I • «N t 4 « * * ^tflfS *** •• ^ • r ** Ctoremjska bornto posrrdmUka äruzjk» dM. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev A.»/.'vil/ -i'M^fi huirj hI.: Ifi -iii. r. JU .itf /i.k> »M BOR/A, VRKDNOS IM PAPIRJI, PRODAJA, NAKUPI IN SVETOVANJE: v Oddelku vrednostnih papirjev na sedežu Gorenjske banke, (04/208-43-28,04/208-44-14 PRODAJA: na vseh naših bančnih okencih. « a u V. Gorenlska'^^BankA r. Banka j pojInkom teto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 80 - CENA 300 SIT (16 HRK) Kranj, petek, 8. oktobra 2004 Kljub temu da finančno poročilo za letošnje februarsko svetovno prvenstvo v Planici še ni dokončano, pa so predstavniki ŠD Planica in naše krovne smučarske organizacije očitno našli skupni jezik. čeprav je od svetovnega prvenstva v Planici minilo že več kot sedem mesecev, finančno poročilo še ni zaključeno. Foto: Gorazd Kavčič Ljublana, Planica - Ta teden se je vendarle srečno končala junija začeta redna letna skupščina Smučarske zveze Slovenije, združenja smučarskih panog. Čeprav so dogodki na skupščini dajali vtis, kot da se v času od junija do septembra ni zgodilo nič posebnega in da je bila skupščina zgolj formalen zaključek zadnje sezone, pa so bili na koncu navzoči predstavniki smučarskih klubov in društev vendarle pomirjeni, saj so se očitno zadeve, ki so "odpihnile** sprva napovedano skupščino, začele reševati v pravi smeri. Seveda gre predvsem za dogodke, povezane s planiškim svetovnim prvenstvom letos februarja, ki so še do nedavnega v javnosti dvigovali veliko prahu, predvsem pa zbujali dvom o novih tekmovanjih v Planici. Kot je na skupščini poudaril predsednik Smučarske zveze Slovenije Stanislav Valant, finančno poročilo svetovnega prvenstva v poletih še ni dokončno, kar pa ne pomeni, da ni bilo oddano. Prvič je bilo oddano 20. aprila, kasneje pa so ga še dvakrat dopolnili. Ker pa so k organizatorjem do nedavnega prihajali še novi računi, pa naj bi bil zadnji rok za oddajo finančnega poročila o letošnji osrednji planiški prireditvi 10. oktober, nekaj dni za tem pa naj bi se sestali člani organizacijskega komiteja. "Kot kaže po sedanjih številkah, bo stanje na računu negativno, seveda pa je treba vedeti, da pri tem ni upoštevan delež, ki od TV pravic pripada Smučarski zvezi," je povedal Stanislav Valant in izrazil upanje, da bodo intenzivni pogovori, ki zadnje dni potekajo med predstavniki ŠD Planica in odgovornimi na Smučarski zvezi, prinesli sadove, predvsem pa mirne priprave na mar-čevski finale svetovnega pokala v Zgornjesavski dolini. "Zadovoljen sem, da smo se končno začeli pogovarjati kot partnerji, pomisleki o odpovedi tekme v Planici pa za nas nikoli niso prišli v poštev. če ne drugače, bi tekmo pripravili sami," je bil po skupščini prepričan predsednik ŠD Planica Janez Gorišek. Vilma Stanovnik Mengšu prvi obrat Skupščina preddvorske Energetike organske sinteze V petek je bila redna skupščina podjetja Energetika Preddvor. Na njej tudi o problemu Jelovice, ki so jo poleti odklopili iz sistema daljinskega ogrevanja na biomaso. Ljubljanski Lek bo v Mengšu izdeloval učinkovine za zdravila proti visokemu Mengeš - Ljubljansko farmacevtsko podjetje Lek je z odprtjem novega obrata organske sinteze v Mengšu postal pomemben dobavitelj učinkovin za končne farmacevtske izdelke skupine Sandoz, ki je generični del Lekovega matičnega koncema Novartis. Lekov obrat organske sinteze je prvi te vrste v Sloveniji in je bil zgrajen v dobrem letu, naložba pa je veljala 2 milijardi krvnemu tlaku in holesterolu. slovenskih tolarjev. Tehnologija v obratu zagotavlja proizvodnjo, skladno z evropskimi okoljevar-stvenimi standardi in visokimi standardi dobre proizvodne prakse, varnosti in zdravja zaposlenih. V proizvodnjo so uvedeni zaprti sistemi za ravnanje z materiali in najnovejše tehnološke rešitve za izvedbo proizvodnih operacij. Značilnost nove proizvodnje je tudi visoka stopnja avtomatizacije, ki optimizira proizvodne stroške in prispeva k zanesljivosti procesa. Lek bo v Mengšu proizvajal učinkovine za končne farmacevtske izdelke, predvsem za zdravila za zniževanje krvnega tlaka in holesterola. Z učinkovinami bo Lekov obrat oskrboval celotni Sandoz, generični del Novartisa, ki bo zdravila tržil na najzahtevnejših evropskih farmacevtskih trgih in v ZDA. Matjaž Gregorič Preddvor - Zaradi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je v Preddvoru tudi takrat, ko ni kurilne sezone, ozračje močno pregreto. Gre za nerazjašnjene odnose med podjetjem Energetika in občino kot njeno večinsko lastnico, visoko izgubo Energetike, odklop Jelovice kot največjega odjemalca energije iz sistema, nenazadnje pa tudi za ceno, ki jo morajo za ta alternativni energetski vir plačevati preddvorska gospodinjstva. O teh in drugih problemih naj bi razpravljali tudi na skupščini Energetike Preddvor, ki je bila v petek, 1. oktobra. Informacije o tem smo skušali dobiti pri direktorju Damjanu Muleju, ki pa je dosegljiv šele od 11. oktobra. Zupan občine Preddvor mag. Franc Ek^r je dejal, daje skupščina razpravljala o letnem poročilu poslovanja Energetike in o revizijskem poročilu, dotaknili pa so se tudi letošnjega odklopa podjetja Jelovica. Konkretneje ni želel govoriti, češ da bosta občina in Energetika skupno izjavo javnosti posredovala prihodnji teden. Povedal je Novi obrat so svečano skupaj odprli župan Mengša Tomaž Štebe, član Lekove uprave Marko Podbevšek in domžalska županja Cveta Zalokar Oražem. Foto: Tina Doki Vojaškega radarja na Dobrči ne bo Kranj - V naše uredništvo je poklicala prebivalka radovljiške občine, ki je slišala govorice o domnevni postavitvi vojaškega radarja na Dobrči. Tudi sama jim je verjela, ker je videla napeljevanje električnega kabla iz doline proti tej gori. Da se ne bi ljudje po nepotrebnem razburjali, smo poiskali odgovor na vprašanje o novih napeljavah v vodstvu podjetja Elektro Gorenjska. Kot je povedal direktor poslovne enote za distribucijo električne energije Janez Pšenica, že nekaj časa napeljujejo 20-kilovoltni kablovod iz naselja Slatna do koče na Dobrči. Tam že stoji transformatorska postaja. Ko bo dokončan približno 2 kilometra dolg kablovod -sedaj so opravili okrog tri četrtine del, bodo postavili Še stolp za radijsko signalizacijo. Le-ta bo služil za daljinsko vodenje stikal za potrebe podjetja na celotni Gorenjski. Sedanja antena nad Ajdno namreč nima tako širokega dometa signalov, zato so se odločili za novo naložbo. Slednja ne bo imela nobenih škodljivih posledic za okolje, je še zagotovil direktor Pšenica. Mi dodajamo, da torej (še) ne gre za postavitev kakšne naprave za vojaške namene na Gorenjskem. Pritožbe na račun (prejšnje) vlade zato nimajo nobene osnove, kaj bo počela nova oblast, pa še ne vemo. Stoj an Saje še, da so ta teden potekali pogovori med predstavniki občine in upravo Jelovice o možnosti vnovične priključitve na sistem. To podjetje je namreč iz njega odje-malo tretjino vse energije, razen tega pa Energetiko oskrbovali tudi z lesnimi odpadki. Jelovica je Šla na začetku v projekt z dobrim namenom, pozneje pa ni več mogla pristajati na povečevanje cen, je dejal direktor Bojan Starman, saj je bilo to v nasprotju z njihovimi poslovnimi interesi. v Danica Zavrl Zlebir VB-LEASING. d.o.o.. Pot za Krajem 38, Krar^ o N •A v o Š 9770352666025 GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / Simon.subic@g-glas.si Torek, 8. oktobra 2004 V __v z Gorenjskega se v državni zbor med drugimi ni uspelo prebiti štirim dosedanjim poslancem (Dušanu Vučku, Blažu Kavčiču, Maksimiljanu Lavrincu in Francu Cebulju) in trem županom (Francu Ekarju, Igorju Draksierju in Mohorju Bogataju). Krai\j - K\jub zahtevi SDS po kontroli vnosa volilnih rezultatov, in čeprav so rezultati nedeljskih volitev za poslance v državnem zboru še neuradni (uradni naj bi bili objavljeni 13. oktobra), predpostavimo, da je novo razmerje sil v državnem zboru že znano in je enako, kot smo ga objavili v torek. Čas je torej, da pogledamo, kako so se v 1. volilni enoti odrezali javnosti bolj znani politiki in i\jihove stranke v primerjavi z zadi\jimi volitvami. Na Gorenjskem se je razmerje sil spremenilo skladno z državnim trendom. če je LDS leta 2000 prejela v 1. volilni enoti skoraj 32 odstotkov, jih je Štiri leta kasneje le 22,25 odstotka. SDS-u je po drugi strani podpora zrasla z 18,53 odstotka leta 2000 na kar 31,32 odstotka glasov letos. ZLSD se je z letošnjimi 10,49 odstotka v primerjavi z zadnjimi volitvami slabše odrezala za okoli dva odstotka, tudi NSi (letos 11,48 odstotka) je zbrala 1,7 odstotka glasov manj, slab odstotek manj glasov je zbrala SLS (letos 8,06 odstotka), nekoliko manj podpore je prejel tudi DeSUS (2,55 odstotka), SNS pa je s 4,66 odstotka zbral za poldrugi odstotek več glasov kot pred štirimi leti. V prejšnji sestavi državnega zbora so iz 1. volilne enote v državni zbor prišli štirje poslanci LDS, po dva poslanca SDS in NSi ter po en poslanec SLS+SKD, ZLSD in SMS. Letos so se v parlament prebili štirje kandidati SDS, trije kandidati LDS, dva kandidata SLS ter po en kandidat ZLSD in NSi. (Ne)uspešni kandidati Kdo se je prebil v državni zbor in kdo je ostal pred njegovimi vrati? V volilnem okraju s sedežem na Jesenicah, od koder seje v parlament prebila Darja Lavtižar Bebler (LDS), je spodletelo Janezu Remškarju, predsedniku Rdečega križa Slovenije in nekdanjemu direktorju jeseniške bolnišnice, ki je zbral le 3,22 odstotka glasov. V volilnem okraju, ki pokriva občini Bled in Bohinj, je na primer spodletelo dosedanjemu poslancu Dušanu Vučku (LDS), ki ga je leta 2000 podprlo kar 36 odstotkov volivcev, v nedeljo pa je zbral le 22,46 odstotka glasov. Neuspešen je bil tudi Franc Kramar (AS), nekdanji bohinjski župan, ki je sicer kan- didiral tudi v radovljiškem okraju. V slednjem se računi niso izšli tudi županu Radovljice Janku S. Stušku (LDS), čeprav je zbral dobrih 25 odstotkov glasov, nekdanji direktor Policijske uprave Kranj Jakob Demšar pa je z 10,48 odstotka glasov prav tako ostal zunaj državnega zbora. V treh kranjskih volilnih okrajih se je znanih kandidatov kar gnetlo, uspelo pa je le dvema -dr. Mateju Lahovniku (LDS) v 4. in 5. okraju ter mag. Branku Grimsu (SDS) v 6. okraju (Naklo, Preddvor, Jezersko, Šenčur, Cerklje), ki sta zbrala po 26,81 oziroma 35,66 odstotka glasov. Praznih rok so ostali kranjski župan Mohor Bogataj (SNS), dosedanji poslanec Bogomir Vnučec (SDS), pa nekdanji kranjski župan Vitomir Gros (Socialna liberalna stranka), neuspešen je bil tudi Alek- G^C^J^KcM 3e po i/oCfTi/AH f^eiy Nič več v poslanskih klopeh: Blaž Kavčič (levo) in Maksimiljan Lavrinc sander Ravnikar (ZLSD). V okraju, kjer je letos zmagal Branko Grims (35,66 odstotka), je pred štirimi leti (tedaj je kandidiral za SDS) prepričljivo zmagal dosedanji poslanec in župan Cerkelj Franc Čebulj (SLS). Čebulja je pred štirimi leti podprlo 29 odstotkov volivcev, letos pa le še 15,17 odstotka. Neuspešna sta bila v tem okraj u tudi državni sekretar Kari Erjavec (DeSUSJ in pred-dvorski župan Franc Ekar. V Tržiču je županu in poslancu Pavlu Ruparju (SDS) znova uspelo pridobiti visoko zaupanje volivcev (kar 39,48 odstotka; leta 2000 je zbral dobr ili 30 odstotkov) in se prebiti v državni zbor, popotnico za Ljubljano pa so Tržičani podelili tudi njegovemu velikemu političnemu nasprotniku, občinskemu svetniku in predsedniku tržiške LDS Borutu Sajovicu (27,69 odstotka). Spodletelo je po drugi strani podžupanu Vincencu Pernetu (SLS). V Škofji Loki sta zadosti podpore prejela škofjeloški podžupan Milenko ZiherI (SDS) z 31,65 odstotka in glavni tajnik NSi Anton Kokalj s 13,52 odstotka, kratko pa sta potegnila dosedanji poslanec LDS-a Blaž Kavčič, kije dosegel 22,49 odstotka, in škofjeloški župan Igor Draksier (SLS). Iz Selške v in Poljanske doline ter Zirov sta se v parlament prebila žirovski župan in direktor Jelovice Bojan Starman (SDS - 35,96 od- v stotka) in župan Železnikov Mihael Prevc (SLS - 18,45 odstotka). V Kamniku tokrat ni uspelo poslancu Maksimiljanu Lavrincu (LDS), večjo srečo pa je očitno imel v Idriji predsednik SLS Janez Podobnik, ki seje v zadnjem trenutku znašel med novimi poslanci. Iz Idrije seje v parlament že tretjič prebil tudi Samo Bevk (ZLSD). Simon Šubic Poslanci včeraj o Posočju Ljublana - Državni zbor se je včeraj sestal na izredni seji, ki jo je 10. septembra zahtevala skupina 24 poslancev opozicijskih SDS, SLS in NSi s prvopodpisanim Janezom Janšo. Obravnavali so problematiko popotresne obnove Posočja, kasneje pa so na predlog vlade po nujnem postopku odločali še o noveli zakona o davku na dodano vrednost zaradi uskladitve slovenskega pravnega reda z evropskim na področju preprečevanja davčnih utaj. S.Š. Nič o incidentih na meji Ljubljana - Včerajšnja nujna seja komisije državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je bila predčasno prekinjena, ker so koalicijski poslanci in poslanec SNS Zmago Jelinčič Plemeniti sejo zapustili. Na seji bi morali obravnavati poročila pristojnih služb o vlogi, interesih in dejavnostih tujih obveščevalnih služb pri incidentih na kopenski meji med Slovenijo in Hrvaško ter v teritorialnih vodah Slovenije in poročilo o delu komisije v minulih dveh letih. Kot je povedal predsednik komisije Jožef Jerovšek, so koalicijski poslanci predlagali prekinitev razprave o incidentih na sloven-sko-hrvaški meji. Jerovšek tega predloga ni sprejel. S.Š. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Anketa o Gorenjskem glasu Letos avgusta smo imeli častitljivo obletnico - šestdeset let naziva Gorenjski glas, saj je bil prvi časopis z današnjim imenom natisnjen leta 1944, med vojno vihro (morda smo tudi zato take korenine ...). Ob tej priložnosti smo objavili anketo in vas povprašali, kaj menite o imenu Gorenjski glas in o njegovi obliki. Skoraj vsi menite, da moramo naziv obdržati, saj je - kot pravi ena od naših bralk - ime Gorenjski glas "zakon". Glede oblike pa so mnenja različna. Nekateri ste se nanjo navadili in si sprememb ne želite, drugi pa predlagate modernizacijo, saj morata oblika naslova in časopisa iti v korak s časom. Med tistimi, ki ste nam pisali, smo izžrebali tri nagrajence in jim poklonili bon za nakup v Merkurjevih prodajalnah: Stanislava Stare iz Kranja Mira Roge^ iz Britofa in Francka Pivk z Jesenic Nagrajencem čestitamo, vsem pa najlepša hvala za tvorno sodelovanje v anketi. Petra Kej žar Janša za preverjanje rezultatov Slovenska demokratska stranka zahteva, naj volilne komisije še enkrat preverijo vnos volilnih rezultatov iz zapisnikov v računalnike. Nejasen da je rezultat DeSUS-a. Za vas beležimo čas! >« Ljublana - Ker bodo 27. oktobra potekla štiri leta od prve seje dosedanjega državnega zbora, v skladu z ustavo ta dan seda-i\jim poslancem preneha veljati i\jihova funkcya. Kdaj bo ustoličen novi državni zbor, je odvisno od predsednika republike Janeza Drnovška, ki lahko skliče prvo sejo najkasneje dvajset dni po objavi uradnih rezultatov državnozborskih volitev, torej po 13. oktobru. Čeprav predsednika države čakajo še posvetovanja z vodji novih poslanskih skupin, preden bo državnemu zboru predlagal kandidata za mandataija za sestavo nove vlade, je povsem jasno, da bo mandatar iz vrst SDS in da bo ta najbrž predsednik stranke Janez Janša. Prvak slovenskih demokratov te dni že intenzivno razmišlja, kakšno vlado bi lahko sestavil. Sedanji izračuni kažejo, da bosta Koalicija Slovenija (SDS in NSi) in SLS imeli skupaj 45 poslancev, prav toliko kot skupaj ostale stranke in narodni manjšini. Manjka torej vsaj eno poslansko mesto, da bi si lahko zagotovili šibko večino v državnem zboru. V zadnjih dneh so Slovensko nacionalno stranko večkrat omenjali kot potencialno članico nove (Janševe) vlade in tudi njen predsednik Zmago Jelinčič Plemeniti je pohitel z izjavo, da je že čas, da tudi njegova stranka enkrat sodeluje v vladi, najbolj pa ga zanima ministrstvo za kulturo. Janez Janša je sicer napovedal, da so se pripravljeni pogovarjati z vsemi, ki bodo spoznali, da Slovenija potrebuje novo politiko, a veliko drugih možnosti nima. LDS o sodelovanju z des-nosredinsko vlado ne razmišlja, tudi Janši všečni Borut Pahor žavljan, ki je bil hkrati kandidat na volitvah. Zaradi vsega tega bo SDS v zakonitem roku predlagala volilnim komisijam volilnih enot oziroma RVK preverjanje vnosa podatkov za posamične liste iz zapisnikov volilnih odbo- DeSUS (levo Kari Viktor Erjavec, kandidat v kranjski volilni enoti, desno predsednik stranke Anton Rous) je po neuradnih podatkih dobil 4,05 odstotka glasov. Bo tako tudi ostalo? pa bo verjetno premalo, da bi se pogodil tudi z njegovo ZLSD. Sestavo nove vlade bi Janši precej olajšala ugotovitev, da DeSUS ni dosegel štiri odstotnega praga, na kar namigujejo iz SDS. Stranka je namreč v sredo sporočila, da se neuradni podatki republiške volilne komisije (RVK) in podatki, ki jih je na ' vseh voliščih zbralo več kot 3.600 zaupnikov stranke, razlikujejo. "Po dosedanjih ugotovitvah se podatki z nekaterih volišč znatno razlikujejo, prav tako pa se je ugotovilo, da je v enem od volilnih odborov sodeloval dr- rov v računalnike okrajnih volilnih komisij in ponovno štetje glasovnic z nekaterih volišč, kjer se zbrani podatki bistveno razlikujejo," so sporočili iz SDS. Če bi se ugotovilo, da je prišlo do napak pri vnosu volilnih rezultatov DeSUS-a in da je ta stranka ostala zunaj državnega zbora, bi po Janševih izračunih Koalicija Slovenija dobila dva dodatna mandata, LDS in ZLSD pa ostala dva. V tem primeru bi najbolj verjetno vladno koalicijo SDS, NSi in SLS podpiralo 47 poslancev. Simon Šubic, foto: Tina Doki Petdesetletnica Londonskega sporazuma Londonski sporazum je zagotovil Sloveniji izhod na odprto morje. Kranj - 5. oktobra je minilo 50 let, odkar so uradni predstavniki Jugoslavije, Italije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike v Londonu parafirali tako imenovani Londonski sporazum oziroma Spomenico o soglasju. Z njim je prenehala vojaška uprava v coni A in coni B Svobodnega tržaškega ozem-Ija, ki je bilo ustanovljeno na temelju Pariške mirovne pogodbe leta 1947. Jugoslavija in Italija sta z Londonskim sporazumom potrdili obstoječo ozemeljsko delitev: italijanska civilna uprava se je razširila na cono A, jugoslovanska pa na cono B. Ta sporazum je bil tudi osnova za Osimske sporazume iz leta 1975, ko so dokončno uredili mejna in druga odprta vprašanja (zaščita narodnostnih skupin) med Jugoslavijo in Italijo. Na ministrstvu za zunanje zadeve opozarjajo, daje za Slovenijo Londonski sporazum še danes zelo pomemben, saj je z njim Slovenija tudi v mednarodnem smislu dobila lastno morsko obalo in izhod na odprto morje. "To dejstvo zelo pozitivno vpliva na geostrateški položaj Republike Slovenije, slovensko nacionalno identiteto in na razvoj našega gospodarstva," menijo na zunanjem ministrstvu. S.Š. GLAS petek, 8. oktobra 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke Z gospodom Janezom Janšo sva se pogovarjala dan po volitvah. Torej v ponedeljek, ko še ni bilo čisto jasno, ali je stranka upokojencev na volitvah dosegla nekaj manj ali nekaj več kot štiri odstotke glasov. Prav to je med drugim usodnega pomena za sestavo desnosredinske vlade, ki bi jo vodila zmagovita socialdemokratska stranka. A'ö volitvah v evropski parlament je dobil v Kranju največ glasov gospod Lojze Peterle, na državnozborskih volitvah pa je prepričljivo zmagala vaŠa stranka. Kako razlagate ta preobrat Gorenjcev? "Ze zaradi udeležbe je nemogoče primerjati evropske in dr-žavnozborske volitve. Na teh volitvah je bila udeležba veČ kot dvakrat večja. Drugič je primerjava težja zaradi bistveno različnega volilnega sistema in tretjič zaradi same narave volitev. Gospod Lojze Peterle je v slovenski javnosti veljal kot pravi kandidat za evropski parlament, kjer se je že dokazal, zaradi česar je tudi dobil veliko zaupanje." Kaj, po vašem mnenju, je pokopalo Liberalno demokracijo Slovenije? "Njihov razvojni naboj se je izčrpal; ni bilo več nekega zagona. Se zlasti po zamenjavi vodstva stranke pred dvema letoma so se izjgubili v temah in iskanju 4 osebnih koristi, niso imeli strategije, v predvolilni kampanji so izkoriščali nacionalne teme, mislim na zaplete s Hrvaško, k rezultatu pa je veliko prispevala tudi njihova aroganca. Skrili je niso mogli niti v nedeljo zve- »» cer. Vzemiva, da boste v prihodnjih štirih letih kot vladni predsednik upravljali s slovensko državo. Kaj bo prednostna naloga vaše vlade? Prednostna naloga naše vlade, če jo bomo lahko sestavili, bo večja blaginja vseh, ki v Sloveniji živimo, in sicer na podlagi višje gospodarske rasti. Naredili bomo vse, kar je v moči izvršilne oblasti, da bodo razmere za podjetništvo ugodnejše; da bo manj administrativnih postopkov in da bodo ti čim manj zapleteni. Prizadevali si bomo za boljšo plačilno disciplino in za večje davčne olajšave za naložbe v nova delovna mesta, v novo proizvodnjo. Menimo namreč, daje to edini realni temelj razvoja. Vse drugo je ali stagnacija ali zadolževanje. Bo število ministrstev ostalo enako ali lahko pričakujemo spremembe ? 'Naš strokovni svet je izdelal nekatere predloge reorganizacije vlade in državne uprave v celoti. O konkretnih številkah bi v tem trenutku težko govoril. Namreč, katerakoli vlada bo, bo ta fr Zmagovalci parlamentarnih volitev. Od leve dr. Miha Brejc, Janez Janša In dr. Andrej Brućan. koalicijska. Navadno je prav ta del dogovora največja težava. Je nekakšna prva žrtev dobrih namenov, če se tako izrazim, imamo najboljši namen, da zmanjšamo državno upravo in število ministrstev." Katera ministrstva bo predvidoma vodila vaša stranka, katera NSi in SLS? "Kar koli bi na to temo rekel, bi prejudiciral situacijo, do katere lahko pride ali ne. V tej smeri še nismo imeli nobenih pogovorov in jih niti ne nameravamo imeti, dokler ne bomo imeli približno čiste slike o razmerju sil v državnem zboru." SDS je bila med tistimi, kije imela na kandidatni listi najmanj žensk. Bo vaša vlada, če jo boste sestavili, spolno bolj uravnotežena, kot so bile dosedanje ? "Dejstvo je, da smo imeli na kandidatni listi premalo žensk in s tem nismo bili zadovoljni. (Kar se tega tiče je bilo na predsedniških volitvah drugače.) Ampak, izkazalo se je, da je bilo z naše liste v državni zbor izvoljenih toliko žensk kot v večini drugih strank. Če potegnemo črto, je stanje v državi glede tega na splošno slabo. Kar se vlade tiČe bomo skušali zagotoviti enakopravnost spolov, kolikor bo to mogoče." O popravi krivic in spravi se v zadnjem času domala ne govori več. Ali to pomeni, da je ta tema za vašo politično opcijo preteklost? "Sprava sicer ni stvar vlade, ^enim pa, da je potrebna. Delitev, ki se že predolgo vleČe, namreč hromi tudi motivacijo za razvojni izziv, ki je pred nami. Doslej se je pokazalo, da stvari niso preproste in da teh delitev ni mogoče preseči čez noč. Kolikor bo mogoče, bomo storili korak naprej. Na prvem mestu pa je pomembno, da se vsi, ki se za spravo iskreno zavzemamo, izogibamo ravnanj, ki bi spravo lahko ogrožala." Bo vaša vlada končala poglavje o denacionalizaciji? "No, tu dilem ni več. Denacionalizacija je v zaključni fazi, zakonodaja pa je, kakršna je. Ustavno sodišče je to zakonodajo tolikokrat presojalo, da ni ostalo nobenega manevrskega prostora. Ne za sedanjo ne za prihodnjo vlado, kakršna koli že bo. Preprosto je treba denacionalizacijo čim prej končati in zaključiti." Kaj v vaši vladi čaka sodnike ? Boste morda posegli v njihov trajni mandat? "Trajni mandat je ustavna kategorija in mora ostati, saj je pomemben element neodvisnosti sodne veje oblasti. Menimo pa, da je treba pred imenovanjem v trajni mandat opraviti neki poskusni mandat. Za to smo se tudi zavzemali. Liberalna demokracija je predlog ustavne spremembe najprej sicer podprla, žal pa o njem potem ni glasovala. Vsekakor bi tovrstna sprememba pomembno prispevala k temu, da bi se kakovost sodstva in sojenja v Sloveniji dolgoročno izboljšala. Če bo v prihodnji zasedbi državnega zbora mogoče dobiti dvotretjinsko veČino, bomo z našim predlogom ponovno poskusili. V nasprotnem primeru bo pač treba iskati druge rešitve." In kaj čaka domnevno izbrisane? "Zadevo je treba rešiti z ustavnim zakonom in v tej smeri si bomo tudi prizadevali." Ste z besedilom evropske ustave zadovoljni? "Obstaja velika nevarnost, da te ustave ne bomo nikoli dobili. S tem, ko so se Številne evropske države odločile za referendum, je postala razprava o vsebini brezpredmetna. Domala ni rno^ goče pričakovati, da bo Velika Britanija glasovala za ustavo." Si upate napovedati, da bo vaša vlada, če vam jo uspe sestaviti, privatizirala NLB, Telekom, Zavarovalnico Triglav in Slovenske železnice? Se bo država znebila lastnine, ki jo bremeni? "Naša osnovna usmeritev je umik politike iz gospodarstva. V večini primerov, ki jih navajate, je rešitev privatizacija. Kako hitro in na kakšen naČin bo do tega prišlo, pa je v tem trenutku prezgodaj govoriti. Vsekakor bi naša vlada delovala v tej smeri." Vladi gospoda Antona Ropa ni uspelo postaviti temeljev usklajenega regionalnega razvoja. Na koliko regij naj bi bila Slovenija razdeljena? Naša stranka je predlagala štirinajst regij. Dosegli smo domala dvotretjinsko soglasje, žal ni bilo soglasja glede vprašanja, na kakšen način naj na oblikovanje regij vplivajo lokalne skupnosti. Bili smo proti temu, da je to izključno v pristojnosti države, torej vlade in veČine v državnem zboru. Zagovarjamo vmesno rešitev med občino in državo. Da je torej pri ustanavljanju regij potrebno soglasje občin. V nasprotnem primeru je kršeno načelo lokalne samouprave. Zadeve bomo poskušali urediti znotraj sedanje ustavne ureditve, ki določa, da je treba sprejeti zakon, ki bo opredelil pristojnosti pokrajin in sredstva za upravljanje teh pristojnosti, potem pa se občine združijo. Po mojem mnenju bi tako šlo. Ne predstavljam si, da bi nek občinski svet glasoval proti temu, da občani ne morejo dobiti uslug državne uprave, ali pa pokrajinske uprave bližje svojega doma in morajo hoditi v Ljubljano namesto, denimo, v Kranj." Pričakujete, da se bo v prihodnjih štirih letih reševanje meje v Piranskem zalivu premaknilo z mrtve točke? Je po vašem mnenju mejo mogoče postaviti brez mednarodne arbitraže ? Vprašanje meje bo trajno rešeno v nekem daljšem obdobju od štirih let. Z vstopom v Evropsko zvezo je Slovenija posredno zavarovala svoj interes prostega izhoda na odprto morje oziroma ozemeljske povezave z mednarodnimi vodami. še nikoli ni imela Slovenija v rokah tako močne pozicije. Zdaj moramo to "pozicijo varovati in ne smemo dopuščati, da na nespornem slovenskem ozemlju sosednja država enostransko izvaja svojo jurisdikcijo. S približevanjem EZ bo tudi Hrvaška postopno sprejela evropske standarde vedenja. Vsaj sam si to želim. V tem kontekstu bo ta problem čedalje manjši in ne večji." Kaj boste kot vladni predsednik storili v vladnim letalom? "Najprej bi bilo treba zahtevati revizijo izračunov. Po naših podatkih je bila narejena dodatna škoda, ko se je predrago letalo najprej kupilo, zdaj plačujemo za nakup posojilo, potem pa se gaje dalo v najem za bistveno nižjo ceno, kot je bilo sprva rečeno. Medtem ko vlada najema in drago plačuje druga letala. Skratka, naiedili bomo tisto, kar se bo izkazalo za koristnejše oziroma manj škodljivo za državo. Najprej potrebujemo revizijo izračunov, ki jih je naredil dosedanji finančni minister, nekateri ugledni slovenski gospodarstveniki pa so se ji nasmihali." Boste kot vladni predsednik poskrbeli za to, da bo tistim, ki so zaradi Zbiljskega gaja, Orio-na ali Sicure izgubili svoje prihranke, škoda vsaj delno povrnjena ? "Na vse te afere smo opozarjali, česa bistvenega pa kot opozicija nismo mogli narediti. Na izredni seji državnega zbora, na kateri smo vse te afere obravnavali, smo z nekaterih storjenih krivic, na katerih se je že nabiral prah, vsaj nekoliko dvignili zastor. Kolikor se bo dalo pomagati in stvari rešiti, bomo to seveda storili. Vendar gre za kompleksen problem. Vsaj delno bo mogoče zadeve rešiti z depolitizacijo pravosodja ter normalnim delovanjem stečajnih upraviteljev in pravne države." Hvala za pogovor, gospod Janez Janša. "Hvala vam." Marjeta Smolnikar, feto: Tina Doki SOLAS' Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Na-glič, Milena Miklavčič, Renata Skrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Tehnični urednik Grega Flajnlk Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj f Vodja marketinga Petra Kejžar Zaenkrat odločbe le za gospodarstvo Pred letom je škofjeloški občinski svet sprejel sklep o visokem povišanju cen zazidalnih zemljišč. Skofja Loka - Trg zazidalnih zemljišč je v Sloveniji neurejen. Cene zemljišč so visoke, to pa zavira tako gospodarski razvoj, kot tudi stanovanjsko dejavnost. Skorajda v vseh dr-zavah Evropske unije imajo sisteme spodbujanja trgovanja in nižanja cen, tega je pred časom sprejela tudi slovenska vlada. Nov zakon o graditvi objektov, ki ureja tudi vprašanja nezazidanih stavbnih zemljišč, kjer je gradnja objektov možna, je torej sprejet. V Skofji Loki je občinski svet sprejel spremembe, da se davek za ta zemljišča zaračuna le za območja, ki so namenjena proizvodnji, naslednje leto pa tudi za stanovanjske namene. Po starem prostorskem planu, predstavil nam ga je Jernej Prevc, direktor občinske uprave, so zemljišča za proizvodne namene samo na Trati. "V tem času je bilo v poslovni coni na Trati nekaj zemljišč že pozida- nih (Šibo), za eno ne moremo zaračunati nadomestila, ker tam poteka plinovod, tako da preostalega zemljišča ni veliko. Na Trati tako ostanejo le še štirje hektarji zemljišč," pojasnjuje Prevc in dodaja, da so lastnikom že poslali obvestilo o odmeri zemljišč, v kratkem pa bodo dobili tudi odločbe. Vsa večja območja se sprejemajo z lokacijskimi načrti, šele po tem je tam možna gradnja, od takrat naprej bo možno tudi zaračunavati nadomestilo. Povprečna ocena je, da bodo lastniki zemljišč za poslovni namen morali plačati od 300 do 400 tolarjev na kvadratni meter oziroma tri do štiri milijone na hektar. Pri zemljiščih za stanovanjsko gradnjo gre za približno polovico manjše zneske. Na ta način občina računa letos na dodatnih 40 milijonov tolarjev, ki jih bodo namenili za izgradnjo komunalne infrastrukture na ob- v močju celotne Škofje Loke. "Namen tega je, da se pospeši promet s stavbnimi zemljišči, pričakujemo tudi padec cen in posledično hitrejši razvoj na obeh področjih," je še povedal Prevc, ki dodaja, da v teh dneh letijo hudi napadi na občino in župana, a meni, da je dolgoročno tak ukrep potreben, "saj lahko le tako zagotovimo primerno rabo zemljišč in razvoj občine in mesta". Boštjan Bogataj GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik). Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Gena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; naročnina za oktober: 2.300 SIT, drugo polletje: 13.300 SIT, letna naročnina: 26.000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, drugi letni naročniki pa 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 Deželne novice z novo urednico Nova urednica je Urška Intihar iz Iške vasi pri Ljubljani. ( Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo za novo odgovorno urednico občinskega glasila Deželne novice imenoval 25-letno Urško Intihar, diplomirano organizatorko - menedžerko iz Iške vasi pri Ljubljani. Intiharjeva bo štiriletni mandat začela 1. novembra, dotlej pa bo uredniške posle kot vršilka dolžnosti opravljala sedai^a urednica Jelica Zalig Grče. Ker je sedanji urednici ob koncu septembra potekel mandat, je komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve začela kandidacijski postopek in pozvala politične stranke in liste k predložitvi kandidatur. Lista mladih Radovljica, Lista Ni nam vseeno in občinski odbor Slovenske nacionalne stranke so predlagali Intiharjevo, komisija pa je prejela Še nestrankarsko vlogo dosedanje urednice Jelice Žalig Grče iz Radovljice. Obe kandidatki izpolnjujeta razpisne pogoje, komisija je soglasno odločila predlagati občinskemu svetu imenovanje Intiharjeve, svet pa je njen predlog s trinajstimi glasovi "za*' in osmimi "proti" tudi sprejel. Ker je bil eden od razpisnih pogojev tudi poznavanje radovljiške občine, so opozicijski svetniki predlagali, da bi imenovanje odgovornega urednika odložili ter ponovili razpis, s katerim bi poskušali pridobiti urednika iz radovljiške občine. "Urednica prihaja iz Ljubljane in ne pozna utripa naše občine, zato se lahko zgodi, da bo časopis še slabši," je dejal Zvone Prezelj, podobnega mnenja pa je bil tudi Avguštin Mencinger, ki si želi predvsem to, da časopis ne bi prikazoval le ene politične strani. V razpravi je bilo slišati, da Intiharjeva sicer živi v radovljiški občini in da bo za urejanje časopisa prejemala po sto tisoč tolarjev (neto) na številko. C.Z. Va Kokrici gradijo kanalizacijo Krai\j - Cesta s Kokrice proti Rupi je zaprta za promet. Razlog je gradnja kanalizacije, ojačanega vodovoda in drugih komunalnih naprav za potrebe nove poslovne cone na območju nekdanjega Gradbinca. Cesta na Rupo bo zaradi del predvidoma zaprta za promet do konca novembra. Kot je povedal Janez Vayavec iz kranjske Komunale, se bo zatem gradnja kanalizacije nadaljevala po Galetovi in delu Grosove ulice, po Dovžanovi in Partizanski poti proti Mlaki do obstoječega kanala, kar bo omogočilo, da bodo odpadne vode s Kokrice in Mlake ter izcedne vode z deponije odpadkov v Tenetišah speljali na centralno Čistilno napravo v Zarici. H. J., foto: Gorazd Kavčič Sodišče zavrnilo tožbo Radovljica - Upravno sodišče je kot neutemeljeno zavrnilo tožbo člana občinskega sveta Janeza Resmana, ki se je pritožil zato, ker je župan občine Janko S. Stušek zavrnil pobudo za razpis referenduma o sklepu občinskega sveta o lokacijskem načrtu za odsek avtoceste od Vrbe do Peračice. Kot je znano, je občinski svet na julijski seji dal soglasje k spremembam osnutka državnega lokacijskega načrta za ta odsek avtoceste, svetnika Zvone Prezelj s skupino občanov in Janez Resman pa sta potem dala županu pobudo za naknadni referendum. Župan je pobudi ob koncu avgusta zavrnil, Janez Resman pa je vložil tožbo na upravno sodišče. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, v obrazložitvi pa je « navedlo, da sklep, s katerim je občinski svet sprejel spremembe osnutka državnega lokacijskega načrta, ni splošni pravni akt, zato referendum po zakonu o lokalni samoupravi ni dopusten. Na odločitev sodišča je možna pritožba. C.Z. Obnavljajo jez pri deželni meji Kokra, Jezersko - Domačini iz Kokre in Jezerskega vedo povedati, da se v dolini še ni toliko delalo, kot se letos, ko na več mestih obnavljajo regionalno cesto, urejajo mostove, odpravljajo usade in gradijo oporne zidove. Ko sta občini Jezersko in Preddvor letos opozarjali na nujnost obnove več odsekov regionalne ceste, so opozarjali na potrebo, da se hkrati sanirajo tudi vodotoki, saj je ravno reka Kokra v veliki meri "kriva" stanja na cesti Preddvor - Jezerski vrh. Pred tremi tedni so tako začeli obnavljati jez na Kokri pri deželni meji. Izvajalec je Vodno gospodarsko podjetje iz Kranja (izbrano je bilo na razpisu okoljskega ministrstva), kjer so nam povedali, da bodo dela končana predvidoma do konca novembra, njihova vrednost po pogodbi pa je 46 milijonov tolarjev. Ljudje v dolini Kokre pričakujejo, da bodo kmalu začeli obnavljati še dva jezova, in sicer pod Gaštejem in v bližini Kanonirja. D.Z. \a domovih nova dežnika Dom na planini Jezero in zavetišče na planini Viševnik imata novi strehi. Azbestno kritino je zamenjala ekološko ■ v varnejša. Planina Jezero - Dom na planini Jezero je pred štirinajstimi dnevi zaprl svoja vrata. Oskrbnika sta odšla v dolino, planince pa so zamenjali delavci, ki so poskrbeli za novo, okolju pr^aznejšo streho. Azbestno kritino je zamenjala ekološko varnejša kritina. Kiovci kranjskega podjetja Pi-nalux so odstranili azbestno opeko, na strehi je bila dobri dve desetletji, in jo prekrili z novo kritino žeral, umetnimi skodlami, ki naj bi vzdr/ala pol stoletja. "Dosedanja kritina okolju ni bila prijazna, zato smo jo zamenjali z novo, ekološko varnejšo in prijaznejšo kritino, s kakršno je prekrila tudi streha na Vodnikovi koČi. Na domu in na pomožnem objektu smo prekrili 500 kvadratnih metrov strehe, azbestno opeko in žlebove pa smo najprej zvozili do planine Blato, od koder bomo ves material še ta teden odpeljali na jeseniško deponijo. Dom na planini Jezero je zdaj ekološko povsem neoporečen in prijazen do okolja ter pripravljen na zimo," je povedal njegov gospodar Franci Bergant. Za prevoz gradbenega materiala in odvoz odpadnega sta poskrbela avto-prevoznik Stane Mikelj in Franc Sodja s planine Blato, nadzor je opravil Borut Pečnik, Dom na planini Jezero bo zimo pričakal z novo, varnejšo in okolju prijaznejšo streho. veliko prostovoljnega dela pa so opravili člani Planinskega društva Integral iz Ljubljane, ki skrbi za vzdrževanje omenjenega doma. Prenova strehe je stala 9 milijonov tolarjev, od tega je 3 milijone tolarjev prisi>evala Fundacija za financiranje Športnih organizacij Republike Slovenije, ostalo pa PD Integral. Dom na planini Jezero, ki so ga leta 1982 preuredili iz sirarne in ima 90 ležišč, je dobro obiskan in tudi z letošnjim obiskom so zadovoljni. Zaprt bo predvidoma do maja prihodnje leto, Franci Bergant pa je dejal, da jih čaka še povečanje sončnih celic za ogrevanje in posodobitev Čistilnih naprav, saj bodo tudi v prihodnje skrbeli, da bo dom oko- lju prijazen. Novo kritino je nedavno dobilo tudi Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik, na nadmorski višini 1620 metrov, ki jo upravlja Planinsko društvo Draga Bregarja iz Ljubljane. Dosedanjo leseno kritino iz skodel je načel zob časa in letošnje zime ne bi več vzdržala, zalo sojo zamenjali z novo. Renata Škrjanc Studenec hotelu Krim V blejskem hotelu Krim so prenovili rekreacijske in sprostitvene prostore. Naložba je stala 50 milijonov tolarjev Bled - Prvi dan oktobra so v hotelu Krim odprli nove rekre-acyske prostore centra dobrega počutja Studenec. Ime ni izbrano naključno, kajti v lapidariju so uredili pravi studenec, v katerem se lahko ohladijo obiskovalci savn. Z novim centrom so v hotelu prekinili večletno sušno naložbeno obdobje in poskrbeli za bo^šo ponudbo. Rekreacijski in sprostitveni prostori so bili doslej raztreseni po vsem hotelu, z novim cen- trom Studenec, ki se razprostira na 150 kvadratnih metrih površin, pa so jih uredili na enem v novem centru dobrega počutja Studenec ima voda poleg savn in masaže pomembno mesto. mestu, v pritličju hotela. V njem so finska, turška in infra savna, "whirlpool" in center kitajske masaže Tui na. "Ureditev centra je stala 50 milijonov tolarjev, ki t smo jih zagotovili z lastnim denarjem. Njegova ponudba je namenjena tako hotelskim kot tudi zunanjim gostom. Center kitajske masaže seje doslej že dobro uveljavil, zdaj pa je svoji ponudbi dodal še nove vrste masaže," je ob odprtju dejal direktor hotela Miran Lavrič. Izvajalec del je bilo podjetje Inženiring P - Grad Bohinj, ki je z gradbeni deli začelo marca in gradnjo končalo v predvidenem roku. Prihodnje leto bodo po tridesetih letih prenovili hotelsko kuhinjo, prenova naj bi stala od 50 do 70 milijonov tolarjev, z deli pa naj bi predvidoma začeli sredi januarja. Zaradi prenove bo hotel do konca februarja obratoval le kot garni hotel, gostom bo na voljo le prenočišče z zajtrkom. Lavrič je povedal, da bodo izvajalca del izbrali do 20. oktobra. Hotel s tremi zvezdicami ima 221 postelj, do konca septembra so zabeležili 34 tisoČ nočitev, kar je 4 odstotke več kot lani, do konca leta pa naj bi bilo nočitev 40 tisoč. Največ je angleških, nemških, italijanskih in izraelskih gostov, domačih gostov ni, kajti hotel zaradi pomanjkanja predavalnic ni primeren za kongresni turizem. "Hotel je poleti namenjen letovanju gostov, jeseni pa imamo predvsem skupine in športnike. Z novim centrom Studenec gostom nudimo možnost rekreacije in programov za dobro počutje tudi izven poletne sezone, ko kopanje zunaj ni mogoče, celotna ponudba pa je namenjena tudi zunanjim obiskovalcem," je pojasnil Lavrič. Lani so prenovili hotelske sobe, prihodnje leto bodo hotelsko kuhinjo, med večjimi načrti je prenova kopalnic, hotel Krim pa je letos prejel tudi priznanje za najlepše ocvetličen hotel na Bledu. Renata Škrjanc, foto: Polona Mlakar Baldasin \a Brezjah konec tedna praznujejo Ob krajevnem prazniku bo na Brezjah več prireditev. Spomladi bodo obnovili cesto na Dobrem polju Brezje - V krajevni skupnosti Brezje bodo ta konec tedna ob obletnici blagoslovitve breške cerkve, praznovaiyu roženvehske nedelje in semanjem dnevu proslavljali krajevni praznik. Osrednja prireditev bo jutri, v soboto, zvečer v Domu krajanov, kjer bodo med drugim zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja. Priznanja bodo prejeli Kulturno umetniško društvo Brezje, ki letos praznuje 25-letnico obstoja in uspešnega delovanja, plavalka Lavra Babic z Brezij za plavalne dosežke in za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Atenah in Zdenka Podpečan z Brezij za peko okus- nega kruha v domači krušni peči. Danes, v petek, bodo v Domu krajanov odprli razstavo obrtniških izdelkov, ročnih del, pridelkov ekoloških kmetij in izdelkov, ki so delo različnih Ijubi-, teljev. Razstava bo odprta še jutri in pojutrišnjem. V soboto bo meddruštvena gasilska vaja, na kateri bodo člani društev Brezje, Mošnje, Ljubno in Podnart prikazali gašenje gospodarskega poslopja v Nošah, po vaji pa bo še predstavitev tehnike gašenja začetnega požara. V soboto bo na igrišču pri gasilskem domu na Brezjah odbojkarski turnir za mladince in veterane. V nedeljo bo pohod na Dobrčo v spomin na tragično preminulega prejšnjega predsednika krajevne skupnosti Rudija Praprotnika ter v baziliki na Brezjah maša za krajane krajevne skupnosti Brezje. Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Jakob Langus, so letos obnovili javno razsvetljavo od Brezij do Črnivca in zid ob pokopališču na Brezjah. Načrtovali so tudi obnovo dvesto metrov vaške ceste na Dobrem polju, vendar so se potem skupaj z Občino Radovljica, Elek-trom Gorenjska in Komunalo Radovljica odločili, da bodo odsek od regionalne ceste in cesto po vasi skupne dolžine približno en kilometer obnovili prihodnjo spomlad, pri tem pa bodo obnovili tudi vodovod, uredili javno razsvetljavo in položili električne vode. Obnova bo stala približno dvajset milijonov tolarjev, k temu pa naj bi krajevna skupnost prispevala od šest do sedem milijonov. Cveto Zaplotnik peteK, 8. oktobra 2004 GORENJSKA / info@g-glas.si Od torka do četrtka je pripravilo Gobarsko društvo Kranj veliko razstavo gob v osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju. }Cranj - Zanimivo razstavo, na primerkov jesenskifi gob, so si odrasli. Letos so lahko spoznali našli v Sloveniji. Razstave gob imajo v Kranju tradicijo, saj jih organizirajo že od leta 1970. Letošnjo prireditev, ki je bila med 5. in 7. oktobrom v OŠ Jakoba Aljaža, so že tretjič gostili v tej šoli. Kot so ocenili organizatorji iz Gobarskega društva Kranj, je to najprimernejši prostor, da se z raznolikostjo naših gob seznanijo tako mladi kot odrasli. Prvi dopoldan je razstavo obiskalo okrog 290 učencev osnovnih šol, popoldan pa so se mladim pridružili tudi starši, ki jih veseli nabiranje gob. "V Sloveniji je poznanih približno 3000 gliv, ki jim običajno rečemo gobe. Od njih je užitnih le dobra četrtina. Nabiralci se morajo zavedati, da je strupenih kar 182 vrst gob, 29 gob pa je smrtno nevarnih. Na to še posebej opozarjamo med ogledi razstav, kjer obiskovalcem predstavimo tudi kulturo nabiranja gob in osnove varstva narave. Žal so rastišča nekaterih gob že ogrožena, zato je 70 vrst gob zaščitenih. Za letošnjo razstavo smo' pripravili več kot 380 primerkov jesenskih gob. Pomagali so nam gobarji iz Škofje Loke in Ljubljane ter določevalci iz Ljubljane in Novega mesta," je povedal Božo Malovrh iz Kranja. kateri so predstavili več kot 380 z zaniniai\jeni ogledali otroci in tudi gobo, ki sojo verjetno prvič V pisani druščini gob se na razstavi vsakič najde kakšen posebno zanimiv primerek. Letos je to goba, ki so jo verjetno prvič našli v Sloveniji. Nekdo jo je našel na starem kostanju v Begunjah in jo prinesel v Kranj. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za neužitno glivo z imenom stopničasti zobež. "Pri pouku naravoslovja spoznajo učenci 7. razreda le nekaj vrst gliv, zato je razstava dobra popestritev obveznega šolskega programa. Ob ogledu in strokovni razlagi se otroci naučijo še marsikaj koristnega," je ocenila Bogdana TerČon iz oš Jakoba Aljaža. Sošolki iz 7. B Sandra Globoč-nik in Katja Prestor sta priznali, da sta spoznali veliko novih vrst gob, Čeprav gresta večkrat nabiral gobe s starši ali starimi starši. Tudi učiteljice Sonja, Milena in Anja iz OŠ Matije Čop a v Kranju so menile, da so razstave pomembne za zavedanje otrok o nevarnosti nekaterih gob. Njihovi "sončki" in "luni-ce" iz dveh prvih razredov deve-tletke so toliko gob na kupu videli prvič, gotovo pa se bodo o tem še pogovarjali s starši. Stojan Saje Franc Dolenc je učence podučil, kako nabirati gobe Soglasje za nakup stroja f Naklo - Vodstvo javnega podjetja Komunala Kranj je ponovno zaprosilo Občino Naklo, da izda izjavo glede načrtovane naložbe v strojno opremo za deponijo nenevarnih odpadkov v Tenetišah. Z gospodarskim načrtom za leto 2004 so namreč predvideli nakup stroja, ki je namenjen za razporejanje in stiskanje odpadkov na odlagališču. V podjetju so že začeli s postopkom zbiranja ponudb 2 javnim naročilom, po katerem bodo izbrali najugodnejšega ponudnika stroja. Za omenjeno investicijo pa Ministrstvo za okolje, prostor in energijo v Ljubljani zahteva ustrezno izjavo občin o financiranju infrastrukture odlagališča Tenetiše, da bi lahko upoštevali oprostitev plačila takse za obremenjevanje okolja. Občinski svet v Naklem je zahtevo obravnaval na 14. redni seji konec septembra in soglasno podprl izdajo omenjene izjave. To bo omogočilo vračanje takse iz države občinam, ki sodelujejo s Komunalo Kranj pri nakupu premične opreme za deponijo Tenetiše.- S.S. O Rovu brez odločitev v Železniki - Junija letos je občinski svet tukajšnje občine sprejel sklep o odvzemu sredstev Kulturnemu društvu Rov za letos, saj "so krnili ugled občine". S tem v društvu niso soglašali in so sprožili tožbo proti občini. Pritožba društva.gre v tri smeri, in sicer, da v sklepu ni bilo pravnega pouka o pritožbi in da pravilnik ne navaja odvzema sredstev ob krnjenju ugleda občine. V društvu so tudi mnenja, da je občina grobo kršila več ustavnih pravic, zato tožitelj zahteva presojo sklepa občinskega sveta na sodišču. Društvo naj bi z odpravo sklepa dobilo nazaj nekaj manj kot 300 tisočakov. 4 Občina odgovora na to temo še ni pripravila, tožba pa je že na sodišču. Zato svetniki te teme na seji niso želeli niti obravnavati, nekoliko so le zavzdihnili ob imenu znanega slovenskega odvetnika, ki zastopa interese društva. B. B. GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Pomoč za nove zaposlitve Naklo - Občina Naklo je leta 1998 pristopila k projektu odpiranja novih delovnih mest, ki ga vodi družba BSC v Kranju. Tedaj so se odločili, da občina prispeva po 100 tisoč tolarjev za vsako brezposelno osebo, ki je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in se ob pomoči zavoda zaposli za nedoločen čas. Doslej so izkoristili le 200 tisočakov za dve novi delovni mesti. Ker se je sklep občinskega sveta nanašal samo na leto 1999, je Združenje podjetnikov Naklo priporočilo ponovno obravnavo te problematike in nadaljevanje dogovorjene oblike občinske pomoči nezaposlenim. Predsednik združenja Miro Pečnik je predlagal, naj bi vsako leto namenili za zaposlitev brezposelnih prebivalcev iz občine Naklo po 300 tisoč tolarjev in omogočili tri nova delovna mesta. Svetnik Viktor Poličar je menil, da bi morali v proračunu zagotoviti celo več denarja za te namene, višino stimulacij pa prilagoditi pomembnosti zaposlovanja. Pri tem se je zavzel za višjo podporo prvim zaposlitvam. Kot je ugotovil predsednik odbora za gospodarstvo Stanislav Koselj, je delitev sredstev določena s pravilnikom, višino sredstev pa prilagajajo potrebam. Glede na to so sklenili, da bo občina Naklo še naprej zagotavljala pomoč pri zaposlovanju brezposelnih prebivalcev v doslej določeni višini za vsako novo delovno mesto. S. S. > Galerija nakupov Domžale Domžale - Stanovanjsko poslovni kompleks SPB-1 v središču Domžal nameravajo temeljito prenoviti. Idejni projekt prenove sta izdelala arhitekta Darko in Miha Lečnik, ki tudi predlagata, da se kompleks preimenuje v galerijo nakupov Domžale, in sicer po vzoru nakupovalnih galerij v večjih evropskih mestih. Projekt prenove predvideva tri vzdolžne nakupovalne poti v parterju in njihove prečne povezave, ob katerih bi se tudi v prihodnje odvijala trgovska in poslovna dejavnost. "Osrednja pot, ki je že danes delno prekrita, bo predstavljala glavno nakupovalno žilo kompleksa. Po vzoru podobnih rešitev po svetu bo prekrita s stekleno streho. V skladu s to rešitvijo bomo osrednjo nakupovalno ulico zunaj delovnega časa zapirali," so razložili pri domžalski občini. Vstop v galerijo bo mogoč skozi štiri glavne vhode, ki jih bodo po koncu delovnega časa zaklepali, vzpostavili pa bodo tudi video nadzor. Pri občini so še pojasnili, da sta avtorja predlagala preimenovanje glavne ulice v galerijo predvsem zaradi premika od bazarskega vzdušja k novim nakupovalnim navadam, ki ponujajo bolj prijetno okolje in dodatne vsebine. Zato bodo tudi poenotili označevanje in urbano opremo lokalov ter predvideli enotne tlake in pročelja. "Poleg arhitekturnih posegov so predvidene tudi postavitve umetniških inštalacij in plastik, ki bi dale prostoru nova doživetja," so še dodali pri občini. M. R. Nagrade za športnike Radovljica - Radovljiški župan Janko S. Stušek je še pred začetkom sredine seje občinskega sveta slovesno sprejel in nagradil športnike ter njihove treneije iz radovljiške občine, ki so od julija dalje dosegli velike uspehe v evropskem in svetovnem merilu. Denarne nagrade so prejele plavalke Anja Klinar, Sara Isakovič, Laura Babič in Alenka Kejžar ter trener Miha Potočnik, tekmoval- v ca v taekwon doju Eva Baš in Zeljko Gvozdič, ki je tudi Evin trener, padalca Irena Avbelj in Roman Karun ter trener Drago Bunčič, trije med njimi pa se podelitve zaradi obveznosti niso mogli udeležiti. Svetnik Zvone Prezelj je ob tem opozoril, naj v občinski upravi preverijo, ali ni do nagrade upravičena tudi lokostrelka Meta Kaše iz Radovljice. C.Z. rr •1 \ ItL^'-i ____ g M Družba Poslovne skupine Sava v partnerstvu z evropsko blagovno znamko A« n M N^l Akciia traia od 1.10.2004 do 10.10.2004, oziroma do razprodalo zalog! / • r» -V ^ 'S , • ** Termos steklenica + lonček različnih barv termos (vrč) št. 6653711 lonček super ugodno sf 299r /• i 'A' - • t,-:/ Elconom lonec št. 6644447 . t A . ••m. 'V- ' • k < > / I ' feff I(r0»iil(0v "Julia'^ v beli, rumeni in modri barvi, št. 6947162 'K a - - -i-?^ 4 - delni sel pesed, št. 5885207 J s. — 1/' -I ^ » 7rj ^ •t ..f v: - . «r 7 - delni set Polaris (steklo)za shranjevanje živil, št. 6615553 * V - . - Oai Stara cesta 25 Si-4000 Kranj Tel.: 04 281 24 15 Fax: 04 281 24 40 J* I 7» delni komplet r' za iKviiano vino št. 5724448 « xIM^O pon. - sob. od 8.00 (k) ^J) nedelja od 8.00 do 110 ".••I i MG Markdtd o o . Jurčkova C 2?6. LjuMaf^ Poslovna skupina Sava GORENJSKI GLAS • 6. STRAN GORENJEC MESECA, SEDMICA / info@g-glas si Petek, 8. oktobra 2004 QORENJKA - GORENJEC MESECA SEPTEMBRA 2004 Olimpijka in nagrajenka Mateja PIntar Zvonka Hočevar Šajatovič V zadnjih dveh dneh minulega meseca ste odločili tako, kot smo že pričakovali. Iztok Čop in Luka Špik sta dobila še dodatnih 39 glasov, njuna nasprotna kandidata Gregor in Primož GrašiČ pa 14. Končni rezultat je bil tako 440 glasov za Iztoka Čopa in Luko Špika, oba nasprotna kandidata iz kranjske glasbene družine Gregor in Primož Grašič pa skupaj 98 glasov. Vsem štirim, še posebej pa Iztoku Čopu in Luki Špiku, Gorenjcema meseca avgusta, naše čestitke. Zdaj pa dva nova kandidata oziroma kandidatki za Gorenjko meseca septembra. Mateja Pintar, 22-letna namiznoteniŠka igralka iz Praprotnega v Selški dolini, je na letošnjih paraolimpijskih igrah v Atenah ugnala vse konkurentke, saj je njej, namiznoteniški zmagovalki na čast, prvič zaigrala slovenska himna. Sicer pa je zlata kolajna Mateje Pintar, ki je letos končala škofjeloško gimnazijo, pred poškodbo pa je bila tudi odlična rokometaŠica, tretja zlata kolajna Slovenije na paraolimpijskih igrah doslej. Dve je namreč leta 1992 osvojil atlet Franjo Izlakar. Zvonka Hočevar ŠajatoviČ, direktorica Doma Petra Uzarja v Tržiču, je na letošnjem sicer že osmem natečaju Hartmann European Care Award, (Slovenija je prvič sodelovala), za temo z naslovom Zavrženi - ali spoštovani? prejela prvo nagrado. Izbrana je bila med osmimi udeleženci iz Slovenije. V nedavnem pogovoru je povedala, da ji je letošnja tema, ki se je dotikala predvsem starejših, predstavljala velik izziv. Prvo nagrado pa so ji prisodili zaradi vrste zanimivih predlogov, ki jih je nanizala. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektrcfgski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu oktobru 2004 FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631, tri nagrade pa da Gorenjski glas. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Jožica Grajzar, Pintarjeva 2, 4000 Kranj. Nagrado Gorenjskega glasa prejmejo: Jože Arh, Njive 20, 4201 Zgornja Besnica; Mila Juraja, Stara Loka 112, 4220 Škofja Loka in Milka Šmit, Na Trati 46, 4248 Lesce. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dob^o: Marya Burja, Za gradom 7,4260 Bled; Berta Bertoncey, Selca 119, 4227 Selca; Frančiška Zvch, Cesta talcev 8B, 4270 v v Jesenice; Jan Dolenc, Dražgoška 13, 4226 Ziri; Simon Znidar, Juleta Gabrovška 19,4000 Kranj in Albina Kosmač Šemrov, Smo- v ^ kuč 90, 4274 Žirovnica (pri blagajni pokažite le osebni dokument). SEDMICA Noblesse oblige", gospoda moja Dosedanji vFadni predsednik Anton Rop očitno ni sposoben zlesti iz svoje arogantne kože. Namesto da bi svojemu tekmecu Janezu JanŠi za presenetljivo visoko zmago na državnozbor-skih volitvah v maniri "noblesse oblige" gosposko Čestital, ga javno obrekuje. Češ da je v predvolilni kampanji ponujal puhlice, ki jih kot vladni predsednik ne bo mogel udejanjiti. S čimer med drugim žali tudi njegove volivce, posredno pa vso (pogojno rečeno) desno usmerjeno politično opcijo. Žali v tem smislu, da so volivci Socialdemokratske stranke Slo- venije zabiti, ker niso spregledali Janševe poniglavosti. Nič manj hribovsko, če se tako izrazim, se ni na izid nedeljskih volitev odzval niti gospod Milan Kučan. Njegovo dobro plačano upokojensko funkcijo predsednika države plačujejo vsi državljani in državljanke Slovenije, čestital pa ni Janezu Janši, temveč Antonu Ropu, koje izjavil: "Verjamem, da smo zdaj dobili odgovorno opozicijo, ki bo učinkovito in verodostojno nadzorovala oblast, zato da se ta ne bo odmaknila od osamosvojitvenih vrednot strpnosti, odprtosti, pripravljenosti živeti z razlikami brez izključevanja, socialne pravičnosti in pravne varnosti." Naj bo, da smo se osamosvojili zaradi vrednot, ki jih v čestitki volivcem in volivkam Liberalne demokracije Slovenije našteva nekdanji predsednik države. Vsekakor sem doslej poznala eno samo osamosvojitveno vrednoto: samostojno slo- AMS-FUGHT, d.o.o. Begunje 1, 4275 Begunje na Gorenjskem wvw.ams-flight.si ales.cebavs@ams-flight.si Smo podjetje s 50 zaposlenimi in zaradi rastoče dejavnosti izdelave kompozitnih jadralnih letal ter zaradi razvoja novih letal, vabimo k dolgoročnemu sodelovanju sodelavca za delovno mesto RAZVOJNI INŽENIR A (m/ž) Pogoji: zaključena VII. ali VI. stopnja strojne smeri z zaželenimi vsaj 3-5-letnimi izkušnjami v razvoju, konstrukciji ali pri tehnologiji gradnje strojev, orodij ali naprav, aktivno znanje nemškega (ali/in angleškega) jezika, znanje dela z MS Office in zaželeno poznavanje dela s SolidWorks (obvezno pa z enim od 3D "GAD" orodij), samostojnost, komunikativnost, natančnost, kreativnost, sposobnost vodenja projektov & timov in ambicioznost. Prednost pri izboru imajo kandidati, poznavalci tematik povezanih z letalstvom in/ali s kompozitnimi izdelki. V nadaljevanju je odprto napredovanje v "Vodja razvoja in tehnike". Delo je za določen čas 1 leta z možnostjo'podaljšanja pogodbe za nedoločen čas. Pisne prošnje s kratkim življenjepisom, z navedbami izpolnjevanja pogojev in z dokazili o usposobljenosti (izobrazba, seminarji) sprejemamo na zgornji poštni ali e-mail naslov do 15.10.2004. Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor. AMS - FUGHT. d.o o , Kavčičeva 4. Ljubljana vensko državo. (Mimogrede, še tik pred osamosvojitvijo je dobila Partija ošpice, če ji je kdo omenil večstrankarski politični sistem, ki je edini kolikor toliko demokratičen.) Kar pa se socialne pravičnosti tiČe, jo je bilo pod komunistično oblastjo neprimerno več kot pod oblastjo liberalne demokracije. Pravzaprav sta prav socialna (ne)pra-vičnost in pravna (ne)varnost, ki sta se kulminirali v aferah, spodkopali oblast liberalne demokracije. Zraven pa še njihova aroganca ter občutek večvrednosti in nenadomestljivosti, česar se Anton Rop v dveh letih ni naučil prikriti. Bistvo parlamentarne demokracije ni pozicija, pač pa močna in odgovorna opozicija. Če dosedanja opozicija ne bi bila odgovorna in verodostojna, na volitvah verjetno ne bi zmagala. Zato se mi zdi s te strani Kučanova pripomba nesmiselna. Smiselna postane, če jo pogledamo z drugega zornega kota. Tudi sama namreč verjamem, da so postali liberalci po dvanajstih letih vladanja dovolj prefrigani in da na- iwSodexho Www- »iOVMIM» _KiahčmB/mu at^ćii^_ Sodexho Alliance je vodilna mednarodna skupina na področju prehranskih storitev. V Sodexhu Slovenija vabimo k sodelovanju novega sodelavca POMOČNIKA v KUHINJI (m/ž) za delovno mesto v Žireh na Gorenjskem Informacije po telefonu: 01 420 58 20, kadrovska služba Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj pošljite na naslov: SODEXHO, d.o.o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana ali na kadri@sodexho.si. tančno vedo, na kaj bodo morali biti pozorni in kdaj bodo morali biti budni. Sicer pa v odgovorno in budno liberalno demokracijo v vlogi opozicije nisem tako prepričana kot nekdanji predsednik države Milan Kučan. Skrbi me izjava Antona Ropa, ki jo je dal za POP TV takoj po objavi volilnega izida vzporednih volitev. Približno takole je rekel: po dvanajstih letih vladanja je liberalna demokracija utrujena; čas je, da si od-počijemo in naberemo novih moči. Sodeč po tej izjavi bodo liberalci v opoziciji spali, ne pa nadzorovali oblast. Kar bi bilo zelo slabo. Ne zanima me, ali je Ropov vedri obraz kljub volilnemu porazu resničen ali zaigran. Za razvoj slovenske demokracije bi bilo vsekakor dobro, če bi liberalci poraz vzeli kot tragedijo, ki po Aristotelu vzbuja grozo in sočutje, s tem pa povzroči očiščenje. In prav slednjega je potrebna LDS. Z Ropom ali brez njega, je drugo vprašanje. Marjeta Smolnikar Gorenjski prijatelj C. * RADIO SORA 89.8 91.1 96.3 Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka teh: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio^ora.si Piše Milena Miklavčič Usode ff Nekoč je bilo vse drugače Hiše, ki čepijo v bregu, se od daleč vidijo kot speče ptice, ki so sklonile glave k počitku. Naključnemu opazovalcu se-nehote utrne misel, kako so tiste hiše sploh pristale v strmih bregovih. Marica, ki stanuje tik nad staro pristavo, zamahne z roko, ko jo pobaram, kako, za bo^o voljo, so zidali svoj dom. Bilo je zelo težko, pravi. "Mož Janez je domala ves cement, ki smo ga porabili, znosil sem gor na hrbtu. Marica je ena od najstarejših prebivalcev Tabra, ki vztrajajo v tistem bregu od rojstva sem. Odkar ji je umrl mož, ji družbo delata le hčerka Tanja in sin Janez, hči Marina se je odselila že pred leti in si ustvarila družino. Kljub letom, ki so se nabrala, je še zmeraj zelo mladostna in vedra. Pa tega, da se dobro drži, ne verjame najbolj. Spomini, izkušnje in tragedije, ki so prepletale njeno življenjsko pot, so postarale dušo, ne pa tudi duha. Njena življenjska zgodba je nekaj posebnega. Vendar le, če tudi poslušalec odpre svoje srce in prisluhne neizrečenemu. In nedokončanim mislim. "Lačni nismo bili, " pravi o otroštvu, "pela pa je turšna župa, žganci in zelje. Povsod enako, čeprav se danes nekateri hvalijo, da so živeli bolje kot drugi. Pri vsaki hiŠi so doma sadili enake poljščine: koruzo, krompir, zelje. " V Tabru je bilo včasih približno toliko hiš kot danes: Pr' Jernaj, Pr' Peš kure, Pr Trčk, Pr' Ba- lant, Pr' Maharji, Pr' Matevž, Pr' Tone, Pr' Bajt, Pr' Pavlih, Pr' Rupčerji. V vsaki hiši je bilo okoli deset članov, le pri Trčku so imeli enega otroka, Jernajeva pa je imela otroka le z drugim možem. Maričin stari oče je bil doma pri Kolerju. Mama je bila od Micke Ažbičeve. Živeli so na balin placu. Potem pa je mama kupila^ hišo v Tabru, tako da je bil oče tisti, ki se je priženil. Prvotno se je hiši, v katero so se vselili, reklo Pri Pavlaču, Tudi drugi prebivalci Tabra so prišli od vsepovsod. Pr' Matevž je bil oče Praporški, Rupčerca je v prišla z Vrsnika, Balantova je bila Štefanova, njen mož je bil Matevžev. Pri Jernajevih so dobili ženina od Peska. Vršnčan je prišel s Poljanskega, žena je bila Šaletova. Na žalost je že v treh tednih postala vdova, saj je mož po napadu slepiča umrl. Tabor je bil poln prihajanja in odhajanja. Hiše so se zavile v žalost, ko so umirali otroci. "Pr' Trčk so imeli Anico, kije bila stara toliko kot jaz. Hodili smo v 3. razred, ko je zbolela za davico. Otroci je nismo smeli iti niti kropit, ko je ležala na parah. Tudi Petronova je v tistem času umrla za to otroško boleznijo. To niso bili lepi Časi, saj otrokom, ki so zboleli, ni mogel nihče več pomagati. Veliko solz so pretočile njihove matere," se spominja Marica trpkih trenutkov iz otroštva. Jehana Vršnčanova je bila tista, ki je v hišo prinašala otroški smeh. Bila je babica, potem jo je nasledila njena vnukinja Julka. Pri vsaki hiši so bile še stare mame, ki so babici pomagale pri porodih. Otroci so morali ob času poroda iti ven, pred hišo. Marici je umrla mama, ko je bila zadnje leto v šoli. Njen oče ji je bil potem mama in oče. Bil je zelo dober človek. Ko spregovori o njem, ji glas za spoznanje zadrhti. "Oče se je učil za čevljarja, šival je pri Mačku. Potem mu je oče dal nekaj sveta /pri križu/, nakar je ostal doma in se lotil kmetovanja." Tudi pri drugih hišah so se možje lotili vsakršnega dela, da so lažje preživeli številne družine. Tako je Balant čevljaril, Jernaj je popravljal slamnate strehe, RupČer je pozimi klal prašiče. Pr' Trčk so bile same ženske in so zato morale biti za dedca in za babo. Še posebej se Marica spominja Ance Trčkove, ki je bila sploh izjemna Ženska. Med tednom je garala na njivi in doma, v nedeljo pa je postala povsem druga ženska. Zelo se je zrihtala, po Tabru navzdol je stopala postrani, ker je imela tako visoke pete. Zelo je bila lepa v žametni rdeči obleki. Kadar je vezala birmo, je bila zmeraj v narodni noši. Doma se je zmeraj preoblekla in pravili so, da se je bilo tudi z nazaj zavezano ruto dobro ozreti za njo. O njej je šel glas, da je bilafejst baba, čeprav so ji noge tičale v močnih čevljih. "Kot otrok sem velikokrat šla do Rupčerja. Dlje kot do Petrona nikoli. Zelo rada sem bila doma. Otroci smo se Šli fucat, žogo je takrat imel redko kdo. Fantje so se igrali s fračo, da nikoli nismo vedeli, kdaj bo priletelo, " se spominja otroštva. Staro hišo, v kateri so stanovali, ima še zmeraj Živo pred očmi: kamra, majhen cimar, hiša, črna kuhinja. To je bilo na začetku vse, kar so premogli. Šele pozneje je ata naredil kuhinjo. Starši so spali v kamri, otroci pa, kjer je naneslo. Marica je bila pri hiši najmlajša, zato se je bolj kot ne tiščala staršev. O tem, da bi kdaj imeli deklo ali hlapca, se ne spominja. Le Vršnčanka je imela pestrno in deklo, drugod pa ne. Ker so bili vsi približno enako revni, so se kar sami rihtali. Pri vsaki hiŠi je bilo nekaj živine. Pr' Rupčerji so imeli še konja in dve govedi, pri drugih je v hlevu samevala le ena krava. Zato se ni čuditi, da so mladi želeli zaslužiti denar v Žireh, v Škofji Loki in tudi dlje. O tem, da bi kdo nadaljeval šolanje, ni bilo misliti. Vse preveč so bili revni. Kljub temu niso nikoli tarnali. Steze, ki so tudi nekoč, približno tako kot danes, vodile od hiše do hiše, so jih zbliževale, saj so se v dolgih zimskih večerih radi srečevali ob punkeljnu in malo poklepetali. Najbolj uhojena je bila tista, ki je peljala proti Zirku pod Jernajem, do Trčka, nato pod Maharjem do Balanta. Danes večina uporablja brezniško cesto, pešpoti pa so vseeno ostale. Čeprav se prebivalci Tabra niso mogli pohvaliti z velikim bogastvom, je bilo pri vsaki hiŠi dovolj orodja in pripomočkov, s katerimi so si pomagali pri vsakdanjem delu. O tem, kako so morali v kosu nositi z Žirka veČino pridelka, ve Marica povedati marsikatero grenko izkušnjo. "Pri nas sta bila najbolj trpežna oče in sestra. Tega, kolikokrat sta rinila v breg s košem na rami, ni nihče Štel. Imeli smo še samotežn voz in enega, malo večjega za seno." Potem se ji beseda ustavi. Vojna jim je prinesla veliko hudega. Marica je izgubila vse Štiri brate in za enega niti ne ve, kje je pokopan. Njo so aretirali 4. junija leta 1944, nazaj domov se je vrnila šele leto kasneje. Več deklet iz Tabra se je organiziralo za pomoč partizanom. Imele so sestanke, zbirale so sanitetni material, ki so ga prišle iskat terenke in ga odnesle tja, kjer so ga potrebovali. /se nadaljuje/ petek. 8. oktobra 2004 ZANIMIVOSTI. OGLASI .SI GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Šole ni več, center preimenovan Po več reorganizacijah dejavnosti za slepe, slabovidne in oskrbe starejših v Škofji Loki odslej Center za slepe in starejše. Strokovnjaki odšli skupaj s šolo. §kofja Loka - Korenine Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka segajo v leto 1937 s takrat ustanov^enim Domom slepih. Iz Ajega so se razvile tri dejavnosti - osnovno institucionalno varstvo, zaposlitveni programi (proizvodnja invalidskih delavnic), preko poklicnega usposabljanja pa so uredili tudi izobraževalne programe za slepe in slabovidne. Vse tri dejavnosti so dobile določeno obliko znotraj zavoda leta 1959, dve desetletji kasneje pa je začel delovati v objektih, ki obstaja še sedaj (ločeni objekti). CSS - IP (invalidsko podjetje) se je odcepilo pred Štirimi leti, šole ni več, sedaj pa se je center preimenoval. Konec julija je vlada namreč sprejela sklep o preoblikovanju javnega zavoda Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka v poseben social-no-varstveni zavod z imenom Center slepih in starejših Škofja Loka. S 1. septembrom so vsi strokovni delavci bivše CSS -enota šola odšli v skladu z zakonom o delovnih razmerjih v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljano. Ministrstvo za šolstvo pa je pet tehničnih delavcev, ki so bili v šoli zaposleni za polovičen delovni Čas, pustili novemu CSS. Direktor Centra slepih in slabovidnih Boris Koprivnikar je podal odstopno izjavo s te funkcije, ki jo je svet zavoda sprejel, z 31. avgustom je bil razrešen ter s 1. septembrom imenovan za v.d. direktorja Centra slepih in starejših Škofja Loka Stanko Vauh. Preoblikovan javni zavod je takoj začel s formiranjem sveta zavoda, pozval ustanovitelja, lokalno skupnost, zvezo društev slepih in slabovidnih, stanovalce doma in zaposlene v domu k imenovanju predstavnikov v svete zavoda. Do danes svet Še ni konstituiran, njegova naloga pa je tudi izbrati direktorja novega CSS. "Delo opravljamo z enakimi dejavnostmi, kot jih je prej opravljala enota Dom oskrbovancev. V prihodnje pa bomo opravljali tudi dejavnosti, za katere smo registrirani,, kot je pomoč na domu in druge," nam je povedala Stanka Vauh. že napovedana rehabilitacija kasneje oslepelih ljudi pa bo morda prišla na vrsto kasneje. Strokovnjaki na tem področju, tiflopedago-gi, so se namreč skupaj s Šolo preselili v Ljubljano, to pa pomeni, da v CSS sedaj nimajo ustreznih strokovnjakov. "Priča- Stanka Vauh, v.d. direktorja novega CSS: "Brez tifiopedagogov ne bomo mogli izvajati dodatnih dejavnosti." kujemo, da se bo ministrstvo za delo povezalo z ministrstvom za šolstvo in bodo odgovorni skupaj našli rešitev za nastali problem," pojasnjuje Vauhova. CSS ima na voljo dovolj prostorov in pripomočkov, kijih strokovnjaki potrebujejo za delo in so pripravljeni za nadaljevanje dejavnosti, a le z ustreznim kadrom. "Naša želja je, da v dogovoru z ministrstvom za delo CSS - IP dobi v upravljanje še dodatne štiri pisarne, kjer je prej delovala bivša uprava CSS, grad in park pa bi naj bi prešla v upravljanje ministrstva za kulturo, saj sta spomeniško zaščitena," nam je pojasnila Vauhova, ki dodaja, da naj bi Center slepih in starejših v prihodnje upravljal z domom, nekdanjim objektom šole, telovadnico in bazenom. V domu še vedno čakajo na pristojno ministrstvo, ki mora podr preti njihov projekt širitve doma oskrbovancev, in sicer enoto za mlajše invalidne osebe ter investicijo v povezavo (hodnik) med obema stavbama, ureditev enoposteljnih sob v nekdanji šoli, učilnice v pritličju, le-te naj bi namenili za izvajanje zaposlitvene terapije VDC Kranj, enota Škofj a Loka, nujno potrebujejo tudi dvigalo. Investicija je vredna približno 90 milijonov tolarjev. Boštjan Bogataj Začetek na napačnem koncu Po poti ob Rapalski meji škofja Loka - Pred dvema tednoma se je končno začela ureditev odseka regionalne ceste Podlubnik - Klančar. Vrednost del na 560-metrskem odseku je slabih 260 milijonov tolarjev, od tega bo na Direkcijo RS za ceste odpadel delež 187 milijonov tolarjev. 72 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna bo šlo za ureditev komunalnih vodov (kanalizacija, vodovod in plinovod), razen tega pa bo tu na novo urejena tudi javna razsvetljava, pločniki in kolesarska steza ter dve avtobusni postajališči. Čeprav je bila pogodba podpisana z izvajalcem del, SCT Ljubljana in Cestnim podjetjem Kranj, že 1. julija, pa so se dela začela šele pred dnevi, mnogi krajani Stare Loke, Veštra in Podlubnika pa so prepričani tudi o neprimernem začetku del. Pričakovali so, da se bo obnova začela "pri drevesnici" oziroma ob vstopu v naselje Podlubnik, sedaj pa delavci "rijejo" na najbolj urejenem delu cestišča. "Z deli smo morali začeti v tem delu, ker so tu najbolj zgoščeni komunalni vodi in je potrebno najprej urediti te. Res pa je tudi, da smo imeli v tem delu tudi v lasti zemljišče," nam je razložila Zdenka Lukančič iz občinske uprave. Dela na celotnem odseku naj bi bila končana do 15. junija 2005. Boštjan Bogataj ^ v Ziri - Turistično društvo Ziri je minulo nedeljo odprlo novo tematsko pot ob Rapalski meji. Ob tem so izdali tudi poseben zemljevid, v katerem je vrisanih vseh 22 doslej odprtih tematskih in krajevnih poti. Poti ob Rapalski meji, ki pohodniku vzame od tri do štiri ure, je mogoče slediti s pomočjo prepoznavnih rumeno-zelenih markacij. Njenega odprtja se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov. Ureditev regionalne ceste Podlubnik - Klančar se je začeta na najbolj urejenem delu in ne tam, kjer je cesta bolj podobna bohinjskemu siru . Foto: Tina Doki Odprtja nove tematske poti ob Rapalski meji se je udeležilo več kot dvesto pohodnikov. "Pot ob Rapalski meji je bila sicer začrtana že prej, in sicer z lesenimi kažipoti," je pojasnila koordinatorka pri odprtjih teh poti Spela Odar. Vodi ob Sori do Ledinice, nato pa se po grebenu vzpenja proti Mrzlemu vrhu. Od tu se spusti po stari meji v Breznico, kjer si je mogoče ogledati tudi staro italijansko karavlo. "Pot ob Rapalski meji je veijetno med najbolj zanimivimi doslej odprtimi tematskimi potmi, saj večji del vodi po stari meji med Italijo in Jugoslavijo. Ob poti so vidni Številni mejniki oziroma konfini, kot jim tudi pravijo," je razložila Spela Odar. Posebnost te poti je tudi, da je večinoma speljana kot pešpot in le redkokje vodi po cestah. Zato je namenjena predvsem pohodnikom, saj večinoma ni primerna niti za kolesarje, je še dodala Odarjeva. Mateja Rant Oktobra ćht EI-ANTRA naslednji Hyundai! Zanesljivo najbolj ugodna ponudba omejene serije -izjemni prihranki prihranek 180.000 snr ♦ popietza paket opreme do 65.0(m SfT prihranek 150.000 srr ♦ bonus staro za novo do 130.000 SIT ♦ popust za paket oprerne do 67.000 SIT prihranek 250.000 srr + t)onus staro za novo 100.000 srr prihranek 250.000 SIT ♦ bonus staro za novo do 150.000 SrT ♦ popust za paket opreme do 92.090 SIT Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo igemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Vi % rs O CO (O Hyundai je DO raziskavi J.D. Pov.ef and Assoc.iiUes in revije Which? Car med najzanesljivejšiini avtomobili. un i a »o E «3 Ž £> O O HYunoni Poraba gonva: 5.7-9,01/lOOkm, emis^ CO2:13&-215 ftfkm. 0 < 1 ® Rodio Tfigiciv Prvi 9IQ/ GorenJ/ke*^ Prvi glo/ek GorenJ/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.0.0., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah; 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZVEDBO POSTOPKA RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM V LASTI OBČINE JESENICE Datum: 06. 10. 04 Številka: 462-24/2004 466-21/2004 Na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni 1st RS, št. 12/03), objavlja Strokovna komisija za izvedbo postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem v lasti Občine Jesenice naslednji: POZIV ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1 Predmet prodaje je stavbno zemljišče, po Razpisni dokumentaciji št. I, v lasti Občine Jesenice: pare. št.: 1384, njiva v izmeri 12 84 mS k.o. Jesenice pare. št.: 1385, njiva v izmeri 11 44 m^ k.o. Jesenice pare. št.: 1382/2, dvorišče v izmeri 73 mS k.o. Jesenice Cena za vsa navedena zemljišča skupaj je 26.400.556,00 SIT. Cena ne vključuje DDV (20%), ki ga plača kupec. Kupec nosi vse stroške pravnega posla. Zemljišča so naprodaj izključno kot celota. Predmet prodaje je stavba s pripadajočim zemljiščem, po Razpisni dokumentaciji št. II, v lasti Občine Jesenice: pare. št.: 252/2 k.o. Javorniški Rovt, stavbišče v izmeri 261 m^ Cena za stavbo s pripadajočim zemljiščem je 4.559.727,00 SIT. Cena ne vključuje davka na promet z nepremičninami (2%), ki ga nosi kupec. Kupec nosi tudi vse druge stroške pravnega posla. 2. V postopku lahko sodelujejo pravne osebe in samostojni podjetniki s sedežem v Republiki Sloveniji, ter fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, V postopku lahko sodelujejo samo osebe, ki bodo prevzele pripravljeno Razpisno dokumentacijo št. I. oz. Razpisno dokumentacijo št. II. Ponudniki naj predložijo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA ODKUP NEPREMIČNINE, z oznako razpisne dokumentacije, na vložišče Občine Jesenice ali priporočeno po pošti na naslov: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice. Na zaprti kuverti naj ponudniki navedejo tudi ime, točen naslov, ter mail pošiljatelja. » 3. Ob predložitvi ponudbe so dolžni ponudniki položiti varščino, kot garancijo za resnost ponudbe. Varščina znaša 10% od izklicne cene (brez davka) za nepremičnino, za katero kandidira ponudnik. Varščino so dolžni ponudniki virmansko vplačati na pod-račun EZR Občine Jesenice, odprt pri Banki Slovenije št.: 01241-0100007593, sklic 18 75400-7221002-00000004 s pripisom "varščina za javni poziv". Plačana varščina bo izbranemu ponudniku vračunana v ceno, neuspelim ponudnikom pa bo varščina vrnjena v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. 4. Dokazila, ki jih mora vsebovati ponudba, specifični podatki o zemljišču, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, ter posebni pogoji in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, kakor tudi merila za izbiro, so razvidni iz posamezne razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo lahko Interesenti dvignejo proti plačilu 5.000,00 SIT in sicer na Občini, Jesenice, v Kabinetu župana, vsak delovni dan, od 11. oktobra 2004 dalje. Plačilo za razpisno dokumentacijo je potrebno virmansko nakazati na zgoraj navedeni transakcijski račun, s pripisom - plačilo za Razpisno dokumentacijo, javni razpis. Kopijo virmanskega naloga ponudnik predloži ob dvigu razpisne dokumentacije. 5. Zbiranje ponudb: Rok za oddajo ponudb je ponedeljek, 25.10.2004, do 12.00 ure. O najugodnejšem ponudniku bodo ponudniki obveščeni v roku 10 dni od dneva odpiranja ponudb. Nepremičnine se prodajajo po načelu "videno -kupljeno". Uspeli ponudnik mora poravnati celotno kupnino v roku 8 (osem) dni od dneva podpisa pogodbe. Lastništvo in posest na prodanih nepremičninah preide na kupca s plačilom celotne kupnine. DDV, davek na promet z nepremičninami ter vse druge dajatve in stroške, povezane s prenosom, plača kupec. 9 OJ tj C $ o 4 ««V g (fl e CO C ■o £l O Občina Jesenice si pridržuje pravico, da v postopku javnega razpisa ne izbere nobene izmed prispelih ponudb, oziroma, da začeti postopek kadarkoli do sklenitve pravnega posla ustavi. Vsa dodatna pojasnila interesenti dobijo na Občini Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice, Kabinet župana, g. Anton Kovač, mbt: 031-300-292. ; Predsednik strokovne komisije Tomaž Vidmar GORENJSKI GLAS • 8. STRAN REPORTAŽA / info@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 Beograd se hitro razvija, a da se bo lahko primerjal s prestolnicami razvitih evropskih držav, mu še marsikaj manjka. Nekaj pa je kljub neprijetnim dogodkom v bližnji preteklosti ohranil - to značilno srbsko gostoljubnost. Ko sem bil nazadnje v Srbiji, je bil Beograd še glavno mesto tedanje socialistične in federativne Jugoslav^e, Slovenya ena od lojenih šestih republik in Kraixj pobraten z Zemunom. Od tistega obiska se ne spominjam veliko, vem, da sem prenočeval v hotelu Jugoslavija in da sem na sprehodu ob Donavi srečal Staneta Dolanca, ki je bil tedaj visok zvezni funkcionar. Slovenci v letih po osamosvojitvi in času notrai^jih trei^j v Srbyi nismo prav veliko turistično obiskovali nove Jugoslavije, tudi pot je bila precej zapletena, saj je bilo v državo dovođeno vstopiti le z vizo. V zadrtih letih se je juha v balkanskem kotlu le nekoliko ohladila, za prehod meje zadošča že potni list, in Srbija, še zlasti pa i\jeno glavno mesto, je spet postala zanimiva tudi za turistične obiske ali strokovne ekskurzye. w . »v . • "V -'"•i ' Prejšnji konec tedna se je ponudila priložnost in v prijetni družbi Članov gorenjskega društva kmetijskih inženirjev in tehnikov sem spet obiskal Beograd, tokrat kot glavno mesto Srbije, ene od dveh držav Državne v « skupnosti Srbije in Crne gore, naslednice nekdanje Zvezne republike Jugoslavije. Prehod slovensko-hrvaškc meje, ki je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo postala tudi njena zunanja meja, je ponudil pogled na "schengenski režim": dolge kolone tovornjakov in kontrolo, med katero sta carinika izvlekla iz avta, kije zapeljal na mejo, za cel kup torb, vrečk in zavojčkov, odprla pokrov motorja, svetila z lučjo pod blatnike ... Tale "Schengen" ni šala, pomislim, ko opazujem carinikovo vnemo in nemoč mladeničev. Brane Zadnikar s Cegelnice nas s svojim avtobusom varno vozi proti Slavonskemu Brodu in naprej proti Beogradu, cesta bratstva in enotnosti, zgrajena tudi z udarniškim delom slovenskih mlad-cevje izgubila nekdanji "nacionalni naboj" in postala običajna avtocesta, na kateri - tako kot v Sloveniji - pobirajo tudi cestnino. Potnik že sredi noČi opazi ob cesti polno pločevink, plastenk, vrečk in drugih odpadkov, podnevi je prizor še bolj obupen. Kaj pa.sanitarije na počivališčih? Ponekod so v redu, drugje se je bolje olajšati v naravi, kjer pa že tudi zaudarja. Kakšna razlika, denimo, z Avstralijo, kjer v enem mesecu skorajda nismo našli na tleh pločevinke in kjer so javna stranišča urejena za kulturno opravljanje tistih stvari?! Na hrvaško srbski meji pride policist v avtobus in pregleda vse potne liste. Nobene strogosti in mrkih pogledov, pogovarja se s potniki, se šali in pove celo to, kako je Vesna VuloviČ ob letalski nesreči na Češkem preživela padec iz višine veČ tisoč metrov. Za dobro jutro - snidenje z Beogradom, z mestom, ki je med Slovenci vendarle zgubilo nekaj nekdanje spoštljivosti. Razumljivo: dolga leta nam je odločilno krojilo delo in življenje, zdaj je Beograd zamenjal Bruselj. Vseskozi pogledujem naokrog, želim se prepričati, koliko so v spomin na bombardiranje Beograda pred petimi leti mestu še vidne posledice bombardiranja pred petimi leti. Nič posebnega, v dveh dneh "kroženja" po Beogradu opazim štiri stavbe, ki Še kažejo podobo vojnih časov: dve policijski stavbi, kitajska ambasad^, stavba ob obnovljenem hotelu Jugoslavija Življenje za 42 tisoč tolarjev Kako živijo v Srbiji, v Beogradu? V časopisu Danas preberem, da je avgusta povprečna plača v gospodarstvu znašala 13.220 dinarjev, v negospodarstvu 14.182 dinarjev, v tobačni i / » '. 'i . ♦ v y .