Stev. 42. V Mariboru 16. oktobra 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja a poštnino vred in v Maribora b pošiljanjem na dom za celo lete 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja •pravniStvo v dijaškem semenišču (Enaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez po-aebne naročnine
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trga po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se se sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne en-k.at 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Slovesno otvorenje državnega zbora.
U panja imamo sedaj, da bo sčasoma v Avstriji boljše. Pri volitvah nam se je posrečilo nemškim libeialcem iztrgati toliko sedežev, da nimajo več prejšnje večine. Minister predsednik grof Taaffe pa je dognal toliko sporazumljenja s Cehi, da so ti ustopili v državni zbor, kateri so zapustili 1. 1863 ter se ga 16 let trdno ogibali. Prišlo je na Dunaj zopet 4o čeških poslancev. Tako so svitli cesar v svojej prestolnej dvorani prvokrat okoli sebe videli zbranih poslancev iz vseh razven oger-skih dežel in narodov. Stopili so prvokrat med pravi avstrijski državni zbor. Dne 9. oktobra so ga slovesno otvorili s pisanim govorom, koji so na prestolu (tronu) sedeč glasno prebrali ter v njem državnemu zboru pot odkazali, katere bi se naj po cesarjevej volji držal.
Točno ob 12. uri je bilo, ko se je več kakor 300 zbranim poslancem in kakim 50 gospodom iz gosposke zbornice dalo znamenje, da se bližajo svitli cesar iz notranjih sob. Dveri se odprejo. Naprej stopajo za višjim obredarjem gro fom Huuyadom ministri po dva in dva skupaj, potem nadvojvode: Rainer, Wilhelm, Albreht in Karol-Ludvik, potem višji dvorni komornik princ Hohenlohe s cesarskim žezlom in zraven njega višji dvorni maršal grof Lariš s cesarskim mečem v roki, naposled svitli cesar v krasnej maršalskej obleki. Ko cesar vstopijo, zagromijo : „hoch, slava-in živio-klici. Ministri ukrenejo na desno (od trona), nadvojvode na levo, cesar pa gredö odkriti do cesarskega prestola, na kateri se vsedejo in pokrijejo. Minister Taaffe stopi k njim ter izroči ro kopis prestolnega govora. V tem trenutku zagromi strelba enega bataljona vojakov in zadoni zvo-nenje zvonov pri vseh cerkvah mesta Dunaja. Cesar berejo sedeč govor z jasnim, po celej dvorani donečim glasom. Iz početka so poslanci tiho poslušali, a ko je govor začel navajati razne predloge, katere bode vlada ali ministerstvo predložilo zboru, slišalo se je skoro pri vsakem odstavku živahno odobravanje. Ko se potem cesar z ra-
dostjo spominjajo udanosti vseh svojih narodov in izrečejo, da bode Avstrija vedno varhinja vseh v njej zedinjenih narodov in dežel, zagromeli so navdušeni „hoch- in slava" klici. Po končanem govoru se je ovo živahno odobravanje in pritrjevanje udanosti navdušeno ponavljalo. Cesar so nekaj časa genjeni stali pred prestolom potem pa v poprej popisanem redu odšli in zapustili dvorano, spremljani z nepienehljivimi klici: „hoch! slava! at žije ! živio ! Prestolni govor se pa glasi:
Prestolni govor.
Častita gospoda obeh hiš državnega zbora!
„Pozdravljam vas v začetku ustavnega delovanja, ter vam kličem: dobro došli! Z velikim zadovoljstvom vas vidim danes zbrane okoli Mojega prestola. Ko so zdaj tudi poslanci Mojega ljubljenega češkega kraljestva Mojemu klicu sledeči, ne zatajivšisvojih pravnih nazorov, in akoravno so drugih misli, vendar došli k skupnemu delovanju, narejen je velik korak, da se doseže splošna sprava in porazumljenje, kar sem vedno želel, in Jaz trdno upam, da se bo pri vsestranski zmernosti posrečilo, ta cilj doseči in ustavi pridobiti pripoznanje vseh narodov.
Veliko važnega dela vas čaka. Posvetovali se bodete o vojni postavi. Pri tem vam bo domoljubje naiekovalo, da se moramo najprej zanašati na lastno moč, ktera zamore braniti to, kar pridna roka pridela, in treba nam celih moči, ke-dar gre za brambo naših koristi. Druga postava, ki jo bodete pretresovali, je zvišanje poboljška invalidom, oskrbljevanje vdov in sirot v boji padlih ali v službo poklicanih domobrancev. Uprava Bosne hoče novih naredeb, ki se bodo uvedle s porazumljenjem z ogersko vlado. Moja vlada bo skrbela za koristi vseh narodov enako. Da se gospodarstvo v boljši tir spravi, treba bo štediti, tudi v vojnih stvareh, kolikor je mogoče. Državni stroški se bodo zmanjšali, če se v nekterih oddelkih notrajne uprave bolj enolično uradovanje uvede. Vlada bo stavila dotične predloge. Da se pomanj-
kljej za prihodnje leto pokrije, in da se ne'naredi nov dolg, treba bo dohodke nekoliko povekšati. Vlada bo tudi predložila novo davkovsko postavo, da se davki bolj pravično razdelé. Skrbelo se bo tudi za domači pridelek, da se poviša in brani. Pri knpčijskih pogodbah treba bo odstraniti škodljive nasledke, ki jih pouzročujejo prenarejene čolne postave inozemstva. Novejši dogovori obetajo donesti porazumljenje z Nemčijo zaradi medsobnega prometa. Nove krajine se bodo združile colno z našo državo, v Trstu se bodo napravili magacini za blago. Pozornost se bo obračala tudi na železnice, posebno na od države garantirane. Zaradi arelske železnice se pieté dogovori. Prerešetavali bodete tudi novo postavo za zloženjezemljišč, ki jo bodo potem deželni zbori natančneje in po svojih potrebah nvedli.
Treba bo nove obrtniške postave, da se pomaga malim obrtuikom. Tudi se morajo davki od posojilnic znižati. Odpravilo se bo p o-ailno legalizira nje za manjše svote.
Civilni pravdni red se bo m o r al prenarediti. Duhovščini se morajo dohodki zvišati. Nove volitve v državni zbor so zabranile sklicanje deželnih zborov. Želeti pa je, da se zborovanja državnega in deželnih zborov, ter delegacij redno vrsté, da bodo vsi svojo nalogo spolniti zamogli, kar bo mogoče, ako čas dobro porabijo. Z zadovoljstvom zamorem reči, da so nam vse tu j e države prijazne. VNovi-Bazar smo marširali z dovoljenjem in v prijaznosti z Turčijo. Moja vlada se bo skrbno ozirala na gospodarske zveze z izhodnimi deželami.
Častita gospoda obeh hiš državnega zbora!
Mnogi dokazi ljubezni in udanosti do Mene in klici po spravi narodov so Me z veseljem napolnili.'Tako upam, se bodete tudi vi porazumeli. Avstrija bo, zvesta svojemu poklicu, postala zavetje vsem njenim narodom, zavetje pravici in pravej svobodi.
Z Božjo pomočjo začnite svoje zborovanje.»
Gospodarske stvari.
Nekoliko besed zoper ponarejevanje in pomnože-vanje natumega vina.
Močno zavzeli so se vinogradni posestniki po vsej Avstriji, zaslišavši, kako so na Dunaji pri vinorejskem shodu zbrani gospodje (večjidel sami kletarji in vinski trgovci) sklenoli med svet zatrobiti, da jim ni nič znanega o ponarejevanji in pomnoževanji vin ter da vsled tega ni potrebno snovati kake postave vinogradnikom v obrambo. Zoper toliko slepomiškanje dunajskega vinorejskega shoda oglaša se vedno več vinogradnikov ter kličejo svoje državne poslance na pomoč, naj jim poma-
gajo zoper šopirno pačenje dara božjega. Tako je državni poslanec, kmet in vinogradni posestnik, g. Ftirnkranz, v Langenlois v Spodnjej-Avstriji sklical nad 1000 vinogradnikov, ki so vsi pritrdili, da jim je v obrambo treba postave zoper pona-rejalce vin. Rekli so pa, da mora postava sledeče zaukazati: 1) vsak, kateri ponareja vino ter na-pravlja umetno vino (Kunstwein), dalje, ki na umetni način (galizovanje, petijotiziranje) pomno-žuje vino, naposled krčmarji, ki točijo tako pijačo, naj bodo prisiljeni, da svoj obrt („meštrijo") gosposki v določenem obroku naznanijo, kakor je to drugim obrtnikom predpisano; 2) vsak, ki se peča z ovo „meštrijo", naj plačuje pridobnino in dohodnino (Eiwerb und Einkommensteuer); 3) krčmarji, ki točijo umetno narejeno vino, naj bodo strogo prisiljeni to svojim pivcem povedati, in naj plačujejo dotično užitnino (Verzehrungssteuer); 4) v velikih mestih, kder se brez užitnine nič ne sme vvažati, naj se strogo iztirjuje užitnina od vsake kaplje vina, ki 8e je ua umetni način naredila ali pomnožila; 5) prestopnikom ovih postavnih določeb naj se naloži primerna kazen. Poslanec Ftirnkranz je tudi jako hud bil na vinorejski shod dunajski, ter je razložil, kako se je uže lani prošnja za postavno obrambo vinorejcev odposlala ministerstvu in pridjal zapisnik ali protokol, ki ga je srenjski predstojnik Langenlojski napisal po izjavah sodarskega delavca, ki je na Dunaji služil. Delavec pravi in je pripravljen prisegnoti, kako je pri nekem velikem dunajskem vinskem trgovcu služil ter ondi sam s 24 drugimi sodelalci pomagal vino delati. V kleti je stal kotel, ki je držal 50 veder. Pod njim so je noč in dan kurilo, izvzemši nedelje in praznike, da se je cuker topil, navadno cuker krompirjevec. Blizo je bilo posode za 210 štrtinjakov. Vsaki den so naredili vina za 15 štrtinjakov. Za narejauje ove pijače niso potrebovali niti kapljice naturnega vina. Marveč pripeljalo se je 10 štrtinjakov vode in tej se je prililo iz kotla 5 štrtinjakov stopljenega cukra. Vse se je potem v posodo »točilo in tukaj dodala mešanica „špiritusa", barve in nekaj dišav. Omenjeni delavec je tudi v zapisnik dal zapisati, da je poizvedel še za dva jednaka velika vinska trgovca dunajska, kojih vsak je imel po 25 delavcev kletarjev za delanje vina brez vina.
Zbrani možje so tudi občestvo upozorili na to, da se po raznih novinah najde oznanil, ki ljudem pravijo, kam se jim treba obrnoti, ako hočejo nakupiti priprav in izvedeti, kako se vino dela brez vina.
Tudi je celó pri vinorejskem shodu dunajskem nek poljski gospod oglasil se zoper postavo vinorejcem v obrambo, to pa iz tega uzroka, ker bi taka postava bila na veliko škodo gospodarjem v Galiciji, kder žgejo veliko „špiritusa" ter ga prodavajo ponarejevalcem naturnega vina. Iz Nemškega pa poizvemo, da imajo na Badenskem v Offenheimu 3 fabrike za izdelovanje umetnega vina
ter da se vsaki teden proda po 300 štrtinjakov; 150 litrov se proda po 9—12 11. Izdeluje se pa samo iz vode, rženega žganja in cukra krompir-jevca. Dodaja se tudi še malo hmelja. Tekočina ima barvo in okus po pravem vinu ter tudi opijani. Vendar črez nekaj časa dobijo pivci glavobol in drisko ter znatno oslabijo. V naših mestih, zlasti večjih, točijo pač omenjenemu precej slično berso ! Zato omenimo še konečno, da so nedavno nekemu precej naglašenemu vinskemu trgovcu mariborskemu izlili v Leobnu, kamor je bil tekočino poslal, vse vino ali kaj je nže bilo 1 Kmetom, posestnikom vinogradov je treba postavne obrambe zoper vsako sleparsko, zdravju škodljivo pačenja vina, pre-žlahtnega dara božjega!
Breskva, njena pridelava in korist.
M. II. Breskvina drevesa ob špalirih, t. j. ob zidih in stenah razpeljana, se morajo umetno večkrat obrezati, kar pa ni lahko delo za vsakega, ampak zahteva dosti razumnosti, skrbne previdnosti in znanja. Kako je treba taka drevesa obrezovati, kažejo sledeča pravila: 1) Vsako špa-lirno drevo mora dve glavni veji imeti, iz kterih druge veje izhajajo in se tako celo drevo v dve krili deli. 2) Vsaka veja se mora pošev privezovati, pa vendar ne preveč od glavne veje proč potegniti, k večemu toliko, da manjša veja dela z večo ogel od 3—4 gradov. 3) Brž ko poleti mladike izrastejo, se morajo tiste, kar jih je odveč, priščipniti ali izlomiti, ostale pa pošev povezati. Odrastki, kteri v korači izraščajo, se morajo brž proč vzeti, ker sicer v tako imenovane vodne odrastke vzrastejo, ki drugim vejam le sok jem-ljo in še le spomladi porezane drevesu prevelike rane narejajo. Take rane so pogostoma početnice bolezni, ki se smolotok imenuje in sploh sočni tok ovirajo in motijo. 4) Da se toraj te dve napaki odvrnete drevo se mora vsako špalirno breskvi-no drevo poleti dvakra tiztrebiti inizrezati nepotrebnih in preobilnih mladik. 5) Mladike se jim prikrajšujejo spomladi, da se drevo prehitro ne razrašča in gpodaj ali zadaj veje gole ne postajajo. 6) Vsako porezanje močne veje vzročuje smolotok, raka ali celo pogin celega drevesa. 7) Ob suši in vročini špalirna drevesa vlažna držati je posebno dobro in potrebno. Ako se drevesu spodnji del debla s pokončno stoječo opeko zavezne, je to za drevo zelo koristno. 8) Ako rast mladih rastlik pri breskvi peša, se ji morajo mladike bolj na kratko rezati. 9) Ako jedno krilo v rasti ponehava, morajo se na nji veje bolj po koncu privezovati, da se šoki, ki vedno navzgor lezejo, na to stran obrnejo, kar potem jednakomerno razdelovanje sokov napravi.
V krajih z ostrim podnebjem, se morajo bres-kvini špaliri s slamnicami zavešati in deblo s koreninami vred tako dolgo z listjem ali slamo pokrivati, dokler da se ni več mraza bati. O nepri-
jetnem, nekoliko mrzlem vremenu, se mora cvet tudi z slamnicami varovati.
Breskve razpadaje v dve poglavitni sorti, kterih prva ima to posebno lastnost, da je njeni sad kakor, da bi bil volnat med prsti občutiti, druga sorta pa rodi gol ali nag sad.
(Dalje prih.)
M. Da se kislo zelje ali kapus preveč ne skisa. Naši slovanski bratje Rusi, ki imajo marsikaj praktičnega v svojem gospodarstva, so todi odlični pripravljavci izvrBtno okusnega kislega zelja ali kapusa. Da se jim kislo zelje preveč ne skisa, imajo kadi za zelje iz brezovega lesa. Če je pa kad iz kterega dragega lesa, tako saj kos brezovega lesa med zelje v kad vtaknejo. Ta lea ima pre lastnost, da zelje presilnega skisanja obvaruje. Poskusiti se to more in tako bi bresor les našel tadi drugo koristno porabo za kapusne kadi.
Gobe črne gomoljike francoski kmetovalci umetno v posebnih vrtih sadijo in zarejajo, ker jih za mestno gospodo lehko in drago prodajo. Eden je nedavno 50.000 frankov speča! za svoje gobe.
Dopisi.
Iz Konjic. (Nekaj za jezikoslovce.) Tukajšnja lovska družba, ki rada nedelje in prazniki v lov porablja, ker v delalnikih za to časa nima, napravila je tudi v nedeljo, 12. t. m. izlet proti Prihovskim gričem ter so si lovci z dobro južino popoldne svoje duše privezali. V trdem mraku podajo se na pot skoz Tepanje v Konjice. Ta se jim vstavi naenkrat cela tropa tepanjskih fantov, ki so menda v krčmah popoldne preveč „žegna" dobili, ter hočejo lovcem puške pobrati. Kaj da jih je pri prvem naskoku odgnalo, ali strah pred svincem ali pa junakost lovcev, ni znano ; gotovo je le, da so se jim lovci izvili, ter kakor so mogli hiteli naprej. Fantje se pa vnovič ohrabrijo ter jo potegnejo za lovci. Pri Go-liški krčmi dojdejo dva, ostali bili so že naprej proti Konjicam. Eden lovec se hoče vrtoglavcem ogniti ter jo mahne v stran na polje, v begu se pa spodtakne in pade. To videti, dobi eden peharjev še večo korajžo in hoče nad lovca. Ta ga svari, da se naj ne bliža, sicer ustreli; pa zdivjani pebar ne mara za to in lovec sproži ter zadene s polnim nabojem pebarja v prša, eden drobec mu pa zgornji žnabelj „poštriba". Kacib 18 drobcev dobi v prša, pa nobeden mo skoz rebra ne prodere. Fant je žilavih reber! Drugi lovski tovariš se ubrani tadi s strelom ter enega fantalinov v peti obstreli. Krčmar je posredoval, da še hujše rabuke ni bilo. V tem pritekd žan-darji in polovijo^4 pobaline, med temi tadi onega z ranjeno peto. — Kazen utegne za razposajen-ce huda biti, pa bo zdrava, vsaj ne bodo letoi-njega mošta pijani.
Taprigodek utegne pojasniti ime vasi tepanj-ske, iz katere so ravsarji. Ker se je zdaj vnovič kakor že prejšnja leta in morebiti stoletja sem skazalo, da se tamosnji pebarji radi tepejo, utegne od tepežev izvirati ime: „tepanjska" ves. — Drugi pa hočejo, daje imenu korenika „potepanje", kar je tudi mogoče.
Iz Celja. (Katoliškemu podpornemu društvu) za celjske šolske sestre je pristopil kot ustanovnik preč. g. Jožef Žehel, župnik pri sv. Petru v Savinjski dolini, ter daroval od podpisanih 40 gld. 10 fl. — Čast. gosp. ustanovnika I. Krušič, profesor, in Anton Slander, vikar sta darovala: prvi zopet 20 fl. drugi pa 10 fl. — Gosp. Andrej Žnidar,občinski odbornik, je daroval 9 fl. (prej že 14 fl.), Marija Črepinšek (Brence) posest-nica na Ložnici 2 gld. Č. g. Janez Govedič, kaplan v Mozirji, 5 fl., neimenovan dobrotnik v Št. Jurji ob južni železnici 2 fl. — po preč. g. p. Donatu Schuster, kapucinskem duhovniku, je društvo zopet prejelo 16 fl. (prej že 40 fl.), pristopil je društvu Miha Žnidar (Pečnak) iz Košence, Jožef Zagode, km. fant iz Babnega in Miha Žnidar, posestnik v Košeuci, vsak s 2 fl. Preč. gosp. Jožef Hašnik, duh. svetovalec in župnik v St. Jurji je poslal šolskim sestram seženj lepih drv za kurjavo. Vsem tem blagim dobrotnikom izrekamo najprisrčnišo zahvalo. Dekliška šola v celjski okolici pod vodstvom šolskih sester se je letos razširila ter postala trirazredna. V ta namen je bilo še ene scstre-učiteljice več treba in dobili smo sestro Bonaventuro Suhač. Razun nje pod-učujejo še sledeče 3 sestre: Jakoba Paveu, učiteljica za priročna dela in prednica, Antonija Beranič in Angelina Kri ž a nič. Vseh učenk šteje zavod nad 180; mnogo jih je iz sosednih far&. Podučni jezik se vč da je slovenski. Omeniti moram hvalevrednega početja, da so častite sestre s pričetkom tega šolskega leta ustanovile tudi nedeljsko šolo, ktero obiskuje nad 50 odraslih deklet. Celjska čitalnica napravi prihodnjo nedeljo 19. oktobra t. 1. veselico „pri zlatem levu". Pričakuje se obilne udeležbe!
Iz Vranskega. Znani, hudobni časopis „Ta-gespost" objavlja iz Celja od 7. oktobra dopis o zadevi strašnega zločinstva, vršečega se v bližnjej vasi Prekope — blizo trga Vranskega — ter na-vestuje dvoumor tako suhoparno, kakor bi se bila dva piščeta za kako prusko pojedino zadavila. Molčim o tem uže tako znanem napadu; a dostavljam vestno z najboljšim prepričanjen, da bi jednaki žalostni slučaji lehko izostali, ako bi nesrečna mreža razpojenstva ne bila že tako razprostrta med nekdaj tihim in pobožnim prebivalstvom Savinjske doline. In kdo je temu kriv? Berimo razsajajočo graško „Tagespošto" dalje, katera v navedenem članku preti postavnemu ravnanju tukajšnjega č. g. župnika beseduje. Poznate li tuji, na Vranskem bivajoči Turki, tiste točke, kateri javljajo o samo-zakrivljenem umoru? Vem,
da se lahko potegujete v pijanosti z zločinom; kajti Vam je „Oče naš" to, kar je lopovom in pustolovcem železje, smodnik in svinec, samo da le iz nemškega „rajha" krepko doni: ,,ein freies Leben fuhren wir". — Kdo je kriv, vprašam Vas, da splošno mladeniško obnašanje toliko žalostnih primerov na naših nekdaj bogoljubnih slovenskih tleh pouzročuje? No, ti gospodje sami, in sicer tisti, ki si svojijo pravico, domačim dušnim ipastir-jem ovire in krivice naglašati, sami pa malo kedaj v cerkvo pogledajo.
Iz Cerkovic. (Priden učitelj). Srečna fara, ki ima pridne, krščanske učitelje; kajti njim je izročena mladost, cvet nedolžnosti, nada prihodnosti. V resnici krščanski učitelj vč ceniti dragi zaklad, ki se mu izročuje od fare v varstvo, v6 se vrednega skazovati velikega zaupanja, da se mu izročuje mladina v poduk in liko, ter se ne trudi otročičem samo podelivati posvetnih naukov, ampak prizadeva si tudi pri vsaki priložnosti z učiteljem veronauka vred sititi z nebeško mano besede božje ter jih nagibati k Bogu, jihovemu začetniku in največjemu dobrotniku. Takega vrlega in v resaici krščanskega učitelja je imela Cerkovniška fara celih 42 let. Ta ne samo za časno, ampak tudi večno srečo otrok vneti učitelj je bil blag. gospod Janez Vajngrl, ki je v začetku tega mesca zapustil našo faro ter se podal v mnogo zasluženi pokoj v Maribor. On je bil še prava korenina starih, krščanskih učiteljev, ki je vsakega dotičnega g. kaplana jako podpiral v podučevanji krščanskega nauka, tako da je bilo to poduče-vanje vedno lehko, veselo pa tudi plodonosno. Njega samega je pa zato podpiral božji blagoslov, da njegov trud tudi pri podučevanji v posvetnih predmetih ni bil zastonj, ampak še je[ kazal vedno lepi napredek, zato je pa tudi veljal pri predpostavljenih kot pravi nzorni učitelj. Kakor krščansko vedo, gojil je tudi cerkveno petje in dobro izuril že male deklice, ki so milo popevale pri božjih službah. Hvala mu. Slišimo, in kakor se kaže tudi menda po pravici upamo, da bo gospod naslednik tudi enakega duha. Ti pa cenjeni „SI. Gospodar" objavi to blagovoljno, kajti javno zasluži pohvaljen biti taki redki, vrli, krščanski učitelj!	G. P.
Od sv. Urbana nad Ptujem. (Kuga). Nesreča
za nesrečo zadeva našo faro. Poleti je posekala grozna toča plodne njive in žlahtne vinograde, da bode mnogo pomanjkanja, a sedaj se je pritepla nesrečna kuga, ktera pobira govedo za govedo. Pritepla se je po živinskih barantačih iz Hrvač-kega pretečeni teden in padlo je že nekaj živine, sumljiva pa se je pobila. Hitro se je vse preskrbelo, da se dalje ne vleče, ampak kmalo zaduši. Vsa žival od naidrobniše perotnine do debele govede je zaprta ter ne sme na beli dan. Nekteri še imajo orati pa ni mogoče in se ne sme, drugače so kaznovani. Posestniki! ravnajte strogo po ukazih vam
naznanjenih, da odpodimo nesrečnega in hudega kužnega gosta.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Državni zbor začel je delovati. Začasni predsednik bil mu je v zbornici poslancev najstarši poslanec, namreč kanonik Ne-grelli iz južne Tirolske. Pod njegovim vodstvom so šli poslanci poslušat cesarjevega prestolnega govora in se je pričelo pretresovanje posameznih volitev. Do sedaj so naglašeni ugovori zoper izvolitev glasovitega Offenheima, ministra Horsta in kmeta Schmiedbauerja, kojega so bili izbrali nemški kmetje okoli Gradca. Velevažna bila je izvolitev novega predsednika (prej dr. Rechbauer) in jegovih dveh namestnikov. Kajti tukaj seje imelo prvič pokazati, kako močne da so stranke. In res sedaj vemo, da so nemški ustavaki in liberalci v manjšini. V torek bila je volitev. Ustavaki so sprva bili za dr. Rechbauerja, Kliera in Vidu-licha, so pa Rechbauerja zvrgli in se potegnili za goriškega grofa Koroninija. Konservativni nemški poslanci, potem Slovenci, Čehi in Poljaci so pa se združili in odločili tudi za Koroninija, dalje pa za poljskega poslanca Smolko in za slovenskega poslanca barona Goedelna. Navzočih je bilo 341 poslancev in je bil grof Koronini izvoljen s 338, Smolka s 180 (Klier je dobil samo 156) in baron Goedel s 174 glasovi (Klier 154, Vidulich 3). Iz tega pa je razvidno, da so nemški liberalci za 20 glasov v manjšini. Hvala Bogu! V gosposkej zbornici pa tudi v zbornici poslancev so Čehi oddali pismeno izjavo, v katerej pravijo, da se s vstopom v državni zbor nikakor ne odpovedajo pravicam češke dežele in krone. Zoper to izjavo se je edini stari Schmerling zaganjal ter skuša sedaj hlastno v gosposkej zbornici zbobnjati ustavoverce, naj mu pomagajo ubraniti „ustavo", ki je baje v nevarnosti. Kolikor bo opravil, to se bo pokazalo, kedar pride odgovor prestolnemu govoru v pretresovanje. Jednak odgovor pripravljajo tudi poslanci. — Vojaško takso (fl. 1 — 100) bo moral vsak plačati, ki je vojaštva oproščen bodi vsled uzroka, kakoršnjega koli. —Za Szege-din je se nabralo 2,600.000 fl. Hrvati so v silnih stiskah zarad prevelike dače, ki se neusmiljeno iztirjava. V Sarajevu so odprli realno gimnazijo. Podučni jezik je hrvatski.
Vnanje države. Naši liberalci so radi gledali na prusko-nemike liberalce. Te tolažbe nimajo več. Pruski liberalci so pri volitvah grozo-venski propali, zgubili so blizo 100 sedežev in so v manjšino potisneni. Na Belgijskem so skoro vse freimavrerske šole prazne, učitelji so h katoliškim pristopili. Razburjenost je velika, v Brugge so liberalci bili tepeni. Na Irskem ni nič kmetov, ampak samo najemniki velikih posestnikov, ki ljudi hudo trpinčijo. Zato se hočejo najemniki vzdignoti zoper I posestnike. V Ameriki so Ghilenci zgrabili na I
morji Peruvijance in jim vzeli vojno ladjo oklop-nico „Huaskar". Angleži v Afganistanu so si iz zadrege pomogli, potegnili dovolj vojaštva na-se ter Afgane 6. okt. natepli tako, da so uže 10. okt. prodrli do Kabnla in se ga polastili. Angležev je le malo mrtvih, več pa Afganov, katerim so vzeli blizu 90 kanonov. Rusom je to jako nepovoljno in drapljejo torej kolikor le mogoče hitro skoz Turkmensko pustinjo, da bi vzeli Menv in Herat.
Za poduk in kratek čas.
Kamnica.
(Krajepisno-zgodovinska črtica.)
II. Farna cerkev Kamniška ima poddruž-nico sv. Urbana, postavljeno na najvišjem vr-hnncu Slovenskih goric, kamor divni razgled privabi vsako leto mnogo popotnikov domačih in tujih. Da je tu že v 16. stoletju stala cerkvica, svedoči kamenit kip sv. Urbana z letno številko 1550. V listinah se bere o njej 1. 1545, da je jako zapuščena ter so jo zopet začeli zidati. L. 1703 se bere, da je posvečena sv. Urbanu in ima tri altarje: 1. sv. Urbana; 3. Device Marije; 3. sv. Primona in Felicijana. Potrebna bi bila popravljanja, pa zavolj pomanjkanja sredstev se mora odložiti. Pokopališča nima, zvona pa dva posvečena. Sv. meša se služi po 20krat, dohodke ima iz vinogradov, ki dajo po 20 polovnjakov vina. Za Jožefa II. je tudi to cerkev zadela osoda, da so jo zaprli in potem razdjali; 27. maja 1785 je dobil Kamniški župnik Mihal čuk ostro povelje od Mariborske okrožne sodnije, cerkev sv. Urbana eksekrirati in zapreti. Kedaj in kako se je to zgodilo, nam ni znano, pa gotovo je, da je bila zaprta in da je potem hitro razpala. Leta 1791 so veliko kamenja in opeke odpeljali od tod za zidanje farovža pri sv. Križu. Ljudem se je milo storilo po cerkvici, zato so se^ 1. maja 1807 obvezali posestniki iz Kamnice, Soberja, Rožbaha, Brestenice, Mittelberga in sv. Križa, da bodo na lastne stroške spet cerkvico za silo postavili in zdrževali; in 11. junija istega leta so jo že dekan in mestni župnik Andraž Kavčič blagoslovili. V letih 1855—1860 so pa na temelju nekdanje cerkvice postavili sedanjo, ktero so knez in škof AntOD Martin 18. junija 1861 posvetili. Leta 1866 je cerkvica dobila nove zvonove in tudi lastno pokopališče ima.
Razun sv. Urbana še se nahajajo v Kamniški fari privatne kapele na Rožbahu v zidanci grofa D'Avernasa, kder še se je pred kakimi 20 leti meševalo; enako v Gortorovem vinogradu v Viner-jih, kder še se brani vsa mešna priprava, pa ne mešuje se tudi tukaj več, in naposled na Brester-nici na Gurkovskem, kder pa le krški kanoniki mešujejo, kedar pridejo v jesen na bratev. L. 1836. je tukaj v bratvi umrl č. g. Jožef Martin Koben, infulirani stolni dekan krški, čigar spomenik se vidi na vzhodni strani cerkve ter naznanja: „Der
Tod ereilte ihn mit einem Blutschlage zu Trester-nitz in der Weinlese am 9. November 1836 im 73. Jahre seines Alters".
Od 1. 1787 oskrbljujeta dušno pastirstvo dva duhovna. Nekdaj, ko še je Kamniška fara obsegala tudi zdaj samostalni fari zgornje sv. Kun-gote in sv. Križa, je bilo tu duhovnikov, kakor vidimo iz zapisnikov občne cerkvene vizitacije 1. 1528. celo po sedem. Izmed župnikov Kamniške fare so nam znani ti le: Niklas 1378. — Grosman 1528. — Linguitsch Rupert, vikar 1540. — Schklauetz Peter (Slavič, Peter) vikar prezentiran 1540. Nemci so ga pisali Nachtigall Peter. — Piscator (Ribič) Adam 1595. 1597. - Rodič Mat., vikar 1607. — Leitgeb Primož 1617. 1618. — Stampfel Peter 1634. in je 1635. rezigniral. — Pasqualin Franc, presentirán 1. dec. 1635. in je postal 1638 beneficijat v Mariboru. Dne 18. maja 1636 so mu dovolili Sekovski knez in škof Janez Marks, da sme blagosloviti križ, kterega so namenili postaviti Kamničani med vinogradi na visokem bregu. — Rodič Janez 1649 —1652.
—	Noe (Neu) Mibal 1652 — 1671. — Kačič Janez 1671—1691. — Magiskraut Franc Leopold 1683—1691. — Peklar Mihal 1692—1702. Strauss Mihal, 1702—1729. — Renkhl Franc Josef 1729— 1733. — Žlebnik Janez 1733—1745. — Kokl Jakob 1745—1771. — Čuk Mihal 1772—1795. — Breznik Matija 1795—1801. — Mayer Franc 1801
—	1823. — Standegger Jakob 1823-1835. — Janžekovič Jožef 1835-1836. — Klemenčič Blaž 1836—1864. — Pernavsl Štefan 1864-1879 in Schwarz Franc. Krstne knjige segajo do 6. julija 1645, poročne knjige do 1. 1663. in mrtveške do 1. 1729. -
Farna šola je dvorazredna in ima lepo novo poslopje.
Blizu Kamnici je v Dravi prijazni Fellberjev otok, obraščen s starodavnimi častitljivimi drevesi z bohotno travo in redkimi ostanki zidovja, ki pričajo, da so nekdaj bila tu stavbe in menda prebivališča ljudi. Zavoljo njegove prijazne lege so si ga Mariboržani še večkrat izvolili za svoje veselice. Ljudstvo pripoveduje, da na tem otoku prebiva v razpoklinah pečine orjaška kača, ki čuva kraljico gadov. Ta kraljica gadov nosi na glavi dragoceno od žlahtnih kamnov se bleskečo krono in ima zlate luske. Včasih se pride na gorko 8olnce gret. Ko bi takrat bil kdo tako srečen, da bi s poaodvico mleka orjaško kačo, ki kraljico čuva, na 8tian zvabil ter pred dremajočo kraljico belo ruto razgrnil, dobil bi lehko njeno dragoceno krono, ker bi jo na beli prt odložila. Vendar ko bi ne mogel zadosti naglo uiti, prihitelo bi na kraljičino brizganje brezštevila gadov, ki bi drznega roparja umorili; ko bi pa on ušel, umorili bi pa kraljico. — Nasproti otoku pri veliki cesti stoji starinski križ, sozidan leta 1444. Malo više na veliki cesti proti Brestenici pod vinogradom gospe Delagove so 1. 1848 vjeli Magjare, ki so hoteli
svojim rojakom na pomoč iti. Nekteri so bili ondi postreljeni, drugi pa na Tezni, kder so vsi pokopani.
Večjidel fare in okolica ima lepe vinske gorice s snažnimi zidancami, kterih posestniki so večjidel Mariboržani. Vino je dobro in se lehko proda. — V okolici Kamniški je že 1. 1187. imel samostan št. Pavelski posestva. Omenjenega leta so namreč št. Pavelski imeli tožbo z Leopoldom Lembaškim, ki je samovoljno na št. Pavelskem posestvu pri Kamnici začel trdnjavo zidati, in ker mu s silo niso mogli tega zabraniti, morali so mu dati denarja in posestva, da je začeto zidanje spet podrl. — Od 2. junija 1453 je imel od cesarja Friderika IV. Vido Hengstbacher dovoljenje, da sme svoj hram v Kamnici z zidom obdati ali trdnjavo postaviti.	J. Gombarov.
Smešničar 42. Župan je bil sosedu ukazal, da mora drugi dan k njemu priti. A sosed po noči, od mrtuda zadet, naglo umerje. Drugega dne pride k žapanu sosedov brat, rekoč: „moj brat se vam prav lepo priporoča in vas prosi, da mu ne zamerite, ker ne more dnes k vam priti, ker je po noči naglo umrl."	„Vrtec".
Razne stvari.
(Katoliško podporno društvo) v Celji obhaja prihodnjo nedeljo 19. oktobra t. 1. v Valentovi hiši (za kosamo) svoj občni zbor ob pol štirih popoldne. Dnevni red: 1) Nagovor načelnikov; 2) Sporočilo tajnikovo o delovanji odborovem, 3) Sporočilo blagajnikovo o denarnem stanji društva 4) Posvetovanje o napravi božičnice za vbožne učenke v okoličanski dekliški šoli, 5) Posvetovanje o tem, kedaj ima nehati prvo društveno leto in 6) Posamezni nasveti društvenikov. Vse častite ude, kakor tudi druge prijatelje našega društva vabi najuljudneje k obilnemu vdeleževanju.
Odbor.
(Vabilo k besedi) ktero napravi pevski zbor narodne čitalnice v Celji dne 19. oktobra 1879 v vrtni sobani pri „zlatem levu". 1. D.Jenko: Haj! (zbor). 2. B. Ipavic: Kdo je mar! (zbor z bariton-, tenor- in bas-solo, tenor- in bas-duetom in četve-rospevom). 3. A. Hajdrih: V sladkih sanjah (čve-terospev). 4. D. Jenko: Nek dušman vidi! (zbor). 5. J. Horejšek: Tijo noči (osmospev). 6. A. Hajdrih: Jadransko morje (zbor). 7. A. Tovačovsky: Bože živi (zbor). Svirala bo godba celjskega mu-zikalnega društva. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Za posamezne neude čitalnične 50 kr. Za cele družine 1 gld. 20 kr.
(Diphtheritis) po Laporski fari hudo razsaja. Najbolj pa v Verholah in v Dromlažnem otrooi bolehajo, veliko jih je že pomrlo.
(Gosp. baron Goedel) slovenski poslanec mariborskega, slov. bistriškega, konjiškega, slov. graškega in mahrenberškega okraja, je izvoljen bil za podpredsednika v državnem zboru. Živio! Slava! Celjski poslanec dr. Forregger se je baje
smejal, ko je baron Goedel svitlemu cesarja zvestobo obljubil v pričo predsednika, kakor drugi slovenski poslanci v slovenščini rekoč: „obljubim". Sedaj bo dr. Forregger moral g. barona Goedelna lepo prositi, ako bo botel v državnem zboru govoriti, ali prav za prav svoje celjsko-liberalne-nemškutarske in freimaurerske otrobe vezati.
(h St. Ilja pri Velenji) poslal je tamošnji učitelj g. Tomaž Kunstič popravek zadnje naše novice o njem ter pravi: da je v soboto 27. sept. zvečer bil od nekega hudobneža z grdimi besedami nadlegovan in psovan, a dalje napaden ali tepen ni bil.
(Tatinjsko (jnjezdo) iztaknili so v Bovšah v občini Skofja vas pri Vojniku in tisti roparji in tatje so hodili v Dramlje ropat in krast.
(Lepo cerkvo Mariahilf v Gradcu) so sedaj od zunaj prav okusno olepšali tako, da kaže potnikom krasno lice.
(Za pogorelce v Sarajevu) nabralo je milo-darov c. k. namestništvo štajersko po svojem 2. izkazu 2582 fl.
(Nesreča v premogovih jamah), v Lešah pri Bleiburgu je rudar Videmšek iz znatne visočine pal na 4 rudarje tako, da je on sebe ubil in rudarja Krakerja.
(Slatino pri Železnej Kapli) na Koroškem je preiskal profesor dr. Mitteregger ter znanstveno dokazal, da ima lastnosti, ki jo postavljajo med slatine najglasovitnejše: rogačko, radinjsko in vichiusko na Francoskem.
(Najkrajša pot v Rim) je sedaj odprta nad Pontebo, ker je železnica dodelana in sklopljena z Rudojfovo železnico. Ljudi voziti začnejo 1. nov.
(Štajersko-hrvatskopremogovo društvo) je sklenilo svoje premogove jame prodati.
(Obsojen) na 2'/s leta v ječo bil je krojač A. Mlinarič iz Digoš pri Mariboru, ker je on in tovarša Dreissiger in Logarič v Orehovej vesi pri krčmarju Stromajerju posestnika A. Gora zapeljal k igri s 3 orehi ter ga ogoljufal za 100 fl. Dreissiger in Logarič sta 100 fl. pobrala in všla, Mlinarič pa mora za vse 3 v luknjo.
(Ravnatelj dr. Elšnik) dobiva penzije na leto 2012 fl.
(Zastrupil) se je Janez Windisch, posestnik v Razvanji zunaj Maribora.
(Pogorel) je Jožef Heller v zgornji Kungoti marib. okraja. Škode je 1600 fl.
(Rib ukradel 300 kilo) je nekdo grajščini v Račah marib. okr. po noči vodo spuotivši iz ribnika.
(Gostov topliSarjev) imela je letos Doberna 1165, Krapiua 1755, Slatina 2335 in Gleichenberg 3937.
(Doktor bogoslovja) postal jo č. g. Janez Mlakar, podvodja v dijaškem semenišču, profesor dogmatike v lav. bogoslovnici Promoviran ali proglašen za doktorja bilje na graškem vseučilišču, potem ko jo potrebne 4 skušnje z izvrstnim uspehom prestal. Odkar imamo bogoslovnico v Mari-
bora, bilo je na ta častni način promoviranih 7 doktorjev. Jih imena po vrsti, v katerej so o vi naslov prejeli, so: L. Gregorčc, J. Lipold (na dunajskem vseučilišču), Jož. Pajek, Jož. Šuc, Janez Križanič, Anton Suhač in Janez Mlakar.
(Spremembe v Lavantinskej Škofiji). Č. g. Alojzi Kreft pride za namestnika v Kalobje. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jož. Kotnik v Laporje, Mat. Frece za I. kapi. v Vuzenico, Gregor Hrasti v Ulimje. Kaplanija pri sv. Štefanu ostane začasno izpraznjena.
(Za družbo duhovnikov) sta vplačala čč. gg. Bezenšek 1 fl. in Kolenko 4 fl.
(Slovenska tiskarna v Mariboru), prej last g. J. Pajka, se bo po dražbi prodala pod sodnijski nastavljeno ceno 4936 fl. dne 21. oktobra. Dražbar ima položiti 500 fl.
Pojasivjeivje.
Prejšnja tiskarna g. Pajkova v Mariboru se bo po dražbi prodala dne 21. oktobra, ker sem jaz samo tiskarski obrt kupil in dotično dovoljenje (koncesijo) od visoke c. k. namestnije v Gradcu prejel. Tiskarsko orodje in pohištvo bilo je prej s vknjiženimi dolgovi preobloženo in ga bodo sedaj upniki prodali. Ako bi se mi ne posrečilo dne 21. oktobia kupiti obrtniško tiskarsko spravo, bodem si jo iz nova naročil in čestitemu občestvu točno in vestno ustrezal, kakor do sedaj!
Kari Lorene.
Razpis«
Izpraznjena je služba mežnarska in orglarska pri sv. Martinu na Paki v Brašlovski dekaniji (pošta': Schonstein ali Frasslau). Dohodki bi bili okoli 200 fl. Prosilci naj blagovolijo glasiti se pri podpisanem župnijskim predstojništvu. Župnijski nrad pri sv. Martinu na Paki 1. cktobra 1879. Andrej Žurman. i 2—2	župnik,
•T ■ —i St
Železna ognjišča
in jih posamezne dele, potem
S peči 5
iz plehovine ali litega železa,
^ nagrobne križe
priporoča po liajnižjej ceni
Danijel Rakuš-eva
ŽELEZARIJSKA KUPČIJA 3-8	v CelJI, v graškej ulici.
^	g —a——i»
Oznanilo* Mežnar in orglar čednega zadržanja se takoj v službo sprejme pri farni cerkvi sv. Petra v Za-vodnjem. Več se izve pri cerkvenem predstoj-ništvu. 1—2		.Vajnovejši ktirzl na Dunaju. Papirna renta 68 72 — Srebrna renta 69 60 — Zlata renta 81'65 — Akcije narodne banke 840---Kreditne akcije 266---Napoleon 9.33 — Ces. kr. cekini 5-57 —
		Loterljne Atevllkei V Gradcu 11. oktobra 1879: 2, 12, 79, 8, 84. Na Dunaju „ 11, 47, 41, 70, 9. Prihodnje srečkanje: 25. okt. 1879.
Fanta, 23 ki je slovenskega in nemškega jezika zmožen in dobro izšolan, vzame v štacuno z blagom vsake vrste Tomaž miki, trgovec pri sv. Marjeti pod Ptujem.	Učiteljska služba. na trorazredni šoli v Negovi IV. plačilnega razreda s poboljškom letnih 20 gld. za stanovanje se razpisuje. Prosilci nemškega in slovenskega jezika sposobni naj vložijo svoje prošnje po pravilnem potu do konca novembra t 1. Okrajni šolski sret y zgornji Radgoni 11. oktobra 1879. Predsednik: Premeriteln.	
Mlatilsiicc,
najnovejše, izvrstno sestavljene, potem jako po ceni pa tudi mnogo boljše od lanskih rezne maline za rezanje živinske krme, enojni pa tudi dvojni plugi, brane, čistilnice za zrnje, trijerji in sploh vsakovrstno kmetijsko orodje, stare želežniške šine za porabo pri stavbah, za poprečue droge pri obokih, dalje
železno - cink - bakreno plehovino,
ključarsko ilaibeniko spravo,
okove za okna in dveri, železna ognjišča, vrata iz kovanega in litega železa, križe, lepe peči iz litega železa, ventile in spravo za studence ali štepihe, kuhinjsko sp- avo, kotle iz železa in bakra,
vsakovrstno orodje za delavce,
debelo pozlačene križe nagrobne, medene mrtvaške truge ali rakve, itd. itd. na veliko izbiro in po uajnizkej ceni prodava
Wogg in Radakovits
9—10	trgovina z železjem „pri zlatem sidru" V Cclji.
Zunanjim naročilom se takoj ustreza in, če se želi, dopošljejo tudi cenilniki in proračuni brezplačno.
■	PRESELITEV!	■
POŠTNA ULICA ŠTEV. 38.	" > VZ> V >11 .4 >. Podpisani si čestitamo slavnemu občestvu uljudno naznaniti, da je naša Zaloga sukna, platna, rokodelskega, modnega blaga in šivalnic od denešnjega dne naprej na Velikem trgu, na voglu postne ulice štev. 38. v hiši g. Jožef Kostajevej ter prosimo nudalejšnjega blagovolja. Zahvalivši se za skazano nam 121etno zaupanje v našem starem stanovanji v poštnej ulici št. 36 javljamo se najuljudneje. 'v Celii doe 15- im g. schmidl & car.	>-T=J C=) C/2« 1-3 izS <=3 t—; M> 1-3 oo po
■	PRESELITEV!	■