278. štev. Paviatm Muko * urtavi SHS. V Ljubljani, v Četrtek 2. decembra 1920. PoiBMnna It««. 1 krono. Leto IV. ishafa rasen nedelj In praznikov vsak dan eb 10. url dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise trankirat) in pod* pisati, sicer se jib ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X ' 56 m im po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter no* tiče isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. Glasilo lugoslov. secljslno • demokratične stranke. Telefonska it 31% Naročnina: Po poiti eH % dostavljanjem na dom n eelo eto K 240, za p0| leta K 120, za četrt >eto K 60, za mesec K 2(L Za Nemčijo celo leto K 812, u ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za li«t •o poštnine prost«. Upravništvo je v Liubljanl Frančiškanska ulica §t.6T^ Učiteljska tiskarna. Bodoča vladna večina v konstituanti« LDU Zagreb, 1. dec. (ZNU) „Novosti“ javljajo ii Beograda, da je po vsem verjetno, da bodo sklenili demokrati in radikalci kooperacijo. Vpašanje vlade bo rešeno v osmih dneh, nato pa bo dalje delal parlament. Na resno zasedanje konstituanie se more mislit) šele po Božiču, do konca prve polovice januarja. Tedaj se bo pričela verifikacija mandatov. Radič o taktiki seljačke stranke v konstitnanti. LDU Zagreb, 1. dec. (ZNU) Listi objavljajo obširen interviev/ z Radičem glede njegovega postopanja in postopanja njegove stranke v kon-Rtituanti. Radič je izjavil: „Glede naše stranke in njenega sodelovanja v konstituanti bo odločil glavni odbor, ki se sestane dne 7. decembra. Ko smo se udeležili volitev, smo se pravzaprav postavili na legalna tla. Samo narodu priznavamo pravo revolucije, kadar je prisiljen k temu, da Jo izvede. Kar smo mi pričeli delovati z zakonitimi sredstvi, bomo tud! svoje pristaše odvračali od revolucije. Ostali bomo še nadalje republikanci, ker hočemo interpretirati voljo naroda. V načrtu* ustave morajo kiti vse tiste institucije, ki dajo državi obliko kmetske. Gižave. —' Radič Je v daljšem govoru izjavil, da je mogoče, da se bo njegova stranka v konstituanti marsikdaj tudi sporazumela z drugimi strujami. Zastopnikom Hrvatske je treba dati dovoljenje, da si izvolijo bana in da nameščajo hrvatske uradnike In organizirajo upravo. V Beogradu bi morali vse te sklepe in odločbe potrditi. — Radič j? pripravljen na sporazum * drugimi strankami, pa tudi na kompromis je pripravljen, samo če se bh ,tmošvevalo tmčela selječke stranke, .. ostavitev diplomatičnfh odnošajev med Francifo in Vatikanom. LDU Pariz, 1. dec. (Havas) Zbornica je s 397 proti 209 glasovom »prejela zakonski predlog, ki predvideva vzpostavitev otfoošaiev * Vatikanom. Socialistična resolucija, naj se veljavnost zakona odgodi, dokler se Vatikan ne opraviči zaradi razžaljena, ta' je dalo povod aa tm«kmje- , nje odnošajev, je bila odklonjena s 404 proti 153 glasovom. Nekaj opazk o volitvah. RAPALLSKA POGODBA. Zaereb. 1. »Jutarnii list« iavlfa iz Belvrada: Francoska in aneleška ^lada sta zahtevali ranallsko nopod-K> na vnnvled. Povodbo morata nod-»isati tudi francoska in anvleška vlada, da tako še enkrat zaključite in vavrše londonski pakt ki ih ie vezal do sedal. ODPRAVA HABSBURŠKIH JAVNIH SPOMENIKOV NA ČEŠKEM. Prava. 1 Vse češke stranke, razen komu»ist:čne. so vložile predlo?. no katerem nai bi se odstranili vsi iavoi snomeivki. ki sDominiaio na Habsburžane in dr m? e osebe. ki. so bile Cehom m Slovakom sovražne. Politične oblasti nat bi določile eo-tov rok, v katerem nai bi se uničili hi odstranili vsi ti soomini. PROSTOVOLJSKA FORMACIJA V BERLINU. Berlin. 1. Kakor iavlia noliciisko oredsedništvo. nbstote dokazi za to. da nrostovoliska formacHa. ki ie bila svoičas razpuščena, na skrivnem Se dalie obstoia. Kot »lavni krivec ie označen stotnik Bostelmann. ki ie organiziral posamezne stotniie ood raznim? napačn:mi imeni v takozva-»i obrambni nolk Ko so Bostelr^annu nrišli na sled ie ta zbežal. Naibrže te Bostelmann v zvezi z znano organizacijo Orees. Mirovna konferenca v rigi. Riga. 30. Sovjetska delevaciia skuša otežiti povratek ujetnikom in Žel!. nai se v tel zadevi odloči šele Po podpisu končnoveliavnega miru. Nocon ie odposlal Joffe noto. v kateri iziavlia. da ne bo več dobavljal Voliniskeea sladkorla. kakor se ie bil obvezal dne 14. novembra. Na drugi gospodarske komisile so sovjetski delegati sprsieii dnevni red. ki so Predlagali Poliaki. Sovjetski dele-®at> so naglašli nesporazuinlienie »Jede razdelitve državnega In carskega nremoženla. ker sc smatralo sovjeti za niune naslednike. MOR1TFV NA IRSKEM. • London. 1. O zadnlih umorih stražnikov -so'bile obfavlienc podrobnosti. 17 redariev nod vodstvom okrožnega nadzornika Crai-pha ki so se z avtomobilom nehali v Cork. !e bilo v bližini Corka napadenih. Napadalcev ie bilo približno 100. Otvorlli so nanie močan ogeui iz pušk. Padlo le 15 redariev. dva na nogrešaio. Mrtva trupla so napadalci oironali in avtomobil sežgali. W!LSON POSREDOVALEC V ARMENIJI. Washington. 30. Wilson ie ugodal prošnii zveze narodov, ki ga ie naprosila za to. nai bi v Armeniii deloval kot Posredovalec. Wilson pa ie pripomnil, da brez pooblastila kongresa ne more razpolagati z oboroženo silo vendar na da ie nri-Dravlien zastaviti svoi moralični vpliv. Zvezi narodov oreoušča. katera sredstva da mu da na razpolago za Dosredovanfe. AMFRIKA. ANGLIJA IN FRANCIJA. LDU Haag. 1. dec. Holandsch Nieuvvs Bureau iavlia iz Londona: List? obiavliaio noto amerikanske vlade, v kateri ta angleški vladi oo-insnute, da ne misli na to da bi dovolili An»l:ii in Franeiii. da bi ti dve izrabili velikansko ozemhe. katero sta v voini odvzeli svoiirn so-vražnkom. za gospodarski monopol. V obširni noti ie tudi posebno Jianmiiv odstavek v katerem se iziavlia. da ie politika Združenih držav. katere se bodo iste tramo držale da se tuia ozemlia. ki so bila v voini Dridobliena. tako imravliaio. da se bo z vsemi pripadniki vseh narodov ter trgovino enakomerno postopalo. Poleg splošnega pregleda in raz-iskavania o vzrokih- zakai ie politično irhato udarilo zelo na levo. moramo pogledati. tudi na šneci cine rezultate. katere so dosegle posamezne stranke. Naivečia stranka ostanete tuij* še nadalie srbski radikalci. Radikalci so snee fično srhska stranka m nfhovi uspehi se moraio pripisovati deloma veliki Politični avtoriteti plenih dveh voditeljev Pašiča in Proti-ča. deloma na velitain usoehom te stranke za časa volne. V bivšem »roti-zornem Narodnem Predstavništvu ie sieer pri neki priliki naglasil demokrat Draškovič. da se srbske zma»e ne sme' pripisovati samo radikalcem amnak celokupnem narodu, toda v nohtihi ic že tako. da ima tisti ki nosi vso težo odgovornosti, v slu-čniu usnclia tudi pravico na priznanje, In to nriznanie so Srbi izrekli pri volitvah svoiim starim vodiiteiiem. 'L radikalci ie nekal podobnega kakor |e bio na Francoskem ori zadniih vo-btvah. ko ie- rekel Clemenceau: Francozie ali, srno zmagali ali nismo . In pod parolo zmage le šla vsa, francosko buržoazjia ,vvo!i!ni bol. Tako so tildi srbidek radikalci znali zma»o srbskega orožta sriretno izkoristili v voldoc namene. Veliko vprašanje na ie. če bodo niovii iadkalci s to parolo dol»o obstati. Po človečki preudarnosti ,nc. Zaratl> te»a Da Še ne smemo skiebati do bo ta stranka tako kmalu nronadia. Kdor te ftrtd; *>o*ria od bližte ta ve. da so v ratlikalnih vrstah politiki ta so namazani z vsemi mazili in tl se'bodo novim razmeram toliko lažie prilagodili, ker nimaio nobeneva začetne-»aoroeratna in se zato vedno lahko ig.nrcjriiiiiaio kakor nanese potreba. Glavna niihova poteza Da iim bo le ostala: v gospodarskem oz’ru so radikalci zastopniki ineščanskh interesov. popolnoma oo vzoru francoske bnržoaziie. Vsa or radikalci v »osocdsrskcm criru zastopniki meščanskih interesov Od radikalcev iih loč:io v orvi vrsti gole osebnosti, če prernoste osebna na-snrotstva. ni nitake ovire za tra tto sodelovanie z radikalci Kadar bo dovršena ustava bo odpadla še tista razlika, ki oboie danes nalboU raz-dvaia namreč vnra?anie ali Jugos'a-viia ali Velika Srbiia. in uledimeme dveh velikih meščanskih strank nod katerimkoli imenom, bo brez velikih težav izvedliivo. Nov noiav so različne sel?ač'-n komu-nstični stranki za celo državo. Kakšna bo konstituanta. Našo Javnost silno zanima vprašanje, kakšna bo konstituanta. To predvsem vsled tega, ker se od nje nadeja, da vstvari za ljudstvo nekaj povsem novega in boljšega, kakor je bilo doslej. Alt pričakuje naše ljudstvo to upravičeno a!' ne, o tem na tem mestu še ne bomo govorili. Kakor kaže izid vohtev, bo delo kon-stttuante zelo težko, ker bo velni stala nasproti zelo močna opozicija. V konstituantJ bodeta zadeti druga o!) drugo predvsem dve skupini: cetralistična na eni, avton> mistična, lederatistična na drugi strani, tete močna bo tudi protiinonarbistična skn-phra. Poleg tega bodo delo precej ovirale tudi plemenske Sn verske razlike. V splai* nem torej lahko rečemo, da bo plod dela konstituante ali kompromisni diktat nat-močnojšoga bloka, ki se bo v njej stvori (radlkalsko-demokratski - zemljoradničkt, morda tudi radičevski) ali pa se bo mod hudimi porodnimi bolečinami izcimila morda kaka razmeram in sorazmerju najb>8 odgovarjajoča ustavwa. To bo pač v veliki meri odvisno od zadržanja najmočnejših strank v konstituanti, kakor se bodo pad gnale pokazati gibčnim. Nasprostva so vsekakor med strankami precejšnja. Kakor razvidno, bodo prevladovale monarhistične stranke kljub precejšnjemu številu strank, M stoje na republikanskem stališču. TuJt Je že več kot gotovo, da bo centralistična struja močnejša. Skoro gotovo pa je tudi to, da bodo pokrajine dobile štrke samoupravne pravice, približno tako, kakor to predvideva vladni načrt, Id bo prodioiea konstituanti Slovenk« bo Imela v konstituanti M poslancev in sicer: 1. od jugoslovanske socljaino demokratične stranke: Er Mn Kristan, Anton Kristan, Mfe Ittaovar, Josip Kopač, Rurfolt Goloub hi dr. Milan Koran. U poslancev.) - 2. od komimistlčne stranke Jugoslavije: Dr. MHan Lemež, Marcel lorga, Valentin Mlakar, Vladimir Fabljaočič, Miha Kora« Ivan Faval, <6 poslancev.) 3. od narodno - socijahsttčae strankej Ivan DerttČ la Blaž Zupanc U poslan pa). 4. od slovenske ljudske stra>&e: Ja-nca Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Jarma Stanovnik, Kari Strnil, Anton Sntoli, dr. Omar, Iv. Roškar, Franc PUok, *>ie* Meki, Martin Kranjc, Vladimir Poše-nlak, Jožef Skabcrnlk, dr. Ant Korošec, 4*. Jooip Robnjec. (18 posiancevj 8. od samostojne kmetiške stranke« Jakob Kašar, Ivan Malcen, Ivan Pucelj Janke Rajar. Ivan Drek, Josip Drofenik, Ivan Mennolja, dr. Bo«varil Vošnjak, (8 poslancev.) 6. od jugoslovanske demokratska stronke: Dr. Ivan Tavčar, dr. Gregor ter. Jav, dr. Vekoslav Kukovec, O poslanci.) Sodeč po dosedanjem izidu voHte« bodo v konstituanti, ki bo štela 419 poslancev, zastopane stranke takole: Demokrati: 96 poslancev; Srbski radikalci;' 98 a Radičevcl: 46 » Komunisti: 1 61 9 Kmetiške stranke: 42 9 Muslimani: 28 9 Klerikalci; 24 9 Sndialni demokrati: 10 9 Rrvatski zajedničarji; 11 9 Bunjevcl: 4 9 Radičevi disidenti: 4 9- Narodni socialisti: 3 9 . Frankovci: 1 » Stojan Ribarac: 1 9 . Dr. Ante Trumbič: 1 9 Srbski republikanci: 3 ' ' 9 ' •*. Konstituanta se bo sestala prihodnja nedeljo, t. j. dne 12. decembra t I. Kakoa vse naše ljudstvo, tako tudi vse inozemstvo napeto pričakuje, kakšno bo delo te prve Jugoslovanske konstituante. Delavstva jo pričakuje pesimistično... Naši socljaino demokratični poslanci i« bodo trdno držali svojega programa, zastopajoč koristi delavskega razreda, ki se mu morajo tudi v ustavi priznati pravice-Od tega ne bodo pod nobenim pogojem popuščali, čeprav bodo v konstituanti v veliki manjšini Kaj da nameravajo v konstituanti komunisti, ki bi po svoji številnosti lahko za izboljšanje delavskega položaja mnogo storili, o tem smo deloma že govorBi, Imeli pa bomo še mnogo prilike, da se o tem 5e poučimo. . Organizacija in disciplina, O teh dveh besedah in o njiju pomenu smo že tolikokral razpravljali, da sta marsikomu neprijetni, kar dokazale, da pomena teh dveh besed prav ne razumelo ah pa sploh ne pojmijo njiju bistva. Vsa »c organiziran delavec, bodisi v politični su* ‘strokovni or&anizacfli, mora vedeti, da veljata ti dve besedi ne le za njegove druge tdt tovariše, marveč tudi zanj, to Je, sam mara bit) organiziran in discipliniran. | Marsikdo, ki misli, da Ima ti dve lepi lastnosti zavednega sodruga !n tovariša, se le prečesto moti v dejanjih in škoduje organizaciji ter s tem delavskemu gibanju. Lahko in zavestno trdimo, da so taki člani, ki ne poznajo organizacijske zapovedi ia discipline v svojib lastnih dejanjih, če so sicer še tako delovni ta Inicšjativni možje ako ne premagujejo v tem pogledu tudi sebe, nadnevamejil za obstoj organizacije in najnesrečneje posledice utegne potem nositi delavstvo, ki je pri vsem tem nedolžno. V vsaki organizaciji se pojavljajo različna mnenja, v vsako organizacijo se priklatijo ljudje, ki s svojo moralo aH s svojo neokretnostjo ogrožajo trdnost organizacijo. Tako je bUo In tako bo, ker smo ljudje pošteni In nepošteni, sebični In nesebični častihlepni in skromni, dobri bi štabi. Za-raditoga je potrebno tako intenzivno negovat! misel organizacije In discipline. Kako naj organizacija drugače vztraja, bo' trdna, če se ne zaveda sloge, če se ne zaveda discipline? Pride kdo v organizaciji, pfc vidi tam napako tako ali tako, pa zo-pot odide. Ali moremo reči o takem So. veku, da razume pomen navedenih besed? 'M moremo misliti, da tak človek, ki Je videl napako, namesto, da bi ostal v on sanizacijl In skuiaJ izboljšati Interno razmere, blati organizacijo, Ji meče polena pod noge, In s tem zaradi pregreikov posamez- nih oseb ruSi organizacijo I« disciplino ? vrstah organiziranega delavstva? Ml stojimo na stališču, da Je organizacija absolutno vzvišena nad napakami, kor ml hočemo Imeti dobre organizacije, k! so pa le tedaj dobre, če Jim vcepimo pojem discipline, skupnosti in zavesti, da se v svoji notranjosti izpopolnjujejo s tem, da Izločijo vse, kar bi rušilo slogo in jemalo ogled. Na tem stališču mora stati tudi vsak Iskren prijatelj delavstva, ker drugačnega stališča ne more biti. V naikriUuiejšetn položaju sc nahaja delavski pokret v Jugoslaviji, ker je ta država nekako ognjišče pisanih mentalitet In reakcije. Belgrajski komunisti vrhutega razbijajo organizacije in skušajo -Izvesti še nadaijnl atentat na strokovne organizacije, dasl so Jih na celi črti skoro odklonile hr. vaške In srbske strokovne organizacije, ker so že prestale zaradi teh škodljivcev v delavskem pokreta že preveč bridkih Izkušenj. Te pripomnje smo morali Se enkrat navsti, ker se nam zdi, da čaka delavski pokret grozovit boj za obstanek. In kdor ne bi bil na mestu, kdor bi skušal pospeševati razkrojevalno delo v organizacijah tega naj se organizacije ogibljejo in pazijo, da mu ne nasedejo. Verujte, denar, Ici Je plačan za to, da s« razdira vaše organlza-<:ie. ne more biti Iz poštenih rok. Delavske organizacije pa morajo stremiti po pošteni poti m z delom za interesi delovnega ljudstva. Ne torej, roke križem, ampa& s poštenim in resnim delom naprej I tj. Ii«idstva. kakor železnice, eksoresna služba olovba. telegraf. telefon, rud-n;ki olini vrelci, stroine sile. žitne shrambe, klavnice, hladilnice in vse naci^alno obsežne Industrije, prevzame dežela. 2. Vso industrijo, ki ie lavna last nai uoravfiata skuono vlada in za* sioonito delavstva, ne za dohodke ali oroflt. temveč edino z namenom, da se zasisrura oravična odškodnina in človeške razmere delavcem In usoeSna ter orimerna služba za ob-Snstvo. 3. Vse banke nal orevzame vlada k* nai iih zedini v enote« laven bančni sistem. 4. Poslovanje zavarovalnic nal orevzame vlada In nal lih raztegne tako. da bodo vkliučevale za varovan le proti nezgodam bolezni, onemoglosti. starosti in brezposelnosti brez nrisoevkov od strani delavcev 5. Kongres nal soreime določbe štlrmaistep* dodatka tičočeea se črncev in zvezna vlada nai soreime izdatne zakone ki nai zasteurato črncem Dooolne državljanske, poli-tifne. industriialne in izobraževalne oravice. Industriialne zahteve. 1. Kongres nal soreime Izdatne zakone za odorpvo otro&ketra dela za določitev minimalne nlače osnovane na utrotovlienih izdatkih za do-stolno živllenle. za zaSčito seziiskih delavcev in nezaooslenih delavcev »••oti zatiraniu. za odstranitev detektivskih in stavknkaških agentur ter za določitev kra^eea delovnika v soglasju s povečano industrilalno produktivnostjo. Ta program Je iasen in ne ootre-bule ncbpc^ra drugega komentaria kakor tega. da se ž nlim strinlaio vsi socialisti. Ne strinlaio oa se Ž nllm tisti ki žele da ostane vse Dri starem: tisti, ki žele da se rede na stroške dru?ih Socialistična kamnania 'e kamna-nia za odnravo orivatnetra lastništva — ne klobukov, hlač žlic. sralc dId-cev. zobnih krtačic. nogavic. čevliev in drugih narafernaiii — amoak vseh temefinih industrij. ki lih rabi lind-stvo m obstanek, za mar In blago-s»an;e. # Kan?tal;vtična kamnanta le za nadallevanie orofitarstva na veliko nadaHevanie za trraft. nadalievanie bene bolezni vseh vrst. iskanie svetovni trffov in novzročanle voin. Ko prečrtate „Napre»M, ga oddajte Vašim prijateljem I Nemci v Celovcu so mod glasovanjem nal kruh jedil, naše vino pili in tobak kadili, pa Jim ga mi za vraga nismo utihotapljaK čez demarkaclje, čeravno Jim ga privoščimo. AU bo dal »Slovenec« tudi o tem račun? + Sl.s. kar ne more priti ven Iz »ve-ličanstnlh zmag«t O tem so njeni lisH hvale polni. Tudi lisica, M se Je zjutraj na bobovkl zbudila, je rekla, da je bobovka lavorikj podobna rastlina. Blagor ]!! + Po volitvah. Na Oorenjskem so mnogi kmečki fantje, ki Imajo glasovalno pravico, grunta pa Se ne, glasovali za ko- muniste. Na vprašanje: »Zakaj pa voliš komuniste?« — Je neki fant odgovori!: nimam nič, volim komuniste, kadar mi bodo pa oča dali grunt čez, bom volil pa SLS. •f Ze zopet na narod apeliralo! »Narodno Djelo« prinaša po informacijah iz Bel grada, da tamošnji' politični krogi zelo komentrajo volilni rezultat ln pravijo, da bi bile potrebne nove volitve, č« konstltuanta radi današnjega razmerja strank ne bi mogla priti do rezultata. — Kako pa, če bi tudi druga konstltuanta radi bodočega razmerja strank ne mogla priti do rezultata, ali bodo zopet m>ye volitve razpisali? In če tudi tretja konstituanta ne bo imela uspeha? Ojoj, nič ve ne vemo, kje se nas glava drži! Zakaj pa buržuji vedno le na narod apelirajo, a ne slušajo želj, ki jih je taisti narod Izrekel pri sedanjih volitvah? Trgovci, bankirji, verižniki itd.: Ti naj spremenijo isvoje nazore in metode, pa bo vse dobro! ,+ Dr. Mile Vesnlč stoji na stališču, da Ima kot ministrski predsednik dolžnost, podati kabinetno ostavko, ker nekateri ministri niso bili izvoljeni v konstituanto. — Tako nam javljajo včerajšnja poročila. No, zdaj pa le vemo, zakaj Je g. Mile dosedaj redno pozabljal na svojo dolžnost, ko smo ga radi drugih vzrokov nanjo spominjati. Ptiček si Je mislil: Danes držim, za Jutri pa ne vem, če me bodo sploh še v konstituanto hoteli. In stolčki so tako pripravni, da človek na njih pokojno zadremlje. — Dr. Mfle Je ptič, nerodno pa Je pri ptičih to, da imajo perje, ki se da oskubsti. + »Večerni Usta Je, kadar se mu posreči, zelo hudomušen. Zadnjič se vprašuje: »Kaj hočemo? Ali naj napadamo državo radi bedastega sporazuma v St Margherlti? Saj bi to ne bil patriotizem!« — Peite, pejte, »Večerni Ust«, saj'vemo, da st mislite kakor tisti imenitni kralj Sobice, ki |e dejal: »Država sem pa Jazi« Ja, če niste država, čem j pa poživljate na patriotizem? ' 4- Burna sela pruskega deželnega zbora. Na seli pruskega dežel-nesra zbora ie oredlaeal sociaino-demokratič"! Doslanec Heilmann. da nal vlada zakonitim ootom odredi, da se nakaže oremoženle Hohenzol-ferncev brez odškodnine reoublikl Pruski. Predlagal ie tudi naredbo. v kateri bi se uredila renta Hohenzol-lemski hiS! do oosebnein zakonu. Po niegovem trovoru le nastalo velikansko razburienle in voltle. Nem-Sko-naclonalci in socialni demokrat-ie so imeli razburiene govore. Pod-nredsednik skupščine le dal netnško-nacionalnemu eovonrku ukor. 7 leve strani le nriletela oaoirnata kroc-la. nakar ie podoredsednik prekinil seja 7.a deset minut in le 'Ziavil. ko se le seia zooet Dričela da mu ni mogoče dovoli obsoditi tetra, kar sc le zcrodllo. Poslanec Hoffmann (neodvisna socialno - demokratična stranka Nemčiie) oredlacra. nat se nnnlrna kroe>a odnoSHe muzeiu Ho-henzollerncev. (Smeh in veselost). Demokrat Dominkus oredlaga. nai se orcdloc odkloni in tudi centruma- ooslanec OoDenhof covori tudi za odklonitev nredlwa. Poslanec Hoffmann v svolem govoru označi Viiiema kot licemerca In komedilan-ta ki se ie drznil Imenovati se za božie orodie. Zadnle mahinaclie s kaoitalom so bile nravi roo m galiu-IMa. »Z rooarii in tatovi oa "ffu ne sklenamo m«rodb.« — Dr. Richter, (nemška liudska stranka) odklo.nl snreletie Dtedlopa Neodvisni nosla-nec Ludvip ueotovl da sn Hohenzol-lemc« že dob;H svolih 52 mililonov in da no ooeodbi ne morelo zahtevati n;Česar več razen, če bi se naha-lali v notreb’ Končno se oredlo? do-slanca lieiimanna odkloni. Nato le bil v končnem elasovaniu snretet zakon rruske ustave. . , , + Zveza narodov. Na torkovi seji rveee narodov Je bil soglasno sprejet poslovnik, ld ga je Izdelala posebna komisija. Suverena oblast zveze narodov je skupščina zveze narodov. Permanentna oblast je svet zveze narodov, čigar Izvršujoča organizacija je generalni sekretariat. Zborovanje zveze narodov se skliče redno enkrat na leto, in sicer prvi ponedeljek v septembru v Ženevi. Zborovanje pa se na željo večine članov zveze skliče tudi na kraju, ki ga večina označi. Kot uradni Jezik se določi angleščina In francoščina. Z ozirom na provizorični poslovnik se za enkrat smatra kot uradni Jezik tudi španščina. Vendar pa je dovoljeno vsakemu delegatu, da govori v svojem Jeziku; skr-beU pa mora sam, da se njegov govor prevede v enega Izmed uradnih jezikov. + Psihologija poljskega sejma. Pregovor pravi: »Kjer sta skupaj dva Poljaka tam so tri mnenja«. Poljski sejm je blesteča potrditev te sodbe, kajti njegovih 415 poslancev pripada 15, frakcijam. Številčno razmerje zadnjega Je razvidno v naslednjem: Poljska ljudska stranka (»Prast«) 84 poslancev, nacijonalno ljudsko Združenje 73, ljudsko narodna zveza 73. poljska soci-jalistlčna stranka 35, narodna delavska stranka 29, oarodno-kr&čaoski delavski klub 35. poljska ljudska stranka »Wyz\vo-lenije 23, klub konstltucijonetiiih delavcev 17, meščansko združenje 13, poljska ljudska stranka (Stepinski) 11, židovska zveza 10, nemška ljudska stranka 8, poljska katoliška ljudska stranka 5, radikalno kmečka stranka (Okonls) 2, divjak 1. Manjkajo še komunisti, in sicer zato, ker se niso udeležili volitev v poljsko konstituanto vsled načelnih io taktičnih razlogov. Toda pri nas v Jugoslaviji nismo nič boljši. Saj je samo v ubogi Bosni kandidiralo 16 strank in strančic. V konstituant! pa bo vsega skupaj 17 različnih strank, strančic in frakcij. Z mirno vestjo lahko damo roke poljskim bratom. + Za !IL Internacionalo, Na kongresu socijallstične zveze seinskega okraja je doba predlog Longueta in Frossarda (prl-klapitev moskovski intemacijonali) 13.483 glasov. Longuetov predlog (priključitev pod gotovimi pogoji) je bil sprejet pravzaprav samo s 2111 glasovi, a Blumov predlog (priklopitev k II. intemacijonali) 1051 glasov. + Angleška Labonr Party proti ko-munlstom. Resolucija, ki Je predlagala vstop v komunistično stranko, Je bila odklonjena s 349 glasovi proti 241. Strankini tajnik Je izjavil, da bodo angleško delavstvo vodili v Londonu ln ne v Moskvi + Francoska soctJaUstična stranka pred razcepom. Na zasedanju socijalistične zveze v seinskem okraju Je prečltal Fros-sard neko izlavo, ki opozarja na bližnji razkol v francoski socialistični stranki. Obenem Je poročal, da se udeležuje veliko število socljalističnlh parlamentarcev in parižklh občinskih rvatn&ov tozadevnih pogajanj. Za naš tisk. Volilni boH so za nami. V volilnih bolih se marsikal niše in trovorj kar služi v aeitaciio. kar zlasti opažamo pri vseh anih strankah, ki Imaio ali meščanske aH oa Droerrame. s katerimi hočeio orikritl svo«o oolitlko. Socialna demokracija ima točno izdelan nroeram in lahko nastoDa lavno z nilrn. Niel rti treba delati s nraz-nimi besedami in samimi obliubami. kakof to delalo dru?e strauke Dri airtaciii med delovnim liudstvom. Volilni boi ie porabil mnoeo časa mnoeo moči. Za Izobraževalno delo in za ortranizatorično deio le bilo m^o časa. Sedal, ko so . volitve končane. moramo se lotiti oraVg(?a dela za razvol stranke, čemur služi nai-boll razširteaie strankinih listov. De-lovanla v stranki ne more nikdar nihče zasledovati doveli točno, ne se otrrevali in zavzemati doveli za Interese nroletariiata če ne čita de-lavskeda socilalno - demokratičneira , časoo;sia. ki ie prava hrbtenica, pa-lecr or^anizaciie. delavske stranke. Iz teh raznih razloeov se oorlmimo sedat za razširienle »Naoreia« in dru-eih sociialno-demokratičnih listov. Notranji položaj sovjetske Rusife. Iz Copenhagna Ja poslal sodrug Benjamin Schieslnger, predsednik mednarodne krojaške unlle za ženska odela, tedniku Chicago Socialist poročUo, iz katerega Je razvidno, da ie Lenin zelo presenečen, ker ameriški komunisti niso ppdplrali E. V. Debsa pri predsedniških volitvah. Svoje razočaranje nad tem je Izrazil Lenin v teku prijateljskega prlva>tnega pogovora s Schlesingerjem, ki se poznata že dali časa. V daliSem pogovoru, ld ga Je Imel Lenin s Schlesingerjem, Je dejal Lenin glede notranje situacije sledeče: »Prenašati moramo seveda mnoeo lakote ln zime: to pa največ vsled vojne s Poljsko In VVranglom ter vsled blokade.« Vzllc temu, da Je ta branitelj ruske revolucije preživel že tri leta sovražnosti ln Izstradavanja od strani sovražnikov te vlade, na njem ni bilo opaziti radi tega kakega pesimizma. »Koncem konca bomo IzSU vendar zmagoviti« — je dejaj Lenin. Toda Leninov optimizem ne temelji na enostavnih odsevih revolucionarnih občutkov. Kadar pravi Lenin, da bo Rusija Izšla iz tega stanja zmagovita, se ob enem popolnoma zaveda velikih ovir, ki so med njegovo deželo in njeno končno zmago. Zato je Lenin nadaljeval: »Toda dokler pride zmaga, bo vzelo nokaj let — morda celo več. Pa tudi tedaj se naše konstruktivno delo šele prične. AU kadar se bo pričelo, se bo naglo nadaljevalo, kajti temelj za ta dela je že položen. V teku nadaljnih deset let bo naredila Rusija velikanski napredek, zlasti kar se tiče elcktrizirania industrije, Ul električni stroii bodo v Rusiji tako razviti, kakor so pri vas v Ameriki.« Lenin Je vprašal Schleslngerja, če Je eksistiralo v Ameriki kedaj antisemitsko (protižklovsko) mnenje In Je povdarjal, da v sedanji Rusiji ne eksistira niti najmanje, In da se tudi nikdar več ne pojavi. Rusija ne potrebuje — pravi S’ hlesln-ger — nobene denarne pomoči, pač oa po- trebuje strojev, orodja In nsaierijala, Iri je potreben za razvoj industrije. 0 svojih utk sili, k! ih je dobB v Rusiji, bo Schlesinggt! poročal obširneje, ko se vrne v Zedinjen® države. Ruski begunci in Jugo* siavija. Tržaška »Edinost« piše: To ie žalostno po^Iavie. Nas tUr. kal sicer ne zadevlie naravnost. oa£ vendar se nam vsiliuieio trpke misli o tem problemu. Naravjiost bodi do*, vedano. da nam ie neumliivo. čemtl Jugoslavija redi tiste begunce? Ruski, beeunci so povečini liudie. ki so S svovim vedeniem s svoio koruncilo Izzvali v drugače krotkem ruskent narodu revolucito. Tu so moeročtrf eosDodie eenerali. ki so oo pruskem vzoru surovo ravnali z vojaštvom« Tu so industriialci in finančniki, ki so; se smeiali liudski bedi. Tu so .veleposestniki. grofi knezi in baroni, ki so kmeta šteli med »fundus instruc-tus« ter se oreDirali ob čalnih veče* rib. da !i ima kmet dušo ali ne. Tu s« visoke dame. kj so živele tisočkrat boj} v »moči teme«, nego zanemar* iena Uu«iska množica. In vsa ta banda nevredna ruskega imena, oač oa’ vredna svoiih oai iških protektorJev« ves ta gnol velike ruske rane. n vs; drugi renresivni zakoni, nre-oove na nai se neDravično orilašča-nle oblastne sile. 3 V«a zasledovala do zakonu o Snionaži nat se omiste in osehe. ki so ▼ lečah zaradi domnevanih orestOD-kov izviraiočlh iz religioznega ore-ončania. nnlitlčne^a mnenia ali indu-striialne aktivnosti, nal se oooolno- / ma onroste in takoi osvobode. 4. Noben inozemec nal ne bo de-oortjran iz Zedinienih držav 7aradi svofh nolitlčnih nazorov ali zaradi sodelovanla v delavskih bolih v nobenem slučaiu na ne brez oravllne zaslišb. na podlagi določene obtožbe. 5. Moč sodišč, da morelo delavce ▼ nrh bolih proti delodalalcem r lz-daianlem sodniiskih prepovedi ln drugače, kakor tudi moč razveliag-Ilania do kongresu spreletih zakonov nat se odnravi. 6. Zvezne sodnike nai voli Wud-stvo ki nal ima pravico odooklica. 7. Predsedn:k in DodDredsednlk Zed»nienih držav nai bosta vollena potom direktnih in sDlošnih volitev in Podreiena'odDoklicu. 8. Volilna ornvica nai bo enaka ’n neometf-na v delstvu in v zakonu za vse moške in ženske no vsei deželi. 9. Ustava Zedinienih držav nai dobi dodatek, ki nal o:ača sieumosi civilne -n nofitične svobode in odpravi vse ovire industriialjiih in d'u-žitbnih reform — vštevši izoremem-be ki sp navedene v tem orogramu. Izrrememba dodatkov le odvisna od večine sološnih volileev no n«h tast- " ni iniciativi, ali Da no inJrlativI kon-cresn Zahteve vlade na socialIzaclo. x*'t^Sa rKMl,et'a- ki so bistveno potrebna za obstol in blagostanle Politične vesti. + Za koroško brco smo morali po ra-&mu v »Slovencu« medzaveznlškl plebiscitni komisiji plačati 3J26.fi 16 francoskih frankov. Do te beraške svotice smo prišli na ta način, da je dobival n. pr. predsed* Bik Pečk dnevno okrog 1200 dinarjev, kar mu gotovo rU btlo preveč. »Slovenec« se nad temi preprostimi dejstvi huduje, Če5: Cernu ste pa, plebiscitna komisija in predsednik Pečk, toliko spreleti? Res: čemu? •— čemu ste jim, »Slovenci«, v BelgTadn s* eno samo brco toliko ponudili?. Tudi fltor. 278, .... K AT* R S J, Stran 5. Dnevna kronika. ■ »Večerni Ltet« včeraj rti izSeL AH bo Woh nehal izhajati, ali pa/ sc je pokvaril *tmo kakšen tiskarski stroj, nam ni znana. !Ako bi prenehal Izhajati, bi bila to velika Skoda, ker nam je pripravil mnogo veso. 8fc or. Zanimiva tiskovna pravda se bo vršila Prihodnji teden pred Ijnbljansko poroto, komunist ing. Gustinčič, sedaj v Trstu, je |V>til odgovornega urednika »Jugoslavije« A. Peska in odgovornega urednika »Domovine« g. M. Pluta radi obdolžitve, da le bil v Švici v službi, odnosno v zvez! * črnogorskim razkraljem Nikitom Petro-ivB Hjegušom. In*. Oustinčiča zastopa odvetnik dr. Milan Šubic. Obdolženca nameravata menda nastopiti dokaz resnice. Obratno pa baje ima tu l ing. Gustinčič *elo obsežen in obtežile« materija! zoper f. A. Peska. Vse kaže, da bo ta tiskovna pravda nad vse zanimiva. Upamo, da bj ta pravda vendar enkrat podala jasno sliko o Življenju in delovanju mafista, komunista ing. Gustinčiča v Švici za časa voj-■*. Habsburška propagand*. Z o*trom na gotico v »Večenem Listu«, posneto po dunajski s-Arbeiterzeitung«, je priobčil g. dr. Vladimir Knafiič v včerajšnjem »Jutru« daljše pojasnilo, katero ga popolnoma opravičuje. Kakor izvemo tudi od druge vrlo dobro poučene strani, Je Izjava dr. Knaf-Uča točna ki jo zato vzamemo s zadovoljstvom na znanje. Jugoslovani dobimo Vojno mornarico. ■V Kotor Je namreč dospe? ostanek Wrang-fcve črnomor. mornarice, ki šteje tri dre-Wnougbte in pet križark. Svetujemo vofl-aetmi ministru, da te ladje" zapleni in prometnemu ministru, da iih uporabi kot naj- cenejše sredstvo za »ekspedicijo« f tiskih poledačev, ki se po nepotrebnem skftaio po naši lepi domovini. Ampak hitro, da nam ne bo treba s Italijo v te! zadevi sklepati še posebnih sporazumov! Vlada naj zaenkrat izjemoma ne tedada niti potrebnih »pasov«! Po velikih volitvah se vračam« nazaj v nenormalno življenje. »Pri bolovki« že zopet točijo kislega cvička, »Večerni Sist« piše že zopet neodvisno ... Velike tatvine na glavni pošti. 2e včeraj smo kratko zabeležili o velikih tatvinah na poštL Kakor smo informirani, je bila tekom zadnjih dni aretirana cela vrsta poštnih uradnikov, obdolženih raznih manipulacij z amerikanskhni pismi. Uradnkl so navadno odnašali pisma Amerikancev na svoje domove, kjer so Jih potem odpirali in Jemali notri priložene dolarje. Na ta način so spollrail veliko množino pisem. Dvema uradnikoma Je Sc sedaj dokazano, da sta sl na ta način prlastila okoli 50.000 K. Vsi so živeli razkošno in elegatno. Noč ki dan so veseljačili ter kupovali svojim ljubicam zelo dragocene nakite, zlatnino in briliatnc, Celokupna škoda še ni popolnoma dognana. Kolikor se da posneti te sedanjega položaja, znaša več sto tisoč kron. Izgubila so je po cesti te Podrožnika do mesta v torek zlat uhan z opalom. Nai-ditelj naj ga odda proti nagradi ▼ upravi »Napreja«. orožnikov Je bito od prevrata pa do danes ubitih v Jugoslaviji. »Jutro« imenuje to: »Žalostna statistika«. Mi poznamo Se žaiostnejšo: Število delavcev, Id Je bilo od prevrata pa do danes ubitih v Juaosla-viii od orožnikov! Kulturni vestnih. Glasbena JVUtica, Na današnji vzvišeno lepi koncert češkega Ševčikovega kvarteta v Unionski dvorani posebno še enkrat »pozarjamo. Prosimo vse resno glasbo ljubeče Slovence, da v velikem Številu poselijo koncert. Sedaj, ko to pišemo, le žaiibog Cele tretjina dvorane prodana. Sviranje kvarteta je tako vzorno dovršeno, tepi!Je-•» in temperamentno, da razvname vsakega poslušalca. Komorne koncerte take vrednosti, orkestralne in zborov e koncerte tuti bi vsak Slovenec redno posečal la za ftic kaj žrtvoval. Toraj pridite vsi! k. 3' »Nove Evrope« 9. štev. prinaša med #"****" »to zanimivo razpravo M. Reše-tWja Oi metiu tiaSe države, in predavanje IMlv. prof. M. Ruzkota o Rusih In Rusiji »Novo Evropo« kot svobodno politično tribun vse oajtaplejc priporočamo. Izhaja tedensko. Fr. Roic: Tončkove sanje na Miklav-(er večer. Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih. Vpodobil J. Erbežnik in Fr. Roli Založila Ig. pl. Klelnmyer et Fed. Bamberg- * Uubljani. Knjiga Ima 128 str. 10 podob z glasbenimi točkami te stane lično vezana 30 K. Knjiga vsebuje izvirno Miklavževo povest v verzih in v dramatski obliki. Tisk ki posnetek risb sta za sedanje čase vzorna. Ta nova mladinska knjiga bo bree-dvomno Jako lep in primeren književni dar slovenski mladini nt Miklavžev god ki Božič. Gospodarstvo. — Naraščanje draginje v Italiji. Profesor Bachi |e objavil v »Ecooomtsta« svoie zanimive zapiske m cene blag* la Kotiranja na borzi koncem meseca septembra. Slično kakor Angleži le vzd tudi on povprečne cene v letih 1961.—1905 da so anaice, ker Je tudi izračunal. krajiintti tajniK transportnega saveza čavnal po tej prišlo-vici, bi si prilrranil marsikatero protislovje. Obenem bi pa tudi samega sebe ne postavljal na sramotilni oder lažnika. Gospod pokrajinski nekaj sluti, pa noče t barvo na dan, raje hodi kakor mačka okolo vrele kaše in se zadovoljuje s samimi namigavi-uji. To pa seveda na stvari prav nlčesv ne tepremeni. Dejstvo Je, da Je ustanovitelja železničarske orgamraeije setianjl po-krajinski tajnik najpoprej po vseh pravilih na prav ostuden način oblata In kr, je bil •* ; čedni« posel izvršen, se Je vrinil sam na njegovo mesto. Da bi stvar ne bila preočitna, se je peljal v Zagreb in se Je tamkaj pustil inštalirati za pokrajinskega tajnika za Slovenijo v Ljubljani, Dokler v* si sedanji pokrajinski tajnik ni bil siguren svojega uspeha. Je sam izdelal pravila, po kateri naj bi se dala organizaciji železničarjev federatvna oblika. T« pravila Je, predno se Je vršil prvi kongres železničarjev v Zagrebu, z vso vehemenco zagovarjal na konferenci železničarjev v Mahrovl hlSI v Ljubljani. Sokumiirali so mu gospodje Žorža, Perdan to Makuc. Med drugim so tl gospodje obkladali Srbe z opankarji, katerim se pod nobenim pogojem ne sme zaupati nobenega denarja. Ustanovitelja železničarske organizacije za Slovenijo so s sedanjim pokrajinskim tajnikom vred ti gospodje indirektno dolžiti, da hoče slovenske železničarje prodati Srbom. Ali časi se izpremtnjajo, — iz Juga Je pričel padati zlati de*. Kar naenkrat Je gospod pokrajinski tajnik pričel živeti kakor bog na Francoskem. Razume se, da Je obenem postal It federalista strasten centralist ki te dokaj pametnega človeka pravoveren komunist. Posledica tega je seveda bila, da je, zvesto pomagal zapeljati organizacijo železničarjev v komunistične vode. Da bo posnete nastop« neizogibni maček, na to je pozabil. Ali uamesta. da M gospod pokrajinski tai'tEk kot lunak v svojem »UJedinietiju«, se venomer saietava enkrat v tega enkrat v onega. V zadnji številki Ujedinjenja so-pet pripoveduje nekaj o nekih »prevžttknr-Jlh.e Nedvomno Je med nami še precej so-drugov, ki so daleko več pozitivnega vstvarlll kakor pa vihrav! pokrajinski tajnik In če se tl sodrugl ne vdUtjajo vsakemu, kdor več plača, to menda še ni noben greh. Slabo pristoja človeku, ki vleče po- kojnino, rento, 3600 kron na mesec plača i« je Še vrhutoga hišni posestnik podtikanje, prevžltkarstva, ko sc njemn samemu t. »prevžitkarstvu« more Je malokdo telop* primerjati. Ali najboljše na stvari je pa, kar pripo* veduje gospod pokrajinski tajnik v svojem »Ujedinjenju tudi večkrat nekaj o neki službeni pragmatiki, katero so baje hoteti strokovni tajniki zase uveljaviti. Z ozirom na to podlo natolcevanje bodi konštatffa* no, da Je izšla ideja Iz tajništva železničar* jev, kjer je bila tudi po nekem nemškem vzorcu izdelana! Pri ostalih tajnikih stro« kovnih organizacij ni bilo prde In tudi n«' pozneje nobenega govora o kaki službeni pragmatik. Gospod pokrajinski tajnik uaf bo torej tako prijazen in naj temu detetu! — službeni pragmatiki — prizna svoje oče* tovstvo fn naj ga ne skuša obešati drugim* O razdiralnem delu povemo ob priliki tudi še naše mnenje. ‘ Kričanje tatu »primite ga«, ne bo dfi Salo. Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. Dopisi. Četi*. Da sem Celjani tako *ij^ita zmagali, se imamo zahvalit! našim po* Žrtvoval n Im sodrugom, ki so prireja« shod na shod, ki Je hnel povsod velik uspek« Tako Je priredil s. Hrastnik dne 21. novente bra na Teharjih v gostilni Spes. Udeležbi tnnogobrojna, med obiskovalci tudi d v* sorodnika socialdemokratov, gg. Rlnatdal In nepoonaol Salamon. S. Hrastnik Je « svojih Izvajanjih žel burna odobravanj«, If nekdo Je z medklicem trdil, da so tnmkal samo narodnjaki, vendar se k besedi # proti klerikalcem, socijalne demokrate, kt so po njegovem mnenju v Jugoslaviji p* aiagali »zaturatU — posebno Tone Krfa etan —• pa to popolnoma teuettl. Med RU eatdovhn govorom pa Je nastal v dvorani nemir, nakar Je Morsko pevsko druitv* zapelo delavsko himno. Potem Je pov*ol: besedo zopet s. Hrastnik, ki Je komiutk stom razložil v« položaj ter dokazal, d4 ni Nachtlgallova partija In partija komusit stov te Trbovelj pod vodstvom Konon* niti toliko naredila, da bi si bila zasluži!« Tonetu Kristana enkrart čevlja zavezati Povedal Je tudi komunistom, d« si bodi prej vsi komunisti razbili glave, kakor p# ceUska socialdemokratska trdnjava. Nai«-sta Jo sorodnika potegnila urnih krač g shoda, s klobuki potesujenimi globoko n#, čelo — ker Je od Celja pihal zanju tako tie* prijeten veter. Laiko. Na Laikem Imamo Imenltnog* In pametnega gerenta, ki mu pravijo EM*, bacher. Ta gospod J« bil mnenja, da ,>b volitvah, ne bo nikdo lačen In je dal ukajj, ZLATOROG „ZLATOROG MILO“ je cenejše. Preprodajalci zahtevajte novi cenik. ZZZ Glavno zastopstvo za Kranjsko: ' ' R. BUNC in drug, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 7. Prva marib. tovarna mila, preje C. B R O S, Maribor. ZLATOROG LISTEK. Skrivnost jme sotaf. Francosko spisal Oastcn Lerou*. (Konec.) Kar se tiče edč. Stansrersonove. kaJ hočete da bi ona storila ored lo pošastio? Prvikrat, ko ie stooil ored nio v Rumeni sobi — do pismenih erozniah. ki so io ooozorile na nretečn nevarnost — ea ie hotela «b'li. Na svoio nesrečo, se i* to ni ©osrečilo. Od takrat ie bila zaeotov-liena žrtev temu nevidnemu errozo-vitežu. ki bi io lahko nrav oočasi ori-tiral v smrt. stanoval le nplee nie. ne da bi to ona vedela: zahteval ie sestanke v Intenu niune Hnbezni — Prvikrat ie odbila to zahtevo. :zra? Ženo v nismu s ooštne^a urada štev. 40.. nosledica ie bila žalo:era v Rumeni sobi. Drup&iat. Dozvana v novem oismtt. ki ie Dnšlo oo noSti ter in naSlo v bolniški oostelii le odeo-vorila c tem da se ie umaknila sestanku ter se s strežaikama zaklenila v budoar. V tem Dismu II ie namreč naznanil, da bo nrišel k niei — z ozirom na nieno zdravie ni mogla iti nikamor — ob teši in tel Mri... ter da nal vse ootrebno oreskrbi. da ne bo Škandala... Ma-Hda Siancersonova ie dobro vedela da ie lahko ored Ballmeveriem na vse orioravliena in nreoustlla mu svojo sobo... To le bila eoizoda nerazumliive tfaleriie. Tretiikrat ie sestanek nrioravila. Preden ie zapustil Uarsan. v noči nerazumliive ealeriie. sobo edč. Staneersonove. le Dišal eosoodični. kakor se soomi-^iamo zadnie nismo ter ie to nismo mtsiil kar na nisaim mizi: to nismo ,!e zahtevalo sestanek: določil »e v *niem tudi dan in uro ter H obHub?I. (la M orlnese vse očetove nanfrie. obeneoi il te oa zaeroz«. da iih sežee če se mu enkrat umakne Prav nič. ni dvomila, da le looov res v oose-sti teh uaDiriev: sai ie itak le uo-uovil svoin slavi«) tatvino, že dolsro tra ima na sumu. da ie sknrai z meno pomoči.) ukradel takrat slavne listine iz očetoveea stanovama v Fiia-delflii!... Poznala pa ie na tudi to-1’ko da če se nui ne ukloni, izvrši ?o!nvo svoio ffrožnio ter spremeni toliko dela toliko truda toliko znanstvenih uoov v — oeoell... — Sklene se sestati ž niim še enkrat. ?ledati v oči temu banditu, ki ie bil n?en mož... in sra. če bo mogoče r.reirovoriti... Ker ni moerla sestanka odvrniti, se le torej aanl oriora-vlla!.. Bil le kratek. — Ueranemo iahko. kai se ie zgodilo... Matildine nrošnie. Larsanove surovosti ... Zahteva, da Dusti Darzaca... Ona nrizna svoio liubezen .. Zabode io z mislUo. da spravi onepa na mor?-?Če! on ie soreten. in Larsanova maska, ki si io bo nadet, ea bo re- šila ... tako si misli... med tem ko oni... tudi danes ce bo moeel do-vedati. kako ie nrebil to noč... Na to stran se le Ballniever nač dobro zavaroval oomacalo mu ni nič... Rouletabille! l.arsan ie pritiskal na Darzaca kakor ie prit:skal na Matildo... s podobnim orožiem z isto skrivno-stio., V pismih, odločnih kot oo-velia. mu ip iziavil. da *e oripravlien izročiti vso ljubezensko korespondenco ter da hoče tudi IzcnUl... če se oolaira na taka važnost... Dar7ac ie moral na sestanke kakor »e morala to tudi Matilda prebil mu *e da se drugače takoj nrenvsli... In ob uri. ko Stoni Ballmever-Lar-san nred Matildo kot morilec stopi Daivac v Epinavin iz vlaka, kler sra Larsanov sokrivec, nenavadna osebnost. kreatura, ki io bnmo še nekoč srečali zadrž: s silo mu vzame čas ter vrže niei?ovo pjavo krvniku, kaitl obtoženec naslpdnieea dneva se ne bo movel odločiti oovedatl. kle le hil... Samo Ballmaver ie delal račun brez Jožeta Rouletabllja: Poznamo mladega reporterja: vemo kakšna silna sredstva za informacijo ima za svoiim napetim čelom, zasledoval in odvilal ie v Atnerki vse dogotike med ffdč. Stan-personovo in Jeanom Rousseliem. V Filadelfit: ie izvedel tako! vse. kar se ie tikalo Arthurja Williatna Ran- ca: slišal te o nicEovem lunaškem činu. a tudi o nlačilu. ki se ie hotel ž ni m poplačati Govorilo se te neka! časa po filadeifilskih salonih o mepovi ženitvi z edč Stane ersono-vo... Tako malo takta mladeea uče-niaka nippovo vsllivo zasledovanie. g katerim ni prenehal mučiti ffdč. Stanpersonovo celo v Evropi, nieifo-vo neredno žlvlienle. ki se mu ie vdal z izeovorom da hoče »utoniti svoio žalost«, vse to te izzvalo pri Roulerabillu mržnio do nleea: sedai tudi vemo zakal te pozdravil takrat v dvorani za nriče p Arthuria Ranca tako hladno Razkril fe tudi liube-zen Roussel — trdč. Stanpersonova. Kdo ie bil ta Jean Roussel? Sel ie iz Fiiadelfite v Cincinnati, kakor te šla tudi Matilda. Tam ie dobil staro teto ter H te znal razvozliati lezik: dogodek o Ballmeverievl aretacili mu .»e nniasnil vse. Obiskal te tudi v Louisvillu »nresbiterii« — preprosto in liubko posestvo v starem koloni iškem sIopu — »res ni ničesar iz-pnbil na svoli lenoti.*' Pustil te nato posnod'čino sled ter sledil Ball-n.everlu od leče do ieče. od zaoora do zanora od zločina do zločina: nazadnle. ko se te vkrcal na Domolu v New-Yorku. ie vedel Rouletabille. da se te na istem Domolu vkrca! pred n?timi let; tudi Ballmever: v žepu ie imel nanirie nekega Larsa-na. tx>štenepa francoskega trgovca, katerega ie umoril... In sedal, al! poznate vso skrivnost Pdčne. Stamrersonove? Ne šo ne. Gdč. Stanpersonova ie Imela pol svolem možu leanu Rousseliu otro* ka dečka. Ta otrok se le rodil ort stari teti ki ie vse tako skrbno uredila da ni nihče o niem izvedel. Kal se »e zgodilo s tem dečkom? To le oa druua povest, sedai še nimam o ra* vice lo vam povedati. Dva meseca po teh dogodkih do* bim RouletabUla v iustični oalačL Žalostno le sedel na klopi na hod* nikn. — Kal saniate. dragi prliatell?( mu pravim, nekam otožni ste. Kaktf ie z vašimi oriiatelii? — Imam soloh pravega oriiatelja, razen vas? ' — Upam. da le g. Darzac... — Gotovo... \ — In gdč. Stanpersonova... Ka-^ ko pa li le gdčni. Stangersonovi?.« — Dosti bolje... bolie... dosti bolie... — Potem ne smete biti žalosten ... — Žalosten sem. ker mislim na* parfum dame v črnem... N — Parfum dame v črnemj Vednat govorite o tem! Ali mi bodete že enkrat razlož;li. zakai vas tako triio« vratno orevanla? — Morebiti enkrat.'.. enl^rafJ morebiti... pravi sanlavo Rouletanj bille. Prav clobo&o te vzdihnil teresantito umetnino, ki datira iz časa pred 20.000 leti. Kipec iz mamutove kosti to }e vedno v blagajni. In kar se neveste tiče, moramo povdarjati, da ravno vi na- žal 1000 oseb s hitrostjo 60 milj na uro. Motor orjaškega zrakoplova bo imel s gerentskega mesta, kamor nikakor ne spada, kar ie pokazala t -i volitev v ue- fodalatelf: Ivan Mlinar. Odeovorm urednik: lak Vehovec. Tovarna vsakovrstno Kavarno sva na novo elegantno opre* mila ter se pilporočava za obilen poaset - - Na razpolago clcktr.čen klavir. - - Z ve!eipoitovan]ein Loo In Fani Pogainlk. KAVARNA „LEOM‘*ai[JI Kemično čisti obleka. ovratnike, za pe* stnice in srajce. Svellolika Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podružnica: Selenborgova ni 3, Podruinlca Novomesto Glava! trg Kočevje *t. 39. Maribor Gosposka ul. 38 KAJO DELIČ zlatar isa draguljar Ljubljena KUgfiata»f.i priporoma svojo, ilateiilM li (ngiU delavBlta za nova dela in popravila Vsake vrste, kakor tudi za pozlato* vanje in posrebrovanje. V zalogi ima slatnine in arebr-nine, poročne prstane po v»tb utorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srehrp ter plačuje po najvisjih cenah, ali pa Izmenjava *a novo blago. se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki vsakovrstnih izdelanih oblek, jahalnih hlač, površnikov, ranglanov Ud. •i oglejte zalogo »a«.. Ljubljana lllea 186. - Tekton 8—95. izdeluje vsakovrstna utiilt n tuitlBr «R| v raznih velikostih, ■»-ilits a parit* v betv.h, kockali «H kroglicah, htjil v palčicah, bundi lliaji, iluti mt, Mnu, Im Ui mi debelo In drobno po amernih cenah Mestni trg štev. 25ji. Lastni auto za prevažanje Frande AmeriHanske strojno Honltnrru^iiecene 1 Brzojavi t Deramda — IJaMjaaa, talitaa Merarkaa Mtvflka tl#. Brno — Proslčjov (ČeboslovaSka) ter boste prepričani, da je vsestransko v kakovosti In izdeljavi prva V Jugoslaviji,, ter nima nikake konkurence v svojih nizkih cenah. naroCIIn po meri. »»» *■ Lastna lidelovalnfca perila in čevljev. Oradtoano podjetja ing. Dukič in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to Ktroko spadajoča dela. olj