-'y-iy^j-v Pravoslavna cerkev Svetega Sava Gorenjska skupina v Beogradu industriji, na primer, pa kar 41 tisoč dinarjev. Če upoštevamo, da srednji tečaj dinarja znaša (po tečajnici Banke Slovenije) nekaj manj kot 3,2 tolarja, to pomeni za gospodarstvo povprečje okrog 42.300 tolarjev in za negospodarstvo blizu 45.400 tolarjev. Avgusta so drobno prodajne cene, ki so merilo za inflacijo, porasle v primerjavi z julijem za 0,6 odstotka. Inflacija je v prvih osmih mesecih porasla mesečno v povprečju za 0,9 odstotka, ob takšnem nadaljevanju bo ob koncu leta 11-odstotna ali celo manjša, kot so pričakovali. Zadovoljstvo ob letošnji 6,9-odstot-ni rasti kmetijske in industrijske proizvodnje jim grenijo draga posojila, velik zunanjetrgovinski primanjkljaj, pomanjkanje obratnih sredstev in pretežka davčna bremena. Na vsakem turističnem potovanju rad obiščem tržnico, tam začuti popotnik tudi utrip mesta. Beograjska ni nobena izjema, na tleh sedeča starejša moŠki in ženska prodajata šipek in me že cukata za rokav, če bi jima za to, ker sem ju fotografiral, lahko dal nekaj dinarjev. Spretno se izvi-jem, češ - naredil vama bom reklamo in bo več posla. No, ja! Tržnica je dobro založena, letina je bila očitno dobra. Krompir in čebulo prodajajo po 20 dinarjev za kilogram, zelje je po 15 dinarjev, paradižnik od 10 do 30, česen po 30, grozdje okrog 50 dinarjev, jogurt 9, mleko 26 dinarjev - in tako dalje. Ogledali smo si tudi nekaj* mesnic na tržnici, eden od Gorenjcev, ki se spozna na te reči, je le pripomnil: v Sloveniji bi inšpektorji vse po vrsti zaprli. Volitve in Džajićev odstop V nedeljo niso bile volitve le v Sloveniji, ampak tudi v Srbiji, kjer so v drugem krogu lokalnih volitev volili "gradonačelnika" Beograda, Niša, Novega Sada in Kragujevca, predsednika 145 občin in 60 poslancev vojvodinskega pokrajinskega parlamenta. V Beogradu sta se "spopadla" Aleksandar Vučić (Srpska radikalna stranka) in Nenad Bogda-novič (Demokratska stranka), ki sta s številnimi plakati na stenah, plotovih in drogovih pomembno zaznamovala aktualno beograjsko dogajanje. In še o nečem se je minuli konec tedna veliko govorilo v Beogradu? O tem, daje predsednik nogometnega kluba Crvena zvezda in nekdanji odlični nogometaš Dragan Džajič odstopil, ker je klub v dveh tekmah kvalifikacij UEFA prejel devet golov, dal pa nobenega. Džajič, ki je v klubu preživel dvainštirideset let, je v tekmah stavil na mlade in nadarjene nogometaše - in izgubil. Podpisi proti Mercatorju Med ogledom Beograda smo videli tudi novi Mercatorjev trgovski center in se hkiati prepričali, da Mercatorju pri prevzemanju tretjine delnic C Marketa, največje srbske trgovske živilske verige, ne bo lahko. "Najboljši sosed" je namreč minuli teden dobil še drugega tekmeca oz. še en srbski konzorcij podjetij, ki želi zaščititi srbsko gospodarstvo in njegove ekonomske interese. Pa ne le to: po beograjskih ulicah zbirajo podpise proti prodaji delnic C Marketa slovenskemu trgovcu. Na enem od teh mest sem prisluhnil tudi ostrim komentarjem, češ: "Slovenci so nam razbili Jugoslavijo, zdaj pa bi nam radi še podjetja." In še: "Mercator bo prodajal le slovenske izdelke, srbskih pa ne. Naši delavci bodo ostali brez služb." Brez cvetja in solz Kdor ni bil v Hiši cvetja na Dedinju, kjer so posmrtni ostanki maršala Tita, ni bil v Beogradu, slišim komentarje. Od Titove smrti 4. maja 1980 do danes jo je obiskalo 17 milijonov ljudi, v najboljših časih tudi 12 do 15 tisoč na dan. Na Čase, ko so se na Dedinje zgrinjale množice ljudi (s cvetjem v rokah in solzami na očeh), spominjajo še talni smerokazi na asfaltirani poti - po eni smeri gor in po drugi dol. Letos je Hišo cvetja obiskalo že 25 tisoč ljudi, do konca leta bo obisk presegel trideset tisoč. Približno tolikšen bo tudi obisk v bližnjem muzeju, kjer so na ogled darila, ki jih je Tito prejel med svojimi številnimi obiski doma in v tujini. Beograd je ohranil Hišo cvetja, odrekel pa seje Titovi ulici, nekdanjo ulico Maršala Tita je zamenjala Ulica srbskih vladarjev. Na prelom s socialistično preteklostjo kaže tudi preimenovanje Marx-En gel s ove ulice. Računalniška pesem zvonov jih pravoslavnih cerkva na svetu zbuja pozornost tudi med turisti. Zgrajena je v srbsko bizantinskem slogu, dolga je 91 metrov, široka 81, visoka 70, skupaj s križem 80 metrov. V njej je prostora za okrog dvanajst tisoč ljudi. Kupola je pokrita z bakreno pločevino, fasada je obložena s ploščami iz marmorja in granita. Na glavni kupoli je dvanajst metrov visoki in štiri tone težki križ, na malih kupolah je še sedemnajst manjših. V dveh zvonikih nad vhodom je 49 zvo- vne vojne so ga sezidali od osem do dvanajst metrov visoko, med vojno ga je za vozni park koristila nemška vojska, po vojni pa jugoslovanske in sovjetske enote. Cerkev seje potem zelo prizadevala za nadaljevanje gradnje, po več kot osemdesetih poskusih je dovoljenje za to dobila šele pred devetnajstimi leti. Do začetka devetdesetih let so cerkev dali pod streho, v obdobju razpada nekdanje Jugoslavije in vojne so dela spet prekinili in jih nato nadaljevali šele leta 2000. "Hram" je zunaj končan, zdaj urejajo notranjost. Težki gradbeni stroji so brneli tudi v soboto, med kupi materiala smo opazili hotaveljski marmor. Družba Marmor Hotavlje je v časih, ki Slovencem v Beogradu in tedanji Jugoslaviji niso bili najbolj naklonjeni, uspela dobiti posel na mednarodnem razpisu v konkurenci štirideset ponudnikov. Od julija 2002 do sredine lanskega decembra so pod vodstvom Janeza Bizjaka in Andreja Roglja obložili zunanjost cerkve ter naredili tlake okrog cerkve in v bližnjem parku. Številke so visoke: 10.500 kvadratnih metrov vgrajenih plošč in 1.580 kubičnih metrov masivnih elementov. Ker so dela opravili kakovostno in dva tedna pred rokom, so na mednarodnem razpisu dobili Še dela v notranjosti cerkve, ki naj bi jih končali do konca prihodnjega leta. V nadaljevanju gradnje računajo še na dodatna dela. i. / Vi. ^ \r\ V HIŠI cvetja Zbiranje podpisov proti Mercatorju nov različnih velikosti, ki bodo ob pomoči računalnika zvonili različne melodije, vsak dan opoldne pa himno Svetega Sava. Cerkev Svetega Sava (Hram svetog Save), ki jo gradijo že od leta 1939 dalje, kot ena največ- Velik posel za Marmor Hotavlje Priprave na gradnjo "hrama" so se začele pred več kot sto leti. Ze leta 1895 so ustanovili Društvo za podizanje Hrama Svetog Sava, leta 1926 so razpisali natečaj za izdelavo idejnih skic, leta 1939 pa so blagoslovili temelje. Do začetka druge sveto- In kaj dodati za konec: Beograd je kljub nekaterim neprijetnim dogodkom v bližnji preteklosti tudi do Slovencev ohranil značilno srbsko gostoljubnost. To smo občutili povsod: na inštitutu za koruzo Zemun Polje, na farmi goved PIK Zemun, med vožnjo po Donavi in Savi, v hotelu, kjer smo za prenočišče in zajtrk odšteli štirinajst evrov, na Kalemegdanu, odkoder je lep razgled na sotočje Donave in Save... Cveto Zaplotnik li-.^' Petek, 8. oktobra 2004 OGLASI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN sporoča r-.. V « • «I.. I-i •rt«. ' < ' «X • > ^^ J. d on »v < f- O t .K ) r «'I liüi^ f; '•v. V' n - t • v A * ./■'■'v.- - . .i « • I * ' r Tk I SWEET VALLEY breskve 850 ml pločevinka namesto SIT m srr 190 €-,79 KORN-GOLD polnozmati kruh raz Ične vrste, v zavoju 500 g namesto SIT im SIT 166 €-,69 veljavne prodajne TASQUILLOS pivo s »Tequila« okusom 0,331 steklenica namesto SIT 23a .Mi SIT UJ .'iW • i 166 €-,69 iF .'< i. - —ÄS« namesto SIT 406 SIT 382 €1,59 Filetirane postrvi, prekajene v zavoju 125 g i \ \ A ' ^ « LACURA koncentrat za nego kože različne vrste, v zavoju 35 kapsu namesto SIT . • ^ X od 20 .09.04 fS^ '« IR/ 'i •' Hofer P/ •. > » » SIT 717 €2,99 4» rs l.M I K V 35 . r i' o « 1-. > • 4 * Croissants -pekovsko pecivo v zavoju 200 g namesto SIT 238 srr 214 €-,89 «Namesto** cene so bile do 18.09.04 naše veljavne prodajne cene, i CLIVIA tekoče milo s kremo različne vrste, 500 g plastenka namesto SIT 334 SIT \m 310 €1,29 BELLASAN rastlinska margarina 75 % sončničnega olja, v zavoju 500 g namesto SIT lao SIT 166 €-,69 [j 1* ~ v od 27 .09.04 ALINO Parboiled -riž v zavoju 1 kg I .J namesto SIT 23a SIT 214 €-,89 > • • u namesto SIT m ALINO SIT 166 €-,69 dolgozmati riž v zavoju 1 kg ür» »s Lun^K 'J f ALINO Basmati - riž v zavoju 1 kg « namesto SIT 3Sfi SIT namesto SIT m: 334 €1,39 SIT 430 €1,79 ALMARE repki rakcov Antarktičnega oceana 280 g lonček »Namesto« cene so bile do 25.09.04 naše veljavne prodajne cene. /, WWW. hofer at Hofer KG. A-d642 Sattledt. Hofer Straße 1 d 04.'' KINGS CROWN zeleni čaj ali ledeni čaj jagoda/kiwi 1,5 I plastenka namesto SIT m SIT 180 €-,75 ,< I KINGS CROWN ledeni čaj, breskva 1,51 plastenka namesto Sn* k* • SIT 180 €-,75 KINGS CROWN ledeni čaj, limona 1,51 plastenka namesto SIT m SIT 180 €-,75 um M t \ GOLDLAND jabolčni ali ribezov sok, gaziran 1,5 I plastenka namesto SIT FRANK S Popcom USA -slana koruza za pripravo v mikrovalovni pečici v zavoju 100 g namesto SIT SIT 118 €-,49 »Namesto« cene so bile do 02.10.04 naše veljavne prodajne cene. Hofer Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Kavcije za steklenice ni. Cene vsebujejo vse davke. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju! k Je dan (sploh) lahko še lepši? Imeli so se Radovljica - Linhartov trg so v soboto popoldne predramili iz sna otroci in starši, ki so si ogledali stare rajalne in gibalne igre za otroke, poslušali pravljico in se udeležili ustvarjalnih delavnic. V preddverju graščine je bila krstna predstava Požrešna grofica, ki jo je prav za to priložnost napisala Polona Škri-i\jar, v njej pa so zaigrali člani Otroške gledališke skupine LUNA iz Lancovega. To je bil živahen uvod v praznovanje Tedna otroka, hkrati pa tudi slovesen zaključek poletnih ustvarjalnih delavnic, poznanih pod « _ imenom Popoldnevi z(a) Josipi-no. "Želim si, da bi nekoč videla na Linhartovem trgu polno mladih ljudi, ki se igrajo," je povedala Alenka Bole Vrabec, v. d. direktorice Linhartove dvo- rane. Prav na njeno pobudo so tudi nastali posebni popoldnevi, ki so dobili ime po znani radov- ljiški dobrotnici Josipini. Suzana P. Kovačič, foto: Tina Doki Goreiya vas - V ponedeljek zvečer so se ljubitelji zabave in piva Še zadnjič v šestih dneh srečali pod priložnostnim šotorom gostilne Pr' sedmič v Gorenji vasi ter skupaj ugotovili, da je bil letošnji vstop v prvi pravi jesenski mesec za večino uspešen. Ni jim bilo treba v München na tradicionalni oktoberfest, ampak sp si ga privoščili kar v domačih krajih. Gostitelja Lojze in Tatjana ter kuharji in natakarji so -oblečeni v oktoberfejstovska ob-lačila - stregli vse, kar je moč dobiti tudi v nemški različici gorenjevaškega oktoberfejsta: od piščanca, svinjskih rebrc, krače in seveda "superc", glasbeniki, med njimi tudi domači študentje, pa so skrbeli za odhč-no vzdušje. Res, da pivci piva te dni niso veliko varčevali, res pa fejst 99 V Gorenji vasi je bilo te dni pravo oktoberfejstovsko vzdušje. je tudi, da bi morali za liter pivca v nemški pivski prestolnici seči v žep približno enkrat globlje (za "superco" v Münchnu je bilo letos treba odšteti dobrih 7 evrov), kot so v domaČi gostilni. Pa še pot je bila veliko krajša ... Vilma Stanovnik 1 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 Mešani pevski zbor Musica Viva gostoval v ZDA Američani navdušeni nad slovensko pesmijo Hiša izsanjanih podob Eno najbogatejših pevskih sezon v svoji zgodovini je zbor Musica Viva zaključil z izidom zgoščenke in gostovanjem v ZDA. Kraiy - Konec septembra so se polni vtisov s Štirinajstdnevnega gostovanja v ZDA vrnili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Musica Viva s Priniskovega v Krai^ju. Pryateljevai\je z zborom Mosaic Harmony so oplemenitili s štirimi nastopi v Washingtonu in New Yorku, ter si v nada^evaixju privoščili še turistični del po zahodni obali in nacionalnih parkih. že V tem mesecu jih čakajo novi pevski izzivi. Pot v ZDA so pevke in pevci MePZ Musica Viva zaceli snovati že marca lani, ko so v Sloveniji gostili Mešani pevski zbor Mosaic Harmony iz Severne Virginije. "Naš nekdai\ji pevec, ki pozna ljudi iz ameriškega zbora, je lani predlagal, naj Američane po turneji po Nemčiji sprejmemo za nekaj dni tudi v Slovenijo. Tako smo v goste sprejeli skoraj šestde-setčlanski zbor, ki je imel tudi tri koncerte v Adergasu, Stra-žišču in Ljubljani, in predvsem stkali številne prijateljske vezi z njimi/* je povedala Milica Žagar, tajnica in ena najbolj dejavnih članic Musice Vive. Zbor, v katerem so člani pripadniki sedemnajstih ver, različnih barv kože in iz različnih krajev Severne Virginije, nadaljuje duhovno tradicijo Martina Lutra Kinga, tudi zato'je njihovo geslo in neke vrste zborovska himna Združeni v eno (Make Us One). "Odlično sta se razumela tudi oba naša dirigenta Tomaž KukoviČ in Peter North, zato niti ni bilo vprašanje, da Američanom vrnemo obisk. Največji naš problem je bil predvsem velik finančni zalogaj, saj so ob nekaj sponzorjih stroški za našo pot v največji meri ostali na naših plečih," razmišlja predsednik zbora Emil Leon Sekne. Tako se je na pot odpravilo 30 pevk in pevcev, dirigent Tomaž KukoviČ ter korepeti-torka, pianistka Ana Kokotec. Odločili so se, da bodo na oni strani luže predstavljali samo slovensko pesem. "Program smo začeli pripravljati že lansko pomlad, odločili pa smo se za slovenske pesmi različnih pokrajin, tako ljudske kot umetne, posebej za nastop v Na novi zgoščenki MePZ Musica Viva z naslovom "Čej so tiste stezice" je dvajset pesmi iz bogate slovenske zborovske zakladnice od priredb ljudskih pesmi, kot so Nmau črez jizaro, Oj, te mlinar, Dajte, dajte do Serbotnjakove Kraška Jesen, Ipavčeve Da sem jaz ptičica in zabavnih, kot sta Sepetovi Brez besed in Poletna noč. baziliki National Shrine pa smo pripravili tudi sedem cerkvenih pesmi," je povedal dirigent Tomaž KukoviČ, ki bo letos Musico Vivo vodil že četrto sezono. S tem namenom je tik pred odhodom izšla tudi zgoščenka Čej so tiste stezice. "V studiu 14 Radia Slovenija in v osnovni šoli v Predosljah smo posneli 20 slovenskih pesmi, ljudskih, umetnih, tudi kakšno iz zlatih let naše zabavne glasbe. In te pesmi smo tudi z uspehom predstavljali v Ameriki," meni Sekne in dodaja, da so se Američani na koncertih vselej zelo zanimali za ploščo. Prav tako so z navdušenjem sprejemali slovensko pesem, čeprav niso razumeli niti besede v našem jeziku. V Washingtonu so nastopili trikrat, v gosteh pri Mosaic Harmony, v baziliki National Shrine,'največji v ZDA in šesti največji na svetu ter za humanitarne namene za organizacijo Habitat. V New Yorku pa so v cerkvi Cirila in Metoda zapeli Slovencem v Ameriki. "Eno najlepših doživetij je bil tudi ogled baptistične maše, ki je čisto nekaj drugega, kot so verski obredi v naših cerkvah," pripoveduje Milica, Tomaž, ki se je še posebej zavzel za obisk take maše, pa dodal, da je to pravzaprav več kot tri ure dolg šov s petjem, osebnimi izpovedmi, pridigami in podobnim ... Po Washingtonu in New Yorku je pevke in pevce vodil dolgoletni napovedovalec radia Glas Amerike, še vedno zelo vitalni 82-letni Stane Šu-šteršič, zborovci pa so turizmu posvetili predvsem drugi teden bivanja v ZDA, ko so obiskali Los Angeles, Las Vegas in Štiri večje nacionalne naravne parke. "Poudariti je potrebno, da smo kot zbor vseskozi delovali zelo složno in zavzeto. Veseli me, da se v zboru dobro razumemo, kljub generac^skim razlikam in različno dolgemu stažu v njem," je zadovoljen Tomaž KukoviČ, ki že gleda na prve nastope v novi sezoni. Tako jih 16. oktobra Čaka tradicionalni nastop ob prazniku KS Primskovo, 23. oktobra bodo gostovali v Šempetru pri Novi Gorici, pripravili bodo koncert za sponzorje, v novembru pa bo na vrsti zelo zahteven nastop na prvem regijskem zborovskem tekmovanju, od koder si bo najboljši zbor pridobil vstopnico za Našo pesem v Mariboru drugo leto pomladi. "Razmišljamo pa tudi o novih poteh po svetu, v mislih imamo Wales, pa čez dve leti novo srečai\je z Mosaic Harmony v Budimpešti, proslavili pa bomo tudi našo šestdesetletnico, ki nas čaka leta 2006," je še dodal predsednik Emil Leon Sekne. Igor Kavčič Rdeča pokrajina, 2003, platno, 90 x 115 k Jesenice - V galeriji Kosove graščine so v petek odprli razstavo akademske slikarke, mag. Klementine Golija. Tako v slovenskem prostoru kot v tujini prodorna slikarka se tokrat predstavlja z deli iz cikla Sanje za dušo, ki je v središču njenega likovnega ustvarjanja zadnji dve leti. Kot je k razstavi dejala likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe, se Golijeva tudi tokrat ni odrekla preverjenemu osebnemu načinu likovnega izražanja - svežim barvam, kolažiranju z različnimi papirji in risbo na slikah. Njena abstraktna krajina je hkrati odraz njenih intimnih doživljanj. Klementina Golija ima namreč dovolj poguma in samozavesti, da si upa slikati o svoji sreči, o radostih, ki jih ponuja življenje, hkrati pa so njene poetične slike široko odprt likovni nagovor, v katerega opazovalec lahko umesti tudi svoje predstave, želje in svoje - sanje za dušo. Razstava bo na ogled do 29. oktobra. I. K. Svetlobni zapisi življenja MePZ Musica Viva je čez lužo ponesel slovensko pesem Starološka cerkev ponoči, 1999. Škofja Loka - Včeraj zvečer so v Domu na Fari v Stari Loki odprli razstavo fotografij domačina, člana fotokluba Anton Ažbe, Toneta Hiršenfelderja. Kot je k razstavi zapisal Alojzij Pavel Florjančič, so fotografije domačina iz Stare Loke, Prifarca Toneta Hiršenfelderja dobesedno "svetlobni zapis" njegovega življenja. Tone je namreč svojo fotografsko pot začel pred več kot tridesetimi leti, ko je tudi začel hoditi v gore skupaj s soimenjakom in sofaranom, akademskim kiparjem Tonetom Logondrom. Gore so ga zastrupile do te mere, da je poslal alpinist in bil tudi načelnik AO pri PD Škofja Loka. Fotografski aparat je seveda vedno "delovno potoval" z njim. Ko je srečal abrahama, je plezanje začel nadomeščati s smučanjem, na svojih fotografijah pa je ostrino skale zamenjal z mehko belino snega. Ob klasični fotografski angažiranosti pa je Tone na poseben način navzoč doma, v Stari Loki. Kot dodaja tudi njegov dober prijatelj Alojzij Pavel Florjančič, je prav njegovo subtilno zanimanje za bližnjo okolico tisto, zaradi česar ga gosti Dom na Fari. Ob fotografijah iz gora so prav motivi dogodkov in arhitekture v domači fari med udarnejšimi na tokratni razstavi, ki bo na ogled do konca meseca. L K. Jasna Paladin XIX. del Kamniški kurhaus v nadstropju osrednjega zdraviliškega poslopja so bila urejena večja in manjša stanovanja za zdraviliške goste - 12 sob in kabinetov z 19 posteljami. V spodnjih prostorih so bili kegljišče, več točilnic, društvena soba in v stranskih prostorih zraven plesne dvorane še soba z biljardom in čitalnica s številnimi časopisi in revijami. Marmor, biljard in klavir - to je le nekaj stvari, ki kažejo na to, da je Prašnikar svojim gostom želel ponuditi vse udobje. V zdraviliškem poslopju so se vrstili mnogi družabni dogodki; tu so prirejali koncerte, večkrat pa tudi plese, gledališke predstave, narodne veselice in besede. V istem poslopju je bila tudi zdraviliška restavracija, prav tako je bilo zdraviliško poslopje prostor, kjer je imel svojo ordinacijo zdravnik. Kurhaus je bil torej jedro zdravilišča in vsega dogajanja in zato ne preseneča, da se je nemška beseda za zdraviliško poslopje med ljudmi prenesla na celoten kompleks. Zdravilišče je poleg osrednjega zdraviliškega poslopja obsegalo tudi štiri vile, ki so jih verjetno zgradili okoli-leta 1890 (razen vile Neptun, ki je bila zgrajena že leta 1875), saj v literaturi iz leta 1885 vile še niso omenjene. Če je v začetnem obdobju zdravilišča zadostovala ponudba prenočišč le v zdraviliškem poslopju in vili Neptun, je Prašnikar pričakoval, da bo nova ponudba privabila več ljudi, in z gradnjo še treh vil je želel zagotoviti prenočišča gostom v sklopu samega kompleksa; v ta namen jih je zgradil na svojem velikem mekinjskem posestvu. Gostje so v njih najemali stanovanja za nekaj dni, za en mesec ali pa kar za celo sezono. Najznačilnejša, najbolj znana in tako tudi največkrat fotografirana je bila vila Neptun. Od vseh vil je bila najbližje zdraviliškemu poslopju, stala pa je v prijetnem okolju poleg ribnika. Vila je ime dobila po starorimskem bogu vode in morij, katerega kip je stal med stavbo in ribnikom. V njej so Zdraviliško poslopje Kurhaus, osrednja stavba v zdravilišču, po kateri je celoten kompleks tudi dobil ime. bila večja elegantna in komfortna stanovanja z verandami in balkoni in tudi posamezne sobe, ki pa so zaradi lege, ponudbe in visokih cen privabljale le najbogatejše goste. Zaradi svoje lege in oblike je stavba, ki sicer prezidana in močno spremenjena stoji še danes. Še dolgo nosila naziv "lepotica Kurhausa'\ Proti severu, ob izhodu iz zdraviliškega parka, sta bili vili Mlin in Luiza. ' w 9*f Si*' t Vila Neptun leta 1897 z ribnikom v ospredju - na razglednici je lepo viden tudi kip starorimskega boga vode in morij, po katerem je stavba dobila ime. V vili Mlin (Mühlhof) so gostom oddajali dve stanovanji s po dvema sobama in eno samostojno sobo. Za vsa stanovanja sta bili v uporabi skupna kuhinja in shramba, kot pa je razvidno iz cen, sobe niso bile tako razkošne kot v vili Neptun, saj so bile cene kar za polovico nižje. So pa v sklop vile Mlin sodili tudi opremljeni hlevi, v katerih so zdraviliški gostje lahko puščali konje in kočije, ki so jih pripeljali s seboj. JI Petek, 8. oktobra 2004 PREHRANA, GORENJSKI NAGELJ / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN KAJ BOMO KUHALI TA TEDEN Slovo od poletja Za vas izbira Danica Dolenc Zadnji leden lepih sončnih dni je bilo kot darilo narave po dokaj deževnem poletju, da se še enkrat ogrejemo pred hladno jesenjo. Bilo je kot nekakšen podaljšek poletja, "babje leto", kot pravijo na jugu, in če bo ob koncu tedna Še kakšen lep dan, izkoristite ga za piknik v naravi. Če ne drugje pa na balkonu. Zakurite žar, da bo zadišalo po oglju in si specite ribe, kakršne- koli, ali pa kaj drugega, kar imate paČ radi. Da bo spomin na letošnje morje, na počitnice na deželi. Naj bo to veselo dru-« ženje s prijatelji. Kakršenkoli režim nas že čaka pod novo vlado, se zavedajmo, da se bomo imeli lepo le, če si bomo sami znali narediti lepo. In dobra zdrava hrana in zmerna pijača je že tisto nekaj, kar nam lahko polepša dneve. Ribe pa le prid- Gorenjski nagelj ts p. Zun^j tudi pozimi Pod rokami Marije Keršič vse raste. - Foto: Gorazd Kavčič Marija Keršič s Kokrice ima na oknu petletne švicarske nageljne, nekoliko pod njimi pa triletne, ki bodo prišli na okno naslednjo pomlad. "Starih nageljnov letos ne bom več spravljala," nam je zaupala zgovorna Marija, ki nas je na vsak način želela prepričati, da bi posneli tudi njen kivi, obložen z neštetimi plodovi. Morda ob kakšni drugi priložnosti, zanimajo nas nageljni, smo jo potolažili. Za rože ima Marija Keršič očitno roke, kot se temu reče. Vršičke je pred leti dobila od prijateljice iz Kranja, jih potaknila in naslednje leto so nageljni že cveteli. "Radi imajo bolj težko zemljo. Za presajanje vzamem zemljo z vrta, kiji dodam le malo vrtnarske. Zalivam jih vsak drugi dan, najprej potipam, če je zemlja suha, šele potem zalijem. Gnojim z običajnim pripravkom za cvetoče rastline, kdaj pa kdaj vmes tudi za zelene. Ja, so bili tudi bolni. Napadla jih je plesen, proti kateri sem škropila s posebnim škropivom za nageljne. Rje pa k sreči letos ni bilo." Zanimivo je, da Marija Keršič nageljne prezimuje kar zunaj, na tleh ob hišni steni. Pokrije jih le z vrtnarsko kopreno. "Nageljni imajo radi mrzlo. Moja mama jih je včasih dala kar pod sneg," se spominja. Helena Jelovčan no jejmo. Nekje sem prebrala, da nam ribe in ribje olje najbolje pomagajo pri artritisu; če jih pridno jemo, ga ne bomo dobili, če ga pa že imamo, ga bomo s tako prehrano omilili, morda celo pregnali. Zato naj bodo ribe res vsaj dvakrat na teden na jedilniku. Juha iz cvetače 1 glavica cvetaČe, 3 dag masla ali margarine, 1 zvrhana Ilica moke, sol, malo muškatnega oreščka, žlica kisa ali malo limoninega soka, 2 žlici smetane. Cvetačo očistimo, razdelimo na cvetke in dobro operemo. V loncu razgrejemo maščobo, jo pomokamo in mešamo, da zlato porumeni, prilijemo dober liter vode in zavremo. Vložimo cve-tačne cvetke in jih skuhamo do mehkega, nato jih s penovko poberemo iz juhe. Juho zdaj precedimo, zlijemo tekočino v novo posodo, začinimo s soljo in z naribanim muškatnim oreš-čkom, z žlico kisa ali z limoninim sokom ter primešamo smetano. V juho spet vložimo cve-taČne cvetke, jo pogrejemo (ne vremo!) in ponudimo. Krompirjevi njoki s paradižnikovo omako In žajbljem 80 dag zamrznjenih krompirjevih njokov, 4 paradižniki, 6 dag surovega masla, sol, poper iz mlinčka, nekaj žajbljevih listov, 5 dag sveže naribanega parmezana. Paradižnike olupimo, jim odstranimo semenje ter jih narežemo na kocke. Čebulo olupimo in drobno nasekljamo. V kozici segrejemo 4 dag masla, na njem opražimo čebulo, da postekleni. Dodamo paradižnik, začinimo s soljo in poprom, premešamo in pokrito dušimo pol ure na malem ognju, da dobimo gostljato omako. Večkrat premešamo. Medtem po navodilih na vrečki skuhamo krompirjeve njoke. Posebej v ponvi segrejemo preostalo maslo, na njem opražimo narezane žajbljeve liste in jih na kratko opražimo. Dodamo skuhane in odcejene njoke in jih na hitro povaljamo v maslu, da se znova pogrejejo. Nato njoke porazdelimo po krožnikih, prelijemo s paradižnikovo omako, po-tresemo s parmezanom in ponudimo. Dokler le drži vreme, pecite ribe zunaj na žaru. Ne le, da so zares dobre, ker so dobro opečene, hrustljave, poseben okus in vonj jim da tudi oglje oziroma žerjavica. - Foto: D. D. Jabolčna pita Testo: 30 dag moke, 10 dag sladkorja, 10 dag skute, 1 pecilni prašek, I jajce, 3 žlice olja, 3 žlice mleka, 1 vanilin sladkor, naribana limonina lu-pinica in sok 1 limone. Nadev: I kg jabolk, sladkor in cimet po okusu, 10 dag rozin, namočenih v rumu. Iz vseh navedenih sestavin za-mesimo testo, ki naj počiva vsaj pol ure. Nato ga razdelimo na dva dela; vsakega razvalja-mo v velikosti pekača. En del damo na dno namaščenega pekača, ga potresemo z nadevom, pokrijemo z drugo polovico testa in spečemo. Nadev: jabolka olupimo in narežemo na tanke krhlje, dodamo nekaj žlic vode, malce podušimo na malem ognju, da se zmehčajo, posladkamo, posujemo s cimetom, dodamo rozine, premešamo in nadevamo po testu. 4 Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: juha iz cvetače, na žaru pečena piščančja bedra, pečen krompir s kumino, bučke v omaki, mešana solata, grozdje; Večerja: mesni sir, pečene paprike, zrnat kruh. Ponede^ek - Kosilo: polnjene paprike, pire kiompir, endivija s paradižnikom v solati; Večerja: široki rezanci z maslenimi drobtinicami, slivov kompot. Torek - Kosilo: zdrobova juha, polnjene bučke, kumarice s krompirjem v solati; Večerja: krompirjevi njoki s paradižnikovo omako in žajbljem, paradižnik v solati. Sreda - Kosilo: polnjeni kalamari, zelenjavni riž, endivija s krompirjem; Večerja: telečja ali zajčja jetrca z jajci, kruh, jogurt. etrtek - Kosilo: ričet z zelenjavo in govedino, palačinke s skuto in rdečimi jagodami; Večerja: zelenjavna enolončnica s hrenovkami, zrnat kruh. Petek - Kosilo: postrvi na žaru, jajčevci na žaru, endivija s krompirjem v solati; Večerja: prosena kaša s praženimi gobami. Sobota - Kosilo: goveja juha z rezanci, govedina v paradižnikovi omaki, pečen krompir z rožmarinom, mešana solata, jabolčna pita; Večerja: narezek s sirom, pečene paprike, črn kruh, grozdje. Rodio Tri^lciv® 5TERC0. RD9 na tr»kw>c^ 96,0 G01RENJSKA Drage gospodinje, spoštovani gospodinjci! Verjetno ste spregledali naše obvestilo pred dvema mesecema, da bomo za letošnji Glasov letopis zbii'ali recepte zajedi s kranjsko klobaso in s svinjskim mesom, kot so pečenke po starem in po novem, enolončnice in podobno. Seveda pa bodo tudi prišli prav vsi stari recepti za pripravo jedi iz zelja in repe, sladke ali kisle, ki gredo najbolje h kolinam. In ker bo december tudi čas kolin, bomo radi objavili tudi recepte za domačo pripravo krvavic in pečenic. Pohitite, lepo prosimo, kajti mudi se. Zadnji datum je 15. oktober. Lepo pozdravljeni! z zdraviliškim ; _r i*' f ___' .. « /S •SJ t sprostitev za 6 dni v Zdravilišče Laško Od 23. 10. do 29. 10. 2004 cena: 59.220 SIT Cena velja po osebi v 1 /2 sobi in ne vključuje turistične takse. V ceno so že vključeni vsi popusti. ... brezplačen avtobusni prevoz v obe smeri, namestitev v hotelu****, 6x zajtrk, 5x večerja v hotelu, 1x večerja na turistični kmetiji, kopanje, 1x dnevno vstop v fitnes in savno, polovična ročna masaža, joga, meditacija, barvna terapija, jutranja telovadba, popoldanska rekreacija v bazenu, aquaaerobika ... Postajališča avtobusa v soboto, 23.10.: Jesenice 10.00, Bled 10.20, Radovljica-10.30, Kranj 10.55. Mengeš 11.20, Domžale 11.30, Ljubljana 11.50, Trojane 12.40, Laško 13.10 Inf. in rez. 03-7345-248, www.zdravilisce-lasko.si, zORA^LtŠČE e-mail: info@zdravilisce-lasko.si LAŠKO L Zdravih^če Laško d d.. Zdraviliška 4. Laško ODDAJTE NEVARNE ODPADKE • OKOUU PRIJAZNO Komunala Kranj bo 11. oktobra začela z AKCIJO ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV. Akcija bo potekala na območjih Mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Naklo, Preddvor, Šenčur in Jezersko. Zbirali bomo zdravila, čistila in kozmetiko, škropiva, ostanke barv in lakov, lepila, odpadna jedilna in motorna olja, baterije, akumulatorje in podobno. Zbiranje in prevzem odpadkov iz gospodinjstev je BREZPLAČMO. Odpadkov iz poslovnih dejavnosti ne bomo sprejemali. Akcija bo potekala po naslednjem razporedu: NAKLO Parkirišče - Gasilski dom Naklo _ - _- _ _____ 1 11.10. i 13.- 18. ure PREDDVOR t Parkirišče pri Jelovici 12.10. i 13.- 18. ure CERKUE 1 Makadamsko parkirišče nasproti bivše 1 občinske stavbe (Krvavška cesta 18) 1 1 1 1 4 13.10. i 1 13.- 18. ure ŠENČUR < Šenčur - zgornje parkirišče pri pokopališču j 1 Voklo - parkirišče za Gasilskim domom 14.10. i 1 14.10. 1 13.-16.- 16. ure 19. ure JEZERSKO Zbirni center Remont 1 15.10. i 1 13.- 18. ure KRANJ - PLANINA 1 Parkirišče- Športna dvorana Planina 18.10. i 13.- 16. ure KRANJ - ZLATO POUE v < Kidričeva cesta pri trgovini Živila 18.10. i 1 16.- 19. ure KRANJ - ŽABNICA 1 Parkirišče ob rokometnem igrišču 19.10. 1 13.- 16. ure KRANJ - STRAŽIŠČE Škofjeloška v križišču z Delavsko cesto 19.10. i 1 16.- 19. ure KRANJ - BESNICA ' -- "" ■ ■ " - M - . .. , , ,—.„,. -- 1 Parkirišče pred Pošto 20.10. 1 » 13.- 16. ure KRANJ - OREHEK - DRULOVKA Parkirišče TC Živila Drulovka 20.10. 1 16.- 19. ure KRANJ - ČIRČE Parkirišče pri nogometnem igrišču 21.10. I 1 13.- 16. ure KRANJ - BRITOF 1 Parkirišče ob nogometnem igrišču 21.10. 1 16.- 19. ure > o C KRANJ - KOKRICA 1 Parkirišče pred Domom krajanov 22.10. i 1 13.- 16. ure •o s KRANJ-TENETIŠE Parkirišče pred Domom KS ("Orli") 22.10. 1 16.- 19. ure o 6 "O C Vabimo in pozivamo občane, da se udeležite akcije zbiranja nevarnih odpadkov in odložite nevarne odpadke na varen in okolju prijazen način. Hvalal IV £ A S GORENJSKI GLAS •12. STRAN NOMINATOR / gorazd.sjnik@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 ii-'' ■ ■ Gorazd Sinik nominator. Totalna revolucija! Da ne bo pomote, ne gre za rezultate volitev. Gre za novo reklamno akcijo našega nacionalnega mobilnega operaterja, ki je začela nagovarjati sočasno z obrazi politikov. "Pokaži pravi obraz" so skozi srp in ne kladivo, skozi Lepeni, lepem zaselku blizu Bovca, so leta 1998 na pomoč priskočili v družbi BTC in jim skupaj s Še 15-timi donatorji omogočili, da njihov dom spet stoji. Pred dnevi smo Hostner-jeve: Aleksandra, Tino, mamo Jasmine in očeta Jožeta po- —nr'::;^: QSM evoluctt" M ! _ Janez Ažman mobilni aparat, naslovili nov študentski paket. In študentski obraz je za reklamo nastavil Janez Ažman iz Struževega, "model" v pravem pomenu besede. Imidž fant, ki v vsaki družbi vzbudi pozornost. Očitno je prevzel tudi snovalce reklamne akcije in Mobitelovega imidž fotografa Tomaža Gregoriča. Ko so Janeza nalepili po naši predvolilni državici, je prejel vsaj toliko klicev, kot bi zmagal, recimo na volitvah, haha. V spremno besedilo so snovalci "totalne revolucije" zapisali, da se je za večino stvari v življenju treba boriti. Tudi za pozornost fanta ali naklonjenost deklet. Zanimivo, kaj. Nekatere stvari pa pridejo same od sebe, nago- novno obiskali. Veseli, ker njihov dom ni bil potresno prizadet, veseli njihove prijetne energije in bili ob domačem žganju deležni iskrene zahvale. Prijateljstva družine Hostner z nekaj novinarji in predsednikom uprave BTC-ja Jožetom Merma- lom. "Vsak Jože ima svojega patrona ali svetnika, vsi nagovarjamo enega, vsak od nas pa je po svoje patron," je bil dobre volje Jože Mermal, ko so prijateljsko stopili vkup, naš prijatelj, novinar Večera Jože Jerman in domačin Jože Hostner, gozdarski delavec z zelo spretno roko pri izdelavi dvakrat kuhanega. Ce bi ga starali v hrastovem sodu, bi lahko bil skoraj "konjak". In žganju bi lahko dali ime, Francozom podobno, Bovec ali Lepe na. "če se bomo sami sebi smilili, potem nima smisla, da dolino peljemo naprej,...." je bil prepričljiv Jože Mermal, ko je ob tej priložnosti s podžupanom Danijelom Krivcem izročil štirim družinam denarno pomoč za obnovo hiš. "S tem dejanjem rešujemo samo nekaj, je pa bolje kot nič. Smo na pravi poti in če bo tako, bomo dober narod,..." je bil spodbuden "patron" Jože, upajoč, da je to zadnja prenova na Bovškem. Razveseljevalo je vreme s sijajno jesensko podobo in svežim vonjem. Veselili so se tudi otroci bovške osnovne Šole. Ajda 2, balon družbe, ki pravi "to je moje mesto!", in je pred dnevi • • varjajo naprej. Pa je res prišlo samo od sebe. Potres na Bovškem. Prizadel je številne ljudi in razmajal njihove domove. In ljudje se borijo. Spet in spet. Družini Hostner v Jožeti - Jerman, Mermal in Hostner VRTIMO GLOBUS / Pierce Brosnan postal ameriški državljan Irski igralec Pierce Brosnan, najbolj znan po vlogi tajnega agenta Jamesa Bonda, je postal ameriški državljan. Brosnan, ki očitno ne mara politike sedanjega ameriškega predsednika Ge-orgea W. Busha, je pred dvema tednoma v Los Angelesu prisegel na ameriško zastavo, saj želi na prihajajočih predsedniških volitvah oddati svoj glas za demokratskega kandidata Johna Kerryja. 51-letni igralec, ki bo obdržal dvojno državljanstvo, je povedal, da si je v ZDA ustvaril novo življenje in identiteto, vendar bosta njegovo srce in duša za vedno irska. Novopečeni Američan se je po obredu odpravil domov v kalifornijski Malibu, kjer so ga žena in njuna otroka pričakali s torto, okrašeno z ameriško zastavo. Kadilci pogosteje smrčijo Skandinavski raziskovalci so v obsežni študiji, v kateri je sodelovalo 15.555 anketirancev iz Danske, Norveške, Švedske, Estonije in Islandije, ugotovili, da kadilci pogosteje smrčijo kot nekadilci. Aktivni kadilci imajo kar 17,1 odstotka večje tveganje, da bodo smrčali, pri pasivnih kadilcih je tveganje večje za 2,2 odstotka. Celo nekdanji kadilci, ki so kajenje že opustili, imajo tveganje večje kot tisti ljudje, ki nikoli niso kadili. Zanimiva je tudi ugotovitev, da kajenje veliko bolj vpliva na smrčanje kot debelost, ki to tveganje povečuje za 4,3 odstotka. Billy Joel se je poročil 55-letni ameriški glabenik Billy Joel se je minuli konec tedna poročil s 23-letno Kate Lee. Slovesnost je potekala v njegovi vili na Long Island v soju zahajajočega sonca. Za Joela je to že tretja poroka, vabilu seje odzvala tudi njegova nekdanja žena, manekenka Christie Brinkley in njuna hči Alexa Ray. Legendami pevec, ki se je lani zdravil zaradi alkoholizma in depresije, je ponovno srečen, prejšnji mesec je dobil tudi svojo zvezdo na hollywoodskem pločniku 'Walk of Fame' in se tako za vedno zapisal med slavne. Inteligenca staršev po rojstvu otroka pade Ugotovitve ameriških znanstvenikov z Univerze v Indiani, da se stopnja inteligence staršev po rojstvu otroka zmanjša, so presenetile novopečene starše. 173 parov, ki so pred in po rojstvu otroka opravljali inteligenčni test, so po rojstvu otroka na omenjenem testu dosegali slabše rezultate, nekateri celo 20 točk manj. Vodja študije dr. Hosung Lee razlaga, da gre najverjetneje za psihološke in ne biološke dejavnike, s tem pojasnjuje tudi nerazumsko obnašanje staršev, ki so pogosto prepričani, da je njihov otrok najpametnejši ali najboljši. V teku so že nadaljnje raziskave, v katerih ugotavljajo, če se proces obrne, ko otroci odrastejo. Gregor Trček in Jože Merma pokrila tržnico ter imela "likof' vodnega mesta Atlantis, je dvigovala otroke pod modro nebo. Na bovškem letališču so opravili še manjšo slovesnost. Krstili so nov, največji balon v Evropi, imenovan Ajda 3. V košaro balona sta prva sedla pilot Gregor Trček in Jože Mermal. Trk kozarcev in odprtje močnega plina, da je bila Ajda Še bolj ponosna in lepa. Prav danes, v petek, ko godujejo Simona, Tajda, Gitica, jutri ima god Abraham, praznuje Jože Mermal svojih prvih pel jeseni. Abraham. Čestitke, tudi njegovemu ''patronu". Prav tako patronu Martina Strela in njegovemu abrahamu. Minuli petek je na svoj rojstni dan, v družbi povabljenih, predstavil novo knjigo Velika modra reka, zapis dogajanja okoli Jang-ceja in plavanja v reki kitajske mitologije in vseh ponosov. če-prav je Martin "čistokrvni" Dolenjec, je s cvičkom nazdravil na Posavcu v Hramu Svetega JoŠta. Naj svojega "patrona" še naprej dobro nagovarja, kajne. Čestitke! Martin Strel "Modri preprosto uživajo!" je slogan novega magazina, revije Diners club Slovenije. Predstavitev so naslovili "nepozabno, žlahtno, izbrano, Severina, peni-na &Vi". Hm! Ja, na predstavitev DCM-ja so povabili in to uspešno, hrvaško estradno zvezdnico Severino Vučkovič. Saj veste, ne, po junijski internetni "predstavitvi" njenega posteljnega uživanja (nekje na hrvaškem morju in na ladji za milijon), je postala "Seve nacionale" še bolj popularna. Prvič v karieri sem - smo vsi podpisali dogovor, kako bomo fotografirali in kako uporabili slike. Če bi le še varnostniki podpisali, da se bodo znali Tomaž F. Lovše in Jerca Legan primerno obnašati. Minus diskoteki Global. In vsi dobri plusi za pripravo večera, družbi Tomaža F. Lovšeta in urednici nove revije Dinersa, magistri Jerci Legan. Z direktorjem in solastnikom družbe Tomažem Lovše- tom sta družno zarezala v prvi kos torte. Skozi predstavitev nas je odlično popeljala vedno šarmantna Saša Einsidler, pred leti zvezdnica naših teve ekranov. Z Jerco Legan, včasih odlično novinarko Studia City, sta imeli Saša Einsidler nekaj časa celo isto Šefinjo. In obe sta odšli novim podvigom naproti. Jerca se pripravlja na doktorsko nalogo in k pisanju knjige: "Joj, plave oke, plava ob-lekca. Fletna!" nagovorim tisti hip še poslovno resno Jerco Legan, stalno tarčo naših družabnih rubrik. Nasmejana odvrne: "Veš, da je stara 30 let, poročna obleka moje mame." Lepo. In smo dočakali. Prepotentni redaiji so šli na živce. Na oder je prišla po slabem letu, drugačna, s tremo, skoraj preplašena. Res! Severina nam pove, da ni nastopala zaradi objektivnih razlogov. V drugem "Štiklu" ji skoraj zmanjka besedila. Trema! Kar zasmilila se mije. Skoraj. Punca krasne odrske energije, spogled-Ijivka, polna seksapila, pa tako "zbegana", prestrašena. Pa ji je uspevalo. Meni pa nekaj seksi slikic. Dvigovala je glasba, njen dalmatinski temperament. Severino in nas. Ja sam djevojka sa sela, Dalmatinka in razživelo se je na plesišču, refreni so zveneli glasno. Fenomen hrvaške glasbene scene, ki "pali" tudi pri nas. Severinin honorar je ostal poslovna skrivnost. Severina na Severina Vučković CD-ju iz leta 1996 pravi "Moja stvar", Ja samo pjevam pa leta 1999, na katerem je Krivi spoj. Prav ladijski "krivi spoj" jo je naredil tako ranljivo. Tako žensko. Popularni "Štikl" Ante so preigrali skozi Kiss, mega zvezde Princea, in dokazali, da so zares izvrstni glasbeniki. Zares lep Spektakel. Še foto za spomin, seveda prek zvez in z odobritvijo menedžerja Tomislava. Čisto od blizu je drugačna. Še lepša, privlačnejša. Oči polne skrivnosti. Severina je preživela nekaj dni v Severina Ljubljani, posnela je glasbeni spot in bolj samozavestna pričakuje izid novega cd-ja. Nastop popularne Severine sta si privoščila mladoporočena Katarina in Andrej Meglič. Katarina trži BMW-je, Andrejeva družina MegliČ pa je na noge postavila Radio Gama MM in Katarina in Andrej Meglič družbo Telemach. Na Brdu pa sta si zaobljubila dolgo ljubezen. Med pomembnejšimi gosti je bila dama v rdečem usnju, prava dama, Mojca Osolnik, dolga leta šefinja kabineta dr. Janeza Drnovška. Mojca z znanjem in izkušnjami nadaljuje v NLB-ju. Mojca Osolnik Vedno jo je zanimivo srečati. Tovrstne večerno-nočne zabave vedno privabljajo lepa dekleta. Tudi stevardese naše Adrie. V rdeči oprijeti majici in z lepim nasmehom je bila Anita Fabjan iz okolice Kranja med najbolj opaznimi. Hm, lepo. Anita Fabjan Tudi naš časopis postaja opaznejši. Že nekaj Časa ga imate na voljo na letalih Adrie Airways. Pri povratku domov je lahko tudi Gorenjski glas prvi stik ob pogledu čez Koroško na lepoto Julijcev in Karavank,... II i petek, 8. oktobra 2004 RAZVEDRILO GORENJSKI GLAS • 13. STRAN G LOSA Volitve Za največje poražence letošnjih državnozborskih volitev bi prosto po Brechtu lahko rekli: Res. Postali so odvečni. Očitno zelo odvečni, kajti takšne razlike med favoritoma ni napovedovala nobena anketa javnega mnenja. Res je, da pri nas tako kot nikjer na tem ljubem svetu zaključujemo z javnimi anketami že kar cel teden dni pred volitvami, a vendarle. Tako velika razlika, ki je ni zaznal nihče, kar kliče po premisleku o verodostojnosti anket; kako nastajajo, kdaj nastajajo, na kakšnem vzorcu. Res je, da bi bolj zadele. Če bi jih opravljali nekaj dni ali kar samo en dan pred volitvami, a kaj, ko smo pri tem zakonsko očitno bolj papeški od samega papeža. Teden dni pred volitvami se morajo nehati. Menda tudi zato, ker številni neopredeljeni volivci zelo radi volijo imagovalce in potem to vpliva na volilni izid. Figo vpliva. Volivci se spreminjajo, prihajajo mladi. Dopovej jim, koga naj volijo? V skladu z današnjim časom, ko gre vse na hitro in vse na potrošniško, imamo veliko volivcev, ki ne bodo šli čisto nič vase in se potem odločili za stranko, ki da jim je ljuba, ampak volijo, če sploh volijo, zadnji hip in po trenutnem občutku. Tokrat so očitno rekli, dost' mamo teh starih, ki nič ne zrihtajo. In so jih pač odpikali. Naj poskusijo drugi, da vidimo. Takole streseš z roko - pa je. Res pa je seveda tudi, da take neznosne arogance, kakršna je HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min Pa m Oven (21.3.-21.4.) Končno boste naredili nekaj za sebe, pa naj bo to zaradi zdravja oziroma dobrega počutja ali pa nakupovanje novih jesenskih oblačil. To sta res dve skrajnosti, a vsakih pet minut bo dobrodošlih v vašem napetem, hitrem ritmu vsakdana. Bik (22.4.-20.5.) Ne morete iz svoje bikovske trde kože in zopet se boste vmešali nekam, kamor bi bilo vseeno, če se ne bi. Trenutno boste občutili zadovoljstvo, hkrati pa se boste spraševali o posledicah. Finančno stanje se vam bo malo zamajalo. Dvojčka (21.5.-21.6.) Pred vami so poslovni podvigi. Brez skrbi, vse boste dobro izpeljali, a ne bo šlo brez tega, da ne bi imeli občutka nepopolnosti in to pri zadevi, pri kateri ste najboljši. Nekdo, ki vas močno pogreša, vas bo poiskal. Rak (22.6.-22.7.) Zaključili boste z varčevanjem in se odločili za investicijo, a se vam v trenutku spremenijo načrti. Mnenja, ki jih boste iskali, bodo različna, zato bo odločitev na vas samih. Petek bo vaš zelo srečen dan. Lev (23.7.-23.8.) Na različne načine boste poskušali drugim, predvsem pa sami sebi dokazati, da ste sam svoj človek. Da se sami odločate in spreminjate smer poti, kakor se vam zdi najbolje. Poguma vam ne bo zmanjkalo, kar je najvažnejše. Devica (24.8. - 23.9.) Še ne dolgo nazaj ste se dolgočasili in se zaradi tega jezili, sedaj je vsega preveč in se vam počasi že zapleta, pa vam zopet ne bo všeč. Nikoli ne smete biti odvisni od dobre volje drugih, ampak samo od sebe. Tehtnica (24.9.-23.10.) Zmanjkovalo vam bo prostega časa in če boste hoteli imeti trenutek zase, se boste morali kar pošteno potruditi. Odvisno bo le, koliko vam bo vse skupaj pomenilo in da se boste odpovedali tistim stvarem, ki naj ne bi bile na prvem mestu. Škorpijon (24.10.-22.11.) Življenje se bo začelo obračati na bolje in v vsakem dnevu boste našli nekaj lepega, kar vas bo osrečilo. Tudi denarne skrbi bodo kmalu postale preteklost. Približuje se vam ljubezen in glejte, da ne bo šla mimo vas. k Strelec (23.11.-21.12.) Ves teden se boste morali odločati za pomembne zadeve. Nekatere bodo tudi take, ki ne bodo povezane z vami, a vseeno boste ključnega pomena. Velike misli boste imeli zaradi nekoga, ki vam je bolj pri srcu, kot si mislite. Kozorog (22.12.-20.1.) Kar ste sejali, boste v kratkem želi. Poslovni uspeh je nekaj, kar si zaslužite, zato ne bo potrebno, da bi imeli kakšno slabo vest, ko boste na svojem hrbtu začutili očitajoče poglede. Kakorkoli že, zmaga je vaša. Vodnar (21.1.-19.2.) Finančno ste si opomogli, a to ne pomeni, da vam sedaj ni treba nič delati. Potrebe bodo vedno večje, denar pa bo začel kopneti. Preden se zgodi kaj, kar vam ne bo všeč, to preprečite in se zavarujte z nadaljnjim delom. Ribi (20.2.-20.3.) Mislili boste, da ste čarodej in da ste lahko na več različnih mestih naenkrat. Še pravi čas se boste prizemljili in dodelili določene naloge tistim, ki imajo več prostega časa kakor vi sami. bila zadnje čase v oblastnih strukturah, ni bilo moč več prenašati. Da se visoka finančnica, ki nam na ekranih pamet soli o davkih, tik pred volitvami zaplete v lastno zemljiško korup-cijsko afero in si intrigantsko in s pomočjo najvišjih organov pridobi milijonsko premoženje -i nikome ništa. Že samo zaradi te nezaslišane afere bi morali pasti, kaj Šele kaj drugega! Da v Posočju ljudje malodane prosijo, da se zamenja arogantni vodja državne pisarne - pa se ne, le zakaj bi se; pa neznosno divje plače v javnem sektorju; pa varčevanje z medicinskimi aparaturami na račun bolnikov pa še in Še ... Boli glava, če pomisliš. Pri teh volilnih tehnikah, vključno z volilnim sistemom, ki ga imamo, ko volimo enega, dobi pa drugi, je zanimiv tudi volilni molk. Zato, ker se dan pred volitvami prav nič ne dogaja in novinarji vztrajno pazijo, da se ne bi pregrešili, napihujejo tiste kršitve volilnega molka do samega neba! Kaj zato, če nekdo vsem, kijih pozna ali ne, pošlje kakšno zafr-kantsko pošto, koga naj voli, kaj zato, če se kakšna regionalna radijska postaja spozabi in odvrti predvolilni spot in kaj zato, če se v nabiralnike Še vrže kakšna predvolilna plahta? Dobro, gre za kršitev, vendar ni treba zato tistega sekretarja na policiji do onemoglosti in vsakih pet minut vlačiti po medijih, ko revež že več ne ve, kaj naj reče, ko kot poulična lajna našteva tiste strašne kršitve volilnega molka. Vključno z ne vem kakšnimi denarnimi kaznimi. Kot bi šlo na življenje in smrt. Najbolj smešno pa je, da tudi volilni molk ni zapovedan po vsem svetu, kje pa! Marsikje, tudi v nekaterih evropskih državah, ga sploh ne poznajo. Na splošno volitve z vsemi temi tehnikalijami ta država jemlje res skrajno resno, saj se zdi, da je v zakonske norme o volitvah povzela vse, kar je najbolj drastičnega in omejujočega. Od neobjavljanja anket v tednu pred volitvami do volilnega molka, ko bi malodane vsi po Sloveniji morali hoditi kar po prstih. A vse to, tudi sam zapleteni volilni sistem, se bo z leti spremenil, saj prihajajo generacije, ki se jim bodo take omejitve in tako stopicanje po prstih smešno zdelo. Volitve ne bodo sveta krava, paČ samo eden izmed instrumentov, da ljudstvo zamenja oblast. Darinka Sedej J' ^ H'-.'-«, ' . TANJA JURKO je doma v Velenju, stara je 23 let in visoka 172 cm, sicer pa študentka. V prostem času ima prednost kolesarjenje, rada rola, pleše, plava in se poda na dolge sprehode. Želi si uspeti tudi kot fotomodel. Foto: Janez Pipan Na Gorenjskem pred 100 leti Andraž Kalamar Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 1. do 8. oktobra 1904 Priprave na Vegovo 150-letnico na Dunaju Dunaj, 7. oktober 1904 - Slavnostni odbor za prireditev Vegovega jubileja na Dunaju vabi vse slovenske pevce in pevke, bivajoče na Dunaju k pevskim vajam, ki se bodo začele ob Četrtkih v dvorani Slovenske besede na Fleischmarktu za ženske. Moške vaje pa bodo vsak petek v dvorani pevskega zbora društva zvezda na Ra-detzkystrasse. Slavnostni odbor pa ima seje vsak četrtek pred vajami v dvorani Slovenske besede, kamor so vabljeni vsi, ki bi radi kako drugače sodelovali pri prireditvi. Dne 16. novembra se bode vršila prireditev ob 150-letnici slavnega Vege v krasni dvorani hotela Zur Post. Slavnost obeta biti sijajna. Prvi sneg na Gorenjsicem Sneg je zapadel zadnje dni po veČ gorenjskih krajih. Kamniške in štajerske planine so vse bele, kakor tudi Krvavec pri Cerkljah in sosednje planine. Padlo ga je toliko, da bo se bo na višinah in osojah verjetno obdržal vse do pomladi. Celo na Jesenicah je padlo toliko snega, da se drži že kar nekaj dni in niČ kaj ne kaže, da bi ga kmalu pobralo. Poboj med Italijani na Hrušici Hrušica, 6, oktober 1904 - Med tujimi delavci na Hrušici je spet prišlo do hujšega pretepa. Tokrat pa se niso spopadli pripadniki različnih narodov, temveč so se kar med seboj pobijali Italijani. Najprej so se, kakor je v navadi, pošteno sporekli, nato pa spopadli Še s pestmi. Seveda pa so hitro imeli tudi nože v rokah in mesarili so z njimi tako spretno, da sta bila Pietri Piero in Pitro Bacconi na mestu zaklana in sta tudi že pokopana. Delavca Di Carlo in Capicci pa sta težko poškodovana in ležita v bolnišnici. Dva delavca, ki sta se tudi udeležila te zabave, pa so orožniki že zaprli. Svet pred sto leti Nova moda pri obedu London - V angleških visokih krogih je v veljavo stopila nova moda tudi pri slavnostnih obedih. Na gostijah po novem ne sedi več vsak moški gost na istem mestu. Vsak sedi tam, kamor je sedel le toliko časa, dokler ni končana prva jed, navadno juha. Potem zazvoni gospodinja na zvonec in vsak gost se pomakne za en prostor k drugi dami. To se godi tako pri vsaki naslednji jedi do konca obeda. Ta nova moda je jako koristna za ženske, saj jim ni treba vedno poslušati prismodarij svojih kavalirjev. Proračun mesta New York New York - New York je v zadnjih letih postal najpomembnejše mesto na svetu in je po moči že zdavnaj prehitel evropske prestolnice. Pri tem mu nedvomno pomagajo veliki prihodki, saj ima mesto za svoje delovanje več denarja kot marsikatera velika država. Proračun mesta New York za prihodnje leto znaša kar 106 milijonov dolarjev. Ameriška metropola torej izda za svoje delovanje in oskrbovanje trikrat toliko kot velika republika Mexico in več kot dvakrat toliko kot Kanada in Nizozemska. New York danes šteje 3,5 milijona prebivalcev, dosedanje najpomembnejše mesto na svetu London, pa 6,5 milijona, pa vendar izda London za svoje oskrbovanje za trideset odstotkov manj denarja kakor New York. Proračun Londona je namreč okoli 75 milijonov dolaijev. Napoleonova budilnica na dražbi Pariz - Med zapuščino v Parizu umrle princese Matilde, je bila tudi Napoleonova budilnica, ki bo te dni prodana na dražbi. Budilnico je izdelal leta 1810 za cesaija zlatar Abraham Brequet iz pozlačenega brona. Ima po osem kazalcev, ki zaznamujejo razne dobe lune, sekunde, minute, ure, dneve, mesece itd. Ta budilnica je menda Napoleona spremljala v vseh bitkah, še celo v Moskvi in Waterlooju. VIR: Goreiyec in Slovenski narod (Oktober 1904) ŠTIRI TACKE Ana Bester TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA • MOJA GORENJSKA! Težave z bruhanjem Psi bruhajo iz najrazličnejših vzrokov, lažjih ali zelo resnih. Bruhanje je refleksno dejanje, pri katerem se vsebina želodca izprazni skozi usta. Pojavi se, ko dražljaji iz telesa vzdražijo center za bruhanje, ki je del osrednjega živčevja.'Je eno izmed najzanesljivejših znamenj prebavnih motenj. Pes lahko izbruha hrano, prozorno tekočino, žolč, travo ah kri. Dokler je pes živahen in ima apetit, ni razloga za skrb, saj vsak, sicer zdrav ljubljenec, včasih izbruha deloma prebavljeno hrano. Prepogosto ali več dni trajajoče bruhanje pa ponavadi kaže na resnejše obolenje, ki potrebuje ustrezno zdravljenje. Psi, ki bruhajo že več kot en dan in ne jedo, potrebujejo pregled pri veterinarju. V primeru, da bruhanje traja že nekaj dni, se ve- terinar pogostokrat odloči za osnovne laboratorijske preiskave krvi, s katerimi lahko ugotovi vpletenost drugih organov, kot so na primer jetra, ledvica ali trebušna slinavka. Občasno se lahko veterinar odloČi tudi za preiskavo iztrebkov, s katero ugotovi morebitno prisotnost črevesnih zajedalcev. Zelo uporabna preiskava je tudi rentgensko slikanje, s katerim se odkrije tujke v črevesju ali želodcu. Psi, ki so bruhali le kratek Čas, imajo dober apetit in se dobro počutijo, ponavadi potrebujejo le simptomatsko zdravljenje, ki lahko traja le en do tri dni. V takšnih primerih se predpiše krajši post in sredstva proti slabosti. Nekaj dni se nadaljuje z dietno prehrano, nato pa se preide na normalno. Ves Čas naj ima pes na voljo vodo, razen če veterinar predpiše drugače. V primeru, da se bruhanje nadaljuje, oziroma je žival vidno bolna, je potrebno z infuzijami odpraviti in preprečevati dehidra-cijo. Skrbniki lahko bruhanje preprečijo tako, da svojim ljubljencem onemogočijo dostop do smeti, čistil, igrač, ki bi jih lahko pogoltnili ter s kakovostno hrano, pravi dr. vet. med. Boštjan Vidic iz veterinarske klinike v Ljubljani. a. ».sr« *!*> GORENJSKI GLAS «14. STRAN SPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 VATERPOLO S torkovo letno skupščino so pri Smučarski zvezi uradno zaključili sezono 2003/2004, alpski smučarji in smučarke pa se te dni že pripravljajo na skorajšnji začetek nove sezone. Ljublana, Kraixj - Z velesla-lomskima tekmama moških in deklet v Soldnu čez dobra dva tedna se bo začela nova tekmovalna sezona za naše alpske smučarje in smučarke. Te dni so tako fantje kot dekleta trenirali v Pitztalu, na prvi tekmi sezone pa naj bi barve Slovenije v moški konkurenci zastopali Aleš Gorza, Mitja Valenčič, Bernard Vajdič in Mitja Kune, med dekleti pa Tina Maze in na interni kvalifikacijski tekmi najboljša med trojico, ki jo sestavljajo Mojca Suhadolc, Ana Drev in Mateja Robnik in ki trenutno že trenirajo v Soldnu. Tudi moška veleslalomska ekipa s trenerjem Janezom Šmit-kom naj bi naslednji teden trenirala na prizorišču prvega letošnjega tekmovanja, medtem ko bodo Jure Košir, Rene Mle-kuž, Andrej Šporn, Mitja Dragšič, morda pa tudi Drago Grubelnik, ki ima težave s hrbtom, skupaj s trenerjem Jani-jem Hladnikom trenirali v Pitztalu. Razveseljivo je, da naj bi se smučarjem kmalu pridružil "hitri" Radovljičan Jernej Re-beršak, ki zaradi bolečin v kolenu ni mogel smučali, po uspešno prestani artroskopiji pa naj bi se vrnil v reprezentanco. Sicer pa so bili prav alpski smučarji tisti, ki so v minuli sezoni najbolj razočarali ljubitelje zimskih športov, čeprav je predsednik Smučarske zveze Slovenije Stanislav Valant na tokovi skupščini poudaril, da je bila lanska sezona za slovensko smučanje sorazmerno uspešna. Bolj seveda zaradi uspehov skakalcev, deskarjev, tekačev in še nekaterih, vsi najboljši (in prisotni) pa so na skupščini prejeli tudi priznanja. Tako je bil za najboljšega alpskega smučarja minule sezone izbran Drago Grubelnik (SB Branik), za najboljšo smučarko Tina Maze (SK Črna), za najboljšega tekača Nejc Brodar (ŠD Tekač), za najboljšo tekačico Petra Maj-dič (ŠD Atrans), za najboljšega biatlonca Janez Marič (TSK Bled), za najboljšo tekačico Andreja Mali (TSK Jub Dol), za najboljšega telemark smučarja David Primožič (TK Kranj), za najboljšo telemark smučarko Melanija Šobec (SK Branik), za najboljšega deskarja Dejan Košir (ASK Kranjska Gora), za najboljšo deskarko Metka Ba-šin (SBC Bled), za najboljšega akrobatskega smučarja Primož Vrhovnik (SD Vagabund), za najboljšo akrobatsko smučarko Nina Bednarik (ASK Slammer), za najboljšega v nordijski kombinaciji Mitja Oranič (SK Trifix Tržič), za najboljšo smučarko skakalko Monika Po-gladič (SSK Mislinja) ter za najboljšega skakalca in hkrati smučarja sezone pa Peter Zon-ta (SD Dolomiti). Peter si je kot najboljši zaslužil kip bloškega smučarja, kip bloškega smučarja pa sta ob zaključku tekmovalne kariere prejela tudi Alenka Dovžan (SK Jesenice) in Matjaž Vrhovnik (SD Krka - Rog) ter 70-letnik Miloš Kovačič, ki si je bloškega smučarja zaslužil za uspešno vodenje OK Planica. Miloš Kovačič, ki je lani odstopil iz mesta predsednika OK Planica tik pred zaključnimi pripravami na svetovno prvenstvo / ' -v Alenka Dovžan, ki je lani zaključila tekmovalno kariero, je iz rok predsednika SZS Stanislava Valanta dobila kipec bloškega smučarja. v Planici, se je za slovelo podelitev opravičil. Zato pa je ponosno priznanje za najboljši klub v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji prevzel predsednik kranjskega Triglava Jože Javornik. TSK Merkur Kranj je bil izbran za najboljši klub v smučarskih tekih, SK Branik v alpskem smučanju, SK Brdo v biatlonu, Telemark klub Kranj v telemark smučanju. SAK Kranj v akrobatskem smučanju in SKB Viharnik v deska-nju na snegu. Predsednik SZS Stane Valant je v roke segel tudi dobitnikom zlatih, srebrnih in bronastih plaket SZS, posebno priznanje pa je dobil SK Zagorje, sekcija za skoke Kisovec, za izgradnjo skakalnega centra. Vilma Stanovnik TAEKWONDO Brez Knavsa boj Italijo Slovenska nogometna reprezentanca se bo jutri v Celju v tretji tekmi kvalifikacij za SP za zmago udarila s sosednjimi Italijani. % Kranj - Naj spomnimo, da so naši fantje na prvi tekmi premagali Moldavijo s 3:0 (trije goli Mileta Ačimoviča), v Glasgowu pa so s Škoti remizirali z 0:0. Z Italijani je Slovenija nazadnje igrala v Trstu in zmagala z najtesnejšo razliko 1:0. Na tokratni tekmi na novem štadionu v Celju, ki naj bi bil v soboto poln, se reprezentanci ne bosta udarili le za prestiž. Zato bo pritisk na četo selektorja Braneta Oblaka hud, po njegO; vih besedah pa bi bil za mlade nogometaše celo poraz z golom razlike velik uspeh. "Sam pa s tem rezultatom ne bi bil zadovoljen. Zadovoljen sem le 2- zmagami," je še povedal prenovitelj slovenskega nogometa. Selektor ima nekaj težav v obrambi, saj seje Sandi Knavs poškodoval in ga na obeh tekmah (tudi z Norveško) ne bo. Zato je že na začetku priprav Oblak vpoklical vezista Zeljka Mitrakoviča iz edinega gorenjskega prvoligaša. Tudi tokratne priprave so nogometaši opravili na Brdu pri Kranju in na nogometnem igrišču v Šenčurju. Tokrat objavljamo še rezultate 8. kroga v 3. slovenski nogometni ligi: Bilje : Zarica 0:2, Jesenice : Slovan 0:0, Kalcer Vo-doterm : Portorož Piran 2:1, Šenčur : Avtodebevc Dob 4:0. V naslednjem krogu se bodo Šen-čurjani v gosteh pomerili z Radiem Krka, v nedeljo pa Kalcer gostuje pri Brdu, Zarica pa ob 15. uri gosti Jesenice. Lige Si-mobil zaradi reprezentančne tekme ne bo, edini gorenjski drugoligaš Triglav pa bo v nedeljo gostoval pri Aluminiju. Boštjan Bogataj, feto: Tina Doki Domačinom n^uvečji pokal Radovljica - Minuli konec tedna je v Radovljici potekalo odprto prvenstvo Gorenjske v taekwondoju. Na njem se je pomerilo kar 175 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore, Bosne in Hercegovine in Češke. Najprej so se pomerili najmlajši v kategoriji dečkov in deklic, kjer so se med gorenjskimi predstavniki z zmagami izkazali Žiga DvorŠak (forme, rumeni pas) in Tim Dešpoja (borbe -25kg) iz Taekwon-do kluba "Kwan" Jesenice ter Petra Fre-lih (borbe +55 kg) iz Taekwon-do kluba Radovljica. Med mladinkami, starimi-od 13 do 17 let, sta vso konkurenco ugnali Eva Baš (borbe - 60 kg) in Nika Plečnik (borbe - 48 kg), obe iz Taekwondo kluba Radovljica. Gorenjski tekmovalci in tekmovalke so osvojili tudi kopico drugih in tretjih mest, na veselje domačega trenerja Zeljka Gvoz-diča pa je Taekwondo klub Radovljica osvojil veliki pokal kot najboljši klub na tekmovanju. V.S. SAH HOKEJ Na vročih Jesenicah danes še Siavija Jesenice, Zalog - Minuli torek so bile na sporedu tekme inter lige, v Podmežakli pa je bil večni derbi med Acroni Jesenicami in ZM OUmpijo. Tekma je bila zvečine v znamenju rdečih, ki so na koncu zasluženo slavili s 6:0 (2:0, 1:0, 3:0). Za dodatno ogrevanje gledalcev so hokejisti poskrbeli tudi s provokacijami in pretepom (ter prekinitvijo), tako daje nekaj več kot 1300 gledalcev, zvečine navijačev Acroni Jesenic, ledeno dvorano zapustilo Še kako zadovoljnih. Priložnost za novo doživetje pa bodo imeli privrženci hokeja na Gorenjskem že danes, ko v Podmežakli ob 18. uri gostuje ekipa Slavije M Opti-me. Založani so sicer v svoji prvi letošnji tekmi inter lige s 4:3 (0:0, 3:0, 1:3) premagali DAC. Danes doma igra tudi ekipa ZM Olimpije, ki bo gostila moštvo Medveščaka. V državnem prvenstvu bo ekipa Acroni Jesenic jutri gostovala pri mladi ekipi HS Olimpija. V.S. Gorenjski derbi Krančanom Krai\j - V šestem krogu celoletne državne lige sta se srečali orenjski ekipi, domača ekipa S Tomo Zupan iz Kranja je gostila ekipo SD Gorenjka Lesce. Na šestih šahovnicah je minimalna zmaga pripadla ekipi iz Kranja. Obe ekipi se nahajata v sredini lestvice osmih najboljših ekip. O.O. TViglavani gostitelji lige prvakov Kranj - V Rimu je bil v začetku tedna opravljen žreb za nadaljevanje tekmovanja v ligi prvakov. Kranjskemu Triglavu je bila zaupana organizacija enega od štirih turnirjev, ki bodo potekali od srede, 13., do nedelje, 17. oktobra. Iz Štirih turnirjev se v ligo prvakov uvrstita po dve najbolje uvrščeni moštvi, tretje- in četrtouvrščeni moštvi bosta nadaljevali tekniovai\je v pokalu LEN Trophy, peto- in šestouvrščeni pa bosta zaključili z evropskim tekmovanjem. "Da smo dobili organizacijo enega od Štirih turnirjev v drugem predkiogu, sem zelo zadovoljen. Prav tako pa sem zadovoljen z žrebom. V skupini imamo Primorje z Reke, ki ga dobro poznamo, nekakšna neznanka je italijanski Pro Recco, poznamo pa dobro Gala-tasaray, s katerim smo igrali že v Budimpešti. Sedaj je priložnost, da se jim maščujemo za minimalen poraz. Znan nam je tudi grški Vo-uliagmeni, a smo dobili novice, daje v letošnji sezoni manj nevaren, kot pa je bil v preteklosti. Bolj neznan nam je tudi nemški Bayer iz Ürdingena, a bomo dobili podatke od Kopra, ki je z njimi igral v Istanbulu. Objektivno menim, da sta kandidata za vstop v ligo prvakov reško Primorje in italijanski Pro Recco. Naš trenutni domet na turnirju je tretje ali četrto mesto, ki nas potem vodi v pokal LEN Trophy. Če bi se ponudila Še kakšna večja priložnost, jo bomo pa seveda izkoristili. Igrali bomo pred domačim občinstvom, svojimi navijači, ki bodo v veliko pomoč," je po žrebu skupin za drugi pred-krog rekel Tomo Balderman, strateg našega državnega prvaka, kranjskega Triglava. Jože Marinček ODBOJKA Začetek v odbojkarskih ligah Krai>j - Jutri, v soboto, se začenja tekmovanje tudi v članskih odbojkarskih ligah. V prvi moški ligi bodo letos od desetih nastopile kar tri gorenjske ekipe in že prvi krog prinaša pravi derbi, saj se bosta ob 20. uri v športni dvorani v Kamniku pomerila Calcit Kamnik in ekipa Autocommerce z Bleda. Škofjeločani (Termo Lubnik), ki so se letos uvrstili v družbo najboljših, v prvem krogu gostujejo v Novem mestu. V prvi ženski ligi Gorenjska nima predstavnika, v drugi ženski ligi pa bo nastopila le ekipa Mladi Jesenice, ki v prvem krogu ob 19. uri v OŠ T. Čutar na Jesenicah pričakuje lanskega prvoligaša, ŽOK Ptuj. V 2. DOL moški je ostala ekipa Astec Triglav iz Kranja, ki v prvem krogu gostuje v Murski Soboti, novinci pa so odbojkarji Telemach Žirovnice, ki se bodo v OŠ Žirovnica ob 19. uri pomerili z Brezovico. V moški konkurenci 3. DOL zahod tekmujeta dve gorenjski ekipi - Elmont OK Gorje in UKO Kropa, obe pa sta v prvem krogu prosti, medtem, ko vseh pet gorenjskih ženskih ekip v 3. DOL igra doma - ŽOK Partizan Šk. Loka : HIT Nova Gorica II (OŠ Šk. Loka - mesto ob 18.30), Pizzeria Morena : Semič (OŠ Žirovnica ob 17.00), Broline Kamnik : Sloving Vital II (ŠD Kamnik -18.00), Bohinj : Kostak - Elmont (OŠ Boh. Bistrica ob 17.00) in Bled : ŽOK Izola (OŠ Bled ob 17.00). Brane Maček KOŠARKA Pričakovana zmaga Škofjeločanov a Loka - Škofjeloški košarkaiji so v torek prepričljivo s 93:63 (70:51,48:31, 27:18) premagali tretjeligaško ekipo Medvešek Pušnik iz Idrije. Tekmo so sicer bolje začeli gostje in vodili s 4:0, potem pa so se domači zbrali, do konca druge minute so rezultat izenačili in si počasi začeli nabirati prednost. To so vseskozi povečevali in tik pred koncem tekme dosegli najvišjo razliko. Trener Loka Kave Gašper Potočnik je bil z rezultatom zadovoljen, ni pa bil zadovoljen z igro, saj so njegovi košarkarji delali preveč nepotrebnih napak. Priložnost za boljšo igro bodo imeli že na jutrišnji povratni tekmi. Domžaičani prvič izgubili # Kranj - V prvem kolu Goodyear lige je gorenjski predstavnik Helios iz Domžal izgubil proti Hemofarmu iz Vršca v Srbiji in Črni gori s 97:72 (73:40, 51:34, 31:14). Tekmo so,Domžaičani slabše začeli, prav tako so slabo odigrali tretjo četrtino, v kateri so dosegli le šest točk, zato pa so drug obraz pokazali v drugi četrtini, ko so se enakovredno borih, odlično pa so zaigrali tudi v zadnjih minutah. Najbolj učinkoviti na mladi domžalski klopi so bili Aljaž Janža s 17 točkami, Kristijan Ercegovič z 12 in Miha Zalokar zli. Geoplin Slovan je zmagal na gostovanju v Zagrebu z 72:68 (51:53, 39:34, 24:13), v slovenskem derbiju v Laškem pa je zmagala Union Olimpija z 88:66 (60:50, 43:30, 17:6). B. T. Vabila, prireditve Prvenstvo v krosu v Križah - Pred osnovno šolo v Križah bo ta ponedeljek, 11. oktobra, štart odprtega občinskega jesenskega prvenstva v krosu. Razpisane kategorije so od najmlajših cicibanov do veteranov. Dodatne informacije dobite na Športni zvezi Tržič, po telefonu 59 23 640. Skakalno ekipno prvenstvo za dečke v Sebenjah - SK Trifix bo jutri, v soboto, organizator državnega ekipnega prvenstva v smučarskih skokih za dečke do 15 let v Sebenjah. S poskusno serijo se bo tekmovanje začelo ob 10. uri. Vabilo v Triglavovo nogometno šolo - ND Triglav iz Kranja vabi v nogometno šolo Nogoumetnik, ki je že začela z delom na številnih šolah. Vsi, ki bi se še želeli vključiti, lahko pokličejo po telefonu 031 850 119 ali na elektronskem naslovu nk.triglav@siol.net. Rokometni spored - V 1. A ligi Telekom za moške bo ekipa škofjeloškega Terma jutri ob 20. uri v domači dvorani na Podnu gostila moštvo Trima Trebnje, v ženski 1. A ligi pa bo ekipa Loka kave KSI z ekipo Celja Celjskih mesnin v domači dvorani igrala v nedeljo, z začetkom ob 18. uri. V 1. B ligi za moške bo ekipa Cerkelj gostovala pri Dobovi, ekipa Chia Kranj pa pri Mitol Sežani. V 1. B ligi za moške bo ekipa Loke jutri ob 17.30 gostila Planina Savo Kranj. VII. ligi - zahod bo ekipa Radovljica jutri ob 17.30 gostila Ajdovščino, ekipa Dupelj pa bo gostovala pri Mokercu. V.S. J Petek, 8. oktobra 2004 KRONIKA / helenaJelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Dobra tretjina otrok doživlja telesno nasilje. Prizadevanja, da to ne bi bilo več družbeno sprejemljivo ravnanje. Ljubljana - Ljudi ni dovođeno tepsti. Tudi otroci so ljudje. Tako lahko na kratko povzamemo sporočilo udeležencev torkovega Foruma zoper telesno kaznovai\je otrok, ki so ga ustanovili februarja letos v sklopu Komisye za otrokove pravice pri Zvezi pryate^ev mladine Slovenije (ZPMS), Člani foruma se zavedajo, da gre za občutljivo temo, saj je med nekaterimi odraslimi še vedno prisotno tradicionalno prepričai^je, da je klofuta lahko tudi vzgojna. "Ne gre le za rano, ki jo telesno kaznovanje povzroči otroku. S tem ga tudi učimo, da je telesno nasilje dovoljeno," pravi prof. dr. Gabi Čačinovič Vo- grinčič. "Med negativnimi posledicami je tudi ta, da se otrok boji, da bo tepen in zato laže. Laž uporabi kol izhod iz sile, h kateri se zateka tudi kasneje, v odraslosti," dodaja dr. Pavel Kornhauser. Mednarodna anketna raziskava o otrokovih pravicah je pokazala, da kar 35 odstotkov otrok med 12 in 14 letom starosti doživlja telesno nasilje, ki ga najpogosteje povzroči oče. Teh podatkov Še nimamo za Slovenijo, zato ZPMS v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani pripravlja anonimno anketo med starši na temo telesnega kaznovanja otrok v domačem okolju. V številnih državah je telesno kaznovanje še vedno družbeno sprejemljivo, a z vedno več izjemami. Švedska je že leta 1979 v civilni zakonodaji prepovedala vse oblike fizičnega kaznovanja otrok v družini. To ni ostalo samo na papirju, saj so pripravili tudi močno kampanjo, v kateri so javnosti pojasnjevali, daje Ločiti je treba telesno kaznovanje od trpinčenja. Telesno kaznovanje je dejanje, ki povzroči bolečino brez poškodbe ali nevarnosti za življenje in z namenom, da bi kaznovani prenehal z neustreznim vedenjem. Telesno trpinčenje pa so dejanja, ki povzročijo poškodbo telesa ali ogrozijo življenje in so preganjana po Kazenskem zakoniku (201. člen). tako telesno kot duševno nasilje nad otrokom neprimerna oblika za njegovo vzgojo. Pri tem so bili uspešni, saj seje telesno nasilje nad otroki zmanjšalo s 50 na 10 odstotkov. Švedski so sledile še nekatere države, ki so, z izjemo Cipra, ki ima te določbe celo v kazenskem zakoniku, to zapisale v civilne zakonodaje. "Tudi sam se nagibam k temu, daje to stvar družinske in ne kazenske zakonodaje, vendar moramo tudi pri nas jasno povedati, da telesno kaznovanje ni družbeno sprejemljivo," je povedal Tone Dolčič, predstavnik za varovanje otrokovih pravic. V Svetu Evrope, katerega članica je tudi naša država, se zavzemajo za vseevropsko prepoved fizičnega kaznovanja otrok. Evropsko sodišče za Človekove pravice pa je razsodilo, da prepoved fizičnega kaznovanja otrok ne krši pravice do zasebnega in družinskega življenja in svobode veroizpovedi, je pojasnila Liana Kalčina, predsednica Komisije za otrokove pravice pri ZPMS. "Tudi starši Čutijo po telesnem kaznovanju zadrego, večinoma pravijo, da bi raje uporabili drugačen vzgojni ukrep. V stiski Bi šlo lahko brez tega? Foto: Tina Dok se torej ne znajdejo dobro in ne vedo, kako ravnati," je opozorila prim. dr. Dušica Pleterski Rigler, ki meni, da tudi pedia-tri, poleg drugih strokovnjakov, lahko svetujejo staršem pri vzgojnih ukrepih. "Odgovore je treba iskati skupaj z otroki, ki so odlični sogovorniki, če imajo le priložnost govoriti," zaključuje Gabi Čačinovič Vogrinčič. Čas za odkrit pogovor na temo telesnega kaznovanja otrok v domačem okolju je dozorel tudi pri nas. Člani Foruma zoper telesno kaznovanje otrok pa so pred težko nalogo, saj morajo z argumenti prepričati vsesplošno javnost, s tem pa poseči v tradicionalna prepričanja ljudi, kot je tudi tisto, da je klofuta lahko vzgojna. Zato bo njihova pot po občutljivem terenu verjetno še dolga. Suzana P. Kovačič Javnost trčila ob zasebnost Na zahtevo inšpektorja za varstvo osebnih podatkov Jožeta Bogataja je Banka Slovenije v torek s spletne strani umaknila podatke o transakcijskih računih ljudi, ki niso zasebniki. Ljublana - Register transakcijskih računov fizičnih oseb je Banka Slovenije objavila 1. oktobra ter s tem zadostila zakonu o plačilnem prometu, ki pravi, da so podatki o transakcijskih računih fizičnih oseb javni in dostopni na internetni strani Banke Slovenije. Kot poudarjajo v Banki Slovenije, je bil namen zakonskih določb o javnosti podatkov predvsem ta, da se olajša ažurnost izvršilnih sodnih in davčnih postopkov, ker mora'upnik v teh postopkih navesti tudi transakcijski račun. Razen tega naj bi se zmanjšala plačilna nedisciplina, saj partnerja, ki vstopata v poslovno razmerje, lahko preverita plačilno sposobnost drug drugega, ne nazadnje pa javnost podatkov pomaga tudi bankam, da ne odpirajo računov strankam, ki imajo račune blokirane. Vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za varstvo podatkov Jože Bogataj je v torek, 5. oktobra, Banki Slovenije izdal odločbo, s katero ji je odredil, da na svoji spletni strani onemogoči dostop do podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki niso zasebniki, dokler Banka Slovenije ne bo omogočila sled- Ijivosti oziroma identifikacije iskalcev podatkov. Inšpektor je zahtevo oprl na 11. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov, po katerem mora upravljavec zbirke osebnih podatkov za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, daje mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani in predvsem, komu so bili posredovani. H. J. Gradbenik utsyil davke Kranj - Kriminalisti iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj so kaznivega dejanja davčne zatajitve ovadili 44-letnega direktorja gradbenega podjetja z Gorenjskega. Ta naj bi na podlagi fiktivnih računov podizvajalcev prikazoval večje stroške pri opravljanju dejavnosti ter s tem posledično manjše obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost. Na ta način se je gradbeno podjetje izognilo plačilu DDV v znesku dobrih 13 milijonov tolarjev. Ovadeni direktor naj bi razen tega na črno zaposloval delavce, jim plače izplačeval v gotovini, od bruto zneska izplačanih plač pa ne plačal davkov in prispevkov. S tem naj bi se podjetje izognilo plačilu davkov in prispevkov v višini nekaj več kot 15,4 milijona tolarjev. Državo naj bi prikrajšal za dobrih 28,4 milijona tolarjev. Ukraden clia Kranj - V noči s torka na sredo je nekdo odpeljal osebni avto R clio 1.2 srebrne barve, z registrsko oznako KR E4-263. Avto je vreden najmanj 200.000 tolarjev. Ekran iz učilnice v Skofja Loka - Nekdo je v sredo skozi okno vlomil v prostore Ljudske univerze v Škof j i Loki. Iz ene od učilnic je ukradel LCD ekran, vreden približno, 100.000 tolarjev. "Lojzetu za 18. rojstni dan" Kraiy - Neznanec je v nedeljo zvečer vlomil v stanovanjsko hišo v Stražišču. Ukradel je zlato zapestnico s ploščico, na kateri je pisalo "Lojzetu za 18. rojstni dan", žensko zapestnico, pleteno moško verižico in tanjŠi ženski prstan. Lastnike je oškodoval za približno 300.000 Menjave v policiji Radov^ica - Vršilec dolžnosti komandirja radovljiške policijske postaje je s 1. oktobrom postal Drago Hlastan, prej pomočnik komandirja, medtem ko je bil dotedanji komandir Andrej ZakrajŠek imenovan za vodjo oddelka za državno mejo in tujce v sektorju uniformirane policije Policijske uprave Kranj. Vršilec dolžnosti vodje blejskega oddelka je postal Damjan Veternik, pred tem pomočnik komandirja na radovljiški policijski postaji. H. J. tolarjev. H. J. Preprečil trk in trčil sam Rodine - 34-letna voznica osebnega avta VW polo variant iz okolice Jesenic je v ponedeljek, 4. oktobra, popoldne peljala po regionalni cesti od Rodin proti Poljčam. Zunaj Rodin je pred seboj zagledala peško, ki je rolala ob desnem robu ceste ter jo pred desnim nepreglednim ovinkom prehitela. Takrat je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 19-letni voznik R5. Da bi preprečil trčenje s polom, je sunkovito zavil desno na neutijeno makadamsko bankino, vozil po travi in trčil v drevo. Mladi voznik in njegov sopotnik sta se v nesreči huje ranila, drugi sopotnik pa lažje. Vse tri so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. Proti 34-letni voznici bodo policisti vložili kazensko ovadbo. Padel z lestve « Kranj - V torek, 5. oktobra, seje med delom s pnevmatskim kladivom pri stanovanjski hiši v Zgornjih Bitnjah huje ranil 67-letni Kranjčan. Delal je na lestvi, po kateri se je povzpel približno pet metrov visoko. Nenadoma seje zlomil klin, na katerem je stal, zato je padel na tla. Zdravijo ga v Kliničnem centru. H. J. Iskanemu planincu odpovedalo srce Kraryska Gora - Policisti ter mojstranški in jeseniški gorski reševalci so v Julijskih Alpah več dni iskali 63-letnega Ljubljančana Tineta Miheliča. Od doma se je s škodo felicio odpeljal 2. oktobra zjutraj. Dva dni kasneje so njegov avto našli na parkirišču v Vratih, planinca, ki je bil primerno opremljen za hojo po hribih, medtem ko plezalne opreme ni imel s seboj, pk ne. Našli so ga šele v sredo, 6. oktobra, dopoldne v vzhodnem ostenju Pihavca, približno 2200 metrov visoko. Mihelič naj bi umrl zaradi nenadne odpovedi srca, natančen vzrok smrti pa bo pokazala sanitarna obdukcija na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani. H. J. www.voikswagen.si Dizelsko varčevanje. Do 500.000 SIT ugodnejši nakup dizelskih motorjev. Pri nakupu modelov Polo, Golf, Passat in Sharan z dizelskim motorjem vam sedaj omogočamo kar trojni prihranek: prihranek zaradi nižje cene avtomobila, prihranek pri nizki porabi in prihranek zaradi nižje cene dizelskega goriva. Volkswagen financiranje družbe Porsche Kredit in Leasing pa v prvem letu vključuje tudi obvezno zavarovanje vašega vozila. Ne zamudite izredne priložnosti, saj ponudba traja le do odprodaje zalog. Zastopništvo za Volkswagen: AVTOHISA VRTAČ d.o.o. Kranj Delavska cesto 4, Kranj, tel.: 04/27 00 200 Skupna poraba: 4,4 • 8,61/100 km; emisija CO2:119 • 232 g/km. \A/\A/\A/. g ra d tj in e c-g i p. s GORENJSKI GLAS • 16. STRAN POGOVOR / info@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 Dobro Marjan Žitnik, industrijski oblikovalec oblikovanje kljubuje času V okroglem stolpu Škofjeloškega gradu je še do konca meseca na ogled razstava novejših del industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika. Škofja Loka - Industryski oblikovalec Marjan Žitnik, danes v Ljubljani živeči Železnikar, je zagotovo eden tistih poklicnih za-neseixjakov, ki so neizmerno predani svojemu delu, vaixj verjamejo in so do i\jega tudi iz srca iskreni. Leta 1990 seje v zgodovino Uubljanske univerze vpisal kot prvi diplomant Akademye za likovno umetnost na oddelku za oblikovalce, smer industry-sko oblikovanje. Že dolga leta aktiven član Združei^a umetnikov Škofja Loka se tokrat predstavna v sodelovaiyu z letoši\jim Bienalom industryskega oblikovalca 19. V skoraj petnajstih letih delovanja se je v i\jegovem oblikovalskem dosjeju zbrala široka paleta izdelkov, ki jih je oblikoval za različne vrste industry, od na vsaki kmetyi uporabnega trosilnika gnoja za SIP Šempeter do običajnemu človeku neznanega odvodnika kon-denza za nizozemskega naročnika. Za svoje izdelke je prejel več nagrad in bil nominiran za nagrado Prešernovega sklada 2001. Na razstavi predstavljate dvajset izdelkov, ki ste jih oblikovali predvsem v zadnjih ne-kaj letih, "Na ogled so nekatera moja dela iz zadnjega obdobja, tudi štiri, ki so bila predstavljena v okviru letošnjega BIO 19, tako bolniški kanal, vakuumski aspirator kot reanimacijski voziček in suho-mokri sesalnik. Posebnost tokratne razstave so izdelki, ki so nastali na kolonijah Ive-ta Šubica v Poljanah. Izdelki so namreč vsako leto inspirirani z eno od slik obeh slikaijev Šubi-cev, tako sem na temo slik Pred lovom, Pismo, Sama, oblikoval Vrtna garnitura, Talum Works hop, 1995, Priznanje za odličnost ICSID na BIO 15, 1996 in izdelal lovski nož, stojalo za pisma in svetilko, medtem koje svečnik nastal na Kovaški kolo- niji v Kropi." Ustvarjanje na koloniji je zagotovo nekaj povsem drugega kot oblikovanje izdelkov za toč- 0 no določenega naročnika... "Na koloniji imam več oblikovalske in umetniške svobode, nisem vezan na industrijsko proizvodnjo, saj gre za edini izdelek, mogoče manjšo serijo. Pri industrijskih izdelkih pa sem med drugim vezan na tehnološke zmožnosti podjetja in njihovo sprejemljivost na trgu." Delujete kot samostojni industrijski oblikovalec, kako pa je danes z oblikovalskimi oddelki v podjetjih ? "V času tranzicije so podjetja v glavnem opustila lastne oblikovalske oddelke, kar je velika Škoda za slovensko industrijo in oblikovanje. Seveda so tudi izjeme, kot Gorenje, mogoče Elan. Večina nas tako dela s statusom samostojnih kulturnih delavcev, nekateri imajo studie, drugi s.p-je ..." Na kakšen naČin pridete do naročil, bržkone je potrebno poznati prave ljudi v podjetjih ? ti UT I Marjan Žitnik z novejšimi oblikovalskimi dosežki v ozadju in z novimi oblikovalskimi izzivi v prihodnosti Igralna hiška, Imont Dravograd, 1997 Plastenka Tiha, Kolinska Ljubljana 1999 V slovenskem prostoru delam že kar dolgo, tako da me mnogi naročniki dobro poznajo in me ponavadi kar sami pokličejo. Sicer pa z dobro idejo poskušaš najti proizvajalca, ki bi bil sposoben le-to realizirat. Včasih pride do dogovora, drugič ne in idejo pospraviš za boljše čase. Najbrž bi bilo kar malo bahavo izbirati med izdelki, ki bi jih želeli oblikovati, se recimo odločiti le za pohištvo? Slovenija je premajhna, da bi se lahko orientiral le na ene vrste proizvodnjo. Že pregled skozi moje doslej realizirane izdelke pove, da oblikujem za zelo raznolike industrije, od plastenk za vodo, medicinskih aparatov do pohištva, tehničnih merilnikov, otroških igral in podobnih stvari ... V Sloveniji seje nemogoče ozko specializirati, saj je premalo proizvajalcev, hkrati pa mi je tudi v veselje in izziv delati na različnih področjih." Pa vendar, oblikovanje katerih izdelkov vam je najbliže? "Zame so vsi enakovredni. Pri našem delu je najbolj pomembno, da naročnik že od samega začetka ve, kaj hoče. Če je naloga že na startu dobro opredeljena, in so postavljene jasne želje in zahteve ter marketinške usmeritve, komu in zakaj je izdelek namenjen, potem lažje pridem do dobrega rezultata. Kako pogosto morebitnim interesentom sami ponudite kakšen izdelek? "V zadnjem času ne več. Na začetku, ko prideš iz šole in na- ročniki še nimajo zaupanja vate, seveda moraš imeti kaj za pokazati. Sedaj, ko imam za sabo kar precej realiziranih projektov, pa se naročniki na podlagi le teh odločajo, ali mi bodo zaupali nov projekt ali ne." Ko dobite naročilo, kako potem poteka vaše deloy od vaše ideje, računalnika do izvajalcev ... ? Zdi se mi, da morate biti tudi sami kar veŠČi v tehničnem smislu. "Sam delam s posebnimi oblikovalskimi računalniškimi programi, če je to le mogoče, pa vseskozi sodelujem s hišno ekipo naročnika. Če se je ta pripravljena odpreti in povezati s teboj, so končni rezultati boljši. Na tem področju imam zelo različne izkušnje, tudi negativne, a moram reči, da se stvari izboljšujejo. Mnogi se zavedajo prednosti, da je lahko pristop zunanjega sodelavca k projektu veliko bolj neobremenjen, kot njihov. Pri svojem delu z leti dobiŠ tudi izkušnje in poznanstva, s tem lahko naročniku svetuješ specialiste za posamezna področja. Model izdelka včasih izdelam sam, prototip pa podjetje samo ali pa podizvajalec." Ste trd pogajalec,, ko gre za obrambo vašega izdelka? Koliko odstopate od svoje prvotne zamisli, če naročnik to zahteva? "Če je to v korist izdelka, potem seveda sprejmem naročnikove sugestije, pa tudi spremembe, če so le-te utemeljene. Sicer pa se to ne dogaja prav po- gosto, če se dobro spomnim, se doslej le v enem primeru nikakor nismo mogli dogovoriti v še sprejemljivih okvirih." Pa vendar, kakšen material vam je najbližji in je iz njega mogoče narediti največ? "Kakršenkoli material je zame izziv, bolj raznoliko je delo, bolj je zanimivo. Delam tako iz keramike, stekla in lesa, kot iz kovin, plastičnih mas ... Sicer pa je to, kakšen material boš uporabil, odvisno od namena uporabe in uporabnika, ki mu naj bi oblikovalec z vsemi svojimi posegi izboljševal kakovost življenja. To je moje vodilo pri izbiri materiala, saj se mi zdi, da so tren-dovske zadeve bolj kratkega diha. Dobro oblikovan izdelek zna kljubovati Času." Kako je z vašo "kovačevo kobilo", si oblikujete kdaj kakšno stvar zase ? "V domačem okolju imam nekaj izdelkov, ki sem jih delal za različne naročnike, zagotovo pa je nekaj posebnega mizica, ki ima tudi svojo zgodbo, v kateri so se na tokratni razstavi prepoznali tudi mnogi Ločani. Mnogi smo namreč s taborniki hodili na morje v Fažano, kjer je bila tudi "znamenita" hiŠa strahov in ob njej ostanki steklenih mozaikov, ki so jih tam blizu pred leti izdelovali. Po dolgih letih sem se spet znašel na tistem kraju in si nabral steklenih mozaikov za mizico, ki je unikat, hkrati pa tudi vzbuja nostalgijo na čase, ko smo s taborniki hodili na moije v Istro." Imate kdaj občutek, da ste prikrajšani za podpis pod izdelek? Naj za primer vzamem izdelek, kije razširjen in poznan kot plastenka za vodo Tiho, ki jo dobiš v vsaki trgovini... "Na to vplivajo različni dejavniki, ob industrijskem oblikovalcu tudi to, ali gre za masovno proizvodnjo izdelka. če gre za manjše serije, je promocija vezana tudi na avtorja, sicer pa je ta ponavadi omenjen na razstavah, kot so te dni v okviru BIO 19." V zgodovino gredo imena avtorjev oblikovne zasnove za zelo uspešne izdelke, kot sta Savnikov telefon, ali pa Kraljev stol? "Drži. Sicer pa je promocija avtorja odvisna predvsem od medijske pozornosti, ki je včasih velika že, ko je izdelan prototip, kasneje pa se lahko zgodi, da izdelek sploh ne gre v proizvodnjo. Se pa stvari na tem področju počasi izboljšujejo, saj podjetje včasih v promocijskem gradivu že navede ime avtorja oblikovne zasnove." Ob nagradah je dobra referenca zagotovo tudi prisotnost na razstavah v okviru BIO pa raznih sejmov in podobno ... "Na razstavah kolegi oblikovalci ponavadi izvemo, kaj je novega na oblikovalskem področju. Na letošnjem Bienalu industrijskega oblikovanja pa so zanimanje, pokazali tudi poteni-calni naročniki naših izdelkov. kar je vsekakor napredek." Kako je z avtorstvom? Je pri posredovanju idej treba hiti zelo pazljiv, da ne pride do kraje? "Določena mera pazljivosti nikoli ni odveč, res pa je, da bi zato, da bi zaščitil vsako idejo, šlo preveč časa in stroškov. Predvsem mora med naročnikom in avtorjem obstajati neko zaupanje. Zal sem in tja pride tudi do negativnih izjem." Mar obstaja izdelek, ki bi ga naredili in rekli, zdaj sem pa naredil vse ? "Mislim, da ne. Nimam nekega kultnega predmeta ali področja, ki bi ga postavljal pred ostale. Prav vsaka naloga, ki jo dobim, je vredna, da jo zastavim od vsega začetka in pripeljem do kar najboljšega konca." Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič in arhiv Marjana- Žitnika Piše Miha Naglič Gorenjski kraji in ljudje od A do Ž Krajinska podoba Žirov v Krajinska podoba Zirovskega se je v minulih stoletjih močno spreminjala, človek je kar naprej posegal vanjo, Še zlasti v minulem 20. stoletju. Ta podoba se torej spreminja že sama po sebi, še bolj različna pa je, če jo dojemamo skozi oči in besede različnih opazovalcev. Ko je dr. Janez Bleiweis leta 1858 obiskal svojega sošolca in prijatelja, Janeza Majnika, žirovskega župnika, je o tem napisal Članek za svoje Novice (Iz Ljubljane do Žirov). "Daje žirovska dolina tako obširna, ravna in pa prijazna, nisem mislil, dokler je nisem vidil; škoda le, da je na veČ mestih močirna. MoČirnost ta pa bi se dala popolnoma popraviti in premoženje Žirovčanov bi se dalo za tavžente pomnožiti, ako bi Sovri, ki se po kačje vije po celi dolini, se napravila ravna dosti globoka struga; ako bi se Račova tudi uravnala in mnogim drugim manjšim vodam naredil dostojen tok. Početje to ni tako strašno, da bi se ne dalo z združeno pomočjo pridnih Žirovčanov sčasoma dognati v prid celi okolici. Če bi se pa to storilo in po tem ubranile povod-nji, in kadar se bojo odtod napravile pripravne ceste do železnice v Logatec in pa v Vipavo, bi obogatela Žirovska dolina neznano. Hvalili so nam duhovni gospodje tukajšnje ljudi, da so bistre glave in za uk pripravne, da so pridni in bogljivi -vidi se to tudi očitno na lepo obdelanem polji celo po hribih, lepi živini, čednih hišah ..." Oče naroda je torej ob pogledu na Žiri videl predvsem gospodarski moment. Povsem drugače je isto podobo doživel tu rojeni slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan. "Najdalj v mladost mi sega vesel spomin. Čeprav sem pozneje doživljal tudi žalostne trenutke, je bil prav ta veseli dogodek kot svetla špranja, ki je zmerom nekje odprta. In tako se danes bolj natanko spominjam veselih kot žalostnih dogodkov. Rodil sem se v Žireh, in taki so Žirovci: skozi življenje gredo s tihim zadržanim nasmehom." Spet drugačna je ta podoba v očeh rojakinje Spomenke Hribar, Žirovke po materi: "... tedaj je od nekod priplavala svetla podoba: bele bele hišice, položene v žirovsko kotlino - kakor v maternico sveta - in nad njimi modro modro nebo; in tedaj sem se pomirila, strah pred prihodnostjo in grenke misli, ki se z mano zbude vsa- «v >.• K i V gozd uokvirjeni travnik v dolini Žirovnice. (Foto Janez Pelko) ko jutro, so izginile. Mila podoba domačega kraja me vedno spremlja, podoba svetega kraja mojega otroštva. Kako ne bi človek vse življenje ljubil kraja svojih prvih spominov? Kako ne bi hrepenel po prvi domačnosti, ki si jo začutil? Krajinsko podobo Žirovskega zaznamuje njen izredno razgibani relief. Pogled nanj je razčlenil (meni) neznani avtor neke študije. Rečno omrežje je po njegovem izoblikovalo podobo hribovja z globoko zajedenimi, koritastimi dolinami in grapami. Glavno delo je seveda opravila Sovra; ta pribrzi po rovtarskih klancih vse do Podklanca, do domačije Strojar, kjer se začenja umirjati in širiti dolinsko dno. To se najprej razširi pri sotočju z Ži- v rovnico in potem v Zireh samih, ob dolvodnem Žirovskem polju. Ko gremo ob vodi, smo priča manjšim in večjim razširitvam doline in nenadnim prehodom le-te v strme bregove, ki pa se par sto metrov višje sami kmalu položijo in tvorijo številna in bolj blaga pobočja, sedla, pomole in odkrite vrhove. "Osrednja kotlina je obdana z vencem razgibanega hribovja, ki se strmo spušča proti dolini, medtem ko so sami vrhovi izravnani. Zaradi tega deluje žirovski prostor kot zaključena prostorska celota, ločena od ostalih območij, kar mu nedvomno stopnjuje prostorske in vedutne kvalitete." Ko so nekdanji Žirovci š svojim delom posegali v ta prostor, so imeli pretežno srečno roko. "Na stikih posameznih reliefnih enot oziroma povsod tam, kjer sta naklon in .sestava tal dopustila obdelovanje, se srečujemo s poselitvijo, s katero je človek dopolnil sliko naravnega območja. Tako srečujemo posamezne samotne domačije, zaselke v pobočjih, grapah in ravninah. S strmih poti v pobočjih se nanje ter na košene travnike in po plast-nicah razporejene obdelovalne površine odpirajo številni lepi pogledi. Pri tem gozd predstavlja okvir krajinski sliki, kar še poudarja silhuete naselij, dominantne lege sakralnih objektov na vrhovih in pobočja ter vrhove same. Posamezni vrhovi so izjemna razgledišča ..." ' petek. 8. oktobra 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Med skoraj 40 tisoč slovenskimi gospodarskimi družbami, ki so se letos potegovale za naziv gazela leta, je Zlata gazela 2004 postalo podjetje Keko Varicon iz Žužemberka. Podjetje GV Revije je za srebrno gazelo razglasilo Bioiks iz Ljubljane, za bronasto gazelo pa kranjski Don Don. l^jubUana - Zlata gazela 2004, podjetje Keko Varicon, izdeluje najrazličnejše keramične zaščitne sestavne dele, predvsem za avtomobilsko industrijo. Družbi seje v dvanajstih letih posrečil poslovni preobrat predvsem zaradi tehnološkega znai\ja in inovacij. Leta 1995 je bilo podjetje tik pred stečajem, vendar so jih rešili novi izdelki (v osmih letih so jih na trg spravili kar 25), od katerih jih je šest tudi patentno zaščitenih. Polovica izdelkov, ki jih izdelajo, je unikatna in kar 93 odstotkov jih izvozyo. Uspešno so prodrli v vse večje ameriške in evropske avtomobilske koncerne. Njihov največji dosežek je, da so izpodrinili vse svetovne tekmece in postali glavni dobavitelj za avtomobilskega proizvajalca Fiat. Tehnološko so kreator novosti, to pa so znali dobro unovčiti tudi na trgu kapitala. V letu 2000 je v lastninsko sestavo podjetja vstopil sklad tveganega kapitala, kar se je izkazalo za dobro poslovno potezo, saj je to še pospešilo rast in razvoj podjetja. V prihodnosti načrtujejo, da bodo ustanovili lasten razvojni inštitut in prodrli na japonski trg. Stavijo na znanje "Če hočeš biti uspešen na trgu, moraš biti uspešen povsod. Tudi na podelitev Gazele v Cankarjevem domu smo prišli z namenom, da zmagamo. Taka mora biti narava menedžerja ali podjetja, če želi uspeti, inje prvi pogoj za uspeh. Pred devetimi leti smo vrednostni sistem obrnili na glavo in denar postavili šele na četrto mesto, na prva tri pa znanje. Začeli smo iz nič, naše znanje pa je bilo skrivnost uspeha. Naša strategija je, da prodajo svojih izdelkov, ki niso namenjeni izključno avtomobilski industriji, porazdelimo na treh trgih -Evropska unija, ZDA in Japonska," je po podelitvi priznanj povedal solastnik in direktor žu-žemberškega podjetja Zoran Živič, ki je za nagrado od Visoke Šole za podjetništvo - GEA College prejel enoletno štipendijo v vrednosti 4.500 evrov. Srebrna gazela, podjetje Bioiks iz Ljubljane, katerega solastnik in direktor je Rudi Ročak, izdeluje biomedicinske pripomočke za dializo in kardiokirur-gijo, pri katerih izpolnjuje zahtevne standarde kakovosti. Inovativno rešitev za rast in krepitev konkurenčnosti je podjetje našlo v razvijanju lastnih robotov, s katerimi so v zadnjih letih opremili proizvodnjo in tako Brat in sestra, Aleš Mozetič in Alenka Zavr naziva bronasta gazela 2004. astnika podjetja Don Don, nista skrivala veselja ob prejemu povsem posodobili proizvodni proces. Kljub skoraj v celoti avtomatizirani proizvodnji so od leta 1998 v podjetju zaposlili več kot 200 ljudi in v zadnjih petih letih prodajo povečali za desetkrat. V minulih letih so s trga uspeli izriniti veČ tekmecev in danes delajo za dve vodilni italijanski multinacionalki. So stoodstotni izvoznik. Družba Lek postaja vse močnejši Z novim proizvodnim obratom za organsko sintezo ljubljansko farmacevtsko podjetje postaja pomemben dobavitelj učinkovin za zdravila. Mengeš - Ljubljanski Lek, Član farmacevtskega koncema Novartis in njihove skupine za generična zdravila Sandoz, bo s proizvodnjo v novem obratu za organsko kemijsko sintezo v Mengšu oskrboval celotni generični del matičnega koncema z učinkovinami za zdravila proti visokemu krvnemu tlaku in holesterolu. "Novi pbrat je še eden od odrazov Novartisove zaveze, da bo razvijal Lek in vlagal v slovensko okolje. Uspešen razvoj in nova vlaganja poleg poslovne rasti zagotavljajo tudi sinergije z lokalnimi skupnostmi," je ob odprtju obrata dejal izvršni direktor Proizvodnje Mengeš Igor Boševski. V obratu organske sinteze, ki v Mengšu odpira okno v poslovni svet in svet najsodobnejših, okoljsko učinkovitih tehnologij, je 30 zaposlenih. V Leku posebej poudarjajo, da je sodobna okplju prijazna tehnologija tudi priložnost za mlade talente s področij naravoslovja, tehnike in poslovnih ved. Obrat je namenjen predvsem proizvodnji učinkovin za nove izdelke, ki jih Lek uvaja skozi lasten razvojni proces in so namenjeni najzahtevnejšim farma- Novi 2 milijardi tolarjev vreden obrat za organsko sintezo je bil zgrajen v dobrem letu, kar je za tako tehnološko zahtevno gradnjo zelo kratko obdobje. cevtskim evropskim in ameriškemu trgu. Poleg proizvodnje končnih farmacevtskih izdelkov v Leku bodo učinkovine, izdelane v novem obratu, uporabljali tudi izdelovalci zdravil v širšem sistemu skupine Sandoz. V Leku poudarjajo, da je uporaba lastnih učinkovin v proizvodnji farmacevtskih izdelkov ena izmed najpomembnejših konkurenčnih prednosti v generični farmacevtski industriji. Naložba, vredna 2 milijardi tolarjev, je pomembna pridobi- tev za mengeško in sosednje občine. Lek je z novim obratom odprl vrata tudi mladim strokovnjakom iz Podjetne regije, ki so jo ustanovile občine Domžale, Mengeš, Kamnik, Trzin, Komenda, Moravče, Lukovica in Vodice. Del investicijskih sredstev je ljubljansko farmacevtsko podjetje namenilo tudi za obnovo mengeškega vodovoda in ureditev igrišča ob osnovni šoli Preserje pri Radomljah. Matjaž Gregorič ima tudi dve hčerinski podjetji: Mikroiks in Bioprod. Bronasto gazelo, Don Don iz Kranja, smo v Gorenjskem glasu predstavili že ob podelitvi naziva gorenjske gazele. Majhna družinska pekarna je v dvanajstih letih postala srednje veliko podjetje s skoraj 300 zaposlenimi, petimi proizvodno-dis-tribucijskimi obrati in šestimi prodajalnami v dveh državah. Z ozko specializacijo - peko cvrte-ga peciva, predvsem krofov - in poslovno filozofijo biti h kupcu usmerjeno podjetje so v zadnjih letih postali največji proizvajalec cvrtega peciva v Sloveniji. Lani so prodali za 1,3 milijarde tolarjev peciva v okviru vsak dan sveže ponudbe, v Zagrebu pa so s 4,5 milijona evrov dokončali večji proizvodni obrat, od koder oskrbujejo polovico Hrvaške. Družbo so iz obrtniško vodenega podjetja že uspešno preoblikovali v podjetje s štiričlansko upravo. Solastnik in direktor podjetja Aleš Mozetič je bil ob prejemu naziva bronaste gazele 2004 kratek: "Naše podjetje je uspešno, ker ga Hrvatje in Slovenci radi jedo naša peciva. Uspešni bomo ostali, če bomo še naprej znali prisluhniti željam potrošnikov, tako v Sloveniji, na Hrvaškem kot tudi v Evropski uniji." Povprečna slovenska gazela Po podatkih Gospodarskega vestnika je povprečna slovenska gazela v zadnjih petih letih (od leta 1998 do 2003) prodajo povečala za 4,9-krat, izvoz pa za 4,2-krat (gorenjske gazele 4,6-krat). Lani je prodala za 1,2 milijarde tolarjev izdelkov ali storitev, od tega dobro tretjino na tujih trgih, in imela zaposlenih 44 ljudi. V letu 2003 je imela ob koncu poslovnega leta približno 45 milijonov tolarjev dobička. Povprečna mesečna plača zaposlenih v povprečni slovenski gazeli znaša 255.613 tolarjev, v povprečni gorenjski gazeli pa 235.762 tolarjev. Letošnjih 500 najhitrejših slovenskih družb je lani prodalo za 605 milijard tolarjev izdelkov ali storitev in v petih letih ustvarilo 13.395 novih delovnih mest. Število novih delovnih mest je skoraj dvakrat višje od števila novih delovnih mest, ki jih je •ustvarilo 500 gazel 2003. Vendar je k tej številki precej pripomoglo podjetje Prevent, ena redkih velikih slovenskih družb, ki je še vedno gazela. S svojimi 5.519 novimi delovni mesti, 105 milijardami tolarjev prodaje in 67 milijardami tolarjev izvoza precej izboljšuje sliko povprečne slovenske gazele. Prerez letošnjih gazel po dejavnostih kaže, da se 32 odstotkov letošnjih gazel ukvarja z eno od oblik trgovine, 30 odstotkov s predelovalno dejavnostjo, 13 odstotkov z gradbeništvom, sedem odstotkov s poslovnimi storitvami in šest odstotkov s prometom, skladiščenjem in zvezami. Med podjetji z bolj nevsakdanjimi dejavnostmi pa so na lestvici 500 hitro rastočih tudi pridelovalci sadja, sadik cvetlic, izdelovalci plastičnih zmesi, načrtovalci avtomatizacije in celo družba, ki prireja igre na srečo. Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič Iskratel tudi v Kazahstanu Kranj - Kranjski Iskratel je podpisal pogodbo za dobavo telekomunikacijske opreme za potrebe energetskega omrežja mesta Astana v Kazahstanu. Iskratel je tako premagal močno konkurenco iz Kitajske in Evropske unije, kot pa so sporočili, je pri odločitvi za kranjsko podjetje odločil argument optimalne tehnične rešitve močnih referenc. Projekt poleg telefonskih central SI 2000 vsebuje tudi dispeČerski komutator, avdio konferenčne sisteme in drugo terminalno opremo. "Ta posel je dobro izhodišče tudi za naprej, saj smo podpisali tudi nekaj drugih okvirnih pogodb o dolgoročnem sodelovanju. V Iskratelu smo veseli takšne spodbude, ki je istočasno tudi potrditev smele odločitve o vstopu in vztrajanju na omenjenem trgu," me- nijo v kranjskem podjetju. S.Š. / Ustanovili podjetje Gazela Ljubljana - Robert Mulej, direktor podjetja GV Revije, in Branko Pavlin, predsednik uprave Dnevnika, sta v sredo podpisala pismo o nameri za ustanovitev skupne družbe Gazela, ki bo začela delovati 1. novembra 2004. Dejavnost podjetja bo celovit razvoj vseh potencialov blagovne znamke Gazela. Družba bo izrazito dinamična in razvojno usmerjena, sta napovedala podpisnika. "Gospodarski vestnik in Dnevnik sta se srečala v pravem trenutku. Dnevnik ima različne edicije, s skupno prilogo Gospodarskega vestnika in Dnevnika pa želimo pokriti še področje gospodarstva, ki ima specifične bralce. Priloga bo obravnavala problematiko majhnih in srednjih podjetij, ki imajo v Sloveniji največjo rast," je po podpisu pogodbe povedal Branko Pavlin. S.Š. 0 K^\\M I iU>U\}x'r.ii \ ti/ ODPRTO; 7*" - 19~ Na zalogi vedno več kot 1 ü'j vozi Vsa voziia imajo do 24 mes. garancije Tel.: (04) 201 52 40 SOBOTA: - 13"" mmm. 44. A\pctmr Rrrr^ont d.d., KrAfij. wwvM,aip«t0Uf-rem0ntSI gublj^r^ska c. 22. 4000 Krao] Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA MRILNEOA OLJA « do 13. 2004 Radenska Classic, 1,51, PET Radenska, Radenci Čokoiino, 250 g Podravka, Zagreb Akcijska ponudba velja v vseh živilskih prodajalnah Mcrcator in iMercatorjevih franšiznih prodajalnah od 1. 10. do 13.10. 2004 oziroma do prodaje zalog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska 107, 1000 Ljubljana. Zobna pasta Aquafresh Whitening Multi action, 100 ml Blaxo Smith Ktine ^^^!■' đrhži>iprijetnih ljudi Mercator GORENJSKI GLAS • 18. STRAN FINANCE, PODJETNIŠTVO / info@g-glas si Petek, 8. oktobra 2004 Nova proizvodnja na Slovaškem Poljanski Polycom, ki je lani razširil proizvodnjo, se bo v naslednjih letih razširil tudi na Slovaško. Dodatno zaposlovanje v Poljanah. Podane - V podjetju, ki ga vodita brata Iztok in Igor Stanonik, so se odloČili, da jutri, v soboto, že drugič v /adi\jih ietih pripravno dan odprtih vrat (od 8. do 13. ure). "Glede na izkušnje izpred nekaj let želimo našo proizvodilo pokazati sosedom v Poljanah. V vodenih skupinah bomo obiskovalce pope^ali po starem in novem delu, na koncu pa jih bomo tudi pogostili," nam je povedal direktor Iztok Stanonik. Obiskovalcem želi Polycom na ta način predstaviti proizvodnjo, vizijo in cilje, hkrati pa mladim pokazati možnost zaposlitve. Prepričani so namreč, da so v Poljanski dolini pridni in delavni ljudje z izobrazbo, kiji v podjetju namenjajo veliko pozornost. V podjeljuje namreč osem odstotkov visokošolskega kadra, 38 odstotkov jih ima srednješolsko izobrazbo. Za zagotavljanje priliva kadrov so se odločili tudi za štipendiranje. "Zanimajo nas predvsem profili strojništva in ekonomije, pri slednjem področje trženja in marketinga," nam je razložil kadrovsko politiko iztok Stanonik. Dejavnost podjetja je predelava termoplastov in orodjarstvo, njihova delovna področja pa so kompresorska tehnika, elektro-termostatska in stikalna tehnika, sestavni deli za male gospodinjske aparate in roČno orodje, največji del proizvodnje pa gre v avtomobilsko industrijo. So prednostni dobavitelj za koncem Danfoss in proizvajajo za njihove tovarne v Sloveniji, Nemčiji, na Danskem in v Mehiki. "Naša prihodnost je tovarna na Slovaškem. S to proizvod- Lani nov obrat ob dosedanjem v Poljanah, kmalu pa bo Polycom začel graditi na Slovaškem. Naslednje leto 30 novih zaposlitev. Iztok Stanonik Igor Stanonik njo bi lahko oskrbeli dve podjetji na Slovaškem, eno na Poljskem in celotno Rusijo. Ves razvoj bo ostal v Poljanah, na Slovaškem pa bo utečena proizvodnja in logistični del," je razložil Iztok Stanonik. Drugi pomembnejši kupci Polycoma so Valeo, Brose, Avto Delphaj - avto industrija, delajo pa tudi za Philips, IR Eletronics in druge. Nova proizvodnja na Slovaškem je želja Danfossa. Podjetju iz Poljan zaupajo, zato naj bi redna proizvodnja stekla že v dveh do treh letih. V podjetju sedaj iščejo pravo lokacijo, investicijo pa morajo še analizirati in oceniti. Prvi zagon proizvodnje pričakujejo leta 2006. "Novo tovarno bomo opremili s stroji iz Poljan, ki niso stari, za našo proizvodnjo pa bomo kupili nove. Vsa orodja naredimo sami," razloži Stanonik in dodaja, da to ne pomeni odpuščanja. Trenutno ima podjetje 75 zaposlenih, proizvodnja teče v treh izmenah. V orodjarni je 20 delavcev in še pet v razvoju, v plastikami pa 30 delavcev, tudi marketing je močan, saj vsebuje 7 delavcev. Lani spomladi so začeli graditi nov objekt za skladišče in proizvodnjo, ki so ga začeli uporabljati pred letom dni. V tem objektu so pred časom pognali prvo linijo za montažo meglenk Hella, kar je nov segment proizvodnje. V prvih mesecih naslednjega leta bodo zagnali tudi avtomatsko linijo za ultrazvočno varjenje. Podjetje predvideva tudi nove zaposlitve, samo naslednje leto do 30 delavcev. \ Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin DraiUi zemeljski plin Ljubljana - Zemeljski plin iz transportnega omrežja se je s 1. oktobrom podražil za 3,3 tolaija ali za 8,5 odstotka, tako daje zdaj za kubični meter treba odšteti 42 tolaijev. Po vladnem modelu se cena sp/eminja na vsake tri mesece, odvisno od gibanja cen nafte in naftnih derivatov. Ker so se v zadnjih treh mesecih občutno zvišale, se je temu primerno podražil tudi zemeljski plin. C.Z. Nižje obresti za posojila in višje za depozite Krai\j - V Raiffeisen Krekovi banki so s 1. oktobrom znižali obrestne mere za posojila prebivalstvu, hkrati pa so jih zvišali za varčevai\je v tolarjih in tujih valutah. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA ZA GORENJSKO OBVESTILA GZS - OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO IN ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 1. Vljudno vas vabimo na 6. letno konferenco kakovo^i Gorenjske 2004, ki bo v četrtek, 14. oktobra 2004. z začetkom ob 8.30 v prostorih Zavarovalnice Triglav, d.d., v Kranju. Glavna tema letošnje konference je "Informacijska tehnologija in elektronsko poslovanje kot podpora kakovosti". Prijave sprejemamo do 11. oktobra 2004 po faxu 04/20-18-309 ali po e-mailu: mojca.umek@gzs.si. 2. V sodelovanju z Deželno Gospodarsko zbornico iz Celovca v okviru projekta INTERREG "Poslovna mreža Slovenija-Avstrija" organiziramo brezplačno individualno svetovanje za svoje člane, ki želijo prodreti na trge EU oz. želijo povečati svoj delež na teh trgih. Poseben poudarek ie na posoeševaniu orodaie v Avstrijo. Svetovalni dan za podjetja in podjetnike z Gorenjskega bo v četrtek, 21.10. 2004, od 9. ure dalje, v prostorih naše Območne zbornice, Blelweisova 16, v Kranju. Predhodne prijave so obvezne, saj je pred svetovanjem potrebno izpolniti krajši vprašalnik. Kontaktna oseba na Območni zbornici je Tina Lukan (tel. 20 18 303, e-mail: tina.lukan@gzs.si). 3. V okviru Gospodarske zbornice Slovenija od 12. maja 2004 na GZS v Ljubljani deluje brezplačni svetovalni center Infopika, ki našim članom na enem mestu nudi različna splošna in specializirana svetovanja {telefonsko in osebno). Na ta način želimo članom GZS omogočiti preprost in sistematičen dostop do različnih strokovnih vsebin. Uradne ure Infopike so vsak dan med 9. in 13. uro (tel. 01/5898-111 ali 01/5898-222). 4. V uradnem listu RS št. 88, Mednarodne pogodbe št. 24, je bila objavljena Uredba o ratifikaciji spremembe Dodatka k prilogi A Konvencije o začasnem uvozu, ki vsebuje vzorec zvezka ATA v formatu A4. Nove obrazce ATA v tem formatu izdajamo od 1. oktobra 2004 dalje. Do vključno 18. decembra 2004 bomo potrjevali še stare obrazce (če imate stare kupljene na zalogo), in izdajali stare dodatne notranje liste. Po tem datumu pa bo izdaja novega modela obvezna. Cena novega ATA zvezka je 9.900 SIT. Za dodatne informacije pokličite po tel. 04/20-18-300 (Mojca Umek). GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENUE OZ ZA GORE^4JSKO, KRANJ, 8L£(WEIS0VA 16, KRANJ Za potrošniška posojila z nominalno (nespremenljivo) obrestno mero in odplačilno dobo do pet let velja od 1. oktobra dalje 8-odstotna letna obrestna mera in je v primerjavi s septembrom nižja za 0,4 odstotne točke. Za posojila z odplačilno dobo od pet do šest let je obrestna mera 8.2-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot septembra. Za hipotekama posojila, vezana na Sitibor in z dobo odplačevanja od pet do deset let, je po novem 2.3-odstotna obrestna mera (prej 2,7-odstotna) in za posojila z odplačilno dobo od deset do petnajst let 2,4-odstotna (prej 2,9). Za stanovanjska posojila, vezana na Sitibor, in z dobo odplačevanja od pet do deset let se je letna obrestna mera znižala z 2,7 na 2,3 odstotka, pri posojilih z odplačilno dobo od deset do petnajst let pa z 2,9 na 2,4 odstotka. V Raiffeisen Krekovi banki se jim takšna poslovna politika zagotavljanja konkurenčnih posojilnih pogojev obrestuje, saj se jim je tržni delež pri kreditiranju prebivalstva od lanskega decembra do letošnjega avgusta zvišal s 3,44 na 4,31 odstotka. In koliko so višje obresti za depozite? Za tolarske vloge so se pri vezavah do enega leta zvišale od 0,05 do 0,2 odstotne točke, pri vezanih vlogah za tuje valute najmanj za 0,02 odstotne točke ter pri evru največ do 0,25 odstotne točke in pri ameriškem dolarju celo do 0,4 odstotne točke. C.Z. Konec poslovanja s hranilnimi knjižicami v SKB banki so varčevalne knjižice nadomestili z varčevalnimi računi. Krai\j - V SKB banki so v ponede^ek varčevalcem privarčevani denar skupaj z obrestmi za kratkoročna in dolgoročna varčeva-i\ja s hranilnih kixjižic prenesli na varčevalne račune, s čimer so končali nadomeščai^je varčevalnih knjižic z novimi in sodobnimi varčevalnimi računi. Že julija letos pa so na nadomestne osebne račune prenesli denar z vpoglednih hranilnih ki\jižic. Kot so ob tem sporočili iz SKB banke, bodo imetnikom varčevalnih hranilnih knjižic z novimi brezplačnimi varčevalnimi računi na voljo dodatne ugodnosti, med drugim bodo lahko poslovali in pregledovali varčevalne račune prek sodobnih bančnih poti (tudi prek SKB NET-a), uporabljali interne trajne naloge ter pridobivali mesečne ali letne izpiske prometa na računu. Varčevalci bodo dobili identifikacijsko kartico varčevalnega računa in mapo za shranjevanje izpiskov in druge dokumentacije. Imetniki kratkoročnih varčevalnih vlog so z zamenjavo varčevalnih knjižic z varčevalnimi računi pridobili, saj so sredstva na varčevalnih računih obrestovana po višji obrestni meri kot pri kratkoročnem varčevanju s knjižico. V banki so namreč za kratkoročno varčevanje razvili Varčevalni račun 30 dni, pri katerem je obrestna mera višja kot pri vpoglednih vlogah. Tovrstno varčevanje je namenjeno vsem, ki želijo s poljubnimi zneski var- čevali za nedoločen čas in ki vsak polog pustijo na računu najmanj 30 dni. V banki so tudi vsa dolgoročna varčevanja preoblikovali v varčevalne račune. Tistim, ki so varčevali le občasno ali redno mesečno z zneski, nižjimi od 10 tisoč tolarjev, so odprli nadomestni varčevalni račun, ki bo ostal odprt do konca varčevanja in jim bo zagotavljal enake pogoje varčevanja, kot so jih imeli doslej. Varčevalcem, ki so vaičevali za obdobje od enega do petnajst let in so za varčevanje namenjali več kot 10 tisoČ tolarjev na mesec, je namenjen varčevalni račun Zvestobe. Za najmlajše varčevalce so pripravili Papi varčevalni raČun 30 dni oz. nadomestni osebni račun ali Papi varčevalni račun Zvestobe oz. nadomestni varčevalni račun. V banki so vse varčevalce o preoblikovanju starih varčevalnih knjižic v varčevalne račune obvestili pred dvema tednoma, vsi pa so dobili tudi obsežno knjižico, v kateri jim predstavljajo vse možnosti za naložbe. Cveto Zaplotnik Večji nadzor nad začetniki Krai\j - Vlada je na seji prejši^i petek sprejela spremembe zakona o davku na dodano vrednost in predlagala državnemu zboru, da jih sprejme po nujnem postopku. S predlaganimi spremembami naj bi Slovenija prevzela odločitev Evropskega sodišča o uve^av^ai^ju odbitka vstopnega davka ter del priporočil Evropske komisye o preventivnih ukrepih za omejevanje možnosti davčnih goyufy preko t.i. davčnih vrti^akov. Kot je znano. Evropsko sodišče s svojimi odločitvami skrbi za enotno izvajanje evropske zakonodaje na celotnem območju skupnosti, pri tem pa morajo vse njene članice izvajati evropske predpise na način, kot ga določi sodišče. Evropsko sodišče je pred nedavnim obravnavalo tudi vprašanje, kdaj davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek vstopnega davka, pri tem pa je odločilo, da ga sme uveljavljati takrat oz. v tistem davčnem obdobju, ko prejme tudi račun. V prometu med državami članicami Evropske unije je najpogostejša oblika davčnih goljufy goljufija preko t.i. davčnih vrtiljakov. Gre za primere, ko dobavitelj zaračunanega davka na dodano vrednost nikdar ne plača v državni proračun, kupec blaga pa uveljavlja vračilo njemu zaračunanega davka. Evrop- ska komisija je na podlagi večletnih izkušenj septembra predstavila poročilo o tej problematiki in priporočila članicam nekatere preventivne ukrepe. Med takšne ukrepe sodi tudi pogostejši nadzor nad davčnimi zavezanci, ki šele začenjajo s poslovanjem. Vlada je v skladu s temi priporočili predlagala državnemu zboru spremembo zakona, po kateri naj bi vsi zavezanci za plačilo DDV-ja, ki na novo začnejo poslovati, oddajali davčne obračune za DDV vsak mesec, neodvisno od višine pričakovanega prometa. Tako bo davčna služba že na začetku njihovega poslovanja lahko zbrala potrebne podatke za nadzor in hitro odkrila morebitne družbe, ki bi jih ustanovili le za izvajanje davčnih goljufij. Cveto Zaplotnik Adria: več letov in potnikov "" namerava prevzeti Kompas hotele Ljublana - Slovenskemu letalskemu prevozniku Adrii Airways se promet še vedno povečuje. Tako je v prvih devetih mesecih letos Adria opravila 14.364 poletov oziroma sedem odstotkov veČ kot v enakem obdobju lani, in prepeljala skoraj 698 tisoč potnikov, kar je Štiriodstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Zasedenost letal je ostala na nivoju lanskega leta in je bila 59-odstotna. Rednih tedenskih povezav z evropskimi mesti je sedaj okoli 185, število rednih letov pa seje tako povečalo za sedem odstotkov (13.108 letov). Na teh letih je letelo več kot 591 tisoč potnikov. Kljub večji konkurenci je Adria za dvanajst odstotkov povečala tudi število čarterskih potnikov - teh je bilo preko 107 tisoč. Po drugi strani slovenski letalski prevoznik beleži upad tovornega prometa. V prvih devetih mescih so tako prevozili 2.622 ton tovora, kar je osem odstotkov manj kot lani. Septembra je Adria svoji floti dodala Še deveto letalo, in sicer šesto letalo tipa Canadian Regional Jet 200. Prejšnji mesec je bila sprejeta tudi v najmočnejšo strateško letalsko grupacijo Star Allien-ce, tako da bo lahko svojim potnikom v naslednjem letu ponudila najboljše in cenovno ugodnejše povezave z vsemi članicami Star Alliance po vsem svetu, zagotavljajo v Adrii Airways. S.Š. Kranjska Gora - Novogoriška družba Hit je v sredo v skladu z zakonom o prevzemih objavila namero za odkup delnic družbe Kompas hoteli Kranjska Gora. Javno ponudbo bo objavila takoj, ko bo pridobila dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev; takrat bo tudi znano, koliko bo za delnico ponudila delničarjem. Hit je v Zgornjesavski dolini navzoč že od leta 1990 dalje, v njegovi lasti so že Casino Kranjska Gora in prek odvisne družbe HTP Gorenjka tudi hoteli Špik, Prisank in Larix, s prevzemom družbe Kompas hoteli pa bo v svojo skupino vključil še hotela Kompas in Alpina. C.Z. Sava prevzema angleško podjetje Kranj - Iz delniške družbe Sava so sporočili, da nameravajo do konca leta pridobiti 75,1-odstotni delež angleške družbe Manufacturing Fabric Costruction Survival Limited, ki proizvaja gumene izdelke za gasilsko-reševalne potrebe. S kapitalsko povezavo bodo širili program EKO znotraj Savatecha. petek, 8. oktobra 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 19. STRAN Na Jezerskem bo v nedeljo tretja dražba ovnov jezersko-solčavske pasme. Na dražbi bo osemnajst živali. Spodiye Jezersko - Društvo rejcev ovc jezersko-solč|^vske pasme \yo V nedelo na Kovkovi kmet^i na Spodi\jem Jezerskem pripravilo tretjo dražbo ovnov avtohtone jezersko-solčavske pasme 12 testne postaje na Jezerskem. Ker plemenskih ovnov primanjkuje, prirediteyi pričakujejo veliko povpraševai\je in tudi živahno dražbo. visokogorskih predelov in alpske kulturne krajine. Osnova za doseganje teh ciljev so kakovostne plemenske živali, še zlasti ovni. Ker vzrejna postaja v Logatcu ne zagotavlja zado- v. f----' -A Lani je lastnika zamenjalo osem ovnov. Koliko jih bo letos? Za mlade ovne iz rejskega centra na Jezerskem je značilno, da živijo v naravnem okolju in da so navajeni razmer, kakršne prevladujejo na planinah oz. v hribovskem svetu. Vse bo pregledala republiška komisija za li-cenciranje, na biotehniški fakulteti pa bodo na osnovi podatkov za vsakega določili tudi njegovo plemensko vrednost. Kandidati za nakup bodo prejeli katalog s koristnimi podatki, živali pa si bodo lahko prej ogledali tudi "v živo". Dražba bo v vsakem vremenu, saj bodo postavili tudi velik šotor. Kot ob tem poudarja tajnik društva Janez Vuk, se rejci ovc jezersko-solčavske pasme prizadevajo, da bi na avtohtonem območju od Zgornjesavske doline, Tržiča, okolice Kranja in Jezerskega pa vse do Savinjske doline oživili rejo predvsem na visokogorskih kmetijah in planinah, saj bi s tem povečali stalež ovc na tem območju ter prispevali tudi k ohranitvi poseljenosti demografsko ogroženih stnega števila plemenjakov jezersko-solčavske pasme, so se v društvu skupaj z oddelkom za zootehniko biotehniške fakultete odločili za postavitev še enega vzrejnega centra in sicer v naravnem okolju na Jezerskem, kjer je možna soi^aravna reja brez rastnih dodatkov. Z denarjem, ki so ga prejeli v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Phare CBC, so delno opremili testno postajo na Je- 7,29% i' t > (1.10. 2001 -1.10. 2004). KD Letos le 10-odstotna akontacija Krai\j - Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je ob koncu septembra 1.600 kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela škodo ob letošnjih neurjih s točo, izdala začasne odločbe za izplačilo akontacije državne pomoči. Akontacijo v višini desetih odstotkov od prijavljene škode bodo izplačali le kmetijam, ki so imele več kot 600 tisoč tolarjev Škode, iz obračuna za akontacijo pa so izločili škodo na travinju in krompirju, ki ju bodo upoštevali šele pri končnem obračunu. Upravičenci bodo denar (skupno več kot 500 milijonov tolarjev) dobili še ta mesec. Kot je znano, so občinske komisije do konca avgusta sestavile zapisnike o škodi po toči na kmetijskih površinah, agencija pa je od večine občin prejela skupno 5.400 zapisnikov, ki veljajo kot vloga v upravnem postopku. Občine bodo škodo na terenu ocenile še vsaj enkrat, na osnovi teh ocen pa bo agencija v začetku prihodnjega leta izdala dokončne odločbe o državni pomoči. C.Z. Ekološka ozimnica Velikanske vreče krompirja in čebule, zložene v naših kleteh, vložene kumarice, paprika in sadja na policah shramb... Vse to so tudi letos nepogreš^iv del jesenskih priprav na zimo. Ozimnica je ena od najstarejših tradicij, s katerimi smo si ljudje poskušali zagotoviti prehrambeno varnost tudi preko zime. Od "pridelaj in naredi si sam" začetkov v preteklosti seje ozimnica v sodobnem Času zelo obogatila z različnim konzerviranim in Ustekleničenim sadjem in zelenjavo. Način nakupa za nekmečki del prebivalstva se je olajšal, saj so ugoden nakup za svoje zaposlene omogočala njihova podjetja, velike trgovske družbe pa v nakup ponujajo celovito sestavljen izbor. Navkljub temu, da se je zaradi uvoza iz prekomorskih dežel odvisnost od domače pridelave zmanjšala. Mrzli zimski meseci so čas gripe in prehladov in ker je zato i skrb za zdravje oz. odpornost še toliko večja, je ekološko pridelana hrana dokaj logična odločitev. Tako se je na Inštitutu za trajnostni razvoj Slovenije, ki tesno sodeluje z Zvezo ekoloških kmetov Slovenije, porodila ideja o ekološki ozimnici. Njen namen je povezati prodajalce in potrošnike ekoloških pridelkov. Velik del prodaje tovrstnih izdelkov in pridelkov poteka namreč na specializiranih tržnicah, kjer pa vsi ekološki kmetje, tudi nekateri veliki, niso prisotni. Nekateri tudi nimajo možnosti podaje, prav tako pa je za kupce mimo običajnih manjših nakupov dokaj nerodno odpeljati 60 kilogramov krompirja. Ideja je za zdaj še na začetku. Trenutno je v projekt vključenih le šest pridelovalcev, predvsem velikih, ki pridelajo tudi od 1000 do 2000 kilogramov krompirja. Poleg slednjega ponujajo še papriko, jabolka, čebulo in različne dobrote za vlaganje. Večina prihaja iz osrednje Slovenije, med njimi pa ni gorenjskih ekoloških kmetov. Potek ponudbe ali nakupa je naslednji: pokličete Inštitut za trajnostni razvoj, izrazite svojo željo, tu pa vas nato povežejo z ustreznim kmetovalcem. Nato se odpeljete do prodajalca oz. vam ta naročeno dostavi sam. Prava Številka za vse, ki jih zanima prodaja ali nakup preko Ekološke ozimnice, je (01) 4397 465 oziroma 4397 460 (Alenka). Uroš Brankovič 080 1208 DRAN7NI T£-.fK;N V zerskem, nabavili pa so tudi šotor za prireditve, mobilno stojnico za prodajo tržnih presežkov, tri prikolice za prevoz živali (ena je na Solčavskem, druga na Jezerskem in tretja v Tržiču) ter še ultrazvočno opremo za ugotavljanje brejosti, ki jo lahko uporablja vsak rejec z nekaj vaje in občutka za določanje telesnih organov in življenjskih tekočin. Posebna društvena komisija je na osnovi izkušenj, želja, potreb in naravnih možnosti izdelala tudi merila za ocenjevanje značilnosti plemenskih živali, po teh merilih je to ovca z značilnimi prilagoditvami za pašo na strmih pobočjih ter z ravno in ne preveč mehko in resasto dlako. Cveto Zaplotnik Sejem in razstava konj V Komendi bosta ta konec tedna kmetijsko podjetniški sejem in državna razstava hafiingerjev. Komenda - Na konjeniškem hipodromu v Komendi bodo danes opoldne odprli tradicionalni jesenski kmetysko podjetniški sejem, jutri, v soboto, pa bo Združenje rejcev hladnokrvnih koi\j in hafiingerjev Slovenye pripravilo prvo državno razstavo hafiingerjev. f FONDPOLICA CSj I Id Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih Gaiüeo, ;ästko in KD Bond lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpolica. Informacije na www.slovenica.si aH 080 30 30. KD Kot je v imenu prireditelja -(Conjeniškega kluba Komenda povedal njegov predsednik Lojze Lah, bodo na sejmu sodelovali vsi najpomembnejši izdelovalci in trgovci s kmetijsko mehanizacijo ter že po tradiciji podjetniki iz komendske občine. Na razstavišču Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana se bodo predstavili Društvo podeželskih žena Domžale, Društvo podeželske mladine Kamnik, Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje Lukovica, Združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije, Čebelarstvo Tone Tome iz Ljubljane in Romana Kimovec z Bukovice, poleg teh pa tudi Srednja biotehniška šola Kranj, Ustanova Petra Pavla Glavarja iz Komende, Turistično društvo Komenda in drugi. Sejem bo odprt tri dni, danes do 18. ure, jutri in v nedeljo pa od 9. do 18. ure. Tudi letos ne bo vstopnine parkirnine. Na razstavi konj bodo ocenjevali žrebce vseh linij, 3- in 4-letne žrebice in kobile, od pet do deset let stare kobile z žrebeti ter nad deset let stare kobile z žrebeti. Razglasitev rezultatov ocenjevanja (s strokovnim komentarjem) in podelitev priznanj bosta ob 15. uri. Za uvod v sejem bo kmetijska svetovalna služba pripravila v petek dopoldne posvet o krompirju. Teme posveta so: izbira sort krompirja po vstopu v Evropsko unijo, nove sorte, semenski krompir v Evropski uniji, možnosti pridobivanja denarja za naložbe v pridelavo krompirja iz evropskih strukturnih skladov ter zagotavljanje zdravstvenega varstva krompirja v okviru skupnega trga Evropske unije. Cveto Zaplotnik Po podatkih The mU Street Journd Europe* se |e pcyseM vst^rti sklad 11 osenynrat na prvo mesto med primerQMfnf investictisknni skladi y svetu, glede na ustvarlen letni donos. •UpP^eTlM I O Buče vse bolj priljubljene VVrtnarskem centru Podvin so tudi letos pripravili razstavo buč. Poleg osemdesetih vrst buč je možno videti tudi številne domiselne domače prehrambene izdelke iz buč, ki jih lahko pripravimo in shranimo za zimo. Ruth Podgomik Res, velika ljubiteljica buč, namerava raziskati še več buč. Podvin - Ruth Podgornik Reš, kije velika ljubiteljica buč, je v sodelovanju s sorodniki, člani družine, sodelavci in ljubitelji buč že tretjič pripravila zanimivo razstavo, na kateri si je možno ogledati osemdeset vrst buč iz Italije, Francije, Madžarske, Japonske, Amerike in drugih dežel sveta, ki uspešno rastejo tudi pri nas. Zanimanje zanje se ji je porodilo pred nekaj leti, ko je želela o bučah, ki so pri nas veljale kot hrana za prašiče, pri nekaterih ljudstvih pa bile središče sveta, simbol življenja in obilja, izvedeti več. Z znanjem o gojenju, o vsestranski uporabi v prehrani in številnih zdravilnih lastnostih (napisala je knjigo Čarobni svet buč) želi bučam dvigniti ''dostojanstvo" ter širiti znanje med ljudi. Delo prvih treh let že kaže rezultate, saj je zanimanje za buče vse večje, tako na Gorenjskem kakor v Sloveniji. Vedno več ljudi je začelo gojiti buče doma, vse več pa je tudi kuharjev, ki jih radi uporabijo za pripravo kakšne odlične jedi, pravi Ruth. "Naše osnovno vodilo je, da bi buče približali ljudem tudi preko številnih načinov uporabnosti v prehrani. Zato smo pred Jesenskim praznikom, ki smo ga imeli 18. septembra, ko smo odprli razstavo in predstavili naš Sortiment buč, novi kuharski knjigi Bučna kuhinja za vsak okus se- stre Mateje Reš in Dobrote iz buč Joži Jordan, ter imeli ustvarjalne delavnice za otroke, razpisali razpis za najboljšo bučno marmelado Venerinega leta. Prejeli smo osemnajst domiselnih izdelkov in receptov." Ruth načrtuje, da bodo stvari razvijali v tej smeri naprej. Prihodnje leto bodo pripravili razpis za pripravo bučnega kruha, sama pa se bo lotila raziskovanja najbližjih "sorodnikov" buč, ki jih gojijo v Vrtnarskem centru Podvin. Razstava bo na ogled do 1. novembra, 29. oktobra, za noč čarovnic, pa bosta še delavnici za otroke in gospodinje (Kuhanje z bučami). Katja Dolenc -A T . »»J • J> 1000 i>MMnt, opravi po»*bnt vz«itmn* stited« (MHib (ur ts Co.0. fte m»4 d»kww m nii In pagoOiN pirtatrji so na spMnth strtncti imiv. KD. VIaqatel lm pote« pnsptfcU pravtco tudi te brezpliemes vrediwsti tečfc* peumniiegi VM#emfi#oi skleda i* ¥ veW e^ i-Ijene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi -godovniki 8.00 Kronika OKO Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi - Godovniki 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 KS Sava praznuje, voščilo 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dr. Petek 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak 002 Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti -Predstavitev Janez Remškar 18.15 Bodica tedna 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica MATEJA 9.00 Aktualno 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LA-TERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.20 Sosedje, dober dan 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.310 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Planinska oddaja 19.00 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste 7.20 Nočna kronika 7.