Pragmatika. Naš up in naše — razočaranje! V parlamentu ie srečno prešla zakonodajni pododbor. sedaj dela na njej zakonodajni odbor, govorila bo o njej še narodna skuDŠčina in še marsikdo. predno bo postala meso in kri in bo predstavliala živ orgfanizem v naši državni upravi. Olodajo na n.iej, tako da ie upravičena naša boiazen da se bo rodil nestvor ki bo provzročil še več nezadovoljstva neeo ffa ie dosedai kaiti razočaranje ie moenejša sjonilna sila obupa od materiialnega slabesra položaja. ker z njim se izsrubi zadnja moralna opora v vero za boljšo bodočnost. Pragmatika bazira že sedaj na mnoffih predvidenih do njihovem sDecialnem zakonu — pri istih letih 26.100 Din. in za polkovnika, po vojnem zakonu 67.400 Din. Učitelji so v resnici uvrščeni v II. katearorijo. v katero Dridejo vsi uradniM z maturo. ali otii lahko dosežeio ori po- ložajnih plačah le 5. do 2. grupo, ne moreio na priti v 1. grupo, katero drugi državni uradniki z enako izobrazbo lahko dosežejo. Najhuie pa ruši pratnnatika stalnost našeffa naimeščenia Ona določa. da se vsi uradniki stavijo na razpoloženje in se tudi učiteljstva ne izvzema. S tem. ruši uradniški zakon dosedanie razpise ln stalnost službe do dekretu ustvaria nov notres v naših vrstah ter zruši težko prldobljene oravice učiteljstva. Kako si predstavlja vlada. da bo takoi odpomoela uradniški bedi ki niti en dan ne more več čakati na Domoč. o tem ni padla v parlamentu do danes še nobena beseda. kljub pozivu. Vodilni vladni možie. ministrski Dredsednik Pašič in minister Stojadinovič sta celo akcijskemu odboru oin. Saveza izjavila. da če vlada podati ostavko če ne bo moafla zadovoljiti zahteve drž. uradništva. toda pragmatika Dredvideva da se po sprejetiu postavi šele vse uradništvo na razpoloženje in se tekonn šestih mesecev uradništvo šele razvrsti do wsebni naredbi. ki bo šele izdana. O zakonu o draginjskih dokla^dah. ki bi takoj 'lahko odpomoffel in katerl kriči vsled nebroi socialnih krivic. ki so t>otrebne poprave, danes nihče niti ne srovori. Pač! — V narodni skupščini se je osflasil na seii 14. t. m. Svetozar Djordjevič, narodni poslanec — učiteli ki je pri debati o naknadnih in izrednih kreditih min. orosvete kritiziral: zakai ni v te kredite ustavlien kredit za polne dnevnice poročenih učiteliic. ki se jim godi krivica oo zakonu o draffinjskih dokladah; zakai ni kredita za stan in o.erev Drečanskesra učiteljstva ker ie krivica. da se člen 33. zak. o učiteljskih Dlačah iz leta 1919. ne izvaia tudi za nje. Prasrmatika ie danes za nas megla uoa in mecrla razočarania. Najhuie pa se ie grešilo. da se je pozvalo v sekcijo zakonodainesra odboira za Drasrmatiko predstavnike vseh kategorij uradništva v svrho konzultaci.ie ni oa se smatralo za potrebno. da se pozove tudi vsai eden oredstavnik učiteljstva ki tvori naimnosrobroinejši del državnega uradništva. Izvršilni odbor UJU je sklical v Beosrradu vse učitelje — narodne poslance brez razlike strank na skupno konferenco v svrho pregleda projekta uradniškeea zako-na in posvetovania. Sestavil se ie skupen meimoTandum, ki se predloži vsem merodainiim faktoriem v katerem bodo podane vse zahteve učiteljstva. v prvi vrsti. da se očuva učiteljska stalnost in da se učiteljska nameščenja in premeščenia vrše po odredbah snecialneea zakona o narodnih šolah. Ob tei Driliki se bo zahtevalo. da se z novim zakonom o draeiniskih dokladah dajo poročenim učiteliicam Dolne dnevnice. Položai ni posebno razveseljiv. Kritika Dreobzirnih sredstev ni opravičena, še mani na zvračanie vse krivde na oreanizacijo in lahkomiselno zabavljanie in razburianie duhov. Strpnost. vzajemna nreudarnost in solidarnost nam Drinese več uspehov. —k.