Renko, Fnank L'esair in Frank Peltrič; Frank Petri'c, zastopnik kluba društev S. N. Doma; Jdhn Renko, zastopnik kionvenciije S. N. Doma; Frank Lesar, zastopnik fare sv. Vida. Dr. Kern in dr Skur, zdravnika. Društvo zboruje vsako tretjo nedeilijo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani št. 3. SEDMAK MOVING AND HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, točna postrežba. LOV NA VEVERICE JE OD-PRT VSAKEMU LOVCU Iti želi, da si ohrani krasno žival, ki jo ustreli, za spomin, na-gačim živali vse vrste. Delo garantirano. RUDOLPH KNAUS 19801 Kewanee Ave. ttt like tliis? ■ %:........... If it does... it's worth more now through our Special Summer Exchange Plan. This Plan will save you money on a new modern Singer Electric . . . But you must act quickly. For a limited time only, we will make you a special allowance on your old machine toward the purchase of a new Singer Electric which will preserve a substantial part of your original cost. To take advantage of this offer, just 'phone, mail, or bring in your Singer's factory number and age; or tell the Singer Representative when he calls at your home. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. ker ZaPHi, a nikoli za dol- §QVe ogromne pnljublje- blicist prof. Seefelder nedavno Ost V*ada Pr°ti njemu ni | nedvomno najizrazitejši del člo-ttjto. 10 nastopiti, v svesti veškega obraza, je inomoški pu- "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job EVERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . .. and if yours is not a surgical case .. . you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. Pinkham's Tablets the pains don't appear anymore".— Miss Helen Kolaski, 3906 N. Christiana. Ave., Chicago, III. W{ oa ova MIT LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 500 size_ "I took your Tablets for painful periods. My back ached and I had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."—Mrs. C. C. Woodard, Route 5, Box 71, Moulton, Ala. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 Help Kidneys • If poorly functioning- Kidney« and Bladder make you Buffer from Getting Up Nights. Nervousness. Rheumatic • Pains, Stiffness, Burning, Smarting. Itching, or Acidity try the guaranteed Doctor's PrescriptionCystexfSiss-tcx) Piycrfjav —Must fix you upor money bJf&KX back. Onlyat druggnti. w ENAKOPRAVNOST m Sne 13. septembra, IS« je, da se to, kar bode izvedela,] Zdravnik je popoludne zopet "Čakaj, čaj, čaj čaj! Jaz pa vem, kje denar dobiš, če hočeš," in bolj tiho pristavi, "če si trd moz "Povejdaj, kje? Jaz sem tak, da pojdem ponj, če je treba vragu v brlog." "Pa boš molčal?" Šepec se zaklinja, da bode. "Znaš še udariti, če je treba." "Kolikor hočeš, treh se ne bojim, če jih predse dobim in če nisem golopest." Neža se nagne k njemu in mu pripoveduje, da nocoj pojde oni gospod izza gorice, ki mu pravijo profesor, skozi Suhi brod, tu-le gori mimo, ne daleč od žage. Tam je na obeh straneh pota taka gošča, da je skoro podnevi tema, posebno pa popoludne, ko se solnce umakne nizdoli. Gospod ponese seboj neka pisma, ki bodo s plavim trakom povita. Tista imajo veliko denarja v sebi. Pa tudi gotovih penez je dobil včeraj na pošti, sam vrag ve, koliko. Tega naj gre Šepec počakat, naj mu založi jedno gorko preko glave, da se bode zvalil po tleh ter nikogar poznal, in naj mu potem denar vzame. Gospoda imajo že tako preveč denarja. Ubiti ga baš ni treba; tisto ne. Le jedno mu založiti črez glavo gosposko da bode nezavesten, več ne. Toliko, da ne bode vedel, kdaj mu jemlje denar in pa tista pisma. Denar bode ves njegov, pisma pa bode ona vzela. Kolikokrat si ljudje malo krvi puščajo, ko je manj treba, in on sam se je že krvavo prebijal, ko vse vkup ni bilo pol krajcarja vredno- Šepec se vendar prestraši na prvi mah. Kar je bilo v njem dobrega, to se vzbudi: "Ne, ne, pojdi mi, coprnica, tolovaj pa nehčem biti, ne!" "Kakšen tolovaj, saj ga ni treba ubiti, enpot ga česni, pa je. Veš, zasluži, ni prida človek." "Tega pa ne," odpoveduje on a že je bil zamišljen. Hudič je i-mel že mali prst njegov. "Kakor hočeš. Pred si pa dejal, da pojdeš vragu v brlog po denar. Glej, zdaj se pa bojiš e-nega gospodka. Jemati nehčeš? Pusti! Gospoda pa ljudem zmerom jemlje, kjer more. Le pusti! Od lakote umri pa zapodili te bodo z žage, ker nemaš štan-ta s čim plačati in potlej boš staro mater oprtal na pleča in pojdeš od praga do praga in lakota ti bode eno uro daleč pred teboj iz ust visela, ti tele neumno." žganja imam spravljenega, eno ti tudi prinesem, če bodeš ona pisma meni dal. Denar naj bode tvoj." "Prinesi obe buči žganja," reče Šepec, ko je čul o pijači. Hotel se je prej opiti, da bi svojo vragu prodano vest utola-žil. tudi nje tiče. "Sinoči je nekdo pobil onega gospoda, ki je bil predvčera-njem pri nas, veš? Zdaj leži pri nas spodaj." "Mrtev?" zavpije tako silno Pavlina, da se Matilda še bolj prestraši. "Ni mrtev, ali zave se nič, pravijo, da ima glavo prebito," odgovori Matilda. Hlastno dovrši oblačenje in hiti doli. Pavlina svoje po stopnicah Zdajci je bilo slišati iz žagine izbe sem stok stare bolnice. Šepec vstane in gre gledat, kaj je, a nazaj Neži zašepne: "Počakaj me še." prišel, tipal žilo in dejal, da do zdaj ni slabše, če bode božja volja, njegova zdravila in dobra postrežba bodo ga kmalu na noge spravile. "Ce posjtrežba more pomagati, potem je dobljeno," reče Pavlina. Gospod Goreč je bil ta slučaj šel naznanit sodniku. Seboj je nesel tri stvari, katere so na mestu našli. Obeljen smrekov kolec, s katerim je moral profesor udarjen biti in ki je dva koraka od njega ležal, dalje pa moder trak, zvezan še, in malo pismo, podpisano "Krt". Gotovo je napadovalec to izgubil. Zlasti pismo je bilo čudna prikazen na tem kraju, v tej pusti-ni, kjer ni še nikdar noben pa- Nasprotniki veliki družinski izbi je v manjši sobi v postelji ležal profesor Vesel v nezavesti. Dekla je devala mu mrzle ohlad-ke na glavo. Po postelji je bilo okrvavljeno od predno ga je bil zdravnik obvezal, ki je bil ponoči prišel sem. Sinoči je biljpir ležal; zato je vzbujalo v go- hiši pri peči sedel in roke za hrbtom grel. Videti ga ni bilo nič, ker okoli njega je bilo vse temno, škoda se mu je zdelo luč žgati. Videti je bil le ogenj iz njegove kratke pipice in slišati je bilo žurenje starega mačka žge mastno in starega prahu sito oljnato lampo na črvojedi stari mizi. Neža sede za mizo in vrže pred se kupček tam iz pra-tike svoje naočnike, natakne jih na suhi nos in vzame prvo pismo ter čita. na peči pa rahlo grgranje neo- j ge bere in kako ge snazene Stremenckove pipe,^ « tam notrj „ a ^ ra. katere ie s tako težavo dim zulil! ,___, . .. J . . ... , dovedna m zija na njegova lista, kakor da bi iz njih tihih gi- 'če ne vemo, čigava da ne vemo: in ga z ustmi cmakaje izpuha-val, kakor bi bil zakrpan meh, ki težko sapo lovi. Tako premišljujoč vse novice banj ugeniti, kar čitati ni znala. Ali Stremenček se muza, mu- ... . . A TT .. i za, odloži prvo pismo, vzame ki mu jih je danes stara Hojka drugo> bere in lde k povedala, ko je iz laza sel do 1 namreč neki kmet, ki je iz malina nesel, prišel že kasno na pošto povedat, da pri Suhem bro-du neki gospod mrtev leži črez pot, naj gredo z vozom ponj. Goreč je bil precej hlapce poklical in sam z njimi šel. Našli so [profesorja v nezavesti ležečega. Glavo je imel prebito in krvavel je. Bližje je bilo pač v Zabrezje, blizu tudi je bil dom ranjenčev, ali Goreč ga je vendar seboj dal nesti in poslal precej po zdravnika. Ta je rekel, da ni videti še, da bi rana sama na sebi bila smrtno nevarna, da pa utegne postati ali pokazati se. Govoril je kakor vsi njegovi tovariši tako, da ni rekel belo, ni rekel črno, povsod si je puščal kaka vratca, skozi katera bode mogel smukniti, če pojde tako ali če pojde inako. Zabičeval je mir in zopet mir, da se pretreseni možgani upokoje, ukazal ne pustiti mu govoriti in vstajati, kadar k sebi pride itd. To se ve. da Pavlina ni tega vsega v en hip zvedela. Njen duh tudi vsega ni poslušal niti ne razumel. Razumela je le e-no, da mora vse storiti, da ga reši smrti. Umreti ne sme, le u-mreti ne. In v takih prilikah je ženski duh močan. Prevlada in premaga živce in vso telesno svojo slabost, a ima samo svoj cilj pred očmi, dokler ga doseže ali dokler vsta- nemogoč postane; potem šele se oglasi zopet slabost. . vstala in se je delala, kakor bi hotela z velikim zaničevanjem oditi. "Stoj no, stoj!" reče Šepec. Sila in lakota podira v njem vse dobre duhove. "Kedaj pojde tam mimo, praviš?" "Drevi pred mrakom, čakati bi ga imel." "Pa kako smem ? Spoznal me bode na moji leseni nogi in za-tožil, kadar vstane." To je bilo res. Tega Neža ni pomislila. Morda ji tudi za šep-ca nič ni bilo, če ga spozna in zatoži. Da, morda je to celo želela, ker ljubila ga pač ni še od časov tistega slovečega obroča sem ne, ki ji je bil nos razbil. A-li nekaj je morala svetovati, če je hotela do pisem priti in onemu gospodu, ki ji je s sodnijo žugal, po Šepcu do živega priti. Sede zopet in po kratkem pre-molku reče: "Veš kaj? Za žensko se obleci, potlej te ne more spoznati, ker se lesena noga ne bode videla." "Kje bi dobil kaj obleči?" "Jaz ti prinesem. In dve buči Ko je odšel v izbo, raztegne Rožmarinka svoja usta skoro blizu do obeh ušes, vrat podolži naprej in sama pri sebi vesela zatuli poluglasno: "Pa ga i mam! Enkrat zamahnem, zadenem! Bu-u!" 25. POGLAVJE Ranjenec Pavlina jedno celo noč ni spala. Sinoči ga je čakala namreč na zmenjenem mestu, a — ni ga bilo, ni prinesel pisem, ki jih je bil sam ponudil. Tedaj še tu se je norčeval iz nje, vodil jo za nos, celo poslednji hip. To je bil vendar zadnji in dejanstveni dokaz, kako grozno je sebi, svojemu srcu in svoji domišljiji krivico delala, če je tako dolgo hranila lepo misel o njem, lepo podobo, če je tako dolgo čuvala še nekoliko nadeje, da bode naenkrat prišel zopet k njej v nekdanji ljubi otročjosti in sladkosti. Danes to noč je umirala, kakor si je deklica dejala, zadnja iskra njegove ljubezni v njej in taka noč mladim ljudem ni čas počitka. Poleg te duševne bolesti ropotali so nocoj skoro celo noč po hiši tako, da bi bila Pavlina drugekrati vselej gotovo la in šla gledat, kaj je. Ali nocoj je bila- gluha za ves j Tako je tudi Pavlina spravila drugi svet. Pač je slišala govo- družino iz sobe, prevzela precej riti hlapce, dekle, gospoda Gor- vso skrb za bolnika sama, moča, ali poslušala ni, kaj imajo, 'čila ga je, preobvezovala, nepremakljivo pri njem bila, skoro o-česa ne od njega odmaknila. Proti poludne ranjenec oči odpre, začuden jo gleda, nasmehne se ji tako prijazno, da ji v celo dušo seže, pa se trudi tudi izpregovoriti. "Tiho, tiho, zdravnik je ukazal mir," šepeče ona z glasom, ki mu je izdajal vso njeno dosedanjo ljubezen. On je tih ostal, bodisi da ni hotel ali da ni mogel izpregovoriti, samo gledal jo je nepremično tako dolgo, da je zopet oči zatisni-I, zopet nezaveden. "Le umreti ne, o bog," moli lo je iz nje vse. In upanje je v vsem svojem strahu imela trdno, da ne bode umrl, ker se ji je zdelo, da ne sme in ne more, če ona prav močno boga prosi. spodu Gorcu vero, da mora po-bojnik kak tujec biti, ne domač človek. Vse to pa je stvari da jalo nekaj skrivnostnega, tembolj, ker so v žepih prifesorje-vih ves denar našli, kar ga je včeraj na pošti vzdignil in še nekaj več. To je dokaeovalo, da napad ni imel roparskega namena. A kdo bi bil? To je bila stvar sodnikova in ta je zlasti trak in izgubljeno pismo z veščim očesom ogledoval, potem pa dvema žandarjema svoje ukaze dal. 26. POGLAVJE Kaj je v pismih. Mrak je svoje črne peruti razgrnil bil po vasi in županja je pred pečjo stala in z burkljami velik lonec k ognju pristavljala, v katerem se en del večerje kuha. Za njo so stali njeni o-troci in ji napoto delali, tako, da je svoj lastni rod klela, rekoč: "Vendar te spak! Človek se še geniti ne more, poberite se mi izpod tu." nog! Marš v hišo, k oče- mov, čuje, da je nekdo v vežo prišel in da žena pravi: "Le v hišo pojdi, notri je." Hitro vstane in poseže na peč, da bi kakov žvepljen klin-čck dobil in luč upraskal. Pa je že zlodej, kadar človek kake stvari potrebuje, je ne najde, drugače se mu ob nogah opleta, sitnost vražja. "Luč užgi," reče znan glas, ko vrata zalopne za seboj. A, ti si, Neža?" pravi župan ter zopet sede. "Ti lahko v temi sediš." "Nič, nič! Bašte! Užgi, da mi bereš! Prinesla sem ti takih pisanj, kakršnih nisi še nikoli bral, še ne vem, če jih boš znal, gosposka so." "Pojdi, pojdi. Kaj meniš, da so gosposka pisanja z drugimi znamenji pisana?" - podučuje župan, a vendar že iz velike radovednosti, kaj je Neža prinesla, vstane, uprasne luč in pri- Proda se 87 akrov farmo na vzhodni strani. Dobra hiša, hlev in druga poslopja, rodovitna zemlja in stalna voda na pašniku. Zelo zmerna cena in vzame se tudi zmrznjene vloge. LIQUIDATING FINANCE CORP., 750 tretjemu pa se smeje. "Tako zini! Ne boš gobi je odprl!" jezi se Neža. "Kje si pa to dobila," vpraša župan. "Kaj ti mari? Kjer hočem, ti povedaj, kaj tam notri zapisano stoji in kaj so ta pisanja vredna, to čem vedeti, potlej si pa zobe gre j." "Vredna niso nič, več ne, kakor eno pipo tobaka," odgovo-'vig Vrček. ri župan so." "Kdo pravi vpraša Neža.. "Nu, čigava?" (Daije prihodnjič) URADNIKI SLOV. NAR^ MA V MAPLE HEIGHTS,0 Predsednik Vincent Zir^j Podpredsednik Andrew Tajnik Anton Gorenc, 5206 -Stanley Ave.; Blagajnik Legan; Zapisnikar L°ulS . mončič. Nadzorni odbor: Ma^ Martinšek, Louis Kostelec, Aj, ton Perušek. Direktorij: J«^ Legan, Ludvig Vrček, Plute, Anton Blatnik, J« Thomas, John Hrovat, And^ Hočevar, Frank Vrček. ^ je se vrše vsako tretjo s0 ' v mesecu ob 7:30 zvečer 5087 Stanley Ave. Kolektorja Newburgh sta Anton BlatJ. Joseph Thomas; za Heights, Louis Kostelec in » sama s seboj je imela dovolj o-praviti, dočim je njena tovariši-ca spala trdno spanje zdrave mladosti in brezskrbnosti. Poslednji je v spanju pač tudi vnanji hrum na ušesa bil, ali ne tako močno, da bi jo bil popolnem prebudil. Zatorej je zjutraj vprašala sestrično: "Kaj pa so imeli nocoj zunaj, da je bil tak ropot?" "Ne vem, pojdi vprašat," odgovori Pavlina. In res se Matilda brzo oble-Tako govoreča bila je Neža]če ter gre po stopnicah nizdol. Kmalu pa pribeži nazaj in vsa preplašena pripoveduje: "Nekaj groznega se je zgodilo!" Pavlina ni mogla vprašati, kaj, ali otrpnila je od strahu prvi hip na vseh udih. Slutila Oče Stremenček je namreč v Prospect Ave., CHerry 7477. NAZNANILO Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem naznanjam, da sem prekupil slaščičarno od Andrej Kavčnika na 7018 ST. CLAIR AVE. Postregel bom vsem, ki bodo obiskali mojo trgovino z najboljšo mrzlo pijačo. Se toplo priporo-ročam za obilen obisk. JOE PERKO, 70l8St.Clair Ave. NAZNANILO O OTVORITVI CLAIR-DOAN BOWLING ALLEY ki se vrši V SOBOTO, 15. SEPTEMBRA 1934 na 10322 ST. CLAIR AVENUE Vse prenovljeno in moderno urejeno. Se priporočam za obilen obisk. Joe Pozelnik, lastnik. V SPOMIN 3. obletnice smrti našega dragega sinčka in bratca Eddie Prešerna 7 dni do JUGOSLAVIJE * na gornjih brzo parnikih Ekspresni vlak ob Bremen ln Europa v Bremerhaven. zajamci udobno potovanje do LJUBLJANE Ali potujte s priljubljeni- j* m ■■ ki n ■■ • mi ekspresnimi pnrniKi: ^ Q y ^ g M V DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna, odplutja z do- Izborne železniške zveze bro znanimi kabinskimi 0 od Cherbourga, Bremena parnilti au Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali UWBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0YE ' ■ = 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, "| Kruta smrt čemu odvzela sinčka, bratca dragega kar najraje .smo imeli vzela s tega si sveta. Leta tri so že minila ko za vedno si zaspal v srcu pa smo si želeli da bi še pri nas ostal. Bridki čas je bil ločitve ko za vedno si zaspal v srcu pa smo si želeli da bi še pri nas ostal. Z Rogom, dragi, mirno spavaj večno spanje v grobu tam! V raju svetem tam uživaj radost nam neznano tam. Žalujoča mati, brat in sestre. Cleveland, O., 13. septembra 1931-1934 NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in znancem. vse"! prijateljem sirom Amerike in domovine, kjerkoli je bil poznan n3 dragi soprog oziroma oče Anton Pucel ki je preminul 12. avgusta ob 5:30 imela izvršiti nad njim operacija. zjutraj v bolnici, kjer bi se Rajni je bil doma iz vasi Stavca vas fara Žužemberk, roje« pred 54 leti; šele 18 let star je dospel v Ameriko, navdušen zmožen za delo. Mnogi rojaki sirom Amerike se ga bodo SP® nili, ko je že pred 30 leti potoval širom držav kot zastopnik '®K nega lista, sedaj A. D. Pozneje je bil trgovec in se tako trud" leta, dokler ni smrt veliko prerano utrgala nit življenja od vega močnega telesa, in nam tako vzela upanje in nado, d°br V očeta in zvestega soproga in ga iz naše srede spravila v Prer3 grob. oiH°c In ker so v teh teških urah in dneh, prihiteli k nam v P®? v tolažbo toliki naši sorodniki in prijatelji, bližnji in di'j. v veliko uteho ob časnj^ ^ poznanci, ter nas tolažili in bili nam . „„ - hujše in najtežje ure, ko je bil za vselej od nas vzet in P0'oie0 večnemu počitku. vlju d»» vršijo Prav0da-rjellf Radi tega se podpisana družina vsem za zahvaljuje za toliko izkazanih naklonjenosti; enim za Pou z. cvetlice, drugim za dar sv. maš, zopet drugim za ponudene "r ^ plačne vožnje z avtomobilom ter za tako številna obiskovani „ mrtvaškemu odru vse dni: In končno vsem, ki so ga v tako » kem številu spremili v cerkev in do groba na Calvarijo. ašli Na listih, ki smo jih prejeli na vencih in cvetlicah smo n sledeča imena: Brat Frank Pucel in soproga, Lausche braU« sestre, Kramaršič sestre in brata E. 39tli St., Mr. in Mrs. Bibič, od bratranca Andrey Jančigar, Mr. Anton Jančigar, družina^.^ Tomažič, družina Joe Kožar, družina Anton Korošec, — Frank Terček, družina Anton Bokal, družina Leo Kolar, dr?* ■ Hrovat iz Euclid vasi, družine Louis Potokar in Murn, Mr. Trebcc, Mr. in Mrs. Ana in Adolf Tekaučič, Mr. in Mrs. Fabijan, Schaeffer Ave^ Mr. Kabaj in prijatelji, Mr. in M«' JeO' Anton Mr. in Zupančič, Mr. Anton Mah, Perry, O., Mr. Jost Gornik i Acme Dry Cleaning, družina As egg, družina M. Martinjak, in .jf> nie Lichte. družina Legan, družina Bricel, družina J- Tonliirs. družina Janes, družina A. Grdina, Miss Tibaldi, Mr. '"..Lji, Jappe, A. L. Kleinhenz, Slovenska Zadružna Zveza, Dr. >Irs. Mr. in Mrs. Earl Bowen, Mr. in Mrs. Robert Corsaro, Mr. in ' Herman. Veliko so darovali bodisi v dolarjih ali v večjih svotab 23 » maše. Imenik teh se takole glasi: Mr. John Asseg, Mr. žlin, Mr. in Mrs. Frank Arko, F. Boidin. družina Bokal, Mf5' Brnot Sr., družina Flis, Paulin Fortuna, družina Gorše, CharO dič, Miss Mary Gornik, Louis Ižanc, E. 152nd St., družina. nik, Mrs. J. Jevnikar, Edward Kolar. Mrs. Kromar, A. L. hLj henz, John Kovačič, družina Lah, 67th in St. Clair Ave., drU it Laurič, 58th St., Stanley J. Mahnič, Mr. in Mrs. .John M'Xf'yec. Richmond Rd. družina Math Milavec, Mrs. Louise A viiic Milavec, Mrs. Mary Milavec, Charley ,0liJi Mrs. Opara, družina Frank Potočer, 45th St., Mr. * t Pucel, Mr. in Mrs. Anton Planinšck, Mr. Jos. PIcvnik, dr" cel, Petrovčič, iz 162nd St., Mrs. Gcrtruda Pižinoht, Mr. Frank 1 e„ Mrs. Mary Pucel, Marie Rajer, družina Strumbeij iz Carry ' ,„ družina Stopar, Mrs. Stare, družina špehek iz Arcade, L°!rt|[0-Mary Sodja, Miss Smrekar, Mrs. Skubic, družina Anton ^li vič, Mrs. J. Samsa, družina Trobentar, Mr. John Trčck, L Trčck, Mr. in Mrs. Luka Trček, Sr., Mr. in Mrs. Vinšek, M«- gt. bukovec, Mr. Joseph Zabukovec in Mr. Frank Zupančič iz I5', fci Zahvaljujemo se tako društvom sv. Vida št. 25 K. S. K- i0 društvu Kras št. 8 SDZ. za vence, in za spremstvo pri pfS"rc pokopališča. * _ jarc, Zahvaljujemo se vsem trem gospodom duhovnikom nas.e raj-ki so tako lepo odpremili iz hiše v cerkvi in na pokopališč* e nega. Tako tudi zalivala organistu Mr. Kakarju za m, „voiH žalostinke ob slovesu pogreba.. Zahvala Anton Grdini in sin za vse lepo odpremljeni pogreb in drugo kar so storili. Ne smemo pa pozabiti še posebno povdariti zahvalo za ^ ^u-no naklonjenim družinam, ki so toliko storile za nas kakor žina Bokalova in pa Leganova. jf sr Potem pa tudi zahvala in sicer prav posebna Vsem, ije v odzivali z avtomobili in vozili iz prijaznosti številne prijat^jli pogrebu na pokopališče; s tem ste gotovo nam mnogo Pri ' tj i* v denarju in zelo ustregli nam in drugim.. Teško je zadosti ^ popolno zahvalo z besedami, toda ohranili bomo zapisnik rtfl\H vseh v živem spominu ter skušali s časom in o prilikih tudi * j0, dobro z dobrim.. Za sedaj primite le našo hvaležno toplo zj*'nin° Kar ne moremo izreči mi, naj poplača z dobrim Bog, ki ko vsem po njihovih zaslugah povrača v večnosti. Rajnemu, radi katerega ste vse to storili, naj bo v vi sladki mir in naj ostane tudi pri vas v blagem spominu. ečni iH Žalujoči ostali: ANGELA PUCEL, soproga; ALICE, JOSEPHINA in hčere. 15705 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Cleveland, Ohio, 13. septembra, 1934. eleN j J . Litii. . .. u___j 55555555555555555555555555555555555%Y555555555555555555555555555 0191020200000102230000000102025300000201000002020001000002020101020202010153020000020001020201020002485323010100000000000200020101