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Carpe diem 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 19.20 Vreme 19.30 Znova - Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice. Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba; Ponovitve 23.00 Doživetja gora in na-» rave 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 11.00 Regijske novice. Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.00 Regijske novice. Osmrtnice 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS be-račk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 16.35 Snidenja - nagradna uganka s terena 17.00 Regijske novice 17.15 Orgonski top 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.20 Nočni program SOBOTA, 9. OKTOBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Govorica z rokami 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 zgubljene živali 18.20 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnigah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7,30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Podarim 12.50 Po-darim-dobim 13.00 Aktualno, Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Motorci 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Mozaik Slovenije 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italy - glasbena oddaja 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico MATEJA 9.00 Radijski kviz 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči 2a-jec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 16.30 Športna oddaja 18.00 Desetnica-lestvica popularne glasbe 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 9.30 Smo v Evropi 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.30 Carpe diem 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, za danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi; Ponovitve: 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovene' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.00 Regijske novice, Osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Sobotno popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program NEDELJA, 10. OKTOBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ ^KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6-20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ces-vreme, izgubljene živali, osmrtnice) P-50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavl-i^rno vam slovenske glasbenike 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek: Megas-rčkov horoskop 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašanja s športnih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupen nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Veterinar na obisku 6.15 Pravljica za otroke 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 6.45 Zdrav način življenja, ponovitev 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjth 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Novice, vreme 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Dobri ljudje 15.30 Novice 16.00 Voščila 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tedenski pregled dogajanj na Gorenjskem 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi, ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran + Glasbena gverila -oddaja za 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu In domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman; Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 R ODMEV 7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Podoknica - oddaja o narodnoz-abavni glasbi 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljska reportaža 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program PONEDELJEK, 11. OKTOBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.15 PUM 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanaj- stih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno, prometna varnost na Gorenjskem 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Novice 15.40 Oglasi 16.00 Vreme 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.55 Tedenska gorenjska črna kronika, ponovitev 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Oglasi RSORA 6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Jezik in govorica telesa 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, spori, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA; 104.8 MHz 6.00 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.30 Globus, mednarodni pr^led 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, tna lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba, 3. Prepadi in mostovi (do 24.00) 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Špori plus (mozaična športna oddaja) 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program TOREK, 12. OKTOBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO CEUE R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek: Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Mali oglasi 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Izgubljene živali 13.15 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek: borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avto mobi listič na oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95.0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Prosta delovna mesta 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno, prosa delovna mesta 15.00 Big bang 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno, Kvizkoteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Ta živalske 18.25 Obvestila 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke 20.15 Glasbeni večer po izlx)nj Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport. vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Črna kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100.2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice 7.20 Nočna kronika, Horoskop, Izbranka tedna. Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.00 Kamniške novice 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Iz tujega tiska 13.00 Rešeto 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec GORENJSKI GU\S • 22. STRAN RADIJSKI, KINO SPOREDI / tnfo@g-glas si Petek, 8. oktobra 200< seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročita 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 šport na radiu Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi. 2. 4. in 5. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za- prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Kulturna razglednica 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program SREDA, 13. OKTOBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro, komu? 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Minutka za zgodovino Kranja 12.30 Osnh rtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.30 Dobrodošli v Evropi 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Moda in čas 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 zgubljeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.45 Kultura 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV Stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.45 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 13.50 Motorci 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Aktualno 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Misli iz Biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.45 Zlata kočija formula ena. ponovitev 22.40 Oglas 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev RSORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Občina Železniki 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Na planetu glasbe 19.00 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGL-ov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 VoliWe 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 Vedeževanje R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GVv etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Spoznanje več - predsodek manj 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Občina Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Šolska oddaja 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program ČETRTEK, 14. OKTOBRA 2004 SNOP - skupen nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora-RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro - Evropa 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek.11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbi tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko špoctni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Prispevek 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek: To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Novice 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način življenja 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.10 Predstavljamo 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica, oddaja o kulturi 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 AktualrK) -OKS 13.10 Kamen spotike 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualnö 15.30 Novice 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Psihološka astrologija 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi RSORA 6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan -Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan. Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -UUBUANA: 104,8 MH 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Zaključno predvolilno soočenje 11.30 Vaše mnenje o ... 12.00 BBC novice 12.30 Volitve 13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komen- tira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Živalski program 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Biser za dušo 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila + AMZS, osmrtnice, obvestila 7.50 Jezikovni brevir 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki f4.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice. obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan. 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan R ODMEV 6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Za-prašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.00 Regijske novice 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi Radia Slovenija 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 Vonj po bencinu 18.20 Glasbene želje 19.00 Zanimivosti in klepeti 20.00 Nočni program Za vas v kinu Piše: Dominik Frelih JAZ, ROBOT znanstveno-fantastićna akcija Priporočamo ogled nad 12 let. Dolžina: 115 minut Režija: Alex Proyas Scenarij: Jeff Vintar, Akiva Goldsman po knjigi Isaa-ca As i m ova Igrajo: Will Smith, Bridget Moynahan, James Cromwell, Bruce Greenwood Svet je poln robotov. Robotov, ki so sposobni izražati tudi čustva. Imajo tudi svoje zakone. Prvi zakon robotov je, da nikoli ne smejo škodovati ljudem. Seveda se zgodi, da pri nekaterih ta zakon pride v navzkrižje z zakonom, ki pravi, da se roboti lahko branijo pred nasiljem nad njimi. Will Smith bo s pomočjo Bridget Moynahan reševal take primere nepokorščine. Film je osnovan na kratkih zgodbah Isaca Asimova iz 50-ih let. Seveda je močno spremenjen in pri-agojen za današnji čas. Roboti, ki si dajejo opravka z etičnimi problemi in so prava intelektualna bitja. Le kdo bi si želel takega robota? Will Smith je pravi fu-turistični policaj, ki mora biti pionir v reševanju tovrstnih kompliciranih težav. Črni cinizem mu ravno ne pristoji najbolje, futuristični audi pa kar dobro. Sovraži robote, ker je prepričan, da bodo enkrat udarili. Seveda so, zato pa je tu film. V letu 2035 je mogoče marsikaj. Roboti v filmu so videti bolj živi od samih igralcev. Le da delujejo nekoliko nadležno. Kot žuželke v Starship Troopers. Junakov glas je recimo nekoliko kot glas Halla iz Odiseje. Ja, sony dela čudeže. Film je bolj prezentacija novih dosežkov vizualnih učinkov, kot pa dodelane zgodbe, ki pač ni ne vem kako globoka. Klasika. Zagnan policaj, ki ima fiksno ItJejo, v službi pretirava, teži šefu, ta mu vzame značko, junak je potrt a dobi nov zagon, kljub temu reši primer, sesuje mogočno firmo in njenega hudobnega šefa ter je na koncu ves naš. Razočaranje. 180 stopinj proč od Asimova, ki je imel rad idejo o dobrih robotih. Toda, kaj bi le počeli s takim filmom? KO BOM VELIK, BOM KENGURU Črna komedija Priporočamo ogled nad 13 let. Dolžina: 90 minut Režija: Radivoje Andrič Scenarij: Miroslav Momčilovič Petek. 8. oktobra CENTER: amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 18., 20. in 22. uri; STORŽIČ: amer. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 17. in19. uri, amer. akcij, film CATWOMAN ob 21. uri; RADOVUlCA- LINHARTOVA DVORANA: znan. fant. trii. HELLBOY ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: drama NE BOJIM SE ob 20.30; ŽIRI: amer. akcij, film KRAU ARTUR ob 20. uri; ŽE-LEZAR JESENICE: akcij, film MICHEL VAILU\NT ob 18. uri, akcij, film KRAU ARTHUR ob 20. uri. Sobota, 9. oktobra CENTER: amer. znan. fant. akcij, film JAZ, ROBOT ob 17. uri, amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. mlad. film PETER PAN ob 16. uri, amer. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 18. in 20. uri, bos. franc, angl. slov. drama POLETJE V ZLATI DOLINI ob 22. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: kom. OČETJE V PLEN Igrajo: Sergej Trifunovič, Marija Karan, Nebojša Gi, ogovac, Boris Milivojevič, Gordan Kičič Avtorji, ki so se že uveljavili s filmom M uje, so je tokrat lotili zgodbe o mladih Beograjčanih, ki bi nekako radi vstopili v odraslo življenje. Imajo pa težavo, kajti v življenju še niso naredili ene pametne stvari. So nekakšni Črnogorci, ki čakajo, da jabolko pade samo z drevesa. Morajo nekako dojeti, da se v življenju ne dobi ničesar brez dela. Zanimiv film, še kar vreden ogleda. PRINCESKIN DNEVNIK 2 najstniška romantična komedija Priporočamo ogled nad 7 let. Dolžina: 115 minut Režija: Garry Marshall Scenarij: Meg Cabot, Gina Wendkos Igrajo: Anne Hathav\/ay, Julie Andrews, Hector Eli-zondo, John Rhys-Davies, Heather Matarazzo Genovia je spet evropska minikraljevina in Mia Ther-mopolis (Anne Hathaway) je njena princesa. V prvem delu smo jo spremljali od nerodne ameriške najstnice do prave princese, tokrat pa jo bomo od princese do kraljice. Vsaka kraljica pa mora imeti tudi kralja. Ups, poroka. Vsem se kar nekaj mudi. Poročiti se niti ne želi. Ampak če se ne poroči v 30 dneh, ji bo krona zdrsela iz rok. Snubcev ne manjka. Paziti mora le na to, da bo dobila takega, ki ga bo zanimala bolj ona kot pa krona. Američani,pač ne razumejo pravljic in ne vedo, da te nimajo nadaljevanj. Ampak biznis je biznis in tako smo videli Shrek 2 in sedaj tudi Princeskin dnevnik 2. Zgodba je zopet posladkana pravljica z istimi igralci In režiserjem. Le scenarij je bolj tako. Film, primeren za družin'e, kjer ne izvemo nič kaj dramatičnega, se prijetno nasmejimo in nekako pomirjeni pridemo iz dvorane, ker nam zaradi prepevanja Andrewseve ni počil bobnič. BEJBE ob 18. in 20. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: znan. fant. trii. HELLBOY ob 18. uri, kom. OČETJE V PLENICAH ob 20. uri; ŠKOFJA LOKA: drama NE BOJIM SE ob 18. uri, drama STEPFORDSKE ŽENSKE ob 20. uri; ŽIRI: amer. akcij, film KRAU ARTUR ob 17. uri, amer. kom. ZLOBNA DEKLETA ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: akcij, film MICHEL VAILLANT ob 18. uri, akcij, film KRAU ARTHUR ob 20. uri. Ponedeljek. 11. oktobra CENTER: amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 19. uri, bos. franc, angl. slov. drama POLETJE V ZLATI DOLINI ob 21. uri; RADOVUlCA - LINHARTOVA DVORANA: gled. predstava NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA ob 20. uri. CAH ob 18. uri, znan. fant. tri uri; ŠKOFJA LOKA: drama STEPFORDSKE ŽENSKE ob 18.30 In 20.30; ŽIRI: amer. akcij, film KRAU ARTUR ob 20. uri; ŽELEZAR JESENICE: akcij, film MICHEL VAILLANT ob 18. uri, akcij, film KRAU ARTHUR ob 20. uri. HELLBOY ob 20. Torek. 12. oktobra CENTER: amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: amer. kom. OD DEKLICE DO BEJBE ob 19. In 21. uri. Sreda. 13. oktobra Nedelja. 10. oktobra CENTER: amer. znan. fant. akcij, film JAZ, ROBOT ob 17. uri, amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 19. in 21. uri; STORŽIČ: amer. akcij, film CAT-WOMAN ob 16. uri, amer. kom. OD DEKLICE DO CENTER: amer. voh. trii. BOURNOVA PREMOČ ob 18. in 20. uri; STORŽIČ: Danes zaprto! Četrtek. 14. oktobra Nismo prejeli sporeda! petek, oktobra 2004 OGLASI / info@g-glds.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Blejski plesalci svetovni prvaki Plesalke Blejskega plesnega studia so si na svetovnem prvenstvu pri plesale dobro uvrstitev. Bled - Torkov popoldan je bil na Bledu v znamenju plesa. Blejci so v tamkajšnjem trgovskem centru zaželeli dobrodošlico najuspešnejšim plesalkam in plesalcem, ki so se vrnili v svetovnega prvenstva. Člani Blejskega plesnega studia so z dobrimi uvrstitvami na državnih prvenstvih v show plesih pridobili vstopnico za nastope na svetovnih show prvenstvih. Prvi del svetovnega prvenstva v show plesih, v disciplini hip-hop, je bil minuli teden v nemškem Bremnu. Omenjenega prvenstva se je iz blejskega plesnega studia udeležilo 54 plesalk in plesalcev, vodi jih trener Miha KruŠič, ki so na tekmovanju dosegli odlične uvrstitve. Plesalke in plesalci mladinske formacije so postali svetovni prvaki v disciplini hip-hop in v kategoriji mladinci, Kaja Lin Jagodič Avguštin je v disciplini hip-hop solo, kategoriji mladinke, osvojila drugo mesto, odlično 3. mesto na svetu v kategoriji Člani -male skupine, so si priplesale Nina in Tina Šarčevič, Teja Burja, Apja Radoi\jič, Tjaša Kobal, Vesna Urek in Miša Ferjan. Letošnjega svetovnega prvenstva v show plesih so se udeležile tudi mame, ki plešejo v hip-hop skupini z imenom "5 do 2", ki so med osmimi skupinami osvojile drugo mesto. Renata Škrjanc Za še boljšo pitno vodo Kamnik - Občina Kamnik je že leta 1998 kot ena prvih v Sloveniji pripravila svoj Lokalni program varstva okolja. Letos so omenjeni program nekoliko prenovili ter določili nekaj ukrepov za reševanje najpomembnejših okoljskih problemov, med katerimi se nekateri že izvajajo. Ena od glavnih nalog občinske uprave na tem področju v naslednjem obdobju je zagotovitev varne oskrbe s pitno vodo. V letih 2001 - 2004 je že bila zgrajena vzporednica vodovodnega sistema Kamnik - Iverje. letos pa se, po besedah Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor, ukvarjajo z novogradnjo prve faze vodovoda v Kališu, Črni, na Pšajnovici in Gabrovici ter delno na Hribu. Poleg novogradnje vodovodnih sistemov na območjih, kjer le-teh še ni, je ena glavnih nalog občine tudi sanacija predelov, kjer nimajo sistemov za čiščenje odpadnih voda., to pa je v pretežnem delu Tuhinjske doline, ter na SV občine, v krajevnih skupnostih Črna, Kamniška Bistrica in Godič. Enoten sistem oskrbe z vodo na celotnem ozemlju občine, ki naj bi zagotovil najmanj 2. kakovostni razred pitne vode, si prebivalci lahko obetajo v obdobju šestih let. • J. P. Veselje na trampolinu Škofj a Loka - Na Mestnem trgu v Škofji Loki bo jutri brezplačno postavljen trampolin, ki ga bodo lahko preizkusili vsi, ki si tega želijo. Od 12. ure naprej bo na Placu tudi ustvarjalna delavnica za otroke. Dogajanje na trampolinu bo kontrolirano, poskrbljeno bo za varnost, težji liki pa ne bodo dovoljeni. "Skakanje na trampolinu izboljšuje kondicijo, koordinacijo, motorike, družabnost, disciplino in dviguje samozavest," nam je sporočil lastnik trampolina Marjan Šavli. D. D* Višja obrestna mera za varne naložbe! V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 %. Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost! Dodatne informacije: 02 228 8312 02 228 8313 \ POŠTNA BANKA SLOVENQE, d.d. 8 I s « O d •o S « o zJ^ (edno VaSimo vas na "'M(yVEL^PES^\ v pete^ soSoto in necfeCjo, 8.,9.,in 10. o^oSra, združen z ^Kajvego »"MVLT^^^^IJSKO« predstavitvijo vrhuns^fi naprav. Za oSisks^aCce smo pripraviCi Bogat spremCjajoči program, nismo pa pozaSiCi na izvrstne jedi iz Bogate pomidSe naše fioteCs^ kiihinje... o6rodošCi v Mednem, ^er si mesto in podežeCje podajata ro^l Pokrovitelji: Ljubljanske Mlekarne d.d., Mesarstvo FartČ s.p., Vinarstvo Kocuvan- Sovjak, Vinarstvo Mikuž - Fram, Gorenjski Glas, Pivnica Kratochwill BTC in TC Leclerc, GTV-gorenjska televizija. Qe^oo. ZoiRCMiJi.v Kran^ Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi! Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO Novice VESTNIK primorske štaimki novice HYUnOfll Šenčur, teL: 04/279 00 00 Poobkšcem prodajalet a serviser s tradicijo do 250.000 SIT BONUS ZAMENJAVA • k ^ . 'i. 250.000 srr Samo 10% polog do 72 mesecev Izžrebanci nagradne križanke LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE 1. nagrado: knjige SLOVENSKA DEMOKRATIČNA REVOLUCUA 1986 - 1988, SOKOLARSTVO DA AU NE in ŽIVUENJE Z MEDVEDI prejme SILVIN SMOLIČ, Tuga Vidmarja 10, Kranj 2. nagrado: knjigi SOKOLARSTVO DA AU NE in ŽIVUENJE Z MEDVEDI prejme MOJCA DRNOVŠEK, Šorlijeva 21, Kranj knjiga SLOVENSKA DEMOKRATIČNA REVOLUCIJA 1986 - 1988 prejme MARIJA ZUPANEC, Gregorčičeva 1, Kranj 3. nagrado Nagrajencem čestitamo in jih obveščamo, da lahko nagrade prejmejo v tajništvu Gorenjskega glasa. C kranji 9/29oktober termin: od 19. oktobra do 29. oktobra od 18.00 do 20.00 lokacija: Kranj - Gimnazija Kranj in studio Primoža Grašiča prijave sprejemamo do vključno četrtka, 14. oktobra - na Študentskem servisu Cmok, Glavni trg 20, 4000 Kranj - na internetni strani wv/w.artcenter.si , - po pošti na naslov Art center, Glavni trg 20, 4000 Kranj" kotizacija: za študente 12.000 sit, za ostale 15.600 sit ■ informacije: ART CENTER, Glavni trg 20/4000 Kranj,"' tel: 04 236 06 31, fax. 04 236 83 70,- " , elektronski naslov: info@artcenter.si prijave ■artcente primozgrasic urošrakovec v Mentorja Uroš Rakov.ec in Primož Grašič bosta vse zainteresirane popeljala v skrivnosti kitare in ritme vedno živega rock'ri'rola, ne bosta pa pozabila na osnove - razumevanje lestvice in harmonije ter branje not.. Uroš Rakovec, ki bo vodil začetno,delavnico, ima od leta ,1997 status svobodnega kulturnega.umetnika, • ustvarja glasbo za gledališče," film in televizijo ter igra z različnimi skupinami (Amaia, Tamara Obrovac Transhistria Ensemble,...). Nadaljevalno kitarsko delavnico bo vodil Kranjčan in svetovno priznani kitarist Primož Grašič. Je član Boško Petrovič Ali Stars Banda, Greentown jazz banda, ansambla Ratka Divjaka, Dominik Kranjčan Quarteta, Tria Boška Petroviča, spremljevalne skupine New Swing Quarteta ter Big Banda RTV SIovenije. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN ZANIMIVOSTI / info@g-glas.si Petek. 8. oktobra 2004 SI ODLOČNA - SI ODLOČEN? Pridruži se veliki mednarodni skupini bofrost* ZAKAJ? KJE? KAJ? KER SI Ker rabiš dobro službo za nedoločen čas. V Ljubljani In na Gorenjskem Voznike dostavljalce-ke Dekleta In fante za delo v telefonskem studiu v Ljubljani Marljiv-a, pozitiven-na, nasmejan-a, urejen-a... ... Za začetek bo dovolj, če napišeš nekaj o sebi, dodaš svoj telefon in pošlješ na naslov: BOFROST ADRIA, d.o.o., Dolenjska c. 242,1000 Ljubljana. iht>roi9 n^r^^ncst y Vmt dom u I • I . 't. " I J . Mi'-Is 'i ..-..•J» Turizem ob Zbiljskem jezeru ima prihodnost Zbilje - Vsaj tako glede na dosedanje rezultate meni predsednik turističnega društva Zbilje Iztok Pipan, s katerim sva se pogovarjala o turizmu ob akumulacyskem jezeru Zbilje. Ali je turizem pri vas možen čez celo leto ? "Da, je, ker so čez celo leto možni sprehodi ob jezeru, opazovanje ptic, ki tukaj tudi pre-zimujejo, ker je jezero akumulacijsko in tako tudi ne zamrzne. Največ gostov pa pride v pomladni in jesenski sezoni." V kakšne vrste turizem pa usmerjate svojo ponudbo in zakaj? "Predvsem je za nas pomemben t. i. enodnevni družinski turizem. Ker je lokacija tako blizu Ljubljane, ljudje se pridejo sem sprostit." Kaj vse obsega vaša turistična ponudba? "Naši obiskovalci lahko čol-narijo, se sprehajajo ali posedajo ob jezeru, organiziramo tudi zabave in piknike po naročilu, poleti igrajo odbojko na mivki, košarko, badminton, nogomet. Parkirišča in Športne igre so brezplačne, igrišč ne zaračunavamo. Poskrbljeno pa je tudi za gostinsko ponudbo in prenočevanje." Kako ste zadovoljni s preteklo sezono ? "Z letošnjo sezono malo manj, ker je večino vikendov deževalo, kar se predvsem pozna pri dobičku od čolnarjenja. Letošnjo sezono pa je bilo tudi za tretjino manj gostov kot lansko leto. Zadovoljni smo pa glede komunalnega urejanja in urejanja lokalov." Koliko slovenskih in tujih obiskovalcev je obiskalo Zbiljsko jezero? "Približno 3000 do 4000 obiskovalcev na vikend, odvisno od letnega časa in vremena, predvsem pa prihajajo domači gostje, tujcev je zelo malo. Kakšen je celoten dobiček pretekle sezone ? Naše društvo nima dobička, vsa sredstva namreč namenja v jj urejanje Zbilj in okolice jezera. LanLsmo v to vložili 30 milijonov tolarjev." Kako pa skrbite za vzdrževanje okolice ? "Z raznimi očiščevalnimi in drugimi akcijami obale, ki se jih udeležuje polovica članov TD, taborniki in kranjski ribiči." Je jezero onesnaženo ? "Veliko je alg, ki so hrana za več kot .80 labodov na jezeru. Jezero pa je onesnaženo toliko, kolikor je onesnažena reka Sava, ki prinese s seboj umazanijo s cele Gorenjske, Jezero je bilo leta 1995 tudi očiščeno vrhnje plasti mulja." Kako rešujete ta problem ? "Ob jezeru je čistilna naprava, ki nam omogoča, da jezera še bolj ne onesnažimo. Večje smeti pa prestrežejo že Savske elektrarne v jezeru Mavčiče." Kako skrbite za promocijo Zbiljskega jezera in okolice ? "Predvsem smo prepoznavni po Zbiljski noči, ki je največja turistična prireditev v Občini Medvode. Drugače pa se oglašujemo tudi v medijih in po turističnih sejmih." Kaj bi se dalo še izboljšati, da bi privabili še več turistov in obiskovalcev ? "Trenutno gradimo ograjeno, 1500 kv. metrov veliko otroško igrišče, v prihodnosti nameravamo v našo ponudbo vključiti še turistično ladjico, urejeno sprehajalno pot okoli Zbilj, izposojo koles in sodelovanje z zbiljskimi kmeti." To pomeni, da ima turizem ob Zbiljskem jezeru svetlo prihodnost? "Vsekakor. Še posebej, ker kar nekaj zbiljskih študentov študira turizem in v njih je tudi prihodnost našega turizma." Polona Pegan, foto: Tina Doki Štirinajsto leto zapored je mojstranska osnovna šola med 20. in 24. septembrom v Vratih z izhodiščem pri Aljaževem domu pripravila gorniški teden za učence sedmih razredov devetletke. Ob domačih v goste povabijo tudi po dva učenca iz drugih osnovnih šol po Sloveniji. Dolina Vrata - Prestregli smo jih navsezgodaj na četrti gorniški dan, ko se je v Vratih jutro šele dobro začelo prebujati. Bližnji vršaci so bili še zaviti v meglice, čeprav je bila vremenska napoved dobra. 33 najstnikov se je tako kot ostale dni porazdelilo v dve skupini po po-hodniški pripravljenosti. Pred njimi je bila daljša tura za okoli 7 ur hoda proti Visokemu Oltarju do Bivaka II, za drugo skupino pa približno štiri ure poti od Turkove planine za Cmir. Do druge ure popoldne oziroma do kosila bodo oboji nazaj, sta zatrdila voditelja tabora Emil Bre-zavŠček, ravnatelj osnovne šole v Mojstrani, in Andrej Robič, profesor športne vzgoje. Poleg njiju za varnost otrok dnevno na pohodih skrbijo še po trije gorski reševalci iz Mojstrane, med njimi letos Klavdjj Mlekuž, Janko Ažman in Iztok Arnol. Program tabora je naravnan na prenašanje kulturne dediščine in alpinizma na otroke. Pridobivajo spretnosti in vzdržljivost za hojo v hribe, oblikujejo odnos do narave in spoštovanje do hribov. Tako se prvi dan napotijo peš iz Mojstrane prek naravoslovne učne poti z ogledom slapa Peričnika do domov v Vratih in se nastanijo v Šlandrovem domu. Na torkovo jutro sta jih letos čakali kar zahtevni turi, ene skupine proti Stenarju do Bivaka IV na RuŠju, druge pa na 2410 metrov visoki Križ. V sredo so se podali Čez prelaz Mladi gorniki na četrtkovo jutro pred Aljaževim domom v Vratih Luknjo, v petek pa je bila načrtovana vrnitev v Mojstrano prek VrtaŠke planine, kar pa je preprečil hud naliv. Tudi popoldnevi so bili zapolnjeni s predavanji o osnovah planinstva, obnašanju v gorah, pravilih hoje v skupini, kaj je potrebno dati v nahrbtnik, o Triglavskem narodnem parku. Preizkusili so se na plezalni skali Mali Triglav in sodelovali v prikazu reševalne vaje. Čas je bil še za likovne delavnice, kviz v pridobljenem gorniškem znanju in večerno druženje. Letos so poleg sedmega razreda iz Mojstrane prišli učenci iz celjske osnovne Šole Frana Kranjca, jeseniške Toneta Ču-farja, škofjeloške Cvetka Golar-ja, iz Griž v Savinjski dolini in Šmihela pri Novem mestu. Po Čem si bodo najbolj zapomnili petdnevno bivanje v Vratih? Tjaša Stanonik iz Škofje Loke: "Najbolj mi je bilo všeč, ko smo plezali po skali Mali Triglav, pa tudi ko smo se drsali po melišču v Luknji. Prav tako mi je bila zelo vŠeČ hrana, ki je bolj gorska, za večerjo pa so po- navadi palačinke. Sicer so izleti kar naporni." Klemen Witwicky iz Mojstrane: "Ture, na katere hodimo, so kar dolge in naporne. Včeraj smo imeli predavanje o gorskem reševanju in hoji po hribih. Sporočilo je, da moraš biti v gorah previden." Rok Anžiovar iz Novega mesta: "Vsak dan smo veliko hodili, plezali, kar je bil zame velik izziv. V sobah smo se veliko he-cali in z MojstranČani postali dobri prijatelji." Mend i Kokot Življenje polno barv in vzorcev Urška Homan iz Škofje Loke je pravkar diplonnirala na oddelku za tekstilije Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je imela tudi zanimivo razstavno predstavitev. Vzorci jo zanimajo že od nekdaj. V dveh kolekcijah oblačil in blazin - lučk jim je vlila življenje z barvami iz narave in človekovega bivalnega prostora. Ljubljana - Čeprav je imela Urška Homan veselje do teksti-lij že v osnovi in srednji šoli, je po zaključeni gimnaziji v Kranju zaradi zanimanja dela z ljudmi s posebnimi potrebami vpisala študij defektologije na Pedagoški fakulteti. Kmalu je ugotovila, da ji pedagoško delo ne • leži, saj je čutila, da ji ne omogoča sproščenega in srčnega odnosa pri poučevanju, zato se je odločila za študij oblikovanja tekstilij in oblačil, kjer je uspešno opravila sprejemne izpite. Kljub temu je stike z ljudmi s posebnimi potrebami Še vedno ohranjala in jim pomagala s svojimi ustvarjalnimi idejami. Danes je vesela, da je do njih uspela ohraniti sproščen in nepedagoški pristop, ki njim vsem skupaj omogoča prijetno sodelovanje. Študij oblikovanja tekstilij seje izkazal za pravega, saj ji je omogočil razvoj talenta za oblikovanje in kreativnost. Na zelo uspešen način, z diplomo "Med črno in belo'\ je študij zaključila pri prof. Darku Slavcu, kot del diplome pa postavila tudi domiselno razstavo po svoje ovrednotenega sveta vzorcev na tekstilu, ki jo je zanimali od nekdaj. Zaradi velikega zanimanja so jo celo podaljšali. Urška upa, da bo dobila prostor tudi v kakšni primerni galeriji. Kaj si želela predstaviti z diplomo in razstavo? "Bistven namen je bil srečanje človeka z vzorci v naŠem okolju, ki jih včasih lahko povezujemo tudi z našim čustvenim doživljanjem in razmišljanjem. Vzorci nas s svojo raznovrst- Urška Homan nostjo in likovnostjo lahko bogatijo vsak dan. Sama sem vzela vzorce iz človekovega okolja, ki se opazujejo preko različnih načinov - iz vesolja ali pod mikroskopom: stene hiš, dimniki, stopinje in zidna opeka, ki se nanašajo na bivalno okolje, ter morski val, nebo, vrtnica, razpoke zemlje, listne žile, cvetni listi in površina Zemlje, ki so vzeti iz narave." Zakaj močne in tople mavrične barve? "Ko sem se lotila diplomske naloge, sem spoznala, daje svet zelo razpet med dve nasprotji: med črno in belo. Sama sem bila pred tem zelo navdušena nad možnostjo uporabe» bele barve, s katero sem se veliko ukvarjala na dodiplomskem Študiju v Helsinkih na Finskem. Tja sem šla po zaključenih izpitih v okviru Študentske izmenjave Sokrates Erasmus. Od tega sem se želela odmakniti in doživljati pestrost življenja. Vzorce sem dala v barve, ki so bile vzete iz teh istih okolij. Ob tem so se mi odkrile mavrične barve, ki sem jih nato povezala z našim doživljanjem sveta in počutja v tem svetu. Porodila se mi je ideja, da oblikujem tekstilne vzorce za oblačila in svetilke v obliki blazin, pri čemer sem hotela raziskati razmerje med vzorcem in telesom ter vzorcem in svetlobo. Svetloba ima velik pomen, saj da tekstilijam kot vidnim svetlobnim objektom drugačen pomen in vlogo, barve pa so tiste, ki ustvarijo vzdušje in vnašajo v prostor ali v človekovo notranjost življenje." Omenila si študij v Helsinkih na Finskem, Kakšne izkušnje si pridobila tam? "Spoznala sem sistem istega študija, do katerega imajo drugačen pristop in višje vrednote- nje. Tudi področje izražanja v tekstilni umetnosti je mnogo večje in bolj cenjeno. Pozitivna izkušnja so tudi nova znanstva z vrstniki iz Irske, Nemčije in drugih držav, s katerimi smo bivali skupaj in si pomagali pri lastnih projektih, ter sodelovanje v posebnem projektu umetnosti v okolju: iz ledu in snega smo oblikovah zavetje na ledenem jeze-■ ru in ga opremili v notranjosti." Kaj načrtuješ za naprej? "Želim se zaposliti in ustvarjati naprej. Ponavadi je tako, da se je v podjetju potrebno podrediti zahtevam in delu v njihovem sistemu. Upam, da mi bo ob tem še vedno uspelo ohranjati pot lastne kreativnosti in jo nadaljevati. Če pa se ta možnost pojavi na delovnem mestu, pa toliko v bolje. Želim si tudi, da bi lahko razstavo realizirala tudi v kakšnem galerijskem prostoru." Katja Dolenc SIMPLY CLEVER P' fvlc^a SkodaOctdvia. 4 s« NAJBOLJŠE ODLOČITVE SO TISTE, V KATERIH UŽIVATE. / .u .V. VJ v v Ik Avtohiša Vrtač Kranj, Detä , tel.: 04 270 02 00 .-v':," » J petek, 8. oktobra 2004 PISMA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 26. STRAN PREJELLSM0„ Spoštovani gospod Zupan Vaš članek v Gorenjskem glasu, dne 24. septembra 2004 je izraz nepoznavanja dejanskih ugotovitev in razmer v zvezi s perečo problematiko vaščanov Dobro Polje. Očitno ste nasedli izjavi posameznika, ki mu je trn v peli KS Brezje, še posebej pa njen predsednik. V KS Brezje imamo še kako dober posluh za krajanske probleme in težave, ki jih nikjer ni malo, a jih po svojih močeh in pristojnostjo rešujemo sproti s predlogi in pobudami na ustrezne upravne organe in ustanove. Tako je KS Brezje ukrepala tudi po vaših navedbah z naslovom "Izbrisani Dobropoljci" že v juniju 2004. Da je temu res tako, smo od Direkcije Republike Slovenije za ceste, dne 14. julija 2004, na pobudo KS Brezje dobili odgovor, kjer je podana razlaga za prehod za pešce, krajevna tabla in omejitev hitrosti skozi naselje Dobro Polje. Dodano je tudi to, da se bodo vse pripombe KS Brezje ponovno proučile in se bo ustrezno ukrepalo s komisijskim pregledom. S tem dopisom je obveščena tudi vaška skupnost Dobro Polje, zato, gospod Zupan, drugič bolj premišljeno in odgovorno! S spoštovanjem Predsednik KS Brezje Jakob Langus Odprto pismo Občini Preddvor in Energetiki Preddvor, d.d. Odgovor na pismo pod gornjim naslovom, objav^eno v Gorei\jskem glasu 1. oktobra 2004. V petek, dne 1. oktobra 2004, je bilo v Gorenjskem glasu objavljeno pismo g. Marka Šifrar-ja (domnevam, da s Hriba in ne Marka Šifrerja iz Francarije, kot domnevajo občani Preddvora) z naslovom Odprto pismo Občini Preddvor in Energetiki Preddvor, d.o.o. Vesel sem, da poleg mene in uporabnikov sistema še nekoga skrbi za delovanje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Preddvoru, odnosa občine do projekta, in da je zaradi tega tudi javno pozval odgovorne k ustreznemu ukrepanju. Žal pa glede na vsebino pisma ocenjujem, da je pisec, tako kot precejšnji del občanov zaveden glede financiranja projekta. Ker menim, da bo tako kot do sedaj, občina ignorirala javni poziv, si bom dovolil kot bivši župan piscu pisma in drugim občanom ponovno, kot že nič kolikokrat, na kratko razložiti, da veliko dejstev, ki jih navaja pisec pisma, ne drži. Projekt.se ne financira iz namenskih sredstev preddvorske-ga proračuna, ampak iz nepovratnih državnih in mednarodnih sredstev, ki pa se prelivajo preko občinskega proračuna, ter iz zasebnega kapitala. Če bi občina upoštevala vse pogodbe (škodljive - kot jih navaja pisec), sem še vedno prepričan, da se občina danes ne bi ukvarjala s problematiko podjetja Energetika, d.o.o. Najbolj nedopustno zavajanje pa je, da je občino zaradi investicije v daljinsko ogrevanje stala izgradnja šole za 133 odstotkov več, oziroma, da je od države zaradi tega projekta občina prejela samo 30, namesto 70 odstotkov nepovratnih sredstev. Vedno v vseh letih, ko se je pripravljala investicija, je bila občina seznanjena, da ji bo iz državnega proračuna zagotovljenih 30 odstotkov sofinanciranja investicije v šolsko stavbo. Tudi v drugih ^elih pisma je veliko nepravilnih podatkov, vendar upam, da se bosta Energetika in občina odzvali in netočnosti pojasnili. V izogib podobnim razmišljanjem zaradi zavajanja javnosti pozivam tudi vse druge občane, ki bi želeli javno polemizirati, da se predhodno posvetujejo z odgovornimi na občini ali v Energetiki in šele nato javnosti posredujejo informacije, seveda obvezno z navedbo virov informac^. Iz pisanja g. Šifrarjaje razbrati, daje g. Šif-rar podatke pridobil pri odgovornih na občini, kar pa ima za posledico enostransko prikazovanje v nekaterih medijih. Kot nekdanji župan sem še vedno pripravljen sodelovati pri reševanju problema ali posredovanju podatkov, kljub temu da so vsa moja dosedanja prizadevanja izpuhtela v prazno. Med drugim sem javno, preko medijev, pozval vse odgovorne v državi in občini, da pristopijo takoj k reševanju problema, pa je bil moj poziv, tako kot bo verjetno tudi pismo g. Šifrarja, prezrt. Upam, da ne bo stara vladna garnitura, ki je zgubila na volitvah (čeprav ima veliko zaslug pri izgradnji daljinskega ogrevanja v Preddvoru), v zadnjem dihu neutemeljeno po letu in pol prevetrevanja pogodb izjavila, da so bile podpisane pogodbe občine z zasebnim kapitalom, škodljive. Vse premalo se občani in aktualna oblast v Preddvoru zavedajo, da v Preddvoru ne bi bil zgrajen sistem daljinskega ogrevanja brez sodelovanja zasebnega kapitala, ne glede na pridobljena nepovratna sredstva, hkrati pa se pozablja tudi, da smo istočasno na trasah toplovoda izredno poceni (tudi na račun toplovoda) zgradili kanalizacijo, pločnike, javno razsvetljavo, preplastili ceste in podobno. S financiranjem navedenih investicij, izključno iz proračuna, bi o takšnih investicijah lahko sanjali leta in leta. Ta uspeh občine v mojem mandatu očitno nekatere zelo moti, kar je bil po vsej verjetnosti tudi povod za negativni odnos do projekta ogrevanja z lesno biomaso. Posledice se vsekakor očitne in bodo lahko usodno vplivale ne samo na komunalno opremljenost v Preddvoru, ampak tudi na odnos bodočih investitorjev v obnovljive vire energije v Sloveniji in s tem tudi na realizacijo obveznosti iz Kjot-skega sporazuma, ki ga je podpisala država. Vsekakor pa povsem soglašam s piscem javnega pisma, ki pravi, da vsi ti problemi, ki se ne rešujejo v Energetiki, d.o.o., in na občini, padejo na bremena volivcev oziroma na pleča občanov Preddvora. Marsikateri odgovorni iz sedanje zasedbe bo v določenem času zapustil Preddvor, probleme in stroške pa prepustil občanom in novi upravi. Miran Zadnikar, Preddvor Odgovor gospodu Marku Šifrarju Zaradi lažjega razumevanja vam posredujemo opis nastajanja in trenutnega stanja projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v Občini Preddvor. Občina Preddvor se je že od samega začetka zavedala, da sta za izpeljavo projekta potrebna dva pomembna predpogoja. Prvi je bil, da občina pridobi predvidena nepovratna sredstva, drugi pa, da se ustanovi podjetje, ki bo sofinanciralo preostali del investicije in bo zagotovilo strokovne sodelavce z ustreznim znanjem. S tem namenom je bilo ustanovljeno skupno podjetje Energetika Preddvor, d.o.o., katerega ustanovitelja sta Občina Preddvor (z 51 odstotki) in Thermo-global, d.o.o. (z 49 odstotki). Thermoglobal, d.o.o., je zagotovil občini manjkajoča sredstva za realizacijo projekta in vseskozi nudil strokovno pomoč pri izvedbi in nadzoru investicije. Eiiergetika Preddvor je tudi kupila zemljišče, za katerega je Občina pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo kotlovnice. Nepovratna sredstva s strani Ministrstva RS za okolje in prostor. Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter s strani Phare programa v višini 1,7 milijona evrov so bila občini zagotovljena, znesek 100.000 evrov ter DDV pa bi po pogodbi morala zagotoviti občina sama. Na proračunska sredstva, ki so bila zajeta v investicijskem programu, smo vseskozi računali, vendar je Ministrstvo RS za okolje in prostor z odločbo odobrilo občini za več kot 42 milijonov manj nepovratnih sredstev od predvidenih v investicijskem programu. To pa je za Energetiko Preddvor pomenilo bistveno večjo zadolženost in s tem višje stroške financiranja. Subvencije, ki jih tak projekt pridobi, so namenjene samo eni stvari. Njihov namen je, da se odjemalcem omogoči dobava energije po tržno zanimivi ceni, ker bi bila v nasprotnem primeru ekonomska cena bistveno previsoka. Osnovna težava preddvorskega projekta je v tem, da je subvencije prejela občina, energijo pa prodaja Energetika Preddvor. Ker na to ni bilo možno vplivati, so bile podpisane pogodbe, v katerih se je predvidelo, kako občini zagotoviti denar za zaključitev investicije. Energetiki Preddvor pa osnovna sredstva in subvencije, kar bi ji omogočilo normalno poslovanje. Ker občina ni mogla izpolniti pogodbenih obveznosti. Energetika Preddvor proizvaja toploto s kotlovno opremo, ki je sicer v lasti občine, vendar stoji na zemljišču in v zgradbi, ki sta v lasti Energetike Preddvor. Energetika Preddvor na svoje stroške upravlja in vzdržuje opremo, prav tako tudi omrežje s toplotnimi napravami. Zaradi teh vplivov je v Energetiki Preddvor prišlo do visoke izgube, ki jo pa realizacija strukturnih sprememb lahko že letos precej zniža. Trenutno stanje v Energetiki Preddvor vsekakor ni zavidljivo, vendar pa si prizadevamo rešiti projekt kar najbolj ugodno za vse vpletene. Pojavljajo se tudi očitki glede podražitve toplotne energije. Spreminjanje cen daljinske toplote je v Sloveniji regulirano z Uredbo o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne uporabnike. Uredba natančno določa način spreminjanja cene v skladu s povišanjem vhodnih stroškov in tudi limitira najvišjo povprečno ceno. Nov tarifni sistem ter povečanje cene toplotne energije sta nujna za doseganje predvidenih prihodkov ter pokrivanje stroškov iz prodaje energije na tarifnem odjemu. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da je dobavljena ener- gija kljub povečanju cene, še vedno cenejša od energije iz kurilnega olja, kjer je cena odvisna od gibanja cene nafte na svetovnem trgu. Tudi v prihodnosti gibanja cene nafte niso obetajoča, zato smo lahko prepričani, da bo lesna biomasa v prihodnje vedno bolj zanimiv energetski vir tako glede cene kot tudi zanesljivosti oskrbe. Ker smo bili v Preddvoru med prvimi, ki smo se začeli ogrevati z lesno biomaso, so bili tudi vsi postopki glede izpeljave celotnega projekta izvedeni prvič. Poudariti je potrebno, da projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso nima nikakršne zveze z izgradnjo osnovne šole v Preddvoru, da so predstavniki občine vsak mesec vabljeni na pregled poslovanja Energetike Preddvor, ki je popolnoma pregledno in odprto, kar dokazuje tudi redni revizijski pregled ter da se niti občini, še manj pa občanom, ni potrebno odločiti za pokrivanje izgube Energetike Preddvor. Thermoglobal, d.o.o., preko avstrijskega partnerja financira Energetiko Preddvor z 1,7 milijona evrov. Vemo, da je nujno najti najboljšo rešitev, ki bo omogočala nadaljnje obratovanje in krajanom zagotavljala učinkovito ogrevanje tudi v prihodnje. Vse razpoložljive rešitve temeljito proučujemo, pri tem pa so nam vsekakor strokovni predlogi in dodatna strokovna mnenja s strani občanov dobrodošla. Zato gospoda Marka Šifrarja, ki v pismu ponuja rešitev, vabimo, da nam obrazloži svoje ideje, saj smo odprti za vse predloge. S spoštovanjem, Danyan Mulej direktor Energetike Preddvor, d.o.o., mag. Franc Ekar, župan Občine Preddvor Primer Žumer I Današnje politične kadrovske čistke, ki jih izvaja vlada, izvirajo in se nadaljujejo še iz obdobja 1941-42, koje slovenska partija v svojem boju za oblast slovenskemu narodu prepovedala upreti se okupatorju izven organizacije KPS in OF. (Tako je samovoljno izločila tisti večinski del naroda, kije želel braniti domovino, a je bil - kar je bistveno - proti revoluciji.) Slovenska politična vrhuška se je takih metod naučila na politični akademiji Dzeržinski v Moskvi, študij pa je nadaljevala v hrvaškem Kumrovcu, kjer je svoje programe prilagodila domačim razmeram. Zamenjave je opravljala brez obrazložitve, nove kadre pa je nameščala brez pojasnila. Kontinuiteto takratnega partijskega dela je mogoče zaznati še danes. Primer Žumer govori prav o tem. Po vojni je bilo odstranjeno mnogo za partijo neprimernih funkcionarjev (Edvard Kocbek), v samostojni Sloveniji se je začelo z odstranitvijo Janeza Janše, nazadnje pa smo bili priča onemogočanju in zamenjavi direktorja Arhiva Slovenija Vladimirja Žumra. Posebna vladna komisija, pod vodstvom Mirka Bandlja, je do-zdajšnjega direktorja zamenjala, na njegovo mesto pa postavila, vodeči stranki bolj primernega in ubogljivega, Dragana Matica. Da novi direktor ne izpolnjuje razpisnih pogojev, za LDS ni pomembno; bolj je pomembno, da je njihov človek, kar pome- ni, da bo trenutno oviral odprtje beograjskih arhivov, ki so za nekatere slovenske politike neprijetni, v nadaljevanju pa mora biti vodilni politični opciji čim bolj predan in uslužen. Ive A. Stanič Toponim Prebačevo Pričakoval sem, da se bo mogoče le še kdo odzval na zelo zanimivo temo razlaganja nastanka slovenskih krajevnih imen, zato se oglašam Šele sedaj. Magister Torkar je v odgovoru na moje pomisleke glede razlage slovenskih toponimov navedel kar nekaj novih primerov, ki so obogatili moje vedenje, za kar se mu najlepše zahvaljujem. V mojem članku z dne 10. septembra 2004 sem zapisal: "Menim, daje treba pri razlagi nastanka naših krajevnih imen iskati sledi predvsem na domaČih tleh, ne pa se pri tem zatekati k postopni reanimaciji tako imenovanih skupnih jeder od Kolpe do Urala. "Iz povedanega je razvidno, da se zavzemam pri tovrstnih razlagah za to, da se viri iščejo prvenstveno doma pod Triglavom, ne pa, če se to le da, pod Narodnajo goro. Zanimivo, da je tako- imenovana šolsko-ljudska razlaga za kraj Prebačevo iz hrvaškega glagola "prebaciti" po strokovni plati domiselna. Moja dodana razlaga (pri barki - pr barč - prba-čev), ki izhaja iz slovenske slovnice poznanega mehčanja ali palatalizacije, seveda ne more biti strokovna, je pa izvirno domača, gorenjska, ker je vas Prebačevo preprosto - na Gorenjskem. O tem, katera od njiju je prepričljivejša, si bo seveda ustvaril sodbo bralec sam, posebej še Gorenjci, ki znamo govoriti tudi takole: "U čevdr pr četn pa ščira leži" (U kevdr pr ketn pa skira leži). Svoj zanimivi strokovni članek mag. Torkar zaključuje z ugotovitvijo, da so bila starosloven-ska imena proti koncu srednjega veka sicer izrinjena s svetniškimi imeni hebrejskega, grškega, ' latinskega in nemškega izvora. Ostajajo pa pomemben del naše dediščine in identitete, ki se jim ne bi smeli odrekati ali si pred njimi zatiskati oči. K takemu pozitivnemu razmišljanju bi dodal, da se primeri tako imenovanega izrinjanja pri nas niso dogajali samo v srednjem veku, ampak celo, še ne tako dolgo nazaj, v dvajsetem stoletju. Tak primer je Sv. Križ na Goriškem. Omenjeni kraj s tem starodavnim imenom danes ne obstaja več, ker so mu z izrinjanjem spremenili ime. Zal je s tem dejanjem eden od najbolj uglednih slovenskih pridigarjev in najbolj znani baročni pisec Janez Sve-tokriški, s pravim imenom To-bia Lionelli, izgubil svoje stoletne korenine, kraj sam pa pomemben del svoje kulturne identitete. Zelo pa me še zanima, kako je pisal Valvasor današnje krajevno ime Stična, "SITIZENA" ali pa morda "SHITIZHENA". V članku mag. Torkarja z dne 24. avgusta 2004 je bilo namreč zapisano "SITIZENA" in tej trditvi ni doslej še nihče od bralcev Gorenjskega glasa ugovarjal. Kot mi je poznano, |e Valvasor za današnjo črko "Z" uporabljal oznako "SH", za današnji "Č" pa "ZH". Tako je namesto npr.: ŽABA pisal SHABA in namesto ČAPLJA je zapisal ZHAPLA. Po omenjenem načinu pisanja bi se lahko le zapis SHITIZENA lahko prebral kot ŽITIČENA (vir: Slava vojvodine Kranjske, Mladinska knjiga 1. 1977, prevedel, izbral in razložil Mirko Rupel). S pozdravi! Friderik Sulcer, Kranj Pozabljen spomenik 'I Ui 'M » ' «s » I F.'V- * ? i ■ : V lis fr"*^ t«'/* , ♦ . I Jf 1 m t V v-if' WO' '' ^ f risKt ,v > r i -1] Ktvf im • t . m - iX s. a, • v' ' JI M 'v ^V- FSJUip i J«.; »'-m ■ R i&ff ^ -..ftJ}^ f^m -' I'M A-.' \ A V' •v* J s«! ■>• a ^ -V. y < I ' - - Krai\j - Kljub pozivu in opozorilu, ki smo ga pred časom objavili v Gorenjskem glasu, je spomenik padlim partizanom na Pševem ob cesti na Jošt še vedno zamazan in skrajno zanemarjen. Morda se bo pred bližajočim se dnevom spomina na mrtve kdo od odgovornih za urejevanje spomenikov in obeležij zganil in odstranil to sramoto, ki jo dnevno opazujejo številni pohodniki na Jošt. Ne glede na to, kakšno mnenje ima kdo o tem obdobju in ljudeh, ki jim je bilo nasilno prekinjeno življenje, smo dolžni spoštovati in vzdrževati pomnike naše preteklosti. J. K. GORENJSKI GLAS • 26. STRAN ZANIMIVOSTI, HALO-HALO, KAŽIPOT / info@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 Na Jesenicah potrebujejo dnevni center za mlade Na pobudo komisije za mlade pri jeseniški občini je Center za socialno delo Jesenice zasnoval program dnevnega centra za mlade. Zataknilo se je pri financah Jesenice - "Program želimo izvajati zaradi potreb, ki so se pokazale v jeseniškem okolju. Mnogo otrok, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje, je prepuščenih ulici, kjer nekonstruktivno preživljajo prosti čas. Zato se pri njih pojavljajo nezaželene oblike življenja, probleme rešujejo z umikom ali nasiljem," so na jeseniškem centru za socialno delo utemeljili vlogo, s katero so se prijavili na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje. Vrata dnevnega centra bi bila osnovnošolskim otrokom odprta od konca pouka do 17. ure popoldne. Sprejeli bi jih lahko do petnajst. Deležni bi bili oskrbe, psihosocialne in učne pomoči. Osnovni cilji programa so, da bi jim zagotovili pogoje za normalno rast in razvoj, kar obsega nuđenje zdrave prehrane, učenje vsakodnevnih opravil, navajanje na osebno higieno, učno delo in razvijanje delovnih navad. S tem je povezan tudi občutek varnosti in pripadnosti ter krepitev pozi- tivne samopodobe. Potrebna sredstva za delovanje od septembra do konca leta so ocenili na štiri milijone tolarjev. Do 70 odstotkov bi prispevala država, ostalo bi primaknila občina. Na razpisu so sicer uspeli, vendar je blagajna za te namene že tako izpraznjena, da jim je bilo odobreno Četrtino zaprošenega denarja. Zato zaenkrat center še čaka, da bo zaživel, saj zgolj z občasnim delovanjem ne bi dosegli zastavljenih ciljev in bi med pomoči potrebnimi otroki prej povzročili negotovost, kot bili v oporo. "če prek preventivnega programa rešimo samo enega otroka, smo naredili več, kot bi kasneje, ko je problem že zelo pereč," je prepričan direktor jeseniškega centra za socialno delo Božo Pogačar. Hkrati opozarja na neustrezno razpisno financiranje tovrstnih programov, ker je vsako leto znova negotov njihov obstoj. Prav tako je, vsaj na Jesenicah, težko računati na donatorska sredstva, katerih zbiranje priporoča ministrstvo. M end i Kokot Nogometna tekma na Korošici Kamnik - Na 1800 metrih nadmorske višine na ravnici pred Kocbekovim domom na Korošici, ki ga sicer upravlja PD Celje, so v nedeljo, 3. oktobra, člani PD Kamnik že 26. leto zapored organizirali tradicionalno prijateljsko nogometno tekmo med Štajerci na eni in Gorenjci na drugi strani. V dokaj lepem vremenu je osemčlanske ekipe, ki so jih sestavljali planinke in planinci, prišlo vzpodbujat kar nekaj gledalcev, rezultat 3:1 v prid Gorenjcem pa na koncu v prijetnem vzdušju in medsebojnem druženju ni bil pomemben nikomur. J. P. S kolesom po Cresu imate radi morje? Obožujete mir? Se ne obremenjujete s političnimi zdrahami? Če ste pritrdilno odgovorili na vprašanja, potem je čas, da se odpravite na 190 km dolgo pot do otoka Cresa, natančneje do turističnega naselja Stara Gavza, kjer ima mnogo sjovenskih podjetij počitniške hiške. Lahko se odločite za čisto le-narjenje, lahko pa posnemate našo druščino in vzamete s seboj kolesa, kajti v tem času je tu pravi raj za kolesarjenje. Ni vročine, ceste pa so relativno prazne. Dva izleta smo si privoščili. Pa najprej o prvem, daljšem, do Malega Lošinja. Kdor je že bil tukaj, prav gotovo pozna obalno peš pot in kolesarsko stezo od Stare Gavze, skozi camp Kova-čine do mesta Cres. Dobre tri kilometre ravnine tik ob morju, tako za ogrevanje. Skozi^mesto na glavno prometnico, ki se vije od trajektnega pristanišča Poro-zine do naselja Veli Lošinj. Na križišču je počivanja konec, kajti sledi 6 km vzpona, ki nikjer ne zahteva sprednjega malega zobnika. Da se bo pritiskanje na pedala umirilo, nam kaže velik antenski stolp, tam se cesta zravna in se nato strmo spusti. Kmalu je tu odcep za Va-lun in Lubenice. Vsekakor vas bodo na vsej poti spremljali vzponi in spusti, tako da tudi pri vrnitvi ne bo dolgčas. Kar lep del ceste je popolnoma nov in tako je kolesarjenje pravi užitek. Dober kilometer od vasi Vrana se bo pod vami pokazalo Vransko jezero, pravi biser sredi kamnite pokrajine, ki je poraščena nekje z gostim grmovjem, med katerim se pasejo ovce, drugje pa z gozdovi hrasta, ko- stanja in bukve. Jezero, ki je dolgo 5,5 kilometra in široko kilometer in pol, Hrvati skrivajo kakor kača noge. Že vedo zakaj, kajti Vransko jezero je otokoma Cres in Lošinj podarilo življenje. Je edini vir pitne vode. Če odštejemo deževnico, zato boste opazili kolovozne poti ob novo zgrajenih vodovodih. Vse te poti, ki vodijo do jezera, so ograjene in opremljene z oznakami o prepovedi pristopa. Zanimivo je, da jezera ne napaja površinski vodotok, temveč svežo vodo dobiva po podzemlju iz Velebita. Njegovo dno leži 62 metrov pod morsko gladino in če se prav spominjam, sem pred leti zasledil podatek, da bi v primeru znižanja gladine za 9 metrov vanj vdrla morska voda. Po odcepu za MartinŠčico in MiholaŠčico si privoščite postanek. Ne toliko zaradi žeje in lakote, kakor za nabiranje žajblja, ki gaje tam v izobilju. še en klanec in pod nami se prikaže Osor. Spust, nato pa prehod čez vrtljivi most in že smo na Lošinju. Svoje smo dosegli, zato takoj obrat za 180 stopinj in v mesto. Zanimivo. Skulpture, povezane z glasbo, mogočna cerkev s posebej stoječim zvonikom in kar tudi ni za odmet - bife. Kavica, hladno pivo in konec. Jedli ne boste, Še celo trgovina je odprta nekaj dopoldanskih ur in tam proti večeru. To je pomemben podatek, kajti kakšen prigrizek naj bo v nahrbtniku ali torbi na biciklu. Zagotavljam vam, da je izlet edinstven, morda edina slabost je ta, da se moramo vračati po isti poti, kjer že vnaprej vemo, kje se bo cesta postavila pokonci. Srečno! Jože Oblak HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-Ö0 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201>42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst 13., 19., 23. 10., Lenti16., 21. 10.; Madžarske toplice od 28. do 31. 10-, 11. do 14. 11., 25. 11. do 28. 11. Tel.: 04/53-15-249 prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 www.mekon-ioka.si TEČAJI TUJIH JEZIKOV (AN, NE, IT, ŠP, FR, RU. LAT, SLO, ARAB) za odrasle, študente, dijake, učence, otroke, upokojence Tel.: 04/51-50-590, fax: 51 50 592, e-mail: meta.konstantin@siol.net E. Risar: NORA NORA. DANES ob 19.30, za PETEK 2, IZVEN in KONTO 14.10. ob 19.30, za ČETRTEK 1, IZVEN in KONTO; M. Ku-rat: NEKAJ DRAGEGA IN POPOLNOMA NEUPORABNEGA, JUTRI ob 19.30, za SOBOTA 2, IZVEN in KONTO 15.10. ob 19.30, za PETEK 3. IZVEN in KONTO; M. Ravenhill: NEKAJ EKSPLICITNIH FOTK, 16.10. ob 19.30, za IZVEN In KONTO, PODAUŠAN VPIS V ABONMA 2004/2005, DO KONCA MESECA. Rezervacije pri blagajni PG, tel. 04/20 10 200, www.presernovogledalisce.com PREŠERNOVO CLEDAUŠČE KRANJ Glavni trg 6, Kranj LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Spodnji trg 14, Škofja Loka Tel./fax: 04/51-20-850 gsm: 041-730-982 Danes, v petek, 8. 10., ob 19.30 ; Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, režija: Miha Aluje-vić, za IZVEN, Jutri, v soboto, 9. 10., ob 19.30; Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU, komedija, režija: Miha Alujevič, za IZVEN GLASOV KAŽIPOT Obvestila o prireditvah objavljamo v rubriki GLASOV KAŽIPOT brezplačno samo enkrat. Prosimo, da pri posredovanju sporočil to upoštevate! Prireditve Dan krompirja Kranj - Turistično društvo Kranj prireja jutri, v soboto, prireditev Dan krompirja in krompirjevih jedi. Prireditev bo potekala v starem delu mesta Kranja, na Glavnem trgu pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Na stojnicah bodo postregli z izdelki domače in umetne obrti in s pridelki s podeželja. Ob 10. uri pa bo na sporedu po-kušina krompirjevih jedi. Skakanje na trampollnu Škofja Loka - V Škofji Loki na Mestnem trgu bo jutri, v soboto, 9. oktobra, od jutra do večera postavljen trampolin. Na njem boste lahko skakali brezplačno. Od 1-2. ure dalje bo potekala tudi ustvarjalna delavnica za otroke. Izdelke bodo lahko odnesli domov. 60 let požiga vasi Križe - Krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično v sodelovanju s planinskim in gasilskim društvom, KZZBNOB Križe in šolo bodo v nedeljo, 10. oktobra, ob 11. uri pri Planinskem zavetišču v Gozdu praznovale krajevni praznik. Tokratna svečanost je posvečena spominu na 60. obletnico požiga vasi. Kolesarsko tekmovanje Škofja Loka - Avto-moto dnjštvo Škofja Loka in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Škofja Loka organizirata jutri, v soboto, kolesarsko tekmovanje ža učence osnovnih šol Upravne enote Škofja Loka pod naslovom Loka kolo 2Q04. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri pred zgradbo AMD Šk. Loka. Na Mestnem trgu bo potekala spretnostna vožnja in izbira kolesarja za nastop na državnem prvenstvu. Koncert Gorenjskega megasrčka Kranj - Mega koncert Gorenjskega megasrčka bo jutri, v soboto, ob 10. uri v Kinu Center. Sodelovali bodo: Kondi Pižorn, čarodej Toni, Plesni klub Miki in Romana Krajnčan s pesmicami z nove kasete in CD plošče Rojstndan. O otrocih, ki so preživeli raka Tržič - Danes, v petek, se bo ob 19. uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začela predstavitev knjige dr. Berte Jereb Mali vitezi (Otroci, ki so preživeli raka). Podelitev priznanj krvodajalcem Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj obvešča, da se bo danes, v petek, ob 18. uri v dvorani Mestne občine Kranj začela svečanost ob podelitvi priznanj krvodajalcem in prostovoljcem. Kulturni večer in zgodovinska razstava Bled - Danes, v petek, se bo ob 19. uri v Galeriji Trg Bled začel kulturni večer in uradna otvoritev zgodovinske razstave 1000 let Bleda. Gostje večera bodo: Marija Stare, Olga Gracelj Purger, Melita Vovk, Janez Ravnik, Janez Bole, Peter Florjančič, Bogdan Šanca, Franc Ankrst, Janez Pet-koš in Jože Antonič. Urekov pohod na Goro Športno društvo Marmor Hotavlje vabi vse ljubitelje vrhov pod Ble-gošem na jubilejni, 10. Urekov pohod na Goro nad Malenskim vrhom v Poljanski dolini. Pohod, ki je tudi v sklopu Hotaveljske grče, bo jutri, v soboto. S Hota-velj (pri gostilni Lipan) bodo po-hodniki startali ob 8. uri. Točno opoldne pa se bo na Gori začel program v organizaciji Športne redakcije Radia Slovenija. Izleti Zaključek v neznanem Kranj - Planinci Društva upokojencev Kranj vabijo v četrtek, 14. oktobra, na zaključni izlet v neznano. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupni čas hoje bo za 3 do 4 ure. Tura je lažja, ne preveč tehnično zahtevna in ne preveč strma. Prijave zbirajo v pisarni do srede, 13. oktobra, oz. do zasedbe mest v avtobusu. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranj.sl Mldd'HSki se kupon ne velja. Za male oglase po redni ceni oziroma na kuponu pa sprejemamo za torek v petek do druge ure in za petek v sredo do pol dveh. APARTMA-PRIKOLICE Ugodno oddajamo apartma za 5 oseb v Banovcih in za 4 osebe v Moravcih. tr 02/234-37-51 11804 Oddam hišico v Termah Čatež, ugodno. n 031/500-608 11837 APARATI STROJI Kupim stroj za lupljenje repe. tr 041/784-462 11829 Traktor in traktorske priključke za manjšo kmetijo kupim. V 53-08-129 use? Prodam malo rabljeno motorno žago - stil 048, cena: 130.000 sit. tr 518-52-78 11870 Prodam kuhinjsko napo za polovično ceno. tr 53-123-74 118/9 TRAKTOR Ferguson 533 delux, prodam. tf 031/375-280_11913 Pralni stroj Candy - L 404, prodam, tr 041/878-494 11918 Prodam trosilec hlevskega gnoja SIP, Krpan 20 in trosilec umetnega gnoja VIKON. tr 041/67-54-53 11969 GARAŽE Oddam garažo na Planini, Vrečkova ulica, cca. 20.000 sit mesečno, tt 040/623- 505 11920 GLASBILA Kupujem Klavinovo ali Pianino, do 200.000 sit. tr Eržen, Zg. Bitnje 93, 4209 Žabnica 11801 GRADBENI MATERIAL Prodam deske za fabjon, širine od 6,5 cm do 10,5 cm. tr 031/272-632 iib44 Bukove plohe, zračno suhe, kupim, tr 510-29-50, 041/534-798 11897 Prodam suhe hrastove plohe debeline 4 cm, Osterman. ff 25-31-170 11910 Prodam nove lesonit plošče po polovični ceni. tr 041/658-031 11911 HIŠE KUPIMO Bled z okolico - manjšo hišo z nekaj vrta, do 35.000.000 sit, kupim, tr 041/315-467 po 18. uri 11826 HIŠE NAJAMEMO V zameno za najemnino vam obnovimo celotno hišo, Megamatrix, d.o.o., Staretova ulica 39, 4000 Kranj, tr 041/570-957 11834 Staro kmečko hišo z vrtom najamem za daljši čas, v okolici Kranja, kasneje lahko tudi odkupim, tr 031/222-600 11869 www. gorenj skiglas, si O) OJ <0 S > CN o • • o o o o o o CO o o CO CM (M CO (O • » o o Ü C 0 1 ^^^p o CO CO ö) (O ^ <13 "5 T3 O. 2 Č -a>u ^ o "O O r^ 0) "O _ CC O 'o) O. >0 1 o N co 5 0) o o CO C o ro 'O «o CT3 3 ■Ü C o (fi C 2 ^ w* D •O J C s o 0) s CO CO N _ CO ^ C »o o . 'Ü C :Ö ■5)g O iS ^ 0) "R IZ CO ^ \ >(0 O) CO O) 00 o OT-csjOi-oor^iOLomioto rs.iOCD005LOOOOOCOOOOOCOCO ^OT-TJ-CON-^^CMCOCOCOCO h- ^ ® 2 2 CO ^ CO co o s ^ (M ^ ^ a> o CM ^'cdcvjlOpInCD^^OO CO + CM TT + O Q 2 os 5 o cj I Oq co o § o II 03 Ü § S Q. CO CO N N > O 45 CO — "O •Ö) o D o C 03 'O iS Ü_ E § o § § i ^ ■g ^ £ ^ P al as O) s 0) o5 TJ <0 ■= (D (D •C o to o Ui co - co W g O O i: l.E N C 0) Ä E 5 (D a <0 co TJ 03 ^ 03 N 03 tr 1Ü1 C/) CD ž s O a a 03 'O co co o — co ^ o co T5 Q u- Q. JÜ CC < _ O CSJ O) O-O O O O O D n w [u ~ o ž •o o UJ co o 5 03 ^ ^ co C C co co ® o CT 5 E ^ co ^ C i i 2 io co Li. CO csj CO Tt Tf TT CO LU co 0 1 V) 03 o^o cvj I- co CM co 't s £ o 10 <0 O) 0) C > (O • Ms z C CVJ E O) C\J E LO CM E - m 03 E N 3 o a UJ 03 03 > e e s N N^ > > 03 ^ o 0 o , CL Q. ^ 1 I D .o o* o* (D -e ■ö'co OJ E h- LO •C 03 E N 1 E ^ co O) co ■»- C "C 03 03 E E N N (N OJ E E CD U CM CO ■C 'C 03 03 E E N N > > co i i CVJ co CM CD s X co LU cc BF co co 00 H CL CL csj CNJ ^ E E % n-. rs. m ^ 03 E N ± > 03 "C E g I >co co a I o co >co >co >co >C0 >C0 C co co co co co '52 Q. a a a a g^ I t I I I 00000' ^ ^ ^ o o o o o o co co co co co Q j^w iii co co . o o o ^ d ooooo-oo o .J .J 0 a co 00 CM co CM T- CO co 00 (D h- N O <1- O O O) CO KO >00 KO >W > s/J • • • • :3 JJ ^ ^ ^ E CO CO CO co 03 O- o. Q- o. N I I I I 10 CMCO'^LOCD^'^5^-»- CDCDCDCDCD;>N CDin OOOOCOOOCOJ^NN.-»- >C0 'CO >C0 »co >C0 'CO 'CO >co >co ÜOÜ^C^^yy^ COCOCOCOCOCOCOCOCO CLC1CLQ.C1Q.Q.O.Q. 03 03 co » ^^^^^ N o 03 E co TT o o CM co ■5 0 0 0 ' ' 0 0 ' ' 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 A 03 ^ 03 03 ^ 03 m • OD •N o < < cc UJ X >0 2 Q CL co C co co 'Ü C 03 >co 03 C 'O o _ "55 p iS § o -S _cg N to ^ O 03 Ü. »N . o 03 C CO 1 CO • ^^^ C 23 o o co § E 03 C TJ co >o o o 'io 0 E 0) N o R ^ £ g co 'O - s >'C0 o o CL > 0 03 co CM co ■ o o a C co TJ "co f 03 C 'O co N a o co co co o co o 0. g o 03 « Ü > co o 0 . Ü co 'N 'S o 0 § a 0 -C ^ TJ a C £ 5 ^ ^ o ^ ^ -S 'Ü "a ^ co co N co .2. C co 0 > CL a ^ LU o 1- CM m LO LO r^ r»- LU oc o. m h- Q> N < o s ^ 'N 2 »N Ll LU Q LU < o LU LU co CM + o TT _ N o co C s >N c: N 0 ■o C C o. 0 » ^^^ » O co N co a co > o co co N LL « iS > ■q.B Ä co co :=. ^ "O o 03 ^ s co .1Ü. 3 o < o z o. < Q N LU o C «« o. co co 2 0 co co O o Q a. 0- O <«- CM ^ Tf < LU d Q co ^ o co ii i' co LU GQ LU < o ^ LU LU co CE 0. I 'O o i LO 0> T5 0 1 O) co co CD rs. .s= o co o h- c:5 o o CM .1, 0 C C 2 "D s co ^ m - s co -Q 2?. o CM TJ r^ o I 'to tn coSi cc o CM — LO co co o co C o co N co >0 o TJ 0 1 CD co O) o ^ 00 ^ o co »o . "F — o 03 5 C ' s -F ■ s -o ® ^ co co cc co I C co o co co N co •Ü o TJ 0 1 O) co n o g "O 0 1 CD o CM o LO C o o "O) ^ JO rt "Ö - o co Q-D fO co 03 o co' -U) co iS CD N \ ^ r-. co - s § o O) 03 d» LO 00" 03 CD 10 •k O) LO Tt O) o 00 »to •o co co 0 •co »o TJ co co o C co C > co I ^^^ o co C o cc N i ® -o 'O co o 0 .s 0 ;O.C0 o 0 co .s t^ 'O B Si B o co ^ co 9 C 0 »Ü . co £ CM »o C o CM 0 o co o co '«t o O) o ^ 0 N- co 0 a co o o CM 03 o 03 CM o z < z LJ. o o -«t o o cvj co 'S >o o (L o C o co C co •G o Q. C 'a D co o 3 >0 C 0) »<0 0 >0 <0 o 3 >u (0 (D N CM Q 'S 2 §|0> a 3 M C iS m 03 ^ o TJ co r\ N o 0 Q o 0- o Q ^ o < (D o 10 o o o CL o o LO 10 co u> o TJ co o> 0 >0 co E o ■o iS >5 iS a ■a o o 10 LO >Ü s? •co o o § D 0 §« co g e > a • ^o o o •o o 'to s oi E co 0 E g p o .a č o u Q LU cc co < co -< ^ co = LU LU co — p X i N C TJ 0 co co co »o o o t: 0 co • t C 0 »Ü ^ CM co 0 co •Ü o si 9 ^ E ^ 0 ^ w s JS o _cO ^ O) C 0 "o. co 3 o o co — li 0 co o C > co C § ^ 'O 'O co Tf" e 0 ^ co 03 co TJ C C >co co s CM co CM CD LU o z < Px t]^ X 0 ■C iS o 'O o co o Q o X Q o • • o Q o X (t CL < o z GQ o o CM co C D 'O 5 2 CL <0 co co •o o o. C a ^ CO 0 co "c o o D cc co I ^^BA 0 co s E 0 C TJ co »Ü z — ® u i o o o Z>N .h <3 5 CQ o 0 'O cd C 0 I C 0 E 23 a co 0 C o 0" C co to o co o 'O co s* o o a C co -o C t5 a to o TJ o C 0 'O to o 0 > 0 C 'O co N o TJ o ,co co co 0 0 LO CM 00 CM 0 LO CD LO h- o ^ o ^ CM CM 00 CM o CD 00 CD 03 LO 03 ^ 00 LO CD LO o CD s + co + CM N. -»- + o N o o + o o 0 z 0 B •o io C o TJ C .gi 0 'N "O o 9 £ o Si •o a co C 0 »N o E 0 TJ o TJ o o ■o o U) iS n co co co C C cc 0. g g Q o eS o CL CD =; Q o X CL _ o co "^o «as ° o 0 s -i TJ o C co to u C 'C Ct d - C 0 CÖ 0 « C 0 "'o co 'N TJ o 1- CM r-- r^ o h- » ' GORENJSKI GLAS • 28. STRAN OGLASI Petek, 8. oktobra 2004 HIŠE PRODAMO PODNART - DOBRAVICA, prodamo enodružinsko hišo v 2. podaljšani gradbeni fazi, ki stoji na na 701 m2 zemljišča, 213 m2 stanovanjske površine, hiša je podklete-na, 1. etaža ter mansarda, 2xbalkon, kritina bramac, prevzem možen takoj. CENA; 21.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v/ww.agentkranj.si BITNJE, na 3000 m2 zemljišča prodamo dvodruzinsko hišo, 130 m2 bivalne površine v etaži, klet, v 1. in 2. etaži se nahaja komfortno trisobno stanovanje s kabinetom, terasa, CK-olje, vsi priključki, ob hiši se nahaja manjši objekt, ki je v kompletu podkleten in je namenjen rekreaciji, prav tako se ob hiši nahaja avtomobilska delavnica, primerna za servis oz. salon avtomobilov, prevzem po dogovoru. CENA: 156.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si TRŽIČ - KOVOR, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, stara 15 let, kletna etaža delno bivalna z dnevnim prostorom in kuhinjo z izhodom na zelenico, kopalnica, pritličje, v mansardi dve večji otroški sobi in shramba, možnost izdelave kopalnice, CK, tel. priključek, vselji-va po dogovoru. CENA: 40.080.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, v^ww.agen-tkranj.si KRANJ - OKOUCA, kupimo hiše različnih velikosti, za nam že znane stranke, CENA: med 30.000.000,00 SIT in 40.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BEGUNJE: 77 m2, rekonstrukcija 1970, pritličje: dnevna sota, kuhinja s shrambo, wc, nadstropje: spalnica, kabinet, kopalnica, balkon; neizdelano podstrešje, dvorišče 290 m2, zelenica, poleg hiše stoji tudi star stanovanjski objekt (31 m2). Cena: 19.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, wviw.alp-dom.si domplan družba za inženuing, neprBmiöntne, urbanizem bi energetiko, ć.d. Krani, bleiwefiova 14 W,f 04i/647'43S 20 68 700 STAHOVAKJE PRODAMO • Kranj, Zlato polje; dvosobno; pritličje; izmere 41,5 m2, centralno ogrevanje, starost 45 let; cena 13,5 mio SIT; • Tržič, starejše 1 S, I. nadstr.. 32 m2, staro 100 let, v celoti obnovljeno 2004, opremljeno, cena 7,4 mio SIT; • Kranj, Zlato' polje, dvosobno, opremljeno, IV. nadstropje, izmere 44,34 m2, centralno ogrevanje, starost 45 let. cena 14,6 mio Sit; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM: • Kranj, v bližini Vodovodnega stolpa, dvosobno, delno opremljeno, pritličje, izmere 46,7 m2, starost 40 let. najemnina 50.000 SIT mesečno + stroški; KIŠE - PRODAMO • bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT; • bližina Preddvora, visokopritlična. tlorisa 13 x 9 m2, na parceli 685 m2, stara 10 let. 74,6 mio SIT; • bližina Šenčurja, energijsko varčna hiša. ttorisa 2 X 70 m2, na parceli 360 m2, novogradnja, cena 39.5 mio SIT; • vas Lese nad Tržičem, pritlična hišai, tlorisa 116 m2, na parceli 200 m2. starost več kot 50 let, cena 7,5 mio SIT; • Kranj, Center mesta, enonadstropna. tlorisa 11x8 m,- obnovljena leta 1969, parcela 100 m2. starost 100 let, cena 20 mio SIT; • Kranj. Čirče; visokopritlična; bivalne površine 2 x 90 m2; na parceli 490 m2; leto izgradnje 1977; lepo vzdrževana; cena 43 mio SIT TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS - PRODAMO • Poljanska dolina, 1 km od Gorenje vasi • gostišče s kuhinjo, apartmaji, bazeni, igrišča, na parceli velikosti 10.847 m2; (v celoti zazidljiva, možnost dodatne izgradnje), starost izgradnje od leta 1975 dalje postopoma, cena 87 mio. SIT; POČITNIŠKI OBJEKT • PItODAMO • v Bohinjski Bistrici; 1-nadstropni s 27 leašči, svojo kuhinjo; tlorisa 129 m2; na parceli velikosti •1478 m2; starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smučišča Kobla; cena 54 mio SIT POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO • Kranj. Planina 111., v trgovskem centru Spar, i. nadstropje, 147,30 m2 (lastna novogradnja), starost 3 leta, cena 31 mio SIT; • Kranj, blizu avtobusne postaje za gostinstvo ali trgovino, izmere 214 m2 , terasa 297 m2, starost 38 let, cena 63,5 mio SIT; • Kranjska Gora, IV. gradb. Faza, pritličje, izmere 136 m2, star 14 let, 27 mio SIT POSLOVNI PROSTOR - ODDAMO V NAJEM: • Kranj, v bližini avtobusne postaje, izmere 102 m2, pritličje, primeren za trgovino ali pisarne, starost 26 let, mesečna najemnina 295.000 SIT + stroški; • Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca-^O m2, 116.500 SIT mesečno; • v bližini ceste Kranj - Škofja Loka, 2 postavna prostora. velikosti 150 in 60 m2, starost 3 leta, za pisarne ali trgovino, cena za pisarno 1.430 SIT/m2, za trgovino 1.900 SIT/m2 + stroški; KIOSK - ZA OKREPČEVALNICO - PRODAMO • Kranj - Zlato polje, na parceli velikosti 90 m2, opremljeno za hitro hrano, kavo in brezalkoholne pija-. če, starost 12 let. cena 9 mio SIT; (je v obratovanju). SKLADIŠČNI PROSTORI - PROIZVODNE HALE - PRODAMO • v Retečah - škofja Loka, na površini 14.000 m2; starost: postopna gradnja in obnove od leta 1958 dalje (možnost prodaje tudi dvema kupcema), cena 1.298.250.000,00 SIT; • Stegne pri Ljubljani, velikosti 600 m2, starost 30 let, cena 125 mio SIT; POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO: • Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2. leto prenove 1962.120 mio SIT PARCEU - PRODAMO • Kranjska Gora • Podkoren, v izmeri 2500 m2. cena 14.500 SIT/m2; • Tup^iče pri Preddvoru; izmere 1.200 m2; voda in elektrika na parceli; cena 20.300,00 SIT/m2. • Podreča, v izmeri 1900 m2, cena 19.000 SIT/m2, možna delitev na cca 3 x 630 m2, cena 21.500 SIT/m2; • Kranj Primskovo; izmere 4.500 m2; za rekreacijski center cena 14,500,00 SIT/m2 (možnost izgradnje športnih igrišč, s spremljajočimi objekti, voda, plin. elektrika na parceli). Šenčur stanovanjska hiša 13 m x 7 m, pritličje, mansarda, terasa, zimski vrt, I. 1955, obnovljena I. 1995, krušna peč, samostojna garaža 64m2, ograjena pare. 402m2. vpisana v ZK. CENA: 31.800.000 SIT. AGMA d.0,0., trgovina in posredovanje, Drevored 1. maja 3, Izola, tel.: 031-335-444 Cerklje okolica stanovanjska hiša 250m2, klet, pritličje, mansarda, I. 1966, streha obnovljena I. 1995, CK, parcela 709 m2, brunarica, samostojna garaža, vpisano v ZK. CENA: 45.000.000 SIT. AGMAd.o.o., trgovina in posredovanje. Drevored 1. maja 3, Izola, tel.: 031-335-444 Bled - okolica; Prodamo samostojno hišo I. 1970 v izmeri 180 m2 s 500 m2 parcele. Hiša se nahaja sredi vasi. Okolje je mirno in zeleno. CENA: 35 mio SIT. UP d.o.o., PE Bled, Ljubljanska 4, Bled, 04/576-73-99, 041/384-007 Bled; Prodamo hišo I. 1900, ki obsega 320 m2 bivalne površine s 420 m2 parcele. Hiša je bila obnovljena I. 1972. Hiša se nahaja v samem centru Bleda. CENA: 54 mio SIT. UP d.o.o., PE Bled, Ljubljanska 4. Bled, 04/576-73-99, 041/384-007 KRANJ - Stražišče; 132 m2, polovica hiše v pritličju na parceli 431 m2, I. 1976 v dobrem stanju, lastna elektrika, CK na plin in trda goriva, pokrita terasa 24 m2. CENA: 28 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si KRANJ - Stražišče; visokopritlična dvostanovanjska hiša, I. 1980, 180 m2, parcela 285 m2. prevzem takoj. CENA: 33,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, viAftw.svet-nepremicnine.si ZBILJE; 360 m2,1. 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 330 m2,1. 90, atrijska hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71.9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica; 300 m2,1. 99, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele, v naselju novejših hiš. CENA: 74 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, enostanovanjska, nova, parcela meri 562 m2, mima lokacija, primemo za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000 , 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si ŠKOFJA LOKA - Virmaše; 130 m2, 1. 53, sončna parcela 1853 m2, gospodarsko poslopje cca 90 m2. Možnost parcelacije na dva ali tri dele. CENA: 50,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, viww.svet-nepremic-nine.si NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9 m, I. 90, visokopritlična, kvalitetno grajena, energetsko varčna hiša, varovana, lahko dvodružinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. CENA: 56,5 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vt/ww.svet-nepremic-nine.si MILJE - stanovanjska hiša vel. 11,5x 12,5 m, stara 17 let, večstanovanjska, klet, pritličje, nadstropje In mansarda, parcela 755 m2, ob gozdu, mirna lokacija, cena = 60,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700 ŠENČUR: nova stan. hiša v izmeri 14 x 13 m, modema zasnova, parcela 500 m2, krajna lega v vasi. cena = 59,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ - Seljakovo naselje stan. hrša I. 83 na parceli 1.012 m2, samostojno stanovarv je v pritličju vel. 100 m2 in mansardi 100 m2, možnost dvostanovanjske hiše, letnik 83, cena je 69,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STRAŽIŠČE pri KRANJU- na parceli 1.200 m2, leta 1957 narejena hiša in leta 1970 obnovljena, ima 62 m2 v pritličju, 65 m2 v nadstropju in toliko v mansardi, poleg stoji garaža z drvarnico 34 m2, hiša stoji na odlični razgledni točki in ima ceno 46,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 TRŽIČ: 14 let stara pritlična hiša na parceli 584 m2, na zelenem pasu, mima lokacija z razgledom, v eni etaži 123 m2, cena = 47,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 GORIČE: popolnoma obnovljena in dvignjena 1995 leta stanovanjska hiša, pritličje 70 m2 + neizdelano podstrešje, parcela 300 m2, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0,0., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 VODOVODNI STOLP: prodamo meščansko hišo, potrebno obnove, tloris 10x10 m, 1. 1950, sončna parcela 650 m2, odlična lokacija, cena 55 mio. FRAST, d.o.o., Šuceva27, 041/734 198 TROJANE: prodamo bivalni vikend, I. 1975, parcela 600 m2, cena 20 mio. FRAST, d.o.o.. Šuceva 27, 041/626 581 LOKAL ODDAMO Gostinski lokal v obratovanju v okolici Kranja oddam v najem. ŠIFRA: UGODNO 11862 V najem oddam prostor 100 m2 za trgovino ali mirno obrt. 9 51-54-600 ii898 V centru Kranja oddam v najem več poslovnih prostorov, tr 041/335-380 11903 LOKAL PRODAMO MEDVODE, v 5 let starem objektu prodamo poslovni prostor, 39,23 m2, PR/1. nad., CK-pItn, tel. priključek, PVC-okna, parkirni prostor, poslovni prostor je namenjen za ne živilsko dejavnost, prevzem po dogovoru. CENA: 14.200.000,00 SIT. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si ALBIS, d.o.o. Savska cesta 34. Krao} Poslovanje in upravljanje z nepremičninami PRODAJA IN DODAJA PQSLOVNIH PROSTOROV VINDUSTRÜSKO OBRTNI CONI KRANJ. MOŽNA GRADNJA NOVIH 3 POSLOVNIH PROSTOROV Podrobne informacije o prostih prostorih po tel, 041/426 898 LESCE: Nov sodoben objekt v obstoječem Trgovsko-poslovnem centru, naša novogradnja, slaba ura vožnje od Ljubljane, Avstrije in Italije, novih 27 poslovnih prostorov v štirih etažah. 43 - 320 m2, za različne dejavnosti, vselitev avgust 2005, foto in tlorisi na v^ww.alpdom.si Cena: 331.200,00 - 360.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 15, wv/w.alpdom.si RADOVUlCA: 23,52 m2, I. 1990, pritličje, primemo za trgovino ali mimo dejavnost, prevzem takoj, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000,00 SIT ali 60.000,00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wv^w.alpdom.si KAMNIK: prodamo gostinski lokal 82 m2 + letni vrl (zastekljen), star 10 let, z vsem \tv ventariem, cena - 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53,051 320 700_ Šenčur: 150 m2 skladiščnega prostora, elektrika, voda, samostojen objekt, star 20 let, cena = 600,00 SIT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53. 051 320 700 STRAŽIŠČE: poslovni prostor za različne namene v izmeri 207 m2, na parceli 440 m2, obnovljeno leta 2001, cena = 70,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. 051 320 700 OTROŠKA OPREMA Simbolično prodam otroško posteljo z jogijem, 140 X 70. W 031/719-706 11933 PRIDELKI KUPIM Kupim 5 m3 suhih bukovih drv (Kranj), tr 041/895-075 11805 Prodam neškropljena JABOLKA. Ropotač. g 031/253-521_11794 Prodam jedilni bio KROMPIR. « 596- 3111 11799 Prodam uležan HLEVSKI GNOJ z listno naštelo, z dostavo, za vrtičkarje. tr 23-26-426 11806 Prodam JABOLKA za ozimnico in za mošt. tr 25-03-089 11810 Prodajamo jabolka in sladki mošt, Marku-ta, Čadovlje 3, Golnik, tr 256-00-48 neu Prodam neškropljena jabolka, za mošt in ozimnico, voščenke. potrebno jih je še obrati, tr 255-15-51 naie Liguster, lepe sadike za živo mejo. ugodno prodam, tr 53-18-314, 040/295-312 11821 Prodam domači jabolčni sok iz neškro-pljenih jabolk. Kalan, tr 2503-167, 040/666-436 ii824 Prodam 1 ha silazne koruze, tt 041 /894- 455 11835 Ugodno prodam jabolka za mošt. tr 25-17-050.041/992-621 ii839 Prodä^m korenje, drobni krompir in kravo simentalko. 8 mesecev brejo, drugo tele. g 25-91-294_11841 Prodam koruzo za silažo, g 041/935- 596 11846 Prodam silažno koruzo, 0,6 ha, Voklo. g 041/888-977 11854 Prodam domača neškropljena jabolka: rdeči boskop, rjavčke, jonatan, voščenke, Bitnje, g 070/22-17-16 ness Prodam neškropljena jabolka za ozimnico in predelavo, g 204-65-35 iiaeo Prodam silažne bale in gnoj, poceni, g 256-02-26 11861 Prodam jabolka, sorte jonatan, zlati delišes, idared in boskopski kosmač. g 041/492-950 11865 Prodam enoletno travo in seme detelje Luceme. g 031 /643-499 iieri Prodam jedilni in krmilni krompir, nekaj tudi neprebranega, g 041/839-672 11872 Prodam domača neškropljena jabolka. Gorica 2, Radovljica, g 53-10-215 nssi Prodam jabolka: zlata parmena, kosmač. krivopecelj, jonagold, idared in mošt, Jošt, Naklo, Pokopališka pot 7. g 2578-450 11890 Prodamo mošt, jabolka za ozimnico ali predelavo, g 2560-224 11901 Prodam suho sadje (hruške, jabolka, slive), nad 5 kg pripeljem na dom. g 51- 20-495 11908 Prodam jedilni in krmilni krompir, možna dostava, g 23-12-237 11917 Prodam krmilno peso, rdečo in rumeno korenje in 200 kg krompirja za krmo. g 25- 21-538 11922 Prodam krompir za ozimnico, cena: 20 sit. g 031/811-855 11931 Prodam jedilni krompir kenebek beli in desire rdeč ročno nabran, g 031/411-904 11935 Prodam silažno koruzo v Selški dolini, g 2311-808 11937 Prodam zimska obrana jabolka, v večini voščenke. neškropljene. g 51-324-38 11941 Prodam varaždinsko zelje v glavah, jedilni krompir beli in rdeči ter neprebran krompir, g 041/860-207 11942 Prodam stoječo koruzo za silažo, g 01/8323-653 11944 Poceni prodam zelje, glave, Celar Peter, Strahinj 97. « 257-16-21 11945 PODARIM Podarim mucka starega 2 meseca, tigrast, g 041/382-225 11813 Podarimo štiri mlade mucke stare tri mesece, g 233-04-68 11943 Ljubiteljem živali podarim 4 mlade mucke stare 2 meseca, g 2332-889 11972 POSLOVNI STIKI AM Hičtti itooden krtdtt? SotovtasM. ---«---»hu «lil hi— nI al. a—I -« - - -----1 - l.l wionoMisiu, npotiiwiii n mwomnw dB 15 Ift Po iBodiil obrestni nni za ziposleiii tor oinkolBiic«, todl fod ittro 00. iožmst obromnRvo doboiHu do 50 % tor idačHi do^, star kredtt nI oviri. Po žodi prMomo tudi u dom. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. NUMERO UNO Troovlu z mrtoniM vozffi FESST d.0.0., PE Stritarjeva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST doA. Podrete 74, Mavtič« POSESTI U - Rudnik, Hudourniška pot, zazidljiva parcela, 650 m2, 43.500 sit/m2, vengus-mo@yahoo.com. g 031/343-059 iieai V Bistrici pri Tržiču prodam gradbeno parcelo, 1000 m2, s hišno številko, z nadomestno gradnjo, cena: 7.000.000 sit. g 04/596-22-65 ii887 Lancovo - prodam večjo zazidljivo parcelo, kmetijsko zemljišče, stara hiša, kupim, g 031/451-822 11925 Prodam zazidljivo parcelo cca. 700 m2, na Visokem pri Kranju, g 040/296-349 11929 BRITOF - Voge; 483 m2, skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 12 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 13,2 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2, prodamo ravno, sončno parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. CENA: 15,7 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wviw.svet-nepremicnine.si KOKRICA; 484 m2, sončna, komunalno opremljena parcela, pravokotne oblike. Severni del parcele je strm in se spusti proti potoku. J del parcele je raven in je ob ne preveč prometni cesti. CENA: 11,6 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremic-nine.si BLED: stavbno zemljišče 1.500 m2 za stan. hišo, v bližini jezera po 55.200,00 SIT/m2, K3KERNd.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Šenčur: stavbno zemljišče 2.393 m2 v enem kosu po 24.000,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Prebačevo- zazidljivo zemljišče 758 m2 za stan. hišo, cena = 28.800,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 Bašelj, Preddvor-stavbno zemljišče 1.490 m2 za stan. hišo ali vikend, cena = 20.400,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, GSM 051 320 700 MLAKA PRI KRANJU, prodamo 672 m2 zazidljive parcele, komunalno urejena, prevzem po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, te tkranj.si 04-23-65-360, wvw.agen- ČIRČE, prodamo 371 m2 zazidljive parcele, namenjena za gradnjo stanovanjske hiše, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 8.904.000,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agen-tkranj.si RADOVUlCA - PODVIN, prodamo 509 m2 zazidljive parcele, lepa in ravna, prevzem po dogovoru. CENA: 21.600,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agen-tkranj.si KRANJ - SORLIJEVO NASEUE, prodamo 1092 m2 zemljišča, 500 m2 zemljišča zazidljivega, ostalo je pomožno zemljišče, nahaja se v naselju vrstnih hiš in manjših blokov, komunalna infrastruktura v neposredni bližini. CENA: 120 EUR/m2, 28.800,00 SIT AGENT KRANJ, Tavčarjeva u 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si BRNIK - prodamo 1022 m2 zazidljive parcele, nahaja se na robu vasi, zelo lepa in ravna, možnost gradnje kleti, vodovod, elektrika in asfalt z dveh strani, prevzem po dogovoru. CENA: 24.000,00 SIR/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw.agentkranj.si PREDDVOR, prodamo 1208 m2 kmetijskega zemljišča na katerem stoji lesena brunarica, nahaja se na robu stavbnega zemljišča, elektrika in voda sta v bližini. CENA: 13.090,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ulica 22, Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, vww.agen-tkranj.si V NEPOSREDNI BLIŽINI KRANJ KUPIMO DO 2000 m2 PARCELO, RAVNO, SONČNO, NE V BLIŽINI VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV, ZA GRADNJO INDIVIDUALNE HIŠE. AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, www.agentkranj.si MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2, zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi, komunalni priključki, foto na vww.alpdom.si. Cena: 24.000,00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si Cerklje okolica prodamo zazidljive parcele na obrobju vasi in gozda, vse pare. so ravne. CENA: 20.400.000 SIT/m2. AGMA D.O.O., trgovina in posredovanje. Drevored 1. maja 3, Izola, tel: 031-335-444 Paloviče; Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 932 m2 za gradnjo počitniške hišice. Parcela je sončna s prekrasnim razgledom. CENA: 4 mio SIT UP d.o.o., PE Bled, Ljubljanska 4, Bled 04/576-73-99, 041/341-370 PODLJUBELJ: prodamo parcelo 1750 m2, cena 9.600 SIT/m2. FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/626 581 Prodam zazidljivo parcelo, 603 m2, sončna lega, Trboje pri Kranju, g 041 /249-621 11948 POZNANSTVA POMLADNI VETER - vabimo Gorenjke, dekleta in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno zvezo ali za občasna srečanja, da pokličete tel. 031 /612-541 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Vesele boste - uspešni smo! STIK J. Bučar s.p., Koseskega 28, Ljubljana 11953 POMLADNI VETER - Prijazna Gorenjka, 51 -letna, želi spoznati primernega moškega. Gospodje prosimo pokličite po telefonu 090 54 24 ali 090 54 25 {186 sit/min), od 9. ure dalje, tudi ponoči. Vabljeni, veseli boste! STIK J. Bučar s.p., Koseskega 28, Ljubljana 11954 RAZNO PRODAM Ugodno prodam lesne brikete za kurjavo, g 53-31-648, 040/88-74-25 11818 Poceni prodam sobni kamin, nov, za vzidati. g 533-1391 11820 Prodam tehtnice s krožno skalo, 5 kg, 10 kg, 100 kg, 200 kg. 500 kg, 1000 kg in 2000 kg. g 041 /639-994 ii85o Prodam kolektorje Lenterm Lendava, 1 m X 2 m, 30 % ceneje, g 51-555-90 uses Malo rabljena garažna vrata 2,20 x 2 m, prodam, g 250-31-31 11893 Prodam nov kotel za žganje-kuho z dvojnim plaščem, cena po dogovoru. g 041/761-138_11894 Prodam bukova drva. g 031/35-11-72 11895 Prodam atestirano cisterno 1450 I in do-mače žganje, g 5801-109_11899 Prodam suha bukova dn/a. g 041/293- 776 11915 ___ ^____ _ _ _ _ Vrtna garnitura, miza in klopi z naslonom iz masivnega lesa. g 041/665-360, 2551- 209_11926 Kotel za kuhanje žganja prodam, g 031/595-163_11934 Prodam silažne bale in gnoj, poceni, g 256-02-26 11939 Cisterne plastične 1000 I, za vodo ali kurilno olje, z dostavo, prodam, g 041/320-701 11940 V Poljanski dolini oddam boks za konje, po ugodni ceni in prodam mešana drva, možna dostava v okolici Škofje Loke. g 051/412-165 11946 Plastične sode 150-litrske za namakanje sadja, prodam, g 041 /839-941 11950 Kupim kotel za žganjekuho 801. g 25-91- 444 11971 STANOVANJE ODDAMO Sobo v Kranju, ogrevano, opremljeno, oddam samskemu moškemu, g 2325-059 11848 ODDAMO: Planina 1: - ŠTIRISOBNO stanovanje, 95 m2, I. 1978, cena 84.000 sit/mes; VODOVODNI STOLP: dvosobno stanovanje, 54 m2, 65.000 sit; FRAST d.o.o, Šuceva 27, 041/734 198 Oddam novo 1-sobno stanovanje zaposlenemu paru brez otrok, g 040/376-621 usee V najem dam opremljena dva stanovanja. g 041/322-653 ii876 Oddam sobo dvema študentkama ali študentoma, Stražišče pri Kranju, g 031/375-267 11877 Oddam opremljeno garsonjero na Posavcu, 22 m2, pritličje, CK, telefon in garaža, cena po dogovoru, g 041/465-453 11882 Samski ženski oddam 1 -sobno stanovanje v okolici Kranja, g 040/789-803 11909 Oddam obnovljeno stanovanje v Bistrici pri Tržiču, g 5962-306 zvečer 11914 Na Zoisovi ulici oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje, g 041/334-939 U927 STANOVANJE KUPIMO Kupim 1-sobno ali 1,5-sobno stanovanje v Kranju, g 031/30-40-67 11793 V Kranju oziroma okolici kupim 1-sobno stanovanje, g 041/435-858 naoo KRANJ - OKOLICA, KUPIMO VEČ STANOVANJ RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA NAM ŽE ZNANE STRANKE, AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, wvw/.agentkranj.si KRANJ - ŠORLIJEVO NASEUE, NUJNO KUPIMO 2-SOBNO + 1, ALI 3-SOBNO, BIVALNE POVRŠINE 60 m2 ALI VEČ. VSI PRIKUUČKl, VSEUlVO PO DOGOVORU, ZA NAM ŽE ZNANEGA KUPCA. KUPIMO!! AGENT KRANJ, Tavčarjeva ul. 22, Kranj, tel. 04-23-65-360, vww.agentkranj.si KRANJ; ZA ZNANE STRANKE KUPIMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI!!! SVETRE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000. 031/374 745. wvw.svet-nepremic-nine.si Kranj- kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje z gotovino za znano stranko. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 041/734 198 Bistrica pri Tržiču: kupimo dvosobno stanovanje, takoj. FRAST d.o.o. Šuceva 27. 04/23 44 080 STANOVANJE NAJAMEMO Najamem 1-sobno stanovanje v Škofji Loki ali v Kranju, mesečno plačilo, g 031/253-910 11874 Najamemo 1,5 ali 2 ss. opremljeno v Kranju ali okolici. Tel.: 041/721-572 STANOVANJSKA OPREMA Prodam hrastova garažna vrata, 160 x 230 cm, cena po dogovoru, g 2312-406 11847 Prodam omaro za dnevno sobo. g 233- 42-03. 040/604-677 neeo Poklanjam rabljeno spalnico 200 x 200 cm in prodam dva jogija, ki nista dosti rabljena, cena po dogovonj. g 01/3613-542 11951 Ugodno prodam lepo ohranjeno pohištvo za mladinsko spalnico, g 041/75-44-58 11968 STORITVE Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji. Brežnjak Zvonko s.p.. Šinkov Turn 39, Vodice, g 040/754-286 7285 /riNAi^ EDOM ^ 04/2316-800 041/323-823 . d.o.o.. Šutna 93. Zatinica STROJNI ESTRIKI POLA6ANJE PARKETA IN PVC TLAKOV Izvajamo ZIDARSKA DELA, notranje omete, vse vrste fasad, urejanje in tlakovanje dvorišč in druga gradbena dela. g 041/222-741 SGP Bytyqi Skala, Struževo 3a, Kranj 11798 SLO - DOM! Montaža predelnih sten in stropov po sistemu: knauf, rigips, arm-strong, AMF, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, termoizolacije In lam-inati, okna, vrata in strešna okna velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko s.p., Suška cesta 28, Škofja Loka. g 04/515-22-38, 04/515-22-39,041/806-751 11823 Električne marmorne radiatorje ugodno prodamo in montiramo, EL-TERM, d.o.o.. Sarajevska ulica 5a, Maribor, g 02/480-11-17,041/639-146 ii838 Vas moti pogled vaših sosedov, zato smo tu mi, da pridemo, izmerimo in servisiramo senčila! Montaža vseh vrst senčil, polaganje talno stenskih oblog, suho montažna prenova oken, suhomon-tažna gradbena dela. Vse na enem mestu, vse pri enem mojstru. Jernej Homar s.p., Zevnikova ul. 7b, Kranj, g 2332-484. 040/607-045 11973 STANOVANJA PRODAMO Kranj. Planina, mirno okolje, blizu centra, prodamo za gotovino lahko opremljeno stanovanje, g 031/585-912 11930 TRŽIČ - Deteljica, 3-sobno stanovanje, 79,40 m2, I. 78, blok, dvigalo, 3. nadstropje, zelo urejeno, odlična lokacija, vredno ogleda, cena: 19.3 mio sit. g 031/334-384 11952 ' <1 « Petek. 8. oktobra 2004 MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 29. STRAN izhepi.si Mali oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30, za torkovo številko pa do petka do 14.00 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po e-pošti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. ^^ ^^ oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberi.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Gorenjski glas. d o o . Zoisova 1, Krani I/) ^ ^ ' N S rt irt O t# oipdofli in/etiifinj d Naklo" Inl 'Kix ü^. 'b/iW.}?. PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH ' BLAŽI LCEV «Air fMOHROEi YAMAHA TDM 900, I. 2002, črne barve. 14.000 km, servisna knjižica, 1. lastnik, možna menjava staro za staro ali kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 PIAGGO NRG50,1. 1998, 9.000 km, barva srebrno zelena, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510. 041/629-418 YAMAHA XVS 250. I. 2001, 14.000 km, črne barve, dodatna oprema: torbe, vizir, naslon, lepo ohranjen, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA DT 125, I. 1992. belo-roza barve, kovček zadaj, 6.000 km, tel. 04/20-13-510, 041/629-418 YAMAHA YP 250,1. 2001, 7.000 km, lepo ohranjen, dodatna oprema: vizir, kovček, servisna knjižica, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510, 041/629-418 BMWR1150R. I. 2002, 1. lastnik, 9.500 km, servisna knjižica, modre barve, možen kredit na položnice, tel.: 04/20-13-510. 041/629-418 CITROEN AX SPORT 1.0, I. 97, cena 370.000 sit, DAEWOO NUBIRA WAGON 1.6, I. 98, cena 820.000 sit, SUZUKI BALENO WAGON 1.6 GLX, I. 98, cena 1.040.000 sit. FIAT PUNTO 55 S, I. 1998, cena 650.000 sit, OPEL ASTRA 1.6 SWING, I. 95, cena 570.000 sit, FORD ESCORT 1.6 CLXi, I. 1991, cena 220.000 sit, VW GOLF 3 CL RABIT I- 1996, cena 870.000 sit. FIAT BRAVA 100 16V, I. 1999, KLIMA, cena 1.300.000 sit, FIAT PUNTO SOLE 55 S, 3V, I. 1999, cena 730.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 RENAULT MEGANE 1.4 RXE, I. 2000, temno srebrne barve, ABS, klima, 4xairbag, el. paket, servo, potovalni rač., radio, cena 1.820.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 BMW 318 i, I. 92, kovinsko srebrne barve, alarm, DCZ, ABS, servo volan, cena: 620.000 sit, prodam. W 040/300-838 11856 SEAT Ibiza I. 04, 5 vrat. klima, alu platišča, prodam, kredit na položnice. V 041/543-876 11873 FIAT Tipo 1.4 IE. I. 94, tehnični do 25.5.2005. ff 040/899-556 nese Prodam terensko vozilo LAND ROVER free lander 1,8 XEl, I. 99, vsa oprema + strešni prtljažnik, servisna knjižica, lita platišča, reg. do marca 2005, cena: 2.550.000 sit, možna menjava. ® 041/350-508 11888 AUDI 1002/5 TD. karavan. I. 93, prevoženih 230.000 km. ^ 031/670-669, 233-27-91 11889 Prodam AUDI A4 1,8, I. 96, prva reg. 4/97. avtomatska klima, 2 x airbag, servisna knjiga, ABS, kovinsko zelene barve. 130,000 km. cena: 1.575.000 sit. « 031/670-659 11900 Prodam DAEWOO Lanos, I. 99. odlično ohranjen, druga lastnica, redno vzdrževan, garažiran, 60.000 km, el. paket, klima, tt 031/802-941 11902 Prodam PEUGEOT 306, break, 1,6, I. 99, 75.000 km, vsa oprema, servisna knjiga. tr 041/875-699 ii904 Prodam XSARA 2,0, HDi picasso, I. 00, perla barva, vsa oprema, ugodno. w 040/654-261 11912 AUDI 80 T[?i, I. 93. 2. lastnik, redni servisi, cena; 940.000 sit. V 031/586- 130_11921 Prodam GOLF II jx diesel. I. 89. n 51-82- 271 11923 Prodam ALFA 145 1,6 boxer, 1. 95, veliko opreme, atraktiven in dobro ohranjen, cena: 640.000 sit. ir 031/265-242 11932 CLIO 1,2, I. 96, bel, reg. do 05/05, 1. lastnica, servisna knjižica, 86.000 km, dodatno opremljen, prodam, it 041/437- 736 11966 Prodam VW oldtimer alfo 33 1,5 ie, šport, generalno urejena. V 513-17-98, 040/778-666 it967 ZAPOSLIMO Za pomoč pri nabavi blaga za živilsko trgovino v Zmincu nudimo delo moškemu za nekaj ur dnevno, rt 041/721-835. Mant-CO., d.o.o., Žiri, Ob potoku 19, Žiri 11803 Zaposlimo voznika kamiona (m/ž) V mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoji opravljen vozniški izpit C in E kategorije, ustrezna šolska izobrazba, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:. KOLI ŠPED d.0.0., Mednarodna ipedldja, Savska casta 22. Kranj. Za delo v strežbi v popoldanskem času honorarno zaposlim komunikativno osebo, tt 25-35-630, Pelko, d.o.o.. Visoko. Vi-soko 103 C. 4212 Visoko_neo? Nudim dobro plačano delo (okoli hiše). It 5801-323,041/933-111 neos Iščemo delavca, pogoj izpit B kategorije, lasten prevoz, pisne ponudbe. V Karnet, d.o.o.. Rodine 16 a, 4274 Žirovnica nei? Zaposlimo gradbene delavce z izkušnjami na visoki gradnji, za vsa nadaljnja vprašanja pokličite na ff 04/238-07-48 ali 031 /776-792, kontaktna oseba Marija Čajič, IMG Kranj, d.o.o., Gorenjesavska 15, Kranj Danes pokličeš, jutri delaš! MKZ, Slovenska 29, Ljubljana, tr 070/610-120 iib40 Kava bar zaposli dekle za strežbo, starost od 20 - 35 let, plačilo po dogovoru, redno ali honorarno, lahko tudi študentka, Sli-jepčevič Ljubomir s.p., Kidričeva 62, Škof-ja Loka. tr 040/22-90-33 ii842 Zaposlimo voznika C-kategorije za prevoz izdelkov lastne proizvodnje po SLO, pisne prijave pošljite na: ROLO DEKOR, Krivic Rožič Metka s.p,, Zgoša 22, Begunje ii843 Zaposlimo knjigovodjo - biiancista, zahtevana V. oz. VI. stopnja ekonomske izobrazbe, poznavanje računovodskih standardov in davčne zakonodaje, Zahtevane 3-letne izkušnje na teh delih. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Selecta, d.o.o., Kidričeva 4, Kranj 11345 Zaposlim delavca z znanjem krovstva -kleparstva, možna priučitev, Pogačar Andrej s.p.. Čopova 25. Lesce, tr 531-88-22 11852 Zaposlimo gradbenega delavca, GP GRADING, d.o.o., Gregoričeva 19, Kranj. It 041/620-393 ii864 Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru ob vikendih, Jakelj in ostali, d.n.o., Benedikova 1, Kranj, tr 031/764-399 11885 Takoj zaposlim ključavničarja z znanjem varjenja, Pikelj Špela s.p.. Strahinj 14, Naklo, tr 040/373-113 nsie Simpatično dekle za delo v strežbi za-poslinu), Zrno. d.o.o. Kranj. Bleiweisova 69, Kranj, tr 031/444-247 11919 Podjetje Modita, d.o.o. vabi komunikativne gospe za sprejemanje naročil. Delo poteka v pisarni v Radovljici. Modita, d.o.o.. Šuceva ulica 25, Kranj, tr 532-58-50 11949 Iščemo natakarico ali natakarja in pomoč za šankom, Huan Gong, d.o.o., Gosposvet- ska 1, Kranj, tr 202-72-61 od 11. ure naprej 11974 Zaposlimo pomožno delavko v gostinstvu, pogoj izpit B kategorije, v gostilni Prajerca v Škofji Loki. Fon. d.o.o., Breg ob Savi 64, Mavčiče, tr 041/735-909 11975 ZAPOSLITEV IŠCE Iščem delo, nega in oskrba starejših na domu v dopoldanskem času. tr 040/883-876 11906 "One man band" išče delo. igranje na obletnicah, ohcetih. tr 031/595-163 11936 ŽIVALI Prodam 7 dni staro teličko simentalko. tr 040/804-336_ Prodam ZAJCA za pleme, tr 040/726-703 11809 Kupim do 10 dni starega bikca simental-ca. tr 51-32-943_nsi? Prodam dve telički stari 8 in 10 dni. tr 572-1160 11819 Prodam 14 dni staro teličko simentalko. tr 5802-163 11B28 Prodam PRAŠIČE težke do 110 kg in domač fižol v zrnu. Globočnik, Letališka 7, Voglje. tr 041/745-685_ii630 Podarim mlade ZAJČKE ljubitelju živali, tr 040/389-518_neaa Prodam ČB bikca starega 1 teden, tr 5725-015 11836 Prodam bikca simentalca starega 10 dni. tr 25-22-605 11851 Prodam dve telički simentalki stari 18 dni. tr 031/512-215 11853 Kupim bikca za nadaljnjo rejo. 3 - 4 mesece starega, tr 041/784-126 11859 Prodam jelena - košute za pleme ali za zakol. tr 041/357-974 11868 Prodam bikca simentalca starega 12 dni. tr 533-38-75 ii875 Prodam zajce za nadaljnjo rejo ali zakol. tr 041/320-761_>-1878 Prodam BIKCA frizljca, star 10 dni. IT 23- 14-131 11883 Prodam žrebeta posavca starega 6 mesecev za nadaljnjo rejo ali zakol, tr 20-43-128 Kupim telička simentalca do 14 dni starega. tr 2316-333 11891 Ovce in jagneta za zakol ali nadaljnjo rejo. prodam, tr 254-50-80 11892 Kupim bikca simentalca alt druge mesne pasme težkega 150 - 200 kg. tr 041/821- 094 11696 Prodam 14 dni staro teličko simentalko. tr 031/480-266_11905 Prodam ČB bikca stara 1 in 2 tedna, tr 23-10-276_11907 Prodam bikca ČB starega 14 dni. tr 031/745-612 11924 Kupim bikca simentalca do deset dni starega, tr 2551-207_11928 Prodam ČB teličko in bikca, tr 031 /848- 450 11938 Bele piščance za dopitanje ter domača neškropljena jabolka prodam, Stanonik. Log 9, Škofja Loka, tr 51-85-546 " 11947 Bele piščance za zakol, prodamo, tr 5964-527 11970 Roclio Tfigloy® Prrl 9IQ/ CerenJ/ke^ Prvi 910/^ Gorenj/ke^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4,4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101.1-Bohinj V SPOMIN Mama, ko bi te solze obudile, ne bi tebe zemlja krila. N. V ponedeljek, 11. oktobra 2004, bodo minila štiri leta, ko je nenadoma umrla MILKA CORN Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in v spomin nanjo prižgete svečko. ft VSI DOMAČI Tu spiš, draga mama, ZAHVALA v tihi jami, kaj mar ti je zdaj svet solzan, pomlad te mila več ne drami, ko grob ti boza njeno dlan. _, . Ob izgubi drage mame RAFAELE JEREB se zahvaljujemo njeni osebni zdravnici dr. Nadji Šubic, dr. Janezu Koprivcu in dr. Andi Perdan ter patronažni sestri, ki so ji v času hude bolezni lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Francu Šuštarju za lepo opravljen obred in cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Žalujoči: mož Sandi in hčerka Betka z družino I Pi^liJ lAU . Vr ■ : A ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil JERNEJ POLAJNAR st. Koreninšekov Jernej iz Kokre Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali v Času njegove bolezni, izrekli sožalje, darovali sveČe in cvetje in ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kokra, Šenčur, Predoslje, 3. oktobra 2004 ^ «A.- I GORENJSKI GLAS • 30. STRAN KRIŽANKA / jnfo@g-glas.si Petek, 8. oktobra 2004 ülica padl»h borcev 34 Presfranek d.O.O. TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714 Nagrade: 1. nagrada: nagradni bon v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada: nagradni bon v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada: nagradni bon v vrednosti 5 000 SIT Tn nagrade pnspeva Gorenjski glas. RešJtVf Križanke (nagradno geslo sestavljeno IZ črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon IZ križanke, ter VASO DAVČNO ŠTEVILKO) pošljite na dopisnicah do srede, 20. oktobra 2004. na Gorenjski glas. Zoisova 1. 4001 Kranj p p 124 Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1 >«.' .'i J'' Izžrebanci nagradne križanke SERVIS ŠTERN KRANJ, d.o.o. 1. nagrado: darilni paket v vrednosti 10.000 SIT prejme MATEJA JEZER^ ŠEK, Nova Celica 5, Sovodenj'-f« 2. nagrado: darilni paket v vrednosti -7.000 SIT prejme ZDENKA GRDJA, Ij^izeta Hrovata 9, Kranj 3. nagrado: darilni paket v vrednosti ■5.000 srr prejme MIRKO KRČ. Podbrezje 223. Naklo Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: SAFET SARKIC, Gogalova 9, Kranj; IVAN RUPNIK. Krašnova 16. Kranj in SONJA ŠTEFANĆIČ. C. m. Tita 18. Jesenice. V"» Spoštovane bralke, spoštovani bralci! V trgovini LES 3 vam pri gradnji in obnovi pomagamo s strokovnim nasvetom in veliko izbiro kvalitetnih materialov. Največja izbira visokokvalitetnih laminatov HARO po ugodnih cenah Vam bo skrajšala odvečne poti. Tudi ves pripadajoči material za kvalitetno polaganje le tega je na voljo. Parketi prinesejo toplino lesa v dom. Izbirate lahko med lamelnimi, klasičnimi in panelnimi parketi. Ravno panelni parketi se vse bolj uveljavljajo. Smo pooblaščeni uvoznik za vrhunske panelne parkete HARO. To so parketi na osnovi panelne plošče, ki so končno lakirani. Njihove prednosti so hitro polaganje, izbran les, odpade brušenje in lakiranje, ogromna izbira vrst in Iwalitet lesa, zelo kvalitetno lakirana površina, možnost obnavljanja. Velika je tudi izbira masivnih zaključnih letev. Za oblaganje sten se največ uporabljajo stenske obloge na mediapanu, masivni opaži, za vlažne prostore pa priporočamo PVC stenske obloge. Cenovno ugodna in široka je ponudba toplih podov in itisonov, za najbolj obremenjene prostore pa nudimo Tarkett talne plošče. Za obnovo starih stropov in izboljšanje toplotne izolativnosti se uporabljajo stiropor okrasne plošče. Montaža je enostavna in hitra. Stalno imamo v zalogi tudi notranja vrata Liko Vrhnika. Ne smemo pa pozabiti tudi na veliko izbiro letev vseh vrst in namenov, okrasnih kamnov In opek. AKCIJE V MESECU OKTOBRU PANELNI PARKET (GOTOVI PARKET) 1. BUKEV PARJENA TERRA NF 2. BUKEV SVETU\ TERRA KLIK PANELNI PARKET (GOTOVI PARKET) 1. HRAST TREND NF 2. BUKEV NATUR NF PARKET LAMELNI HRAST RUSTIK I LAMINAT KLIK AC4/32 LAMINAT HARO KLIK AC3/31 PVC PODI (TOPLI PODI) ZA VISOKO OBREMENJENE PROSTORE TALNE LETVE ŽE OD ZAKUUČNE LETVE ŽE OD OSTANKI TOPLIH PODOV HARO 5.590,00 SIT/m 5.690.00 SIT/m GRABO 4.990.00 SIT/m 5.490.00 SIT/m 1.790.00 SIT/m 1.890,00 SIT/m OD 1.990,00 SIT/m OD 1 990.00 SIT/m 150.00 srr/m 99,00 SIT/m -25% NOVO, NOVO, NOVO - ZUNANJE IN NOTRANJE OKENSKE POLICE - KARNISE - VSE NAŠE TALNE, STENSKE IN STROPNE OBLOGE VAM TUDI POLOŽIMO .•v ) *• ,Jim 1 mu , L .i iJtJjiJiii^ I F/. ''i . 1 s^ i L \ t-. "V i ^ t C . I., s 1 * • I s t ' ., r v» < . A »*< ' y . ■ \ . rt ■ ' • ''irM ■i V KL. J ''v.-V • _ • » • 1 . • ' X r« v t» • /■ bj t -H' www.ies3.si ■ fi 80 iNO DREVO. TUDI HRVAŠKO MESTO IME IN PRIIMEK ^ŠE MODE RATORKE C- B.} MESNI IZDELEK PUČ. PREVRAT PONUDBA SPONZORJA RAST- UNSKA BODICA SESTAVIL: P. KALAN TELESNI POLOŽAJ RAZKOŠNA STAVBA, PAUČA ROBAT ČLOVEK PEŠČENA MORSKA OBAU GLASBENIK KERSNIK GORENJSKI GLAS . 'S IPOSTEUNO PREGRINJALO NAKUP DAUŠE ČASOVNO OBDOBJE t^K:A 17 VRBOV GRM.rVA (NAREČNO) SMOTER, SMISEL STARO-TURŠKI FEVDALNI DAVEK '4'' i SIMBOL ZAERBU ORANŽADA REKA IN KRAJ V HRVAŠKI ISTRI - .r^ STRM REČNI JAREK UTERARNO DELO DOKTOR BIVŠI MARIBORSKI TEDNIK i \« 1 PONUDBA ^ IPONZORJA W i. «....«. V VODNI HLAPI 1 AARON, AUEHIN. KAJMAKAM. KURARE, KUTINA VELIK PTIČ TEKAČ ANICA ČERNEJ s.«? : i.i NAMAKANJE • - ' » x-Ji* .'K « J L-'. SPAČEN OBRAZV ARHfTEK. TURI ♦ I •'eV' Trgovina LES 3 se nahaja v Kranju na Primskovem, Suce va 23, (TC Dolnov). Tel.: 04/ 20 42 714 Delovni čas: KOCKA (LAT) NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK pon.-pet, 8.00- 18.00 sobota 8.00-13.00 NAŠA TOVARNA PRETOČNIH PIP VTT^ AHAČIČ STRM REČNI PADEC niuS:. w V.rY,' NAŠA PEVKA (A. G.) RIHARD JAKOPIČ ODVETNIŠTVO AM. SKLAD. COPLAND NAŠA PESNICA (VIDA) RUSKI ŠA-HIST (ALEK-SANDER) OSEBAZ POUSKI ORGAN DRŽAVNE 0BUST1 iKOREN lOVEK PREBIVALEC V OKOUCI DELEŽ (NAREČNO) BES GORSKI REŠEVALNI :OLN RUSJANOVO LETALO NATALUA VERBOTEN BAKTERUA VOBUKI KROGUCE AFRIŠKI TROPSKI LES Izžrebanci nagradne križanke VENUS: 1. nagrado: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 10.0(X) sit prejme KATARINA ZARNIK, Moste 103, 1218 Komenda 2. nagrado: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 5.000 sit prejme SLAVKA ŽIBERT, Komenskega4. 4000 Kranj 3. nagrado: nakup v naših prodajalnah v vrednosti 3.000 sit prejme PAVEL KOBIUCA, Zgornje Gorje 95. ' 4247 Zgornje Gorje Tri nagrade Gorenjskega gtasa pa prejmejo: MATEJA ZUPANEC, Hrastje 20, 4000 Kranj; MARIJA VRHOVNIK, Pipa- nova cesta 66, 4208 Šenčur in ANDREJ JALEN, Bohinjska Bela 13, 4263 Bohinjska Bela. Nagrajencem čestitamo! ' t' 1 ^ A 1 r . h v t p i»n f f- - ŠPORTNI KLUB IZ AVSTRUE 11 NEKDANJI PREPRODAJALEC KOKOŠI GLAS PRI HOJI SLIKAR BERNARD RIMSKA UUBUANA JAPONSKA SMER BUDIZMA REKA V RUSUl IRSKA REPUBL ARMADA IGRALEC PACINO ROBERT ALTMAN DOKTORSKI NASLOV PLAČILO ZA UMSKO DELO DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO 1 KISEL TROPSKI SADEŽ TRGOVSKA HIŠA V UUBUANI 26 OKO (MANJŠ.) MIRAN AUŠIČ VEČJI KOS POHIŠTVA DEL SMUČARSKE SKAKALNICE BIVŠA MA-NEKENKA SENČAR iSNIK TUREK, OSMAN IGRALEC ŠKEDL ČASOVNO OBDOBJE, EPOHA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER BABICA UGO CARPI ARALSKO JEZERO (KRAJŠE) JUŽNOAMERIŠKI RASTUN-SKI STRUP NEKDANJI SLOVANSKI VLADAR SOL OCETNE KISLINE 16 17 TC DOLNOV. Šuceva 23. Kranj. petek, 8. oktobra 2004 ZAHVALE / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 31. STRAN ZAHVALA Ob boleči izgubi sestre in tete MARIJE - MARE GORJANC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in svete niaše. Hvala g. župniku Francu Godcu, pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem Klas iz Predoselj in Domu d^kibovancev v Kranju za skrb in nego. VSI NJENI Primskovo, 2. oktobra 2004 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta MIHAELA NAGLIČA iz Tenetiš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, sveče in podarjeno cvetje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Jerič in vsem, ki ste ga imeli radi in ga tako Številno pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 71. letu je tiho odšel od nas EMIL KO KALJ Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Informatike Ljubljana, Zavoda za gozdove Bled, Elektra Gorenjske za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala njegovi osebni zdravnici dr. Cegnarjevi za zdravljenje, nosačem, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Novak ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, tast JOŽE UDIR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo bolnišnici Petra Držaja, bolnišnici Jesenice, osebnemu zdravniku dr. Terčonu, patronažni službi in gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Sp. Besnica, Pešnica, 29. septembra 2004 ZAHVALA V 65. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga I» t JOŽEFA PEPCA RIBIC iz Zg. Biteiy 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom. Društvu upokojencev Kranj za ustne in pisne izraze sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku Bojanu Likarju iz Smartina za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Hvala pogrebni službi Komunale Kranj, pevcem Klas iz Predoselj in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tolažili, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Stražišče, 1. oktobra 2004 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, tete, sestrične ZDENKE NOVAK roj. SMOLEJ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, šc posebej pa sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, mizarstvu Svetic, Kern MASS, Društvu upokojencev Naklo, župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, osebni zdravnici Valeriji Vipotnik Zupane, Onkološkemu inštitutu za večletno zdravljenje, patronažni sestri Barbari, pogrebni službi NavČek, d.o.o., gostilni Marinšek Slavka. Vsem imenovanim in neimenovanim Je enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Dupüe, L oktobra 2004 V SPOMIN Minevata dve leti, odkar nas je zapustil LOJZ KLINAR p.d. Klinarjev Lojz iz Podhoma, dolgoletni gasilec in gospodar soteske Vintgar Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveČe. VSI NJEGOVI Podhom, 8. oktobra 2004 Srce t\>oje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza bije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 33. letu starosti zapustila naša draga in ljubljena žena, mami, hčerka, sestra in teta B ERNARDA ROZMAN roj. Čebašek « Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem, sošolcem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Simon, sinova Aljoša in Ažbe ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Dne, 4. oktobra 2004, je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in deda IVAN LIKOZAR iz Kranja, Planina 23 Spomin živi - bolečina ostaja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI r Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje f v • v v lezi sce; K vodam počitka me vodi./.../ Psalm 23 ZAHVALA Ob smrti dragega oČeta TINETA PIRCA 10. 2,1915 - 29. 9. 2004 # dobitnika zlatega grba Občine Skofja Loka za življenjsko delo na kulturnem in športnem področju, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu izrekli tople besede slovesa, ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: Vlado z družino Škofja Loka, oktober 2004 V SPOMIN Minilo je leto z žalostjo prežeto, zdaj prazen je naš dom, a v mislih vedno smo s teboj. Na grobu bleda lučka ti sveti, mi pa zraven stojimp in ne moremo verjeti. Dragi ata, počivaj v miru! ALOJZ KOKALJ Žalujoči: Olga in vsi moji domači I ZADNJA STRAN / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo w/ie PETEK -V** . ' t J od 10 °C do 20 SOBOTA / od 10 do 21 ^C NEDEUA od 11 °C do 21 "C / M 2004. ^K ^ m « olo|». r«««* »«MM* Zmerno do pretežno oblačno bo, v petek in soboto bodo možne le manjše padavine, v nedeljo pa se bodo padavine nekoliko okrepile. Zapihal bo jugozahodni veter. Olimpljci Andreja Dolinar, Mateja Pintar, Matic Osovnikar in Anja Čarman vzor mladim iz Škofje Loke. V osnovni šoli Ivana Groharja jih je sprejel tudi župan Igor Draksier. Škofja Loka - Prireditev, ki jo je pripravil Zavod za šport iz Škofje Loke, je potekala v šoli, ki sta jo obiskovali obe škofjeloški paraolimpyki - Andreja Dolinar in Mateja Pintar. Slednja je med mladimi požela veliko navdušenje, saj je ob vsaki omembi i\je ali kolajne kar završalo. Š|^ofja Loka zlate olimpyske kolajne doslej pač še ni imela. Prireditve se je udeležila tudi olimpjj-ka iz Sydneyja Brigita Langerholc. Mateja Pintar je šele deseta slovenska športnica z zlato olimpijsko medaljo, po dvanajstih letih pa jo je znova priborila športnikom invalidom. O svojem uspehu je v svoji nekdanji šoli povedala: "Nikoli ne bom prav dojela mojega uspeha. Zame je bil izjemen uspeh že uvrstitev v ekipo za 01, medalja pa so sanje, ki jih bom sanjala do konca življenja." Mateja je od tega tedna naprej študentka, zato upa, da bo lahko Šport in šolo tako dobro usklajevala kot na Gimnaziji Škofja Loka. Le kratek sprehod ob šolskem centru in v osnovni šoli pa je dal čutiti, da je Mateja vzor številnim mladim, ki soji neobreme- njeno čestitali m jo tudi objeli. Matic Osovnikar si je po nastopih na 01 v Atenah septembra privoščil dopust. Presenetljivo si je za cilj "počitka" izbral Grčijo. "Za 10 dni smo šli na absolventski izlet na Kreto. O počitku seveda ni bilo govora," smeje pove Matic in skromno doda, da mu uspehi niso spremenili ritma življenja, malce bolj ga spoznavajo na ulici, v teh dneh pa se še bolj posveča treningu. Najhitrejši Slovenec, in kot smo ga poimenovali v Gorenjskem glasu, sin vetra se že pripravlja na dvoransko evropsko prvenstvo. Andreja Dolinar je pred dobrim tednom osvojila 4. mesto Andreja Dolinar, Matic Osovnikar in Mateja Pintar (na sliki) ter Anja Čarman so ponos Škofje Loke in vzor številnim mladim športnikom. Rezbari, ker mu tako duša veli Danes 82-letni Anton Tavčar iz Žirovnice rezbari že dobrih šestdeset let. Izpod njegovih spretnih prstov so nastale lesene šatulje, slike, ure, nabožne podobe, posebej ponosen pa je na 3,3 metra dolgo poročno verigo. v Žirovnica - Resnično je nekaj posebnega, saj je nastala iz enega kosa lesa. "Vzel sem tri metre dolg in 5-krat 5 centimetrov debel remelj. Začel sem pri žlici na eni strani in naprej rezljal obročke tako, da niso nič lepljeni. Na koncu je bila veriga daljša za tri- deset centimetrov," razlaga Anton. Običajno so poročne verige z žlico na vsakem koncu, na eni je nevestino, na drugi ženinovo ime, krajše. Na poročnem kosilu mladoporočenca družno pojesta juho, da bi bila simbolno njuna zveza še bolj trdna. Anton Tavčar s poročno verigo iz enega kosa lesa Prvo leseno šatuljo je kmečki sin iz Gorenje Zetine nad Škofjo Loko izdelal ob sveČi teden dni, preden se je zapisalo "leto 1942. "Kar začutil sem željo in začel. Jaz nisem nič učeti, veste," še večkrat reče, ko pokaže različne izdelke. Naslednja šatulja je nastala nekaj mesecev kasneje že v avstrijskem taborišču Kraut, kamor so nemški okupatoiji za devet iTiesecev-poslali vstajnike iz Javorske in Poljanske doline. Ljubezen do rezbarjenja je po drugi svetovni vojni gojil naprej ob kmečkem delu in ob kasnejši zaposlitvi v jeseniški železarni. Prav posebej se rezbarjenja ni nikoli učil. Največ je na lesene plošče izžgal pozdravnih napisov, ki jih je moč videti v vežah podeželskih hiš: "Pozdravljen bod, ko v hišo prideš, in Bog s teboj, ko spet odideš!" Zelo posebne so tudi miniature gorenjskega kolovrata, križevega pota in mlina na veter v približno 20-centimetrskih steklenicah. "Ko sem ga sestavil na mizi, je kolovrat lepo delal," je zadovoljen Anton. Miniature je sicer sestavljal v steklenici in za ta namen izdelal posebno pinceto z gibljivim in statičnim krakom. Ko ga povprašamo, če najprej nariše načrt izdelka, pravi: "Drejam po svoje, samo približno narišem, kar je za izrezat." Mendi Kokot na paraolimpijskih igrah v Atenah. Brez poškodbe bi bila prav gotovo med dobitnicami kolajn, pravi Andreja in se ozira v prihodnost: "Poškodba bo kmalu sanirana, a se o nadaljevanju športne kariere še nisem odločila. Rekreativno bo ta šport prav gotovo ostal v mojem življenju, kako bo s tekmovanji, pa še ne vem." Tako razmišlja olimpijka, ki je redno zaposlena in je morala za nast^ vzeti ves letni dopust. Anja Carman se svečanosti ni udeležila, saj že pridno študira in trenira v Texasu. Ob tej priložnosti nam je njeno pismo prebrala mati Brigita Čarman. "Zal se prireditve ne morem udeležiti, saj niti ne vem, kdaj spet pridem v Slovenijo. Trdo bom trenirala in najbrž se kmalu spet vidimo," je zapisala Anja. Olimpijce so pozdravili tudi župan Igor Draksier, ravnatelj OS Ivana Groharja Zlatko Košič in Ivan Hafner. Prav vsi .so poudarili, da so olimpijci vzorniki številnim mladim. Zupan se je še bolj čudil uspehom glede na to, da v Škofji Loki ni primernega bazena in ni primerne atletske steze. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki GLAS /d hi'I i Urno LOČANKA www^gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS. d.O.o.. Zoisova ul. 1. Kranj Dva poslanca ■ prednost? Občina Tržič je edina gorei^-ska občina, v kateri prebivata kar dva poslanca. Prebivalce Tržiča smo vprašali, kakšne prednosti jim to lahko prinese in ali so zadovoljni z izidom volitev, Matjaž Kuhar, Bistrica Tržiču: pri Rečem lahko, da sem z izidom volitev zadovoljen. Mislim pa tudi, da bosta dva poslanca lahko naši občini prinesla precej koristi, to je vsekakor prednost. Dalibor Bo-rojevič, Tržič: "Z izidom volitev nisem preveč zadovoljen. Politika me sploh ne zanima, zato tudi nisem šel na volitve. če Sta dva poslanca za občino prednost? Ne vem, težko bi rekel, sicer bomo pa to kmalu videli." Nika Stare, Tržič: "Razplet volitev je bil približno tak, kot sem pričakovala, zato lahko rečem, d^ sem z izidom zadovoljna. Vesela sem, da bomo v državnem zboru imeli kar dva poslanca. O prednostih bi zaenkrat še težko govorila, upam pa, da bomo imeli kaj koristi od tega." Marjan Štalc, Retnje: "Z izidom voli- tev se sploh ne obremenjujem, sem povsem nevtralen. Na volitve sem sicer šel. Mislim, da dva poslanca za našo občino ne bosta pomenila ne vem kakšnih koristi. Čisto vseeno mi je, tako ali tako vsi kradejo." Ana Hartman, foto: Tina Doki - . ^ » " II ^ izhepi.si m; sr;» Vseslovenski portal malih oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberl.sl. oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski ogiasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. vor-vo for life Summit avto d.o.o. FlajŠmanova 3, Ljubljana, tel.: 01 25 25 200 ppi tki POMaAAJK) fmjrm/ tt^mtu RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: FAX: E-pošta: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE radiokranj@radio-kranj.si V Spletna stran: http://www.radio-kranj.sl NAJBOU POSCUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM