LOVEHSKI
Izbaja vsako sredo
Cene: Letno 32 din, polletno 16 din, Četrtletno 9 din; inozemstvo 64 din. Poštno-čekovni račun Številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela strem din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500 —, •/« strani din 250—, •/.. strani din 125-Mall oglasi vsaka beseda din 1 —
Preglej tritedenskih bojev na
Norveškem
Dosedanji položai Nemcev
Nemci so 9. aprila izkrcali svoje čete pri Oslu, Arendalu, Kristiansundu, Stavangerju, Egersundu, Bergenu, Trondhjemu in pri Narviku. Te čete so povsod začele prodirati proti notranjosti dežele. Izvzemši pri Narviku na severu, kjer so Nemci zdaj v brezupni obrambi, so nemške čete precej časa skoraj brez pravega odpora s strani Norvežanov prodirale v notranjost južnega dela Norveške.
Pretekli teden pa se je norveška obramba pričela bolje uveljavljati in od takrat se je prodiranje na vseh krajih deloma ustavilo, deloma pa je močno ovirano. V borbo so posegle tudi zavezniške čete, ki so se izkrcale na več mestih južno od Trondhjema in dosegle zvezo z Norvežani.
Vojni položaj na Norveškem se v teku zadnjih dni vedno bolj razvija v korist Nemcem. Samo od Trondhjema (to mesto je oddaljeno nad 640 km od Narvika; tukaj bi radi Nemci na najožjem delu med morjem in Švedsko prerezali Norveško na dvoje, na južni in severni del) so nemške čete ustavile napredovanje francoskih in angleških sil, ki so se izkrcale na Norveškem. Tudi iz Namsosa se zavezniškim četam ni posrečilo obkoliti Trondhjema. Trije veliki nemški uspehi so popolnoma spremenili položaj. Medtem ko so zavezniške in norveške čete doslej pri Lillehamerju ogra Žale Oslo, ogražajo sedaj nemške čete zavezniške postojanke, ki se nahajajo južno od Trondhjema.
Kakor se izve, so prepeljali Nemci vsak dan od 9. aprila 3000 vojakov iz Danske na Norveško. Deloma so jih prepeljali z letali. Za prevoz čet so uporabili Nemci posebne manjše ladje, ki so se izkazale kot zelo prikladne zaradi nastavljenih min.
Nemci razpolagajo na Norveškem s številnimi in dobro oboroženimi četami. Prav tako imajo na razpolago tudi veliko število mehaničnega orožja in tankov. Razen tega.so v zadnjih dneh Nemci zgradili na zasedenem ozemlju mnogo letališč in spravili na Norveško ogromno število svojega letalstva, ki je poglavitni sovražnik Norvežanov in Angležev, in ki opravlja neprecenljivo važno službo nemškemu armadnemu poveljstvu.
Nemci se morajo za svoje izredne uspehe predvsem zahvaliti svojemu letalstvu, ki pred četami izčisti ozemlje, nakar z veliko naglico prično prodirati motorizirane čete, ki v hitrih sunkih zasedejo najpomembnejše vojaško važne točke in jih drže tako dolgo, da polagoma pridejo za njimi večja pehotna ojače-nja. Prav ta način prodiranja so Nemci uporabljali z velikim uspehom tudi na Poljskem.
Norvežanom in zaveznikom se doslej še ni posrečilo pregnati Nemcev iz nobenega zasedenega kraja, pač pa so Nemci razširili in utrdili svoje postojanke pri Kristiansundu, kjer so zasedli važne rudnike nikla, pri Bergenu in zlasti pri Trondhjemu. Toda njihova glavna
ofenziva poteka iz Osla, kjer se po dolini reke Glomme vedno bolj bližajo Trondhjemu, hoteč tako združiti svoje čete iz južne in srednje Norveške.
Previdnost zaveznikov
Pariški listi pišejo o bojih zavezniških čet na Norveškem ter ugotavljajo, da se čete vedno znova izkrcavajo. Listi z zadovoljstvom pozdravljajo, da je zavezniško letalstvo in protiletalsko topništvo že začelo delovati. Brez sporedne letalske podpore je bilo težko se kretati v ozemlju, kjer so imeli Nemci stalno premoč tudi v zraku. Norveška je postala bojno polje in ne oporišče Nemčije, kakor so pričakovali v Berlinu. Zaradi zavezniške nadvlade na morju bo skoro mogoče raztegniti po Norveškem fronto, ki bo zadala sovražniku drugačne brige kakor doslej. Od Trondhjema do Narvika je vsa dežela v rokah zaveznikov. Za seboj imajo tu zavezniki morje, na katerem gospodarijo še mnogo bolj kakor so leta 1914. Tu ne more zaveznikov nihče pregnati. Nemci skušajo vpostaviti zvezo med Oslom in Trondhjemom v trenutku, ko zavezniške izkrcane čete še niso utegnite dobiti za seboj popolno opremo v motorizaciji in topništvu. Ni se Nemcem posrečilo, da bi s pod-morniškimi oporišči zagotovili dovoz železa v Nemčijo. Boje se, da bi zavezniki v pomnoženih četah le utegnili prodreti k Oslu ter tako priti do južne obale Norveške, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od nemških oporišč
na Danskem. Niso računali v Berlinu, da bodo zavezniki poslali na Norveško več obrambnih sredstev. Če bi zavezniki zavzeli Trond-hjem, ta severni Solun, in če bi si zagotovili železniške zveze s Švedsko, bi se moglo v primeru pritegnitve Švedske v vojno računati že s porazom Nemčije.
Po ugotovitvi Švicarjev imajo zavezniki doslej na Norveškem 100.000 mož. Pošiljajo pa neprestano ojačenja, ker hočejo zbrati na Norveškem armado 400.000 mož. Dosedanji potek bojev na Norveškem opravičuje previdnost zaveznikov.
Popolna negotovost
Zaenkrat je čisto negotovo, kako bo končala borba na Norveškem. Doslej se opaža premoč nemške armade, ki je dobro opremljena in podprta z motoriziranimi oddelki, tanki in letalstvom.
Zavezniki imajo le omejene možnosti za iz-krcavanje svojih čet in je zato malo verjetno, da bi mogli v kratkem izvojevati kak odločilen uspeh. Na drugi strani pa imajo zavezniki to prednost, da so gospodarji morja in lahko Nemcem docela onemogočijo vsak dovoz rezerv in vojnih potrebščin po morju. Že sedaj je oskrbovanje nemških čet preko Osla silno otežkočeno in zvezano z velikim tveganjem ter izgubami. Ni pa verjetno, da bi se Nemcem posrečilo odstraniti te težkoče, ker se je izkazalo, da letalstvo ne more preprečiti kretanja zavezniškega vojnega brodovja.
Rojstni dan kneza namestnika PavP«
V nedeljo, dne 28. aprila, je obhajal knez Pavle svoj 47. rojstni dan. Državljani so se širom Jugoslavije radostno in hvaležno ta dan spominjali velikih zaslug, ki jih ima knez namestnik za Jugoslavijo, njeno ureditev in utrditev njenega položaja v mednarodnem svetu. Pod njegovim modrim vodstvom je naša država prebrodila največje notranje težave ter dosega vedno večji napredek. Po težki izgubi, ki je zadela državo s smrtjo kralja Aleksandra, je knez Pavle s krepko roko prijel za krmilo države ter ga drži mirno v sedanjih razburkanih razmerah. Bogato obdarjen od narave z izrednimi sposobnostmi duha in visoko izobražen se je takoj poglobil v vsa velika vprašanja, ki se tičejo bistvenega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegov namen je, da se država tako preuredi, da bo domovina zadovoljnih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Te plemenite težnje se stopnjema uresničujejo. Danes je Jugoslavija bolj zedinjena
kot kdaj poprej, okreplja jo popolno soglasje enakopravnih. Vsi smo ene misli, enega srca in ene volje, da ostane Jugoslavija trdna kot skala sredi vihre, ki divja danes v svetu. Po zaslugi kneza namestnika je naša država v dobrih odnošajih z vsemi večjimi in manjšimi sosedami in tudi z vsemi velesilami. Kneza namestnika vodi pri njegovi politiki velika želja po miru, ki ga hoče ohraniti našim trem bratskim narodom, ki tvorijo Jugoslavijo. Naša država pa je hkrati globoko prešinjena z zavestjo, da je najboljša obramba miru pripravljenost za odboj vsakega napada, naj pride od kogar koli. Ko bo enkrat sedanja vihra v Evropi prenehala, bodo državljani laže strnili svoje moči za prospeh narodnega gospodarstva in za napredek splošne blaginje. Državljani so te dni bili združeni v iskreni želji, naj Bog ohrani kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in vso kraljevsko hišo!
Kmečki tabor v Merski	\ maga t L
Glej navodila na 13. stra~."
Izdajalci domovine
Zgodovina je imena nekaterih mož ovenčala z večno slavo, imena nekaterih drugih pa je zabeležila v večno sramoto. Med temi stoje v prvi vrsti izdajalci domovine. Eden najbolj znanih, ki je moral dati svoje ime za poimenovanje drugih, je bil Grk Efialt. Nevreden sin svoje domovine jo je iz koristoljubja izdal njenim sovražnikom v času, ko je bila njena svoboda najbolj ogrožena. Iz Azije so bile prihrumele leta 480. pred Kristusom tolpe nasilnega osvajalca perzijskega kralja Kserksa. Ta azijski diktator je bil na stališču, da mali narodi nimajo pravice do lastne državnosti in svobode, marveč morajo biti kot sužnji vključeni v Veliko Perzijo. Izvršujoč svojo osvajalno težnjo, je trčil na mal narod, ki je bil takrat najbolj svobodoljuben. To so bili Grki. Izmed njih so se postavili na branik grške svobode zlasti Atenci in Špartanci.
Špartanski kralj Leonida je dobil nalogo, da zabrani Kserksovi armadi prehod iz Severne v Srednjo Grčijo. V to svrho je zasedel znano sotesko Termopile. Maloštevilna je bila četa, ki mu je bila na razpolago: izpo-četka 7000 mož, proti koncu ne dosti nad 1400. Najprej je kralj Kserks hotel Leoni-do pridobiti z obljubami. Dal mu je po svojem glasniku sporočiti: »Pristopi k meni! Napravim te za svojega namestnika v Grčiji.« Torej prav ista metoda, kakor je v rabi tudi danes. Leonida pa je ponosno odgovoril: »Špartanci niso vajeni, da bi si z izdajo kupili čast.« Sledil je napad za napadom Kser-ksovih vojakov. Leonida je s svojimi junaki vse odbil. V tem hipu pa je stopil v akcijo mož, ki je svoje ime tudi ovekovečil poleg Leonide. Bil je to izdajalec Efialt. Peljal je po tajnih, njemu znanih potih, izbrane per-
zijske vojake Leonidovi četi v hrbet. Od dveh strani napadeni špartanci niso obupali, marveč se levje branili. Leonida je padel. Kralj Kserks se svoje zmage ni mogel veseliti: padla sta mu dva sina. Kmalu po zavzetju atenskega mesta je bilo njegovo brodovje v pomorski bitki pri otoku Salamis od Grkov razbito. Kserks je poražen in osramočen zbežal iz Evrope. Mali evropski narodi so zopet hodili pod svobodnim soncem.
Efialte so imeli ne samo Grki, marveč tudi drugi narodi. Kakor ne more umreti večni jud Ahasver, tako tudi Efialt nikdar ne umre. V sedanji vojni v Evropi je zopet vzniknil v raznih osebah. V tem oziru je zadela usoda Kusinena, finskega komunističnega voditelja, ki je ob napadu ruskih sovjetov na Finsko padel svojemu narodu v hrbet ter sestavil neko komunistično vlado, katero je ves finski narod odklonil s prezirom in gnusom.
Ko govorimo o sodobnih izdajalcih, moramo pokazati na njihovo, sedaj več ali manj med vsemi narodi nahajajoče se kotišče in gnezdišče: na komunistično stranko. Komunistu ni domovina lasten narod in rodna zemlja, marveč kominterna (komunistična internacionalna, mednarodna zveza). Najvišji in zadnji cilj, ki za njim stremi komunist, ni svoboda in prospeh lastnega naroda, marveč zmaga mednarodnega komunizma. Duhovnih in moralnih vrednot komunist ne pozna. Bog, vera, poštenost, narod, domovina: to so pojmi, ki se jim komunist cinično smeji in za katere kaže le toliko zanimanja, da jih tepta v blato. Francija je s svojimi komunisti, ki so se v okviru ljudske fronte vzgojili in zredili kot gad na ljudskih prsih, imela prav žalostne skušnje. Morala je proti njim začeti
borbo kot proti ljudski kugi, katere še do zdaj niso mogli iztrebiti. Prav bridke skušnje so doživele s svojimi komunisti tudi Belgija, Nizozemska, Finska in skandinavske države.
Naj bi Jugoslaviji bile takšne skušnje prihranjene! V to svrho moramo biti oprezni in odločni v borbi zoper to nevarno mednarodno kugo, ki zastruplja narodne vrste ter vzgaja zlasti med mladino rdeče janičarje. Turški janičarji so se zavzemali in žrtvovali za zmago muslimanskega polmeseca, rdeči janičarji pa stremijo in se borijo za zmago sovjetske zvezde. Ne slovenska ne jugoslovanska tro-bojnica nima zanje nobene vrednosti, njim je svetinja rdeče komunistično bandero, srp in kladivo. Ljubljanska katoliška visokošolska mladina je v ostri borbi zoper komunizem na slovenskih in jugoslovanskih tleh. Ta borba je upravičena in potrebna za vse ljudske sloje. Le takšno ljudstvo, ki odločno odklanja izdajalsko prišepetavanje komunistov in pobija njihovo rovarsko in kovarsko delo, je zdravo in krepko ljudstvo, le takšna država je močna in sposobna, da obrani svojo svobodo in neodvisnost proti vsakomur!
SLEHERNI SLOVENEC SE MORA ŽIVO ZAVEDATI, DA MOREMO LE V MOČNI JUGOSLAVIJI OHRANITI NARODNO IN VERSKO SVOBODO, SLOVENSKO OMIKO, PESMI IN UMETNOST.
(Dr. Jože Jeraj v knjigi »Slovenci In Jugoslavija«, ki se dobi za 2 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.)
kmetf
to dobro vedo starejši zadrugarji. zato naj kritika, ki jemlje veselje do dela onim, ki se postavljajo v vrsto zadružnih delavcev, preneha. Imeti moramo pred očmi, da znajo priti še hujši časi, v katerih si bo moči pomagati le potom zadrug, za kar se je pa treba pripravljati z zadružno vzgojo.
Zadružništvo v praLsi
Radi slabih gospodarskih razmer v kmetijstvu trpi vsa država. Težave, ki jih ima kmet pri prodaji svojih pridelkov, so vzrok, da vedno išče pota, kako bi si pomagal. V zadrugah je našel uspešno sredstvo, ki ga skuša uporabljati zlasti v zadnjem času z zadružnim vnovčevanjem svojih pridelkov.
S tem je prišlo zadružništvo tudi na polje živinskega vnovčevanja. Za slovenskega kmeta je živina eden izmed glavnih virov njegovih dohodkov. Od dobre prodaje živine je odvisno vse njegovo gospodarstvo. Za to pa potrebujemo predvsem močne zadružne organizacije, katere pa mora kmet poznati ne samo v slabih časih, ampak tudi v dobrih.
Dejstvo je, da vlada blagostanje kmetov v tistih krajih, kjer so močne zadružne organizacije. Vidimo, da kjer so kmetje dobri zadrugarji, imajo urejene hleve, lepo živino, pravilno oskrbovano polje. To so dejstva, ki jih ne more utajiti še tako zakrknjen nasprotnik zadružništva. V prvi vrsti so pa poklicani kmetje sami, da delajo na izboljšanju vnovčevanja. Samopomoč je bila še vedno najzanesljivejše sredstvo. Zadruge za vnov-čevanje kmetijskih pridelkov naj bi bile tiste, ki bi prevzele trgovino — v kolikor se pač da — v svoje roke. S tem bi bilo doseženo, da bi potom zadrug postal kmet sam svoj trgovec, kar bi pomenilo zanj dvojno korist.
Kraner Dominik:
Zadružna vzgoja in naS
Zadružna
vzgoja
Zadružna vzgoja potom šol
Mnogo je k razvoju zadružništva pripomogla Zadružna šola v Ljubljani, katero v zadnjem času obiskujejo po večini absolventje kmetijskih šol. Leta 1938. je ta šola dobila še drugi letnik, s čimer se je izpopolnila tako, da zamore učencem nuditi več praktičnega znanja. Naravno je, da se zadružništvo zavzema tudi za to, da bi se zanesel pouk o zadružništvu še v osnovne in v srednje šole, najbolj pa v učiteljišča. Predvsem stremijo zadružni voditelji za tem, da bi se še v trgovskih šolah, kjer se danes vzgaja mladina v duhu, ki je zadružništvu precej nasproten, preusmeril pouk v prid zadružništvu. Namen, ki se pri tem zasleduje, je, da se iz kmečkega fanta ne napravi samo dober gospodar, temveč in predvsem, da ga jsposobi za dobrega zadružnega delavca, kajti člani in voditelji zadrug ne zmorejo vsega. Res je, da je že danes tudi mnogo kmečkih ljudi brez posebne šolske izobrazbe, kateri so nadarjeni in dovolj zmožni, da bi mogli mnogo koristiti zadružništvu in s tem kmečkemu stanu. Toda vsak izmed njih se brani, da bi kaj storil, kaj žrtvoval za splošnost. Vsak skrbi za to, da se sam prerine na čim ugodnejše mesto, za druge mu ni mar. Povsod sicer to ne drži, toda mnogo je krajev, kjer se najbolj boje absolventov kmetijskih in zadružnih šol, ki so najbolj zmožni zanesti zadružništvo v praktično življenje kmeta.
Zadružna vzgoja Izven šole
Če hočemo pobliže pregledati snov zadružne Vifoie izven šole, moramo stvar razdeliti na uva dela ali dva odstavka, ki bta:
1. Vzgoja voditeljev
Z besedo voditelji je označeno vse, kar more s svojim položajem neposredno vplivati na prospeh zadruge. Voditelji se dele v odbornike in nastavljence zadruge. Eden izmed najvažnejših pogojev, da se zadruga uspešno razvija, je brez dvoma pravilna izbira oseb, ki vodijo zadrugo. Zadružni delavci, člani uprave in nadzorstva, morajo biti možje idealnega mišljenja, ljudje požrtvovalnosti in dobri poznavalci gospodarskih prilik v kraju. Moje mnenje je, da se naj postavijo za zadružne voditelje osebe različne starosti, pa tudi mali in večji posestniki, ker na ta način pride do več razgovorov in različnih nasvetov.
2. Vzgoja množic
Da bodo zadruge služile namenu, za katerega se zdaj v tako veliki meri ustanavljajo, se morajo v prvi vrsti zanimati in zasledovati delo in gospodarstvo v zadrugi člani sami. Za zadružno življenje in zadružno skupnost v današnjem času morajo namreč biti ljudje zreli. Kjer živijo, delajo in mislijo iz dneva v dan, ne da bi si ustvarili jasne gospodarske načrte za bodočnost, tam se zadruga ne more ustanoviti, pa tudi obstoječa bo kmalu prenehala delovati, kajti v takih ljudeh ni zavesti ter prepričanja, da je napredek kmetijstva brez pomoči in sodelovanja zadrug nemogoč. Prav tako tudi ni dober za-drugar tisti, ki v presoji (kritiki) zadružnega dela ni dobrohoten, stvaren in previden, temveč obeša vsako malenkost takoj na veliki zvon. Vnet zadrugar bo v vednem stiku z razvojem zadruge ter bo proti vsem zadružnim pomanjkljivostim, ki se posebno ob pričetku tu in tam pojavijo, dobrohoten in stvaren. Koliko je treba požrtvovalnosti pri zadrugi,
Na eni strani bi imel za svoje pridelke stalnega odjemalca, na drugi strani pa bi se iz gospodarstva izločila cela vrsta posredovalcev in bi kmetu ostal od končne cene večji del kakor pa sedaj.
Od vodstva zahteva kmetijska zadruga mnogo več kakor kaka kreditna, in to ne samo trgovskih spretnosti, ampak tudi požrtvovalnosti in vztrajnosti. Seveda je potrebno, da je vodstvo zadruge v dobrih in zaupanja vrednih rokah. Našim zadružnikom v mnogih primerih manjka zavest, da je pri zadružnem delu potrebna tudi kaka žrtev. Ni pa nobena žrtev doprinešena zaman, ampak omogoča, da bo delo zadrug v bodočnosti tem uspešnejše. Kakor skrbi kmet za svoj vinograd, za svoj gozd, za svojo živino, da dobro uspeva, tako mora skrbeti tudi za svojo zadrugo, kajti zavedati se mora, da korist, ki jo ima zadruga, je njegova korist. Čim večja bo kme-
tijska zadruga, tem večje koristi mu bo nudila.
Da rešimo slovenskega kmeta ob severni meji, moramo vse storiti, da ustvarimo močno organizacijo kmetijskega zadružništva, katero združimo v dobro delujoči osrednji zadrugi. Kakor smo potom denarnega zadružništva uničili oderuštvo ter dosegli primerno obrestno mero, tako bo potom dobre kmetijske zadruge mogoče pospešiti vnovčevanje kmetijskih pridelkov, dobiti dobre odjemalce v tujini, osobito pa uravnati cene.
Da osamosvojimo kmečki stan, je potrebno v vsakem večjem kraju ustanoviti eno kmetijsko zadrugo. S tem omogočimo kmetu cenen nakup in ugodno prodajo. Vse to delo bo pa le tedaj uspešno, ako bo ves kmečki stan in vsi, katerim je za dobrobit kmečkega stanu, vse delo podpiral.
Po §
g o s I a v i J i
Glejmo mirno v bodočnost! Naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič je dal za pravoslavno velikonočno številko beograjskega velikega dnevnika »Politika« izjavo, v kateri med drugim pravi: »Izvajajoč dosledno politiko nevtralnosti, je Jugoslavija podvzela istočasno vse potrebne ukrepe opreznosti, ki jih je narekoval današnji položaj. Kar je kr. vlada ukrenila v poslednjih osmih mesecih v gospodarskem, finančnem in vojaškem pogledu, je ojačilo v največji meri položaj naše kraljevine ter nam dovoljuje, da gledamo mirno na bodočnost, naslanjajoč se na današnje popolno, močno moralno edinstvo vsega našega naroda.«
Javno glasovanje pri občinskih volitvah v banovini Hrvatski je dalo povod raznolikim ugibanjem in obsodbam. Ozlovoljeni so zlasti hryatski in slovenski socialisti, ki so začeli izražati svoje dvome v demokratično stališče Hrvatske seljačke stranke. Na te očitke odgovarjajo glasila te stranke, zlasti »Hrvatski dnevnik«, da pri občinskih volitvah ne gre za politiko, marveč predvsem za dobro občinsko gospodarstvo. Čeprav javne, bodo na Hrvatskem občinske volitve vendar svobodne in vsak bo laliko glasoval, za kogar bo hotel. »Hrvatski dnevnik« hkrati izjavlja, da vlada v tem vprašanju popolno soglasje med Hrvatsko seljačko stranko in Samostojno demokratsko stranko.
Med Jugoslavijo in Rusijo so se začela trgovinska pogajanja. V to svrho je že prispelo v Moskvo naše odposlanstvo, v katerem sta tudi dva Slovenca (industrijalec Av-
senek in tajnik zunanjega ministrstva dr. Zalar). Gre za izmenjavo blaga med našo državo in sovjetsko Rusijo. V našo državo bi se iz Rusije zlasti uvažal bombaž in petrolej ter tudi kamena sol. Je torej strogo gospodarski vidik, ki prevladuje pri pogajanjih med našo in sovjetsko državo, katere doslej Jugoslavija še ni priznala. Ali se bodo iz gospodarskih stikov razvili tudi ožji politični stiki, bo pokazala bodočnost. Vatikanski list »Os-servatore Romano« objavlja o tem tole sodbo: »Najnovejše dejstvo je, da sta se zbližali Jugoslavija in Rusija, kar bi moglo privesti do kakšnih razgovorov gospodarskega in najbrž tudi političnega značaja, s čimer pa absolutno ni rečeno, da bi Beograd izpremenil svojo politiko proti boljševizmu kot takemu. Kakor je povedal ministrski predsednik Cvetko-vič, se razpravlja o ideji, da bi to zbližanje, ki se je zgodilo s posredovanjem Bolgarije, postalo močno orožje, da se zavaruje nevtralnost balkanskih držav in njihova neodvisnost.«
»Kmetski list« je glasilo lažnivo-svobodo-miselnega razumništva, odnosno pol- in četrt-razumništva, ki izrablja kmeta v svoje sebične namene. Da bi si liberalna gospoda ustvarila med kmeti nekak položaj, skuša med njimi razširiti svoje lažnivo svobodomiselstvo in naprednjaštvo. Ost je obrnjena proti katoliški Cerkvi, ki je s svojimi zahtevami po dejanskem krščanstvu liberalnim kmetijcem trn v peti. Zato se njihovo srce nagiba k nemški krivi veri, ki si je goljufivo nadela ime starokatolicizma, čeprav je nastala šele
prehladu
lahko vzamete 1-2
ASPIRIN
£er\ tablete
NI drugega rdravlla po ¡menii; „Aeplrir>'V4emee<$ edino le .^flffr^fe* Aspirin.
"s1, «a. «d J br. 57W2 od fi. XII. 1939.
po letu 1870. V svoji zadnji številki izraža »Kmetski list« svojo simpatijo za nemške krivo vero s tem, da objavlja z mastnim ti skom, kakor da bi šlo za kakšno velevažno pridobitev za slovenskega kmeta, uradno še nepotrjeno vest o ustanovitvi starokatoliškil. župnij v Mariboru in Celju. Odpadniki od katolicizma torej uživajo simpatije »Kmetskega lista«. Ali še sme tak list zahajati med slovenske katoliške kmete?!
170.000 vagonov žita potrebuje naša država letno. Te dni so se vršila V Beogradu posvetovanja med zastopniki izvozne družbe »Prizad« in zastopstvom mlinarske industrije. Zastopstvo mlinov se je zavzemalo za ustvarjanje žitnih zalog, ako hočemo, da Jugoslavija ne bo trpela pomanjkanja. Pri na; so žitne zaloge za lastne potrebe nujne rad; nesigurnosti svetovnega položaja. Mlinarji sc ob tej priliki dokazali, da potrebuje naše po deželje in mesta na leto dobrih 170.000 vago nov žita.
»Slovenski gospodar« stane:
za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, z; četrt leta 9 din.
Jajca — jočejo. Zavod za znanstveno in idustri-aino raziskovanje v Južni Afriki je napravil odkritje, ki pojasnjuje vrsto doslej spornih vprašanj. Ugotovili so namreč, da se morejo jajca po vseh pravilih »jokati«, to je, da izločujejo enako kot človeško oko v svojo zaščito in za uničevanje nevarnih bacilov neko sestavino, ki razkraja nezaželjene organizme. To snov nahajamo v skoraj isti sestavi v človeških solzah, dobiti jo je pa v beljaku. Po mnenju južnoafriških učenjakov je ta snov tudi' vzrok, da se jajca lahko dolgo konservi-rajo.
Jugoslovan izdelal očala za papeža. Ko je lansko leto jugoslovanski poslanik pri Vatikanu, g. dr, N. Miroševič-Sor-go predstavil papežu Pi-
V rdečem »raju« —
Roman iz sovjetskega kmetskega življenja *
17
V osemnajstem letu starosti je pobegnil od doma in prišel v Moskvo. Boljševiški voditelji so ga bili veseli, ker so se takoj prepričali, da je izredno nadarjen. Dasi je bil razmeroma zelo mlad, so mu poverjali težke, nevarne naloge, a on je vedno uspel. Z odločnostjo, včasih tudi grobostjo, si je drugo za drugo prisvojil vse stopnje v visoki boljševiški upravi.
Na poti do cilja ga ni mogla ustaviti nobena sila. Sredstev ni izbiral. Posluževal se je zvijačnosti in sile. Često je gazil v krvi. Hladnokrvno je šel preko trupel ljudi, ki jih je postrelil, ker so mu bili napoti.
Krščanstvo je popolnoma zadušil v sebi. Ker je nasprotovalo boljševiškim nazorom, ga je zasovražil in na vse načine zatiral. V Odesi je uredil brezbožniški muzej. V velikih dvoranah neke državne zgradbe je zbral vse, kar se tiče krščanske vere: verskih resnic, duhovnikov, svetnikov. V ta muzej so vodili šolske otroke iz Odese in okolice, da bi jim vcepili čimvečjo mržnjo do krščanstva ...
Nenadoma se je oglasil zvonec v telefonskem aparatu. Klavs je naglo dvignil slušalko.
»Tu ljudski komisar Jaške,» se je slišalo.
»Ti si, Nikitin?«
»Da, tovariš! Telefoniram ti, ker se v Balti odigra vajo resne stvari.«
»V Balti?«
Pri tem imenu je Klavs prebledel. V njegovi domiš ljiji se je prikazala slika Balte z nizkimi, belimi hišami obdanimi z vrtovi in obširnimi žitnimi polji. Taka je bila Balta ob njegovem odhodu. Skozi vitke veje vrb je gleda" divje valove Dnjestra. Videl je resni očetov obraz, mehki obraz matere in visoko, vitko Fedorjevo postavo. Pa ka. ga vse to briga?! On nima nič skupnega s svojo družino in domačo vasjo. Kot pravi boljševik je zatajil svojo družino. Pripada samo sovjetski Rusiji; ta je zanj vse. Smatral se je za popolnoma izkoreninjenega, toda v resnici je bil dosti manj iztrgan iz doma, kakor je sam mislil. To je bila prevara, podobna mnogim drugim, ki jih je bilo polno boljševiško življenje.
»No, kaj se je zgodilo?« je vprašal na videz malomarno.
»Pred nekaj trenutki so mi javili, da so se kmetje v Balti uprli.«
»To je nemogoče!« je nekoliko razburjeno odgovoril Klavs. »Poročilo je najbrž pretirano.«
Pripravljenost za obrambo našib mej
Naš ministrski predsednik Dragiša Cvet-kovič je dal dopisniku največjega francoskega dnevnika jasno izjavo, ki nas prepričuje, da je naša država pripravljena na obroženo obrambo naših mej. Bodrilne in samozavestne besede gospoda predsednika vlade se glasijo:
»Izredno smo zadovoljni, ker so se tako lepo razvili naši trgovski odnošaji s Francijo. Upamo, da bodo ti prijateljski odnosi ostali trajni. Jugoslavija varuje svojo gospodarsko svobodo, vendar se ozira tudi na vsa svoja normalna prejšnja tržišča.
Jugoslovanska zunanja politika je dobro poznana. Določena je bila dne 4. septembra
Kočijaž smrtna žrtev splašenih konj. Vinko Pavlinič, 63 letni kočijaž na škofovem po--tvu pri Mariboru, je peljal voz. Nenadoma se splašili konji in stari mož je padel z oza. V zadnjem hipu se je ujel za vajeti in konji so ga vlekli precej daleč. S hudimi notranjimi poškodbami so oddali Pavliniča v mariborsko bolnišnico, kjer je v noči po pre-peljavi umrl.
Čudna pota spomladanske strele. Ljutomer je doživel spomladansko ne ?. idari strele. Najprej je urezalo v	stolp, ki ima dober strelovod. IstCL: švignila strela skozi odprto okno Srsi.ii-. . še blizu župnišča. Tam je soba blagajničarke in v njej "■'e bil na električno omrežje priključen radio-aparat. Strela je skočila po anteni v aparat, ki pa je ostal nepoškodovan. Po elektrovodu je zdrknila strela v sosednje stanovanje me-ščanskošolskega učitelja Žagarja, kateremu je poškodovala radio-aparat do nerabnosti. Strela je še zbila s stene električni števec in uničila vsa varovala. Sreča v občem strahu je bila ta, da ni povzročil udar strele skozi okno v stanovanje požara.
Že druga smrtna žrtev strele v Sloveniji. V prvi polovici minulega tedna je divjala med Ptujem in Ormožem nevihta, katero sta spremljala blisk in grom. V Pušencih pri Ormožu je udarila strela v 40 letno posestnico Heleno Trafela, ki se je zgrudila mrtva. Tra-fela je letos že druga žrtev strele v Sloveniji. Prva je bila v okolici Polhovega gradca mati šestih otrok in poročamo o tej nesreči spodaj.
Rana toča. Komaj se je vreme v zadnjem času nekoliko ogrelo, so se pojavile nevihte
1939, še bolj pa jo je pojasnilo službeno poročilo seje Balkanskega sporazuma v Beogradu.
Mi smo nevtralni. Mi hočemo ohraniti svojo popolno nevtralnost. Že večkrat smo izjavili, da od nobenega naših sosedov ne iščemo ničesar, toda prav tako smo že večkrat jasno povedali, da ne bomo nikoli ničesar svojega dali nikomur! To smo povedali tako jasno, da o tem ne more biti nobenega dvoma.
Vsak napad na naše meje nas bo našel pripravljene, da se z orožjem branimo na enak način, kakor smo to storili v preteklosti. Kar smo ustvarili do sedaj, ne bomo nikoli dopustili, da nam to kdor koli vzame.«
in z njimi udari strele in toča. O letošnji rani toči poročajo iz Celja, Ptuja, okolice Brežic, ter s Črnuč in Jarš pri Ljubljani. Na omenjenih krajih pa toča ni povzročila posebne škode.
Od konja poškodovan. 13 letnega posest-nikovega sina Franca šošteriča iz Juršinc pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je zadel konj s kopitom v glavo in mu je razmesaril obraz. Fant se zdravi v ptujski bolnišnici.
Popadljiva svinja. V Roginski gorci v Šmarju pri Jelšah je odgriznila popadljiva svinja roko v zapestju 10 mesečnemu delavčevemu sinčku Alojziju Škorcu. Otroka so oddali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl.
Dve žrtvi prometne nesreče. Na cestnem križišču na Taboru pri Vojniku je zadel 631et-ni posestnik Miha Korošec od Konjic s kolesom v avto. Kolesar je padel pod avtomobil, kojega teža mu je zlomila nogo. — Terezija Bračun, 75 letna posestnica iz Zagorja pri Pilštanju, se je peljala na vozu, v katerega je zadel na ovinku avto. Radi trčenja se je voz prevrnil in Bračunova si je zlomila pri padcu nogo. Poškodovani kolesar in posestnica sta se zatekla v celjsko bolnišnico.
Strela ubila gospodinjo. V vasi Podreber pri Polhovem gradcu na Kranjskem je udar strele ubil 50 letno gospodinjo Ano Cankarjevo v trenutku, ko je nalagala polena v peč.
Birma !
Vašo birmsko sliko samo od Foto-Kieserja, Vetrinjska ulica 30, vis-a-vis grajskega kina.
703
Nesreča progovnega delavca. Leopold Per-me, 27 letni pomožni progovni delavec z Gro-suplja in stanujoč v Ljubljani, se je podal zjutraj v kurilnico v Šiški pri Ljubljani. Da bi skrajšal pot, je šel ob progi. Izognil se je tovornemu vlaku na drugi tir, preslišal pa je osebni vlak, kojega lokomotiva ga je vrgla na tla in so mu odrezala kolesa roko v zapestju.
Bukev ubila posestnika. Anton Mezek iz Srednjega brda v Poljanski dolini na Gorenjskem se je podal s svojim sosedom Francetom Goljo v gozd podirat. Prva izpodsekana bukev je obvisela na drugi. Možakarja sta izpodsekala še to drevo. Ko sta se začeli drevesi nagibati k padcu, sta posestnika odsko-čila, a je ena izmed bukev zagrmela na Me-zeka ter ga ubila.
Smrt v plamenih. 76 letni posestnik Anton Štrubelj je požigal v gozdu med Vel. Trebe-ljevim in.Malim vrhom na Kranjskem smrekove veje. Ker je vlekel močan veter, so zajeli plameni starčkovo obleko. Ko so mu prišli drugi na pomoč, je bilo prepozno, ker je bil stari mož že mrtev, bil bi pa popolnoma zgorel, da ga niso potegnili iz ognja.
Otrok utonil v potoku. 18 mesecev stara Marija Zamljenova je padla doma v Godiču pri Kamniku na Gorenjskem v deročo Mlin-šico in utonila. Oče in mati sta bila ob času nesreče zaposlena v kamniški smodnišnici.
DOPISNIKOM IN OGLAŠEVALCEM! Ker počiva delo 1. maja v tiskarnah, smo morali to številko »Slov. gospodarja« zaključiti že v ponedeljek, 29. aprila, dopoldne, da smo jo lahko pravočasno dotiskali in oddali na pošto.
Dvoje važnih opozoril. V Službenem listu z dne 13. aprila 1940, kos 30, je uredba ministrskega sveta o spremembah uredbe o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja ob koncu 1937, oziroma 1939. Po tej uredbi je rok za vlaganje prošenj za odpis davčnih zaostankov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja podaljšan do konca meseca maja. Ker se vsa podrobna pojasnila dobe pri občini, naj ta, kakor vsa druga oblastva gredo kmetom in vsem davkoplačevalcem, kateri imajo pravico do teh ugodnosti, na roko in to predvsem pri izdajanju potrdil in spričeval, katere morajo prosilci priložiti prošnjam za dokaz. Potrdila in spričevala se izdajajo brez plačila takse. V isto svrho služijo tudi zdravniška spričevala, katera naj zdravniki v bolnišnicah in izven bolnišnic prav tako izdajajo brez plačila taks. Revni občani se več-
Movice iz domačih krajev
»Ne vem. Stvar se je baje odigrala takole: danes popoldne se je začela mlačva. Za delo pri mlatilnici in lokomobili smo poslali od tukaj šest izučenih delavcev.«
»Šest? Zakaj šest, ko bi zadostovala dva marljiva delavca!«
»To je nova mlatilnica, katero je bilo treba preizkusiti In za to je bilo potrebnih več delavcev.«
»Vedno ista pesem! Tja, kjer zadostujeta dva človeka, pošljejo šest mož ... No, in kaj se je zgodilo ?«
»Ob štirih, med odmorom, je bil v sobi Alekseja Andrejeva ubit eden izmed delavcev, tovariš Ivanov.«
»V sobi Alekseja Andrejeva?« je nekam zaskrbljeno vprašal.
»Da, tovariš.«
»In kaj se je potem zgodilo?«
»Kmetje so začeli vpiti: Vstaja! Vstaja! Kmalu je bila vsa vas na nogah. Uporniki so navalili na hišo vaškega sovjeta in so ubili predsednika šubina.«
»Kaj pa so naredili konjeniki, ki so bili poslani, da bi nadzirali mlačvo in vzdrževali red? Ali niso mogli upora zadušiti?«
»Umaknili so se, ker so se bali, da bi bili obkoljeni od upornikov sosednih vasi.«
»Kdo pa je vodja upora?«
»Pravijo, da neki Fedor Andrejev, sin bivšega bogatega kmeta iz Balte.«
Pred Klavsovimi očmi se je za hip zameglilo. Zdelo se mu je, da ga je nekdo udaril po glavi. A v naslednjem trenutku je bil že spet trd.
»Dobro!« je dejal. »Če se uporniki ne bodo pomirili, jih bomo s silo prisilili. Takoj se bodo odpeljali ena baterija topništva in dva eskadrona konjenice. Jutri zjutraj bodo tam.«
Nato je odložil slušalko. Za hip se je zamislil. Čutil je, da ga čaka drugačna naloga ,kakor jih je do sedaj vršil.
Vstal je in stopil k oknu. Njegov pogled se je izgubil v daljavi nad brezkončno morsko gladino. Izgledal je visok, suh. Na sebi je nosil vojaško bluzo iz trdega sivega blaga, hlače iz istega blaga in škornje iz rumene kože.
Prekrižal je roke na prsih. V sebi je ponavljal: »Fedor! Fedor!« In čim dalje je ponavljal to ime, tem jasneje je videl pred seboj brata. Zamišljal si je brata, kakršen je moral sedaj biti: vitkega, močnega. Pripisoval mu je značaj, kakršnega je on imel. Gotovo je odločen in ne pozna ovir, ko hoče doseči svoj cilj. Fedor je v službi protirevolucije, on pa v službi revolucije. Tako si stojita nasproti — beli proti rdečemu, vernik proti brezbožniku. V sebi je čutil nek ponos ob misli, da je
ju XII. romarje iz Jugoslavije, so sv. očetu zbudili pozornost naočniki, katere je nosil naš poslanik. V razgovoru z njim, je papež zvedel, da je te naočnike napravil dubrovniški optik g. Ni-ko Bogdan. Čeprav sveti oče ni direktno izrazil željo, da bi želel take naočnike, je naš poslanik dobil tak vtis in je o tem dogodku pismeno »poročil optiku Bogdanu v Dubrovniku ter mu obenem tudi poslal številko papeževih naočnikov. G. Bogdan se je takoj lotil dela in čim so bili naočniki gotovi, je odpotoval v Rim, da jih osebno izroči sv. očetu. Naočniki so zelo okusno in točno izdelani ter imajo zlat ovitek, na katerem je vdelan papežev grb.
Zdravilen fižol. Fižol ni samo drago' eno živilo temveč ima v sebi tudi
krat pritožujejo na višja upravna oblastva-češ da ne dobe podpore. Pri tem imajo sitnosti oblastva z občinami vred, prizadeti so pa tudi reveži. Radi tega prosimo občine, naj v takih primerih napram revnim občanom, čeprav v občini nimajo domovinske pravice, toda so pomoči res potrebni, postopajo po § 22. zakona o občinah, ki v takih primerih predvideva najnujnejšo podporo. Na ta način ne bo v tem pogledu nepotrebnih pritožb na višja upravna oblastva.
Občni zbor Društva za varstvo deklet. V Mariboru je na delu Društvo za varstvo deklet. Namen društva je, da skrbi po možnosti za revna dekleta, ki pridejo v mesto, da bi si poiskala službo. Društvo ima svoj dom na Slomškovem trgu in ga oskrbuje z veliko požrtvovalnostjo s. Matilda Mohorko. Letošnji občni zbor je pokazal, da je nudila ta potrebna socialna ustanova revnim dekletom v 200 primerih brezplačno prehrano in stanovanje. Ostale so plačale le nizko oskrbnino. Skupno je bilo 2949 nočnin, 2873 zajtrkov, 5872 kosil in 2778 večerij. Stalno so v oskrbi štiri dekleta proti malemu plačilu. Ena iz mnogoštevilne družine je v brezplačni oskrbi ter obiskuje šolo. Eni se je dalo brezobrestno posojilo za sprejem v enoletni gospodinjski tečaj, drugi je bil plačan dvomesečni kuharski tečaj. V društveni dvorani je bilo 108 raznih sestankov deklet s predavanji. Društvu poklanjajo razni dobrotniki podporo in največ prispevati k vzdrževanju banska uprava in mariborska mestna občina.
Stari kovanci po 1 din so že izgubili lastnost plačilnega sredstva in jih zamenjujejo Narodna banka, poštni in davčni uradi samo še do 16. avgusta, ko izgube svojo vrednost. — Stari srebrniki po 50 din tudi ne veljajo več in* jih zamenjajo Narodna banka, poštni in davčni uradi samo še do 16. avgusta, nakar izgube vrednost kot denar (kovinska vrednost pa je mnogo manjša). — Stari srebrniki po 20 din so tudi že izgubili veljavo. Narodna banka ter poštni in davčni uradi pa jih zamenjajo še do 1. septembra. — Stari kovanci po 2 din in po 50 par pa ostanejo v prometu kot zakonito plačilno sredstvo do 16. avgusta in se bodo dali zamenjati do 16. februarja 1941.
Tudi smrt ju je hitro združila. Redek primer smrti zakoncev se je zgodil v Krčevini
Pri ziatl žili, bolečinah v križu, zastoju krvo-toka jeter in nezadostnem izločevanju iz želodca, nastalih zaradi zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30.474/35.
najceneje pri
626
Bureš Franjo
urar in draguljar MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 26
pri Ptuju. Ob sedmih zjutraj je umrla 68 letna Marija Klinger, dve uri pozneje pa njen 74 letni mož. Oba sta bila dalje časa bolana, vendar je bil starček še toliko pri moči, da je stregel svoji družici. Zakonca Klinger sta bila skupno pokopana na pokopališču v Rogoznici.
Požari
V	Pekrah pri Mariboru je zgorela hiša upokojenega orožniškega narednika Ivana švarca.
V	Račah je zgorela posestniku Alojzu Ekartu 25.000 din vredna domačija, posestniku Štefanu Baumanu istotam pa kozolec v vrednosti 30.000 dinarjev. V obeh primerih je zavarovalnina le neznatna.
Radi slabega dimnika je uničil ogenj ostrešje na hiši Hugona Golavšeka v Framu, ki ima škode 35.000 din.
V	noči na 25. april se je iznenada pojavil ogenj v Hotinji vasi v župniji Slivnica pri Mariboru v gospodarskem poslopju Antona Bračko. Močan veter je raznesel goreče iskre na vse strani. Hitro so bila v plamenih sosedna gospodarska poslopja, hlevi in senik posestnikov Alojza Lušeca, Janeza Fingušta In Ane Lajdgeb. Na kraju velike nesreče so se zbrale tri gasilske čete, ki so z največjo požrtvovalnostjo ogenj zajezile ter obvarovale vas pred še večjo Škodo, kakor znaša pri naštetih pogorelcih, ki so oškodovani za 300.000 dinarjev. —- Tudi reševanje živine je bilo zelo naporno. Domačini so mnenja, da je bil ta požar, ki je vpepelil štirim posestnikom gospodarske zgradbe, podtaknjen.
V	Dobrni pri Ptuju je izbruhnil ogenj na vinogradniškem posestvu Jožefa Koletnika in mu je uničil 20.000 din vredno viničarijo, ki je bila zavarovana le za 3000 din.
V	Podvincih pri Ptuju je začelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Franca Cučka. Zgorela so mu vsa gospodarska poslopja, čuček je oškodovan za 40.000 din. Požarni udarec je za Cučka tem hujši, ker je že trikrat pogorel v kratkih presledkih in si je postavil po zadnjem požaru lepo gospodarsko poslopje, ki je sedaj vpepeljeno.
V	Ivanjkovcih pri Ormožu je povzročil gozdni požar precej škode posestniku Josipu Janžeku in posestniku Andreju Korparju iz Osluševcev pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
V	Sp. Gašteraju v občini Sv. Jurij v Slov. goricah je radi močnega vetra ogenj z vso naglico zajel tri poslopja posestnika Ivana škrgeta. Zgorela so vsa tri poslopja in v bližini zloženi stavbni les. Razen živine ni bilo mogoče rešiti niče-
sar. škode je nekaj tisoč dinarjev, zavarovalnine pa sploh ni.
V noči se je pojavil nenadoma požar pri posestniku Jožefu šublju v Savljah pri Ljubljajii. Gospodar Jože in njegov brat Nace sta se zbudila še toliko pravočasno, da sta rešila živino L. nekaj voz, vse drugo pa je zgorelo s poslopjem vred. Precejšnja škoda je krita z zavarovalnino.
Velika vloma, V Mariboru v Maistrovi ulici 6 je bil izvršen vlom v stanovanje neke stranke. Storilci so stikali za denarjem, a jim je padlo v roke le 140 din. Pač pa so ukradli raznih dragocenosti za 15.000 din. Mariborski policiji je uspelo, da je ta vlom razsvetlila m so bili pokradeni dragoceni predmeti vrnjeni lastniku. — V Ljubljani je bilo ukradene iz izložbenega okna trgovine L. Rot v prehodu nebotičnika kožuho-vine za 18.000 din.
Nenajetl drvarji. Mariborskemu trgovcu Vidu Murku so v njegovem gozdu v Rošpohu v mariborski okolici posekali neznanci 60 dreves v vrednosti 3500 din.
Nevaren vlomilec in tat pod ključem. Orožniki pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so prijeli zloglasnega vlomilca in tata Valentina Prestopnika iz Brezovice pri Ljubljani. Omenjeni je bil že 15 krat predkaznovan in ga je tokrat zasledovala oblast radi tatvine. Prestopnik je pribežal s Kranjske v Slovenske gorice, kjer je padel pravici v roke.
S kolom mu razbil lobanjo. S prebito lobanjo je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico 17 letni posestniški sin Maks Frim z Zbelovske gore pri Hočah. Frima je udaril neznanec s kolom po glavi in ga hudo poškodoval.
Po neprevidnosti povzročil veliko požarno nesrečo. Naš list je poročal, kako je oškodoval razsežen gozdni požar v Cigoncah pri Slov. Bistrici grofa Attemsa za 300.000 din. Orožniki so zadnje dni pojasnili, kdo in na kak način je zakrivil nesrečo. Franc Satler, 31 letni izdelovalec brezovih metel iz Slov. Bistrice, je priznal, da je zakrivil požar radi neprevidnosti. V graščinskem gozdu je sekal brezove šibe za metle. Pri tem opravilu je kadil in je nehote odvrgel ogorek v suho travo, ki se je koj 'vnela in povrh je še vlekel močan veter in že je bil gozd v objemu plamenov. Satler je skušal koj ob izbruhu nesreče, da bi ogenj pogasil, kar pa mu ni uspelo in je moral pobegniti iz gorečega gozda.
Strašna družinska žaloigra v Soboti. Te dni se je odigrala v kraju Odoš pri Soboti družinska žaloigra, kakršne ne pomnijo v tistem kraju najstarejši ljudje. V hiši 60 letnega posestnika Josipa Šenkfeld je prišlo pod večer do prepira radi nameravane ženitve starejšega sina. Stari je bil
ŠMARNICE ZA LETO 1940
Letošnje šmarnice »Mati dobrega Pastirja«, ki jih je spisal g. Fr. Schreiner, župnik v pokoju, so posvečene materam slovenskih duhovnikov — so že izšle! Naročite jih pravočasno v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju'
razne zdravilne sile. V prvi vrsti uporabljajo fižol za mehčajoče obklad-ke, tudi zoper nečisto kožo in izpuščaje se fižol z uspehom uporablja. V ta namen omehčajo beli fižol v dobrem jesihu, dokler se mu zunanja koža ne spusti. Jedra posušimo in zdrobimo. To fižolovo moko pomešamo z mandljevim zdrobom In nekaj vode, s to maso namažemo obolelo mesto na koži. Po kakšnih desetih minutah maso snamemo In kožo odrgnemo s platneno cunjo.
Ali naj rane izpiramo? Laiki delajo pri obravnavi ran marsikakšne napake. — Tako vlada splošno razširjeno mnenje, da je treba vsako rano izprati. To pa ni prav. — Rane bi se ne smeli niti dotakniti, niti bi je ne smeli izmlti. —
njegov brat edini človek v Ukrajini, ki si je drznil dvigniti se proti sovjetski premoči. Pred seboj je imel pravega nasprotnika. Gotovo ga bo premagal.
Klavs ni verjel, da bi se upor razširil po vsej deželi, ker je sklenil, da bo hitro delal, tako da Moskva istočasno izve i za upor i za zatretje upora.
Rišin je imel desetletno boljševiško šolo za seboj. V preteklih letih je moral zadušiti nešteto večjih in manjših uporov. Poklati je dal tisoče ljudi, zažgati stotine vasi. Vse to je storil hladnokrvno. V vsakem uporniku je videl sovražnika tistega boljševizma, ki je obljubljal ljudstvu raj na zemlji. On je bil pravi boljševik in tako je verjel, da se boljševizem v resnici bori samo za to, da bi osrečil človeško družbo.
Deset let je Rišin ubijal v sebi misel na dom in rojstno vas. Deset let si je dopovedoval, da med Rišinom in Andrejevimi ni nobene skupnosti in da rojstna vas zanj ne pomeni več ko druge vasi. Prepričan je bil, da je popolnoma ubil vse spomine na mlada leta in je bil ponosen na to.
In sedaj? V Balti je nastal upor. Za ukrotitev upornikov bo moral poslati en bataljon topništva in dva eska-drona konjenikov. Ob drugih prilikah je moral poslati dvakrat, štirikrat, desetkrat toliko vojakov in zatreti neprimerno večje upore. Nikdar se ni pomišljai.
In sedai? Nemir v srcu. Zakaj? Ker je upor nastal
v Balti in začel ga je njegov brat. Boljševistični nauk mu je sicer dopovedoval, da dober boljševik ne sme biti navezan na družino, sorodnike, domačo vas, a sedaj, ko se je nudila prilika, da bi v resnici zatajil svojo domačijo, je začel čutiti, da kri ni voda. Uvideval je, da ga še tisoč skrivnih vezi druži z domom.
V komisarjevi duši se je začel boj med Klavsom Rišinom in Klavsom Andrejevim. Prvemu so se pridružili vsi lepi spomini na mlada leta, spomin na očeta, mater, brata, Natašo — drugemu pa visoka služba, neomejen» oblast, misel na svetovno boljševiško revolucijo... Sebičnost je zmagala in Rišin je premagal Andrejeva.
Klavs je skočil k telefonu in naročil poveljniku gar-nizije, naj takoj pripravi bataljon topničarjev in dva eskadrona konjenikov za Balto ...
11.
■»Ali ste se odločili?« je vprašal Fedor.
»Da, odločili smo se!«
»Saj tudi ne moremo odnehati!« je pripomnil eden izmed množice.
»Mihael ima prav!« so drugi pritrdili. »Ne moremo odnehati. Delavčevo in Šubinovo truplo pričata zoper naa in kazni ne bomo ušli.«
Ta razgovor se je vršil v veliki sobi Alekseja Andrejeva. Okros Fedorja je bilo zbranih kakih petnajst mož,
ves iz sebe, ker je hctei sin poročiti dekleta, ki mu ni bilo po volji, V prepiru je zagrabil vinjeni gospodar kuhinjski nož in je zabodel sina smrtno v srce. Drugega sina, ki s.- je vmešal v prepir, je oče huje oblilal, nakar je še sebi končal življenje z nožem. Radi nezaslišanih, krvavih dejanj so razburjeni ljudje daleč naokoli.
Velika tatvina starega železa in pobeg tatu.
V	tekstilni tovarni Mautner v št. Pavlu pri Preboldu je bilo pokradenega v zadnjem času starega železja za 10.000 din. Tat je prodal pokradeno blago v Celje in je pobegnil. Gre za 38 letnega V. K. iz Leobna, ki je že prej pripovedoval, da jo bo popihal preko meje v Nemčijo.
Obležal mrtev radi zadetka s kamnom v sence.
V	Oplotnici v župniji čadram so popivali fantje, ki so se pa na poti proti domu na cesti iz Oplot-nice proti Cezlaku stepli. V tepežu je zabodel 17 letni posestnikov sin Franc Obrul iz Koritne-ga 19 letnega posestnikovega sina Leopolda Rut-
V velikih vojnah ima glavno besedo prehrana. V svetovni vojni je padla odločitev po letih, ko je zmanjkalo kruha, ki je močnejši od orožja. Nismo še pozabili skrajno slabih prehranjevalnih razmer proti koncu svetovne morije, že nam grozi s pomanjkanjem tudi sedanja evropska vojna, dasi je Jugoslavija kot agrarna država strogo nevtralna. Kakor pred 25 leti je tudi ta vojna začela z zaporo ali blokado, katera se vedno oolj zaostruje in jo že občutijo na vseh koncih in krajih celo oni, kateri se ne vojskujejo.
Cilj naše države v sedanji vojni je nepri-stranost, katero hočejo naše odločilne osebnosti obdržati do skrajnosti. Jugoslavija je iot nevojujoča se sila v položaju izvažanja prehrane. Že dosedanji naš izvoz precej občutimo, ker rastejo cene prehrani. Izvozili smo toliko živine, da je manjka. Lanski slabi pridelek krme je silil živinorejce v dobro prodajo živine. Tudi slovenski kmet je prodajal
v zimi živino v nadi, da bo na spomlad, ko se Do odprla paša, dokupil. Z nakupom za nadaljnjo vzrejo ni nič, ker vozne živine ni, če pa je, pa je predraga za kmetovalca. Saj vidimo na deželi, kako primanjkuje posestnikom vozna živina. Pri spomladnem oranju so si pomagali nekateri na ta način, da je več sosedov skupaj zmoglo par volov ali krep-kejših krav, s katerimi so komaj in komaj □pravili oranje in druga najpotrebnejša dela.
Kakor glede živine bi znalo postati s časom tudi glede prehrane. Slovenija mora uvažati kruh. Zelo dolga ter huda zima je občutno udarila ozimine. Dasi smo bogata agrarna država, pa nas vznemirjajo zbrani podatki, da moramo biti previdni ter štedljivi, sicer
-nika s Keblja z nožem v levo nadlaktnico. Obrul m 17 letni sin delavca Jožef Rožič iz Planine pri Zrečah sta začela bežati, ostali so pa metali za njima kamenje. En kamen, ki ga je vrgel ob-klani Leopold Rutnik, je zadel Jožefa Rožiča v levo sence s tako silo, da se je zgrudil in umrl. Orožniki so izročili pretepače okrožnemu sodišču v Celju. — Mladina, kam jadraš?!
Zagoneten zločin v Dolnji Lendavi. V Pete-šovcih pri Dolnji Lendavi se je zgodil v noči na 24. april zločin, kojega žrtev je postal 39 letni učitelj Milan Erkar. Omenjeni je bil namenjen k počitku in si je poprej še navil radio-aparat, da bi poslušal zadnje vesti. Naenkrat je slišal na dvorišču šum. Nagnil se je skozi okno in v tem trenutku ga je zadel strel iz puške. Erkar je zgubil desno oko in je ustreljen še v desno ključnico. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Čakovec v resnem stanju. Zločin je zaenkrat še zagonetka.
bomo trpeli pomanjkanje kakor med svetovno vojno.
Svareča slika zgleda takole: Letošnja zima je bila na veliko škodo ozimini po vsej Evropi. Razen tega smo doživeli letos po naših najbolj žitorodnih pokrajinah velike poplave, ki so uničile od ozimin še tisto, kar je prestalo od zime. Radi slabih vremenskih prilik je samo v Jugoslaviji obsejanih 250.000 oralov manj nego v preteklem letu. K temu treba prišteti 100.000 oralov poplavljenih polj. Že to pomeni 50.000 vagonov izgube na žetvi.
Po s
Belgijski liberalci so na las podobni svojim bratcem v naši državi. So namreč zastareli in zakrknjeni pristaši celotnega centralizma. Zato so v belgijskem parlamentu glasovali proti ločenima prosvetnima proračunoma za valonski (francoski) in flamski (germanski) del države. Njim lebdi pred očmi enotna pro-sveta naroda, čeprav sta v Belgiji dva naroda. Po glasovanju so liberalni ministri izstopili iz vlade in s tem izzvali odstop Pierlo-tove vlade. Belgijski kralj Leopold predloženega odstopa vlade ni sprejel, ampak je poslal predsedniku Pierlotu pismo. V pismu pravi kralj, da v času, ko stražijo belgijski vojaki meje, ni čas za ministrske krize iz notranjepolitičnih razlogov.
To je zmaga — naša vera. Dogodek, ki pod tem naslovom o njem poročamo, je omenil pridigar westminstrske katoliške prestolne cerkve (v Londonu) monsignor Howlett v
če bomo hoteli zavarovati lastno prehrano, nam ne bo preostalo za izvoz Bog znaj kaj.
Lansko leto smo morali uvoziti 10.000 vagonov koruze. Letos so vzele povodnji 200.000 oralov zemlje, ki je bila določena za koruzni pridelek. Radi tega je ogrožena tudi prehrana naših svinj ter živine, dasi se je živinsko stanje precej skrčilo radi izvoza.
Položaj na Madžarskem je enak našemu. V Romuniji je boljši, a je tudi morala ustaviti izvoz žita, da si zavaruje lastno prehrano. Nič bolj povoljni izgledi niso v Nemčiji in na Poljskem.
Po južnih krajih naše države poplave, v severnejših grozi polju suša!
Ni znano, kako je kaj v Rusiji, ki pa ne pride veliko v poštev za prehrano Evrope m posebno ne v vojnem času.
Pri vseh naravnih neprilikah preostane samo še uvoz prehrane iz prekomorskih krajev. Vsa morska pota so pod nadzorstvom zaveznikov. Zavezniški velesili bosta odločali, kateri državi bo treba priskočiti na pomoč s prehrano. Nevtralne države bodo moralo skrbno paziti na to, kakšno politiko bodo vodile napram vojskujočim se državam.
Zgoraj navedena dejstva so pasivni Sloveniji resen opomin, da bo treba z letošnjim pridelkom, ki je v božjih rokah, varčno postopati, sicer nam grozi pomanjkanje, kakor smo se z njim borili med svetovno vojno. Kmetje, glejte na to, da bo vsak košček zemlje skrbno obdelan in pridelek shranjen ter ne razmetan ali prodan iz pohlepa po dobrem izkupičku!
veto
svoji pridigi, katero je objavil veliki londonski list »Times«. Dogodek se je zgodil na zborovanju brezbožnikov v Moskvi. Brezbož-niška organizacija je priredila veliko ljudsko zborovanje, h kateremu so »povabili« (bolj-ševiški izraz za: prisilili) tudi nekaj pravoslavnih duhovnikov. Nastopili so učenjaki in profesorji, ki so se v potu svojega obraza in z vso spretnostjo svojega jezika trudili dokazati, da ni Boga. Ljudstvo je molče poslušalo. Nato so pozvali prireditelji enega izmed navzočih duhovnikov, naj pobije navedene dokaze zoper Boga in naj dokaže, da je Bog. Duhovnik stopi mirno na govorniški oder ter glasno vzklikne: »Kristus je vstal!« Ta stari krščanski velikonočni pozdrav je napravil velikanski vtis na navzočo množico. Bilo je, kakor da bi električna iskra padla v srce . ljudi. Vera, toliko preganjana od boljševi-kov in s tolikimi žrtvami in mučeništvi po-
Varčevadi bo treba s prebrano!
Naslanjali so se na dolge cevi svojih pušk. Rumeni plamen debele voščenke je dajal njihovim obrazom zelo resen izraz.
Nad pokrajino se je razprostirala noč. Vas je bila odeta v svetlo meglo, ki je bila v mesečini prozorna.
Možje so zrli v Fedorja in pričakovali odločilne besede iz njegovih ust.
Če so bili obrazi mož resni, zaskrbljeni, je bil Fe-dorjev obraz še bolj. Med včerajšnjim in sedanjim Fe-dorjem je bila velika razlika.
»Sedaj moramo zažgati križe,« je dejal počasi, »in s tem dati sosednim vasem znak za vstajo.«
»Toda ali je gotovo, da se nam bodo pridružili?« je vprašal eden izmed starejših mož.
»Vsi so obljubili, da bodo storili isto, kar mi. Njihova obljuba je bila tako trdna, da ne moremo dvomiti,« je odgovori! Fedor.
Sedaj se je Aleksej vmešal v razgovor. Resno je spregovoril:
»Možje, še enkrat vse dobro premislite! Stvar je zelo iesna. Ne bi bilo prav, da bi v primeru neuspeha odvračali od sebe odgovornost in s prstom kazali na enega, češ. ta ie hote! imeti vstajo. Za vse, kar smo in kar bomo str rili. bon*.o vsi nosili odgovornost. Premislite torej! Če »te na vse pripravljeni.	začeli, drugače na ne!«
»Vsi prevzamemo svoj del odgovornosti!« so drug za drugim odgovorili.
»Jaz sem,« je dodal eden izmed njih, »ustrelil Šu-bina in ni mi žal.«
»Nobenega ni med nami, ki ga ne bi ubil, če ga ne bi bil ti.«
»Da, jaz bi ga prvi!« je dodal mlajši mož. »Toda kaj bomo jutri storili, ko bodo prišli rdeči vojaki?«
»S puškami jih bomo dočakali!« je odgovoril Fedor.
»Velja!« so možje pritrdili. »Fedor, ti si voditelj, ti ukazuj! Toda koliko pušk imamo? Trideset. To bo premalo.«
»Ali si pozabil na to, da imajo tudi po drugih vaseh zakopane puške iz Denjikinovih časov? Sedaj jih bodo izkopali kot mi. Združili se bomo in sestavili dobrovolj-sko divizijo, ki bo kljubovala rdečim.«
»Če Bog hoče, nas bo rešil!«
»Da, toda pod pogojem, da si bomo sami pomagali!«
»Nikomur ne bo manjkalo hrabrosti!«
»Ne, nikomur!«
»Ljudje, ki bi mogli obupati, bi bili tisti, ki ne vedo, kaj je vojna, ki se niso borili pod Denjikinovo zastavo,« je odločno rekel Fedor.
»Ali si slišal eno edino besedo strahu zaradi tega, kar smo doslej storili?«
(Dalle sledil
Najbolje je, da jo pustimo nekaj časa krvaveti, ker se s tem sama iz-mlje. Na rano položimo nato razkuženo obvezo ali obliž, v ostalem pa prepustimo obravnavo zlasti večjih ran zdravniku.
štirideset let v bolnišnici. V kodanjski splošni bolnišnici na Danskem je neka bolnica nedavno »slavila« nenavadno obletnico, namreč 40 letnico, od kar leži neprestano v tej bolnišnici. Pacientko je v starosti 2 let nenadno zadel mrtvo-ud, ki ga zdravniki na noben način niso mogli odpraviti. Tako »o jo spravili 1900. leta v bolnišnico, ki je ni več zapustila. že davno se je sprijaznila s tem živo-tarjenjem in si niti ne želi, da bi kdaj živela zunaj belih sten svoje bolniške sobe.
trjena, je vzplamtela z vso močjo. Ljudje so se dvignili ter odgovorili z drugim delom krščanskega pozdrava: »V resnici je vstal!« Množica se je nato razlila po ulicah Moskve
SpomHnfiifiiio se v molitvah rajnih!
V štiriindvajseti pomladi legla v grob. Od Device Marije v Puščavi smo prejeli: V petek, dne 27. aprila, smo na puščavskem pokopališču položili v prerani grob Jožico Lamprehto-vo, p. d. Trnjekovo na Kumenu. V štiriindvajseti pomladi ji je neizprosna jetika uničila mlado življenje. Iskala je dvakrat zdravja na Golniku na Gorenjskem, toda zaman. Vdano je prenašala vse trpljenje grozne bolezni, čeprav je vedela, da ne bo več ozdravela. Na zadnji poti so jo spremljale njene tovarišice. — Jožica, Tvoj prerani grob pokriva prvo pomladansko cvetje, ki so Ti ga prinesli kot zadnji pozdrav Tvoji sorodniki in znanci Ugasnile so za vedno Tvoje, vedno se smehljajoče oči. Tvoja duša pa je pohitela k Njemu, h kateremu si tako želela v dolgih mesecih bolezni, kjer boš pri Kraljici maj-nika praznovala letošnji maj. Spavaj sladko, srečna duša! Tvoje domače pa naj tolaži Bog!
Dobra posestnica in naša dolgoletna naročnica umrla. Pri S v. M a r j e t i ob Pesnici je bila ob veliki udeležbi pokopana 73 letna posestnica ž e -leznikar Alojzija. V svojem zglednem življenju je vzgojila pet že preskrbljenih otrok. V njeno hišo že zahaja »Slov. gospodar« dolga leta. Na sedmini so zbrali pogrebci 100 din za novo bogoslovje. Blagi rajni svetila večna luč — preostalim naše sožalje.
Bog je poklical k sebi blago učiteljico. Iz Ja-renine v Slov. goricah poročajo: Po dolgoletnem hiranju se je preselila v nebeško družbo učiteljica gospa Franja Conč. Ves čas svoje učiteljske službe je poučevala v Jarenini nižji šolski razred, takrat še 60—80 učencev, saj je učiteljica-mati najboljša voditeljica posebno prvega razreda, ker je že od doma vajena spoznavati čutnost otroka, ga pravilno voditi in potrpeti z njim. Pa je ta odlična učiteljica po 28 letih učiteljske službe zdravstveno oslabela, morala pred zdravniško komisijo in v bolezenski pokoj. Svoje zdravje, svoje moči je žrtvovala vzgoji in pouku šolske mladine in svojih otrok Slednji čas tudi ni mogla več govoriti, samo besedo »Marija« je še po daljših presledkih izgovarjala in nato — spravljena z Bogom — mirno v Gospodu zaspala. Ljubi Bog ji daj večni mir in pokoj!
Dober sosed umrl v visoki starosti. Iz Stare-šincev poročajo: Zapustil nas je dober sosed Fe-konja Janez, posestnik v Stavenskem vrhu. Dočakal je lepo starost 84 let. Rajni je bil po materi brat g. kanonika J. Kaučiča. Bil je pravi katoliški značaj, skrben gospodar, dober mož svoje žene in blag oče svojim že preskrbljenim otrokom. Pretrpeti je moral vse mogoče človeške preizkušnje, katere je vsakokrat, vdan v božjo voljo, prenašal, zato je bila tudi
ter radostno vzklikala zmagoslavno izpoved?!/ jI	, a a
vere: »Kristus je vstal!« in od vseh strani je?1"®"*© tedenske IlOVICe prihajal potrjujoči odgovor: »V resnici je? Jugoslovanski oddelek na madžarskem velesej-vstal.«	mu v Budimpešti je bil slovesno otvorjen dna
i 25. aprila. Slovesnosti je prisostvoval madžarski ¿regent Horthy, člani madžarske vlade z grofom Telekyjem na čelu ter jugoslovanski trgovinski ¿minister dr. Andres. Zgoraj omenjenega dne je ¿sprejel regent Horthy našega ministra v avdi-ienco in mu je izročil najvišje madžarsko odli-„	kovanje.
njeg0Va /T1- ne„ • ap*ri,la je5 Dva dni ie trajalo v minulem tednu v Parizu množica ljudstva spremljala rajmkove telesne J ^ m dosl - Jnajvažnej^e zasedanje zavezn" ostanke na šentpetersko pokopališče. Tam smo?škega vrhovnega vSjnega sveta, katerega ¿ ^e ga položili zraven mehove zene. k!er na1 oba nur-i udefežili prvič	g norv3'ki ^topnikT "
V	francoskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da bo izvedla Nemčija v kratkem oborožen napad proti švedski, ker je odbila ta vse nemške zahteve, da bi dovolila pofiiljati čez svoje ozemlje odrezani nemški vojski na Norveškem 1 ojačenja.
Bivši angleški mornariški minister Duff Co-
oper je rekel na slavnostni pojedini družbe sv. Jurija v Londonu 24. aprila: »Vojna z vsemi postranskimi dogodki je pokazala, da je treba smatrati kot sovražnika celokupni nemški narod. ■ ,- *.	, . . , ,, . . >Ta narod je bil tisti, ki je sam prostovoljno po-
je dičila prelepa, a dandanes že bolj redka čed-*stavil sebi Hitlerja na čelo in on Je tudi do 25 nost, da je bila velika dobrotnica revežev. Vsa-*letih spravil svet v novo vojno« kega je prav rada obdarovala, kolikor je mogla. i Angleškemu parlamentu predloženi in spreleti Zato je bilo med sicer številnimi udeleženci po-f državni proračun	533 milijard dinar ev in
greba mnogo tistih, ki so jo prišli spremljat na fje dosiej v zgodovini največji, ki je bil predlo-zadnji poti kot svojo nekdanjo veliko dobrotni- žen s strani kake vlade kakemu parlamentu.
k?« LTELS*- reVCŽeV ™ slromak°v' kl ,s0? Pogoj Anglije za trgovino s sovjetsko Rusijo bili kdaj deležni darov iz njene predobre roke, je jamstv0; da Rusija ne bo zvišala svojega iz-kličemo dobri mamici v slovo: Ljuba naša ma-fvoza v Nemčijo
mica! Bog Vam stotero povrni vse mile darove, * Norveška Narodna banka je spravila svoje zla-s katerimi ste lajšali in slajšaii našo bedo! Bog{to na varno Norvegka vlada je skleniia, da smatra tudi angleški in francoski denar za zakonito plačilno sredstvo, enako kot norveška krona.
V	od Nemcev zasedenem ozemlju na Norveškem je postavljen državni komisar, ki je podrejen neposredno kanclerju Hitlerju. Dekret o ustanovitvi komisariata ugotavlja, da je Nemčija v vojnem stanju z Norveško.
Po italijanskih vesteh je norveški kralj Haakon na severnem Norveškem, prestolonaslednik pa v nekem mestecu blizu švedske meje.
Po svetovni vojni je pošiljala Norveška v letih najhujše stiske za stradajočo Nemčijo hrano.
ga položili zraven njegove žene, kjer naj oba mirno počivata do veselega vstajenja. V spominu hočemo ohraniti njegovo zgledno življenje! žalujoči rodbini naše sožalje!
Velika dobrotnica revežev umrla pri Sv. Ru-pertu v Slov. goricah. Letošnja silno huda zima je tudi pri nas povzročila marsikatero prezgodnjo smrt, četudi priletnih, pa bi še bili gotovo kako leto ostali pri nas. Ločiti se je morala dobra stara mati Terezija žmavc od svojih dragih. Bila je teta g. župnika Jurija žmavca, tukajšnjega rojaka in župnika na Remšniku. Vse njeno dolgo življenje — dočakala je 82 let — jo
z Vami!
Nenadna smrt ugledne In priljubljene trgovke.
Prejšnji teden se je po Beltincih in okolici z bliskovito naglico raznesla vest, da je v mariborski porodnišnici kmalu po hudi operaciji umrla gospa Minka Osterc, žena uglednega trgovca. Pokojnica je bila blagega srca, zato je njena smrt potrla ne samo domače, temveč mnogo ljudi, posebno študirajočo mladino, katerim je vedno in povsod rada pomagala z besedo in dejanjem. Njenega pogreba se je 17. aprila udeležilo mnogo ljudi, ki so jo s solzami v očeh _________________ ___________
spremljali v prerani grob beltinskega pokopali-i Norvežani so sprejemali nemške žene in otroke šča. Naj počiva v miru, a užaloščenim preosta-i^ počitnice in okrevanje.
lim naše sožalje!	^ Norveški kralj Haakon je zatrdil da ne bo
Potomec grofov Banfjjev, ki so zgradili tur- j sprejela Norveška nobenih pogojev za mir, do-niško cerkev, nnirl. V visoki starosti 85 let je po 4 kler bo le en nemški vojak na norveških tleh. kratki in mučni bolezni v Turnišču mirno v# Angleško veleposlaništvo v Washingtonu je ob-Gospodu zaspal posestnik Franc Banfy. Po- i javilo uradno izjavo, da bodo storile angleške ob-kojni je bil 40 let nepretrgoma v občinski službii lasti vse, da olajšajo posledice pomorske zapore kot poljski čuvaj in obenem zaprisežen cenilec i za Zedinjene države.
na polju in travnikih povzročene škode. Ves tai Ameriško vojaško poveljstvo je izdalo izjavo, čas je bil tudi urejevalec sejmišča. Ko so prvi-i da lahko odpremi pristanišče v Njujorku za pri-krat urejali kataster za našo občino, je ves časi mer mobilizacije dva milijona vojakov. To izjavo prisostvoval razmejitveni komisiji in je o vsemi smatrajo kot tih opomin Amerike, ki bi takoj vedel povedati marsikako veselo in zanimivo f priskočile na pomoč zaveznikom v potrebi, zgodbo Po pokojnikovi trditvi in ustnem izro-f Letos poteka 150 let, odkar je umrl Amerika-čilu je bil potomec nekdanjih grofov Banfyjev.f nec Benjamin Franklin, iznajditelj strelovoda, ki so zgradili našo staro cerkev. Pokojnik je bil* ki je bil po prvotnem poklicu tiskar._
Vladarji so prepovedovali uporabo premoga.
V	milijon letih se je pod zemeljsko skorjo napravil iz rastlin premog. Ni pa bil v vseh časih tako cenjen, kakor dandanes.
V	fevdalni Evropi so imeli premog za kurivo brez vrednosti. Angleški kralj Edvard I. je 1306 celo prepovedal kuriti z njim v Londonu peči, »ker je proti interesu zdravja«. Kraljica Elizabeta je za časa zasedanja parlamenta prav tako prepovedala kuriti s premogom v bližnjih hišah, da bi premogov smrad ne motil plemenitih lordov in njih gospa. — Tudi francoski kralj Edvard IV. ni bil prijatelj premoga. Tedanji učenjaki so celo dokazovali, kako strupeno gorivo je to. Vse do 19. stoletja je bil premog preziran, ko se je pa 7ač?'a rp-wijati
Mogočni Jurij
Povest iz domačih hribov
Možje pa so govorili le o vsakdanjih rečeh in še besede niso rekli zaradi pridige kaj. Ko je prišel pozneje Blaž, dolgoletni Končnikov hlapec, domov, ga je Tilka poklicala na stran in ga je vprašala, kaj so gospod pridigali in če so v pridigi prijeli njenega moža. Stari Blaž je odločno odkimal in rekel, da so gospod pač tako na splošno govorili o pohujšljivih zakotnih plesih in da so se pri tem res na moč vneli; če so pri tem na koga merili, potem bi to moglo biti le, da so imeli v mislih Leše. Leše, vasica pod Homom, so bile namreč na slabem glasu, češ da hodi mladina tja plesat in ponočevat, ker je tam skoro vsako nedeljo in vsak praznik priložnost za to. Da bi bili gospod na Končnika merili, to ni mogoče, je zatrjeval Blaž.
Tudi sicer ni bilo v Šentanelu čuti, da bi bil kdo župnikovo pridigo obračal na Končnika. Šele ko je Jurij sam pred ljudmi pravil, kako je on pridigo razumel, in ko je sam jel broditi, so se našli taki, ki so mu eni iz hudobije, drugi zato, da bi imeli svoje norce, pritrjevali, češ da je jasno in gotovo: župnik ni nikogar drugega imel v mislih kakor prav Jurija Končnika. Nekaj za-brbtnežev je njegov ponos še po^žcjalo, da je bil ves iz
sebe. Tilka ga je zaman opominjala, v torek je šel v mesto in na sodnijo. Tri tedne pozneje je bila razprava in, kakor je bilo pričakovati, je Jurij popolnoma pogorel. Več ko deset prič je bilo povabljenih, vse so pričale za župnika, za Jurija nobena. Juriju tudi advokat Hudnik, ki so ga ljudje imenovali »hudir«, ni mogel pomagati, čeprav je napel vse sile, da bi bil župnika potlačil. Sodnik je tožbo zavrnil in obsodil Končnika na plačilo vseh stroškov.
Ko je župnik tožniku še enkrat rekel, da mu še v sanjah ni prišlo na misel, da bi v pridigi meril na njega, da, niti vedel ni, da so pri Končniku sploh kdaj rajali, je Jurij zabrusil gospodu v obraz, da se laže. Župnik bi ga bil zaradi tega lahko tožil; pa ga ni, le to mu je rekel:
»Gospod Končnik, prevzetnost je že angele in ljudi spravila v pogubo. Napuh in sramota nista daleč vsak sebe.«
Končnik je prebledel, da je bil kakor zid, v notranjosti pa mu je vse vrelo od jeze.
Res, sramota ga je kmalu doletela. Šentanelci so bili že poprej vsi pokonci, da jim gre Jurij in jim dušnega pastirja vlači pred sodišče; zdaj so mu vsi privoščili, da je pogorel in so se mu zasmehljivo režali v obraz. Po vsej dolini so ga imeli na jeziku. Ponosnega moža je to tako potrlo. da je že jel nrp-^Sl-io«. Ha bi svojo gostilno
Dotrice in botri!
Vabimo vas, da za svoje birmance že sedaj kupite primerne spominke. Najbolj nerodno je na dan birme se prerivati in na hitro kupovati. Oglejte si našo bogato izbiro molit-venikov, rožnih vencev, venčkov in drugih spominskih predmetov! Najugodneje boste knpili te predmete v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila: Maribor: Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Trg kralja Petra 6 ter v Ptuju: Slovenski trg 7.
strog in vesten uslužbenec, zato jo je toliko časa vršil. Naj mu bo lahka zemlja!
V najboljši dobi ga doletela smrt. Po daljši in mučni bolezni je umrl v starosti 34 let daleč poznani Motaln Jožef, p. d. Dečarjev Pe-pi v šmartnem na Pohorju. Pogreb je bil 23. aprila dopoldne. Kako je bil imenovani priljubljen, je dovolj pokazal pogreb, katerega se je udeležilo mnogo njegovih prijateljev, znancev in sorodnikov. Bil je veren fant. Pri grobu se je od njega poslovil z ganljivimi besedami posestnik Repolusk Henrik. Rajnemu ostani ohranjen časten spomin — materi, bratom in sestram pa naše sožalje!
Dobra žena in krščanska mati umrla v visoki starosti. Dne 23. aprila je pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini na posledici pljučnice umrla Plevčak Roza, užitkarica iz Ločendola. Stara je bila 80 let. Bila je vedno dobra žena in
krščanska mati. Vedno, tudi ob delavnikih je rada iskala utehe v cerkvi. Zapušča štiri preskrbljene otroke. Legla je v grob ravno na dan 13. obletnice smrti svojega moža, ki je podlegel steklini. Naj počiva v miru!
Svarilo vojaške oblasti pred vohuni
Generalni štab dravske divizijske oblasti svari pred sovražnimi vohuni vse državljane in zabičava posebno rodoljubnim Slovencem v sedanjih resnih ter nevarnih časih, naj bodo pazljivi na špijone ter agente, katerih je povsod dovolj. Višje vojaško opozorilo se glasi:
»Eno izmed glavnih stremljenj sovražne obveščevalne službe je, da z vsemi sredstvi zanese zmešnjavo med ljudstvo in omaje zaupanje v državno upravo, in poleg tega še, da zbira podatke o naši vojski in narodni obrambi.
Dolžnost vseh Jugoslovanov — moških in ženskih, majhnih in velikih — je, da vse, kar okrog sebe vidijo ali zvedo in kar bi zanimalo državno obrambo in varnost države, nemudoma sporočijo — najbolje osebno — najbližji vojaški oblasti. Vsa poročila o gornjem sprejemajo: Generalštab štaba dravske divi-
zijske oblasti v Ljubljani, Metelkova ulica, in komande mesta po vseh garnizijah.
Naprošajo se vsi rodoljubni ljudje te države, naj posvetijo vso pozornost tujim osebam, med katerimi so po navadi tuji agenti in vohuni. Večkrat imajo tudi na videz brezpomembni podatki ogromno važnost. Vedno moramo imeti pred očmi, da je potrebno, da tudi na ta način storimo svojo dolžnost do kralja in domovine. Bodite v tem smislu vestni, ker boste s tem koristili državni skupnosti in samim sebi.«
JUGOSLAVIJA JE NAM SLOVENCEM BISTVENA PODLAGA NAŠEGA NARODNEGA ŽIVLJENJA.
Dr. Jože Jeraj v knjigi »Slovenci in Jugoslavija«, ki se dobi za 2 din v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila.
Predsednik Združenih ameriških dr- General Gaisan, vrhovni poveljnik žav Roosevelt (desno) v razgovoru švicarske zvezne vojske, nadzoru-z ameriškim zun. ministr. Hullom	je obmejne straže
General Abe, japonski poslanik v Otroka z danskega ozemlja Grttn-Nankingu pri Japoncem prijazni landije, katero bo sedaj verjetno ln od vseh nepriznani kitajski vladi	zasedla Kanada
prodal in se kam drugam preselil. Kmalu pa je to misel opustil, ker si je rekel, da bi ljudje menili, češ iz strahu je zbežal.
Dva dni ni z nikomer spregovoril, tudi z ženo ne, čepel je po ves dan pri svoji pisalni mizi in je strmel predse. Šele ko mu je Tilka pripeljala otroka: Tončka, ki je spolnil tri leta, in dveletno Ančko, se je možu obraz razjasnil. Božal je mala dva, ki ju je imel čez vse rad, in ju vzel v naročje. Potem je mignil ženi, naj ju spet vzame s seboj, in se je spet vdal svojim mrkim mislim. Tretji večer pa, ko sta se spravljala z ženo spat, je iznenada spregovoril.
»Ti, haha,« se je po sili zasmejal, »jaz mu bom že pokazal, kdo je kateremu kos, temu strahopetcu.«
»Koga pa misliš, Jurij?« ga je žena plaho vprašala.
»Koga neki, če ne tega Kranjca? Strahopetno se je Izmazal, gladko je vse utajil. Fej ga bodi!«
Ko mu žena ni na to nič odgovorila, je vzkipel:
»Ti mi ne verjameš. Rajši verjameš onemu petelinu. Ti z mojimi sovražniki držiš.«
»Še na misel mi ne pride, da bi s kom držala,« se je zdaj tudi žena razvnela. »Mene ne briga, kaj imate vi moški med sabo. Opravite sami svoje prepire!«
»Ali tako? Tebi je vseeno, če tvojega moža po ceklji vlačijo.«-
»Sam si si skuhal, kar si si. Mene nisi hotel poslušati. Kaj ti naj zdaj pomagam?«
»Ni mi treba pomagati. Sam si bom pomagal... Poslušaj, kaj ti pravim! Cerkev v Šentanelu je bila in je zame ni več. Ne bom šel več v njo. Svoj živi dan ne prestopim več praga v šentanelsko cerkev.«
»Za božjo voljo, ne govori vendar takih reči!«
»Jaz ne govorim kar tako. Če kaj rečem, potem to drži.«
»Kam pa boš ob nedeljah potem hodil k maši? Na Bistrico dol je dve uri.«
»Kdo pa pravi, da pojdem na Bistrico? Bistriški fajmošter je tudi Kranjec in si je z našim dober. Ta dva bi imela svoje norce z mano.«
»V Toplo gor pa je še dalje in poti so slabe.«
»He — v Toplo da bi letal? Da bi se mi ljudje smejali, ha? Tak norec nisem.«
»Kam pa potem hočeš ob nedeljah k opravilu?«
»Če me v cerkvi osirajo, nisem več dolžen v cerkev hoditi. Fajmošter naj ve, da me je iz cerkve pregnal!«
»Pa vendar ne boš Bogu kljuboval, če ti je kaj navzkriž prišlo?«
»Bogu ne kljubujem. Fajmošter ni naš Bog.«
»Ampak zapoved je božja, da moraš nedelje posvečevati.«
industrija železa, je postal poleg nafte nepogrešljiva surovina naše zemlje.
Najmlajši invalid iz svetovne vojne. Dva in dvaset let po svetovni vojni je praznoval pred dnevi najmlajši invalid te vojne svoj 25. rojstni dan. Po tragičnem naključju je izgubil mladi Madžar Laszlo Robota obe nogi. Takoj po izbruhu vojne so morali več madžarskih vasi izprazniti. Rusi so prestopili meje na Karpatih, ljudje so bežali pred sovražnim ognjem v zaledje. Med begunci je bila tudi kmetica Robota s svojim dveletnim sinčkom. Ko je šla čez cesto, je priletela granata in jo ubila. Detetu je izstrelek odbil obe nogi. Sosedi so vzeli težko ranjenega dečka s seboj in zdravniki so se potrudili,
Dop
I S I
Dravska dolina
Sv. Križ nad Dravogradom. Dne 3. maja imamo celodnevno češčenje. Slovesnosti se bodo vr-Sile kot po navadi. Tudi v nedeljo, 5. maja, bo sveto opravilo.
Slovenska Krajina
Sobota. Knjižnica Delavske zbornice bo od dne 1. maja naprej poslovala le ob nedeljah od 9 do 11 dopoldne ter bo od tega časa znašala izpo-sojevalnina 1 din za vsako knjigo. — Delo za spomenik prekmurskim književnikom Je zopet stopilo v ospredje ter znašajo dosedanji prispevki okrog 10.000 din. Ker bo spomenik v kratkem dogotovljen, bo tudi njegovo odkritje v bližnji bodočnosti.
Beltinci. Kakor vsako leto, se je tudi letos pri nas 24. aprila vršil plemenski sejem Zveze selekcijskih društev za svetlolisasto govedo v Rakičanu. Prignanih je bilo 57 komadov rodovniških bikov in nekaj rodovniških telic. Prodanih je bilo 31 rodovniških bikov, m sicer za rodovniške organizacije 5 bikov z banovinsko podporo za 22.000 din — povprečna cena teh je bila 4400 din —, 11 bikov za občine z banovinsko podporo za ceno 35.400 din, 5 bikov s pod-«oro okrajnih kmetijskih odborov za 12.650 din,
za mesto in okraj Ljubljana 10 bikov brez podpore za 35.800 din. Kmetovalci-živinorejci, ki so člani te organizacije in so svojo živino tako vzgojili, da je odgovarjala za plemenski material, so bili s prodajo povsem zadovoljni in se jim je trud, ki so ga posvetili vzgoji bikcev, dobro poplačal, ker če bi živino redili še nad eno leto in jo potem prodali mesarju, ne bi dobili toliko kot so prejeli sedaj.
Grad. Dolgoletna vroča želja faranov se je vendarle uresničila. Našo faro je dobil v upravo novi župnik, dosedanji provizor g. Ivan Kolenc, ki si Je doslej mnogo prizadeval za njeno ureditev in vsestranski napredek. Inštaliran je bil v nedeljo, 28. aprila. Inštalacijske obrede je opravil župnikov brat g. prof. Franjo Kolenc. Našemu g. župniku želimo pri novo podeljeni župniji obilo božjega blagoslova, da bo lahko svoje ovči-ce vodil v čim večjo čast božjo in zveličanje duš!
Pertoča. Pred dnevi je bila na tehničnem oddelku banske uprave druga licitacija za preložitev banovinske ceste Pertoča—Hodoš v znesku 272.000 din. Gradbena dela Je izlicitiralo podjetje Ivan Svetina lz Ljubljane. Veseli nas, da se bo končno ta cesta uredila.
Filovcl. Prejšnji torek je na južni strani nenadoma začel goreti mlad gozd križevačke imov-ne občine. Ker je pihal močan jug, se je požar
CROATIA BATERIJE
žepne anodne-ogrevače, izdeluje samo domača tvornica
JOSIP PASPA
ZAOREB, HOTliRASHA 6»
z bliskovito naglico širil proti severu. Ker je začelo goreti ponoči, požara dolgo niso opazili in je uničil preko 60 oralov mladega gozda. Gašenje je radi velikega obsega bilo zelo težko, vendar se je ljudem ob ugodnem terenu isto posrečilo, škoda je ogromna.
Haloze
Sv. Andraž v Halozah. V nedeljo, 21. aprila, se je po rani službi božji vršil v društvenih prostorih shod JRZ. Kot govornik je nastopil bivši narodni poslanec g. Marko Kranjc. G. govornik nam je povedal veliko novega iz zunanje in notranje politike ter o dobrih in prijateljskih od-nošajih, ki jih ima naša država s tujimi državami. Posebno pa so nas zanimale besede, ki jih je navezal na bližajočo se samoupravo Slovenije, katero vsi tako težko pričakujemo. Dosegli pa
¡S»!«"
Italija se pripravlja na svetovno razstavo leta 1942. Delo je že v polnem teku. V tem nebotičniku bodo razstavni prostori
Angleško vojaštvo v Franciji v prostem času obiskuje Francozinje in se v pomenku z njimi uči njihovega jezika
V nemških tovarnah za strelivo uporabljajo tudi ženske delavke, ki montirajo na granate vžigalnike. Je to zelo nevarno delo
V nemško armado so uvedli ženske sanitejke kot pomožne čete. Slika nam predstavlja tri sanitejke pri vežbanju
da so nesrečnemu bitju ohranili življenje. Deček je dobil rento, naučil se je krojaštva. — Regent Horthy mu je rento spet obnovil ter jo bo najmlajši invalid svetovne vojne dobival do kraja življenja.
Razdelitev današnje Kitajske. Z vzpostavitvijo nove kitajske vlade pod predsedstvom izdajalca Vangčingveja in pokroviteljstvom Japoncev, se je Kitajska razkosala na dva neenaka dela. Pod vlado Cangkaj-Seka, ki stoluje v Cung-kingu, je še 6,029.000 kv. km zemlje in 250 milijonov prebivalcev. K temu je treba dodati še Tibet, ki meri 905.000 kv. km in ima 800.000 ljudi. Vlada kitajskega Kuusinena Vangčingveja Ima pod seboj 1,336.000 kv. km zemlje in blizu 180 milijonov prebival-
»To tudi bom zmeraj. Saj lahko tudi doma molim. Z Bogom bom že uredil, mi ni treba ne fajmoštra ne cerkve pri tem.«
»Za božjo voljo, Jurij! Govoriš, kakor kak brezverec. Pomisli tudi, kaj bodo naši ljudje rekli!«
»Zaradi mene naj govorijo, kar hočejo! — Meni je še celo prav, da ljudje vidijo, kako me je fajmošter iz cerkve pregnal.«
»Sam si boš v lastno skledo pljunil. Če ti v cerkev ne boš več hodil, tudi k nam v gostilno ne bodo ljudje več prihajali.«
»Kdor noče v mojo gostilno, naj pa se je izogne! Meni nikogar ni treba.«
»Če boš kazal tako mrz do gospoda, bo kmalu vsa fara proti tebi. Gospoda imajo ljudje radi.«
»Ti se ga držiš kakor cek, povsodi ga braniš. Toda zdaj ostanem pri svojem — tudi tebi navkljub.«
»Je le tvoja škoda. Meni je vseeno.«
»Da, da, tebi je vseeno, tebi sploh ni mar za moža,« je rohnel v vedno hujši jezi; »le pojdi k fajmoštru in povej mu, da ti je žal, ker si mi vzela!«
»Jurij, če tako začneš, te je res hudo poslušati,« mu je žena užaljeno odvrnila.
Tedaj je vzkipel:
»Pa pojdi, če me ne moreš poslušati, le kar pojdi! Vsa vrata so ti odprta. Zaradi mene lahko takoj greš.«
Tilka se je začela bridko jokati. Čez nekaj časa je dejala trmasto:
»Ti me iz hiše goniš. Ko bi otrok ne bilo...«
»Zaradi otrok si ne delaj skrbi,« ji je zabrusil; »za otroke bom skrbel jaz. — Jaz sem oče.«
Žena je glasno zaihtela in zbežala iz sobe, mož pa je z vojaškimi koraki meril sobo gor in dol. Sonce sreče v Končnikovem domu pa je zakril temen oblak.
Drugo jutro je obhajalo Tilko bridko kesanje, da se včeraj ni premagala in da je možu tako nepremišljeno ugovarjala. Zaradi tega je bila danes ves dan okoli njega, obdala ga je z vso ljubeznijo in bila z njim prijazna, kakor da se ni nič zgodilo. To je Juriju delo dobro in zvečer je nenadoma odnehal s svojim mrčanjem in je spregovoril na pol hude in na pol dobre volje:
»Torej si si premislila? Boš le ostala pri meni?«
»Moj Bog, kam pa naj grem?« je zaihtela. »Saj na vsem svetu nimam človeka, ki bi ga rajši imela.«
»Potem je spet vse po starem. To veš, da te imam tudi jaz rad. Zdaj je vse dobro. Le tega ne poizkušaj, da bi me hotela pod komando dobiti!«
»Za božjo voljo, Jurij, to mi še v sanjah ni prišlo na misel. Gospodar v hiši si ti.«
Podala sta si roko in se poljubila.
Tako je bil pri Končniku torej zopet mir. Prav srečna pa Tilka ni bila več. Končnik je namreč ostal pri
jo bomo, če bomo stali ob strani naših pametnih voditeljev in bomo tudi s tem največ koristili naši lepi in močni Jugoslaviji. — Jesenska setev je letošnjo zimo slabo presimila. žito je zelo slabo in ni upati na dober pridelek. Prav tako kakor zima nam sedaj nagaja spoimladna suša, da ne moremo posaditi koruze in krompirja.
Slovenske gorice
Sv. Jakob v Slov. goricah. Namesto venca na grob blagopoikojnega Plateis Ivana sta darovali družini Viher-Cinauer 100 din za revne učence tukajšnje šole. šolsko upraviteljstvo se imenovanim dobrotnikom najlepše zahvaljuje!
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukaj se vrši v nedeljo, 5. maja, pri pozni službi božji slovesna blagoslovitev nove zastave tukajšnje fantovske Marijine družbe. Blagoslovitev bo opravil g. kanonik dr. Žagar iz Maribora. V primeru lepega vremena bo blagoslovitev in pridiga na prostem, nakar bo v cerkvi slovesna služba božja. K tej proslavi se vabijo vse Marijine družbe iz sosednih župnij. Nova zastava je krasno delo čč. šolskih sester v Mariboru. Sodeluje domača godba.
Sv. Trojica v Slov. goricah. (Sedemdeset let Alojzije Ploj.) V torek, 30. aprila, je obhajala v Oseku pri Sv. Trojici domačinka mati Plojeva svojo 70 letnico. Slovenska mati, ki nosiš sedem križev, naj Ti Bog da še mnogo srečnih dni v miru in zadovoljstvu! Naj še malo počivata Tvoji žulja vi roki — ker dosti sta .sejali in skrbeli od ranega jutra do pozne noči in še ponoči sta bili sklenjeni v vroči molitvi za blagor Tvojih osmih otrok! Naj še malo počivata pri topli domači peči Tvoji utrujeni nogi, ker sta dosti hodili po s kamenjem posutih njivah in še na praznik nista poznali počitka, saj sta hiteli ure daleč k sveti maši in prinašali vsako nedeljo šopek rož majski Kraljici! 24 let po moževi smrti si sama gospodarila in vzgojila osem otrok, ki Ti jih je Bog ohranil vse žive in zdrave, da pogumno gledaš zdaj nazaj na svoje življenje in si srečna med svojimi otroki in med otroki svojih otrok, ki se vsi ozirajo s častjo in ljubeznijo ter hvaležnim srcem k Tebi. Kes, na sam materinski dan so se zbrali vsi ob Tebi, Te pospremili k službi božji ln Te potem obdarovali, ne z bogastvom, ker tega se ne bi niti veselila, marveč z malenkostmi, ki so Ti pa dokazovale, kako vsi skrbijo zate. Ta Ti je prinesla mehke čevlje, ona topli jopič, pa pisano ruto in novo črno obleko, da si bila kakor prava nevesta, ko si objemala s svojimi pogledi svoje ljube. Ti pa so iz polnega srca molili, da Te Bog varuje in ohrani še mnogo, mnogo let!
Dravsko polje
Hoče. Dekliški krožek priredi v nedeljo, dne 5. maja, ob 15 in ob 19.30 v Slomšekovem domu materinsko proslavo s pestrim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, vsi iskreno vabljeni! Bog živi!
Sv. Miklavž na Dravskem polju. Dne 27. aprila se je poročila gdčna Florjančič Tilika, hčerka že pokojnega velezaslužnega gospodarskega in kulturnega delavca, dolgoletnega župana Jakoba Florjančiča, z -uglednim g. Ivanom Sušeč, upra-
viteljem Attemsovega veleposestva v Slov. Bistrici. želimo jima srečo in obilo božjega blagoslova v novem stanu! — Na gostiji so zbrali gostje za Prosvetni dom pri Sv. Miklavžu na Dr. Polju 60.50 din. Bog plačaj! Posnemajte!
Ptujska gora. Z nastopajočo pomladjo je naša lepa Ptujska gora zaživela spet novo življenje. Dan na dan, posebno ob nedeljah in praznikih, obiskujejo v večjih in manjših skupinah romarji in izletniki Ptujsko goro, da se priporočajo gorski Materi in naužijejo lepote božje narave, ki tudi nudi krasen razgled s tega »griča mUoifti«. Dne 4. In 5. maja je pomladanski veliki romarski shod. V soboto, 4. maja, bo ob 10 začetna sv. maša za prve romarje. Popoldne prihajajo zaob-ljubljene procesije in ostali. Ob 19.30 bo pozdravni govor in slovesne večernice, nakar ostane Najsvetejše izpostavljeno eno uro v češčenje. Med tem se bo spovedovalo. Ob 21 bo rimska procesija z Najsvetejšim. — V nedeljo se začno svete maše ob 4 in se vrste vse do poldneva. Pri šesti sv. maši skupno sv. obhajilo romarjev, nato druge romarske maše. Ob 14 bo šmarnična pobož-nost in sklepne večernice. Častilci gorske Matere, pridite radi kot otroci k svoji Materi, da jo bomo skupno prosili za mogočno varstvo v dnevih stiske. Kakor nekdaj, tako je tudi danes njena prošnja pri Bogu mogočna in njena milost neizmerna, da nas zagrne pod svoj plašč m varuje pred dušnimi in telesnimi sovražniki.
Šaleška dolina
St. Jan ž pri Velenju. Pred približno dve sto leti so se naái predniki v stiski zaobljubili, da poro-majo vsako leto na binkoštno soboto k Mariji v Novo Štifto. Kakor nekdaj, je tudi danes v teh viharnih časih potrebno, da se udeležimo roma-
Po večletnih naporih je končno prišlo do regulacije Drave v bližini Ptuja. Velika dela, ki bodo ukrotila reko in prinesla mnogo koristi našemu kmetu.
Začela se je boljša bodočnost
Pred dobrim mesecem so se pričela na več mestih regulacijska dela na Dravi, in to posebno v bližini Ptuja, kjer so bila najbolj potrebna. S tem se je končno začelo reševati življenjsko vprašanje predelov na Dravi, bodisi nad ali pod Ptujem. Pa tudi prebivalci teh predelov si bodo pri tem nujnem reševanju vprašanja regulacije Drave gotovo globoko oddahnili, ker bo po izvršenih delih ob-varovanih več sto oralov najboljše plodne zemlje. Kratko rečeno, se je z regulacijo Drave v predelih okoli Ptuja začela boljša bodočnost našega kmeta in prebivalcev sploh,
nja v obilnem številu. Poromajmo na ta lepi kraj, ki si ga je izbrala Marija sama in se izročimo v varstvo Kraljici miru! Vabljeni tudi iz sosednjih župnij!
Savinjska dolina
Šmartno ob Paki. V celjski »Novi dobi« z dne 12. aprila je nam dobro znani dopisnik zopet javno razglasil, koliko soli ima v glavi Njegovo laž in obrekovanje bo imel priliko temeljito dokazati, seveda, ako mu bo to uspelo, kar pa močno dvomimo. Zadruge, oziroma podjetja, ki jih dopisnik imenuje v svojem dopisu, prav lepo napredujejo in so pokazale pod sedanjim «vodstvom prav lepe uspehe in ne primanjkljajev, kot omenja dopisnik. Ta podjetja pa so bila pasivna in so samo životarila, ko so jih imeli v rokah ljudje dopisnikovega kova Kar se tiče glede obrekovanj radi dobave občinske hiše, pa pripominjam samo sledeče: Kr. banska uprava v Ljubljani je dobavo občinske hiše povsem potrdila in je takrat vloženo pritožbo od gotove strani zavrnila. Nadalje dopisnika močno skrbi, kdo je dejanski občinski tajnik. Sicer to že vsi vedo in tudi vrabci na strehah že čivkajo, dopisnik »Nove dobe« pa tega še ne ve. Da pa ne boste, g. dopisnik, v tako hudih skrbeh — bojim se, da ne bi zaradi tega spali vse noči — evo Vam odgovor: občinski tajnik občine Šmartno ob Paki je — kdo? — sem jaz!
Posavje
Sevnica ob Savi. Sevniški igralci bodo igrali krasno Timmermansovo igro »Župnik iz cvetočega vinograda« v soboto ob 20 in v nedeljo ob 15 v Slamšekovi dvorani. Igra je vsaj tako lepa kot »Reka«, če ne 6e lepša. Pridite!
ki na teh predelih živijo, delajo in se borijo z mogočno reko, kateri pa nikoli niso mogli priti do živega.
Borba za regulacijo Drave
Borba za regulacijo Drave ob Ptuju je že zelo stara. Če omenimo, da so bile leta 1882. takšne poplave, da so bile vse vasi niže Ptuja v največji nevarnosti, potem lahko razumemo, da je vprašanje regulacije bilo že takrat zelo aktualno. V letih 1882. do 1889. je Drava opustošila v teh krajih 282 oralov plodne zemlje. V letih 1886. do 1889. pa so morali v Novi vasi pri Sv. Marku niže Ptuja podreti devet hiš, ker bi jih drugače odnesla voda. Leta 1892. so morali delati več mesecev, da rešijo pred nesrečo vas Zabovci, ki ji je pretil pogin v vodi. še prej, leta 1889., pa
Regulacijska dela na Dravi pri Piuju od
početka do danes
svojem in ni šel v cerkev ne ob delavnikih ne ob nedeljah — tedne in mesece že tako. V sobi, kjer sta spala, je visela na steni velika lepa Marijina podoba z zlatim okvirom, ki jo je bil kupil, ko se je ženil. Pred to podobo je vsak dan kratko pomolil, ob nedeljah in praznikih pa je opravil pred njo daljšo molitev; trdovratno pa se je ognil cerkve.
Za Tilko je bilo to hudo — še tem bolj, ker si ni več upala možu kaj reči. Večkrat ga je proseče pogledala, in če se je napravil, kakor da njenega pogleda in njene tihe prošnje ne vidi, je žalostno odšla. Jurij pa je prav dobro videl, kako hudo je Tilki in koliko zaradi njega trpi. Včasih ga je obšlo usmiljenje do uboge žene, ki jo je iz vsega srca ljubil. Toda njegov ponos je bil mogočnejši od ljubezni. Slej ko prej je ostal pri svojem.
n.
Za deževno jesenjo in dolgo, hudo zimo je prišla spet pomlad. Hribi in doline so ozelenele, vsepovsodi se je zbudilo novo življenje in tudi ljudem so se obrazi zjasnili in razvedrili.
Bilo je na belo nedeljo po večernicah, ko se je zibal z naglim korakom malo nenavaden možak po poti skozi Šentanel. Bil je po mestno oblečen, na levi roki je nosil površnik, desnica pa se mu je Igrala s črno paličico. Bil je gibčne in krepke postave, imel je dolgo, svetlo brado,
iz modrih oči se mu je hudomušno bliskalo, na dnu pogleda pa se mu je smehljala mehka dobrota. Mogel je biti okoli štiridesetih let. Obraza bi bil kar lepega, ko bi se mu nos ne bil tako modrikasto svetil. Pa prav zaradi tega žarečega nosa je bil možakarjev videz še bolj dobrodušen. Mož, ki so ga ljudje imenovali »dohtar Bog-pomaj«, se je pisal doktor Silan in je bil okrajni zdravnik. V njegovem okrožju so bile občine Brezje, Šentanel, Bistrica in Topla, stanoval pa je v Brezju. Priimek »dohtar Bogpomaj« se ga je prijel zaradi tega, ker je znal bolnikom tako na dušo pihati, da jih je že z govorjenjem pol ozdravil. Če je prišel h kakemu hudo bolnemu, je imel navado reči: »Bog pomaj! Bog bo pomagal in jaz tudi. Le korajžo!« Zelo radi so imeli doktorja Silana tudi zaradi tega, ker ni bil nikoli slabe volje, vedno je bil veder in veselega obraza, za vsakega je imel besedo in vsakemu je znal na smeh kaj reči. Poznal je v svojem okraju staro in mlado, da, še za živali je vedel in jim voščil besedo.
Danes je bil dohtar še posebno židane volje. Na levo in na desno je pozdravljal, semkaj in tjakaj je mahal s svojo paličko.
Skozi zaprto okence je gledala belolasa stara ženiea. Naglo je zdravnik pristopil in kliknil:
»Glej jo, Mojca je spet pokonci!«
(Dalje sledi)
cev. Od tega odpade na severno Kitajska ki jo upravlja posebni komite, 408.000 kv. km s 77 milijoni ljudi in na Notranjo Mongolijo 483.000 kv. km s 4 milijoni duš. Kakor vidimo, je tudi trenutno razkosana Kitajska po svojih posameznih delih za evropske pojme izredno močna oblast, ki bi imela če bi se prebudila v našem smislu, dalekosežno besedo na vzhodu Azije.
Vodne kapliee povzročile požar. Pri Prerovu na Moravskem je v skednju kmeta Božeka nastal požar, ki je v kratkem času uničil vso stavbo z vso zalogo slame in poljskim orodjem v njej. Božek je imel v skednju tudi nekaj živega apna. Skozi luknjo v strehi je kapljala voda na apno in povzročila požar.
so z velikimi žrtvami rešili vas Sv. Marko. Takih primerov bi lahko našteli še več.
Vse gornje in že prejšnje okolnosti so dale povod, da je že takratna deželna vlada za Štajersko mislila na regulaeijo Drave od Ptuja do Borla, ker je v tem predelu reka najbolj podivjana. Pri Novi vasi se namreč struga razcepi na mnogo rokavov, tako da je vodna pot široka 1 km. Vsi rokavi so plitvi, toda za časa poplav je to nevarnejše. Tudi osrednja avstrijska uprava je spoznala vse velike nevarnosti in neizmerno škodo, ki jo povzroča Drava na teh mestih in je že leta 1873. izdala naredbo, da se sestavi načrt regulacije od Ptuja do Bukovcev. Ker pa so leta 1882. in jeseni leta 1883. nastale velike poplave, je avstrijsko notranje ministrstvo izdalo novo naredbo, da se sestavi načrt za regulacijo od Hajdoš do Borla. Medtem pa je reka delala dalje tako škodo, da se vlada ni smela več brigati samo za posamezne kulture, ampak da obvaruje posamezna naselja, vasi, ceste in mostove v Ptuju, Borlu in Ormožu. Komisija, ki je prišla, je takrat izdelala izhodne točke za regulacijo. Istočasno je komisija naredila, da se sestavi položaj celokupne struge od Maribora do Središča. Do izvršitve končnoveljavnega načrta od Maribora do Središča pa ni prišlo, temveč obstojajo samo še ostanki o izvršenem načrtu, ki je bil sestavljen v letih 1903. in 1904. za regulacijo od Ptuja do Borla. Proračunska vsota tega načrta 11 km dolge proge je znašala dva in pol milijona kron. Tudi do te izvršitve ni prišlo, ker je Drava medtem tako močno izpodjedala svoje bregove in delala nasadom ter vasem tako veliko škodo, da se je avstrijska uprava do svetovne vojne omejila samo na zasilno obrambo, kar se je delalo že v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Take zasilne zgradbe so ponekod še danes In vpijejo povsod po vzdrževanju in popravljanju. Posebno bi bilo to potrebno pri Trčovi, Dogošah in pod dupleškim mostom, kjer Drava ni tako divja kot niže od Ptuja. Kakor rečeno, je že avstrijska uprava delala precej načrtov za regulacijo, toda radi premajhnih podpor se takrat na smotrno regulacijo ni moglo misliti. Inženir Weber je imel kot vodja regulacij Drave pred svetovno vojno v načrtu regulacijo od Loke in je izvrševal samo zasilne naprave v obrambne svrhe. To se je delalo v nekaterih dobah samo zato, da je dobila Drava pravo r 'rugo. Takšne zgradbe seveda niso bile posebno odporne in so držale samo par let.
Potreba regulacije
Leta 1903. je Avstrija v gornjem toku Drave na Tirolskem in Koroškem izvrševala že zek) obsežna regulacijska dela, posebno zgradbe za uravnavo hudournikov, kar je bilo velikega pomena za Dravo samo. Ta dela so se v poznejšem času izpopolnjevala in nadaljevala. V Mariboru opazujejo že čez sto let obrežje Drave. Vodokaz kaže, da ni bilo nobene spremembe korita. Tako se more sklepati, da je izvor prodca, ki vse zgramozi in spremeni v nekako pustinjo, niže Maribora. Drava, ki je v tekn stoletij menjala svojo strugo, je nosila s seboj debelo šuto (izvira iz ledeniške dobe) in jo odlagala na dno ter tako svojo strugo oplitvila in spreminjala njeno smer. Kulturno zemljo pa je medtem spreminjala v pustinjo. Vsi ti pojavi se dajo opazovati v predelu nad Ptujem. Kažejo pa nam, kako potrebna je bila tudi ta regulacija.
Zavarovalna dela pod Jugoslavijo
Po prevratu leta 1918. do zadnjih časov je naša državna uprava tudi v mejah svojih moči prispevala za manjša regulacijska dela na Dravi v predelih od Ptuja, ki pa so se tudi — kakor prejšnja avstrijska — omejevala samo za zavarovanjem najnevarnejših mest, ki so delala posebno škodo. Napravilo in vzdrževalo se je zgradb v skupni vrednosti 9 milijonov din. To je bila seveda samo zasilna obramba, brez glavnega načrta.
Ob priliki, ko je država najela štirimiK-jardno posojilo, je ministrstvo za gradbe od tega zneska leta 1938. določilo dotacijo 13 milijonov din za dobo šestih let pod pogojem, da k tej vsoti prispevata za regulacijo Drave banska uprava v Ljubljani m zanimanci (občine) vsak po 2,210.000 din. Skupen znesek je torej 17,420.000 din za dobo šestih let, ko mora biti določena regulacija, krita s tem zneskom, izvršena. Po nalogu ministrstva za gradbe je bila v Ptuju ustanovljena »Terenska hidrotehnična sekcija za regulacijo Drave« pod vodstvom g. inž. Knafeljca. Sekcija je sestavila generalni načrt regulacije Drave od Maribora do Ormoža. Proračun tega načrta znaša 97,500.000 din. Po programu del, ki ga je osvojilo ministrstvo za gradbe, se bo z regulacijo začelo, oziroma se je že začelo na treh mestih:
1.	od Loke navzdolT
2.	od mesta Ptuja navzdol in
3.	od borlskega mostu navzdol.
Za posamezne sektorje je določeno:
za prvega 6,000.000 din, za drugega 6,350.000 din in za tretjega 5,070.000 din. Skupaj torej 17,420.000 din. V tej vsoti so zapopadeni vsi režijski stroški itd. Razen tega bi se po triletnem načrtu na račun režije uporabilo: iz štirimilijardnega posojila 5,400.000 din, prispevek banovine in zanimancev znaša za vsakega 1,020.000 din.
Do sedaj je ministrstvo odobrilo tri načrte, in sicer:
1.	za regulacijo v odseku Št. Jani—Loka s proračunsko vsoto 796.249.85 din. To delo je bilo potom licitacije oddano gradbenemu podjetju inž. Pretner Aleksandru iz Ljubljane za vsoto 794.657.75 din;
2.	načrt za regulacijo v odseku Ptuj—Bu-dina s proračunsko vsoto 2,925.573.88 din. Tudi to delo je izlicitiral inž. Pretner za din 2,209.959.33. Ministrstvo za gradbe je razen tega odobrilo še načrt za regulacijo Drave
K m e c le a
Poskrbeti |e treba za stalne kupce!
(Piše kmet iz Dravske doline)
V zadnjem času se mnogo govori in piše o pomanjkanju pitane živine in da se radi tega morajo uvesti brezmesni dnevi. Ta zahteva se opravičuje z dejstvom, da je dogon živine na sejme slab, pri čemer se vse izgovarja na lanskoletni slabi pridelek krme. Toda glavni vzrok pomanjkanja pitane živine in slabega dogona na sejmišča ni iskati v slabi lanski letini krme, temveč v pomanjkanj« pravih solidnih kupcev, na katere bi se kmet zanesel in jim zaupal, da bodo živino v določenem času in po primerni ceni res kupili. Vzemimo za primer dobo pred svetovno vojno, ko so izvozniki živine potom svojih zaupnikov pravočasno sporočili, kdaj pridejo po živino in da jo naj do tega časa primerno izpita jo. Ne da se skoraj opisati, kakšno zanimanje je bilo takrat med živinorejci za pitanje. Nihče ni štedil z zrnjem (ali s čim drugim), samo da se je na določeni sejmski ali kak drugi dan lahko postavil z lepo izpitanimi voli. Ker so kmetje glede prodaje bili sigurni, je marsikateri letno izpital 3—i pare volov, pri čemer mu je toliko ostalo, da je lahko vse stroške poravnal, gozdovi pa so ostali nedotaknjeni. V povojni dobi tega ni bilo, kmetje so opustili gnojenje travnikov in umno živinorejo. Zato je potrebno, da oblast z vsemi močmi podpre zadrugo, ki bo prevzela kupčijo živine, kajti ko bo kmet vedel za stalno ceno in stalnega kupca, se bo takoj z vso vnemo oprijel živinoreje.
Op. uredn. Zdi se nam potrebno, da k gornjim mislim kmeta iz Dravske doline pripomnimo, da se danes pitana živina zelo dobro plača (povprečno 7 din kg žive teže), le da je ni dobiti. Pravilna pa je misel, da je treba živinorejca predhodno obvestiti, češ toliko in toliko boš dobil za živino, ki Jo prevzamem dne .,. pod pogojem, če jo boš izpital. Brez dvoma bi se vsak Dotrudil, da bi živino izpital, posebno, če bi videl,
v odseku Bori—Muretinoi s proračunsko vsoto 2,209.959.33 din. Ker pa za izvršitev tega projekta še ni zagotovljen prispevek banovine in zanimancev v znesku 951.133 din, se še ni razpisala licitacija.
Za izvrševanje regulacijskih del je bilo nabavljenih pet večjih in šest manjših prevoznih čolnov s potrebnim priborom za 78.883.84 din. Sekcija bo morala v teku prihodnjih dveh let sestaviti še dva načrta s proračunom po1 680.000 din. Eden bo sestavljen še letos, drugi pa drugo leto. Tako bo za prva tri leta porabljenih 7,440.000 din in ostane še za prihodnja tri leta ostanek okoli 10 milijonov din.
Regulacijska dela v Št. Janžu In v Ptuju
V	vmesnih odsekih od št. Janža čez Ptuj in do Borla se nahajajo tudi posamezne zgradbe, od katerih so nekatere dokončane, veliko število pa je še nedokončanih. Te zgradbe se ne morejo dokončati s kreditom, ki ga je stavilo na razpolago ministrstvo iz štirimilijardnega posojila, temveč je prepuščena dogoto-vitev in vzdrževanje isti banovini.
V	Št. Janžu se je hotelo začeti z deli že v decembru 1939, toda huda zima je to preprečila. To stanje je trajalo do srede marca, ko je nastopilo lepše vreme. Sedaj se dela v Št. Janžu že s polno paro in to od sredine prejšnjega meseca. V glavnem se vršijo dela pri vaseh Loka in Starše. Dela v Ptuju pa so se začela z 2. aprilom in bodo trajala predvidoma tukaj dve leti. Dela pri št. Janžu so odvisna od stanja vode. Gradbeno podjetje mora skopati velikanske količine materiala, pri čemer je podjetnik zaposlil samo ljudsko moč, kar je hvalevredno. Pri vseh teh delih se bo gledalo predvsem na to, da pride denar med ljudi in ne morebiti za stroje in v tovarne. Podjetje uporablja za material običajni prodec, šuto, protje, deske in drugo, v glavnem vse, kar se da proizvajati ali pridobivati doma in po domačih ljudeh, ki so vešči čolnarjenja in ki se vode ne boje. Pred očmi moramo imeti, da so dela na vodi precej nevarna in težka.
tfrgovina
da se mu to izplača. Zato je potrebno, da bi ustanove, ki se pečajo z izvozom živine, najprej potom svojih zaupnikov po izvedele, kdo ima živino na prodaj in v kakem stanju je, nakar bi s temi živinorejci sklenile kupčijo v tem smislu, da bi jim za pitano živino, ki se naj do dneva prevzema primerno izpita, ponudila primerno visoko ceno, živinorejec sam se pa naj obveže, da bo živino res izpital in da potem živine ne bo komu drugemu prodal. Na ta način bi se dale mnogo več pitane živine spraviti na trg, celoten izkupiček za živino bi bil mnogo večji, kai bi ne prišlo v prid samo kmetu, ampak celotnemu narodnemu gospodarstvu.
Cene špecerijskega blaga v Mariboru
(Iz cenika mariborske Nabavljalne zadruge) Pšenična moka Ogg 3.80 din, pšenična moka št. 2 za kuho 3,60 din, krušna pšenična moka št. 6 3.20 din, št. 5 pa 3.40 din. ajdova moka 4.50 din, ržena moka 3 din, mehka koruzna moka 2.50 din, pšenični zdrob 5 din, koruzni zdrob 3 din, zdrob za otroke 5.50 din, sladkor v kristalu 13.50 din, v kockah 15.50 din, sladkor kan-dis 30 din, surova kava Portorico 100 din, pra-žena mešana kava 90 din, Franck 21 din, Kneip-pova kava 16 din, kava Jarc 12 din, ržena kava Žika 15 din, praženi ječmen Jarc 5-50 din, Fran-zovl makaroni In špageti 7.50 din. rezanci 8 din, domača svinjska mast 21 din, prekajena slanina 22 din, gnjat 22 din, gnjat-šunka v narezku 40 din, salama šunkarica 25 din, riž 10.50 do 14 din, ječmenova kaša 4.50-—6 din, ječmenček 7.50—10 din, prosena kaša 4.50 din, fižol Cipra 7 din, beli droban fižol 6 din, sir Emendolc 35 din, čajno maslo 36 dm, keksi 20 din, drobtine 6 din, kakao 70 din, mešana marmelada 18 din, mare-lična marmelada 28 din, pekmez 10 din. kvas 50 din, milo 14—16 din, grenka sol 3 din. pšenični otrobi 2 din, likalno oglje 1.50 din, pr;mr>g
0.26—0.40 din kilogram. — Bučno olje 19 din, namizno olje 16 din, oljčno olje 19—26 din, vinski kis 3.50 din, 80% kisova kislina 52 din, rum 38 din, stara slivovka 20 din, tropinovec 26 din, brinjevec 42 din, vanilijin liker 78 din, malino-vec 30 din, kurilni špirit 12 din liter. — Rozine 12—14 din, luščeni lešniki 42 din, zmleti rožiči 6.50 din kilogram. — Zavitek popra, paprike, klinčkov, kumine, janeža po 1.50 din, cimeta 2.50 din. — Doza Sidola 3—5.50 din. Zavitek celofan ali pergament papirja 1—2.50 din.
Kakšna cena živine bi odgovarjala kmečkim potrebam?
Kmetijska zbornica dunavske banovine je na ravnateljstvo za zunanjo trgovino naslovila spomenico, kjer poudarja, da današnja cena goveje živine ne odgovarja. Po dolgotrajni zimi in pomanjkanju živinske krme se suha živina na domačem trgu plačuje po zelo nizkih cenah, ki so v velikem nasprotju z občim porastom cen in s prilikami na tujih tržiščih. Tudi cene pitani živini (govedu in svinjami ne odgovarjajo. Pitane svinje se prodajajo po 10—11 din kg, pitana goveja živina pa po 6—7 din kg. Z ozirom na ceno živinske krme in drugih dražjih pripomočkov pri umni živinoreji bi morali živinorejci dobiti za pitane svinje vsaj 15 din za 1 kg žive teže, a za pitano govejo živino pa vsaj 11—1? din, kajti sicer imajo živinorejci pri pitanju zgubo.
Da ne bi prišli kmetovalci v težak položaj, ko morajo prodajati živino v izgubo, in da ne bo trpelo celotno gospodarstvo radi znižanja števila živine, Kmetijska zbornica dunavske banovine smatra za potrebno zvišati ceno živine in priporoča, da se iz fonda prejšnjega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine podeljujejo izvozne premije, pa tudi država naj živino odkupuje za potrebe naše vojske.
Službeno poročilo ljubljanske blagovne borze
Smreka-jelka. Hlodi I., II. 230—310, brzojavni drogovi 220—250, bordonali 320—370, filerji do 5/6 250—290, trami ostalih mer 260—320, konične škorete 560—600, paralelne škorete 635 do 715 dtn, deske-plohi 500—635 din kub. meter.
Bukev. Hlodi 120—150, hlodi za furnir 250 do 300, neobrobljene deske in plohi 300—350, obrobljene deske in plohi 520—600, parjeni pa 590 do 700 din kub. meter.
Hrast. Hlodi 220—340, bordonali 800—900, neobrobljene deske-plohi 700—800, frizi 750—950 din kub. meter.
Ostali les. Obrobljene deske-plohi: macesen 1000—1050, brest 680—770, javor 670—760, jesen 720—760, lipa 620—660 din kub. meter.
žito. Koruza 207.50—210, banatska pšenica 262.50—265, bačka pšenica 267.50—270, ječmen 210—215, oves 205—210, rž 217.50—220, ajda 205—215, proso 260—265 din 100 kg.
Mievski izdelki. Pšenična moka Og 390—400, 5t. 2 370—380, št. 5 350—360, št. 6 330—340, debeli pšenični otrobi 180—185, drobni pšenični otrobi 170—175 din 100 kg.
Deželni pridelki. Fižol ribničan 500—550, pre-peličar 550—600, krompir 170—175, industrijski krompir 125—135, sladko seno v balah 105—115, polsladko seno v balah 100—110, kislo seno v balah 85—95, pšenična slama v balah 65—75 din 100 kg.
Stanje (tendenca) za mehki les še čvrsto, za trdi les stalno, za žito in mlevske izdelke trdno, za deželne pridelke zelo trdno, za ostalo blago stalno.
Povpraševanje. Deske, plohi in morali (smrekovi in jelovi) v vseh običajnih debelinah stalne dobave, hrastovi frizi, bukova drva, smrekovo lubje stalne dobave.
Industrija bučnega olja zahteva maksimalne cene za bučnice
Da se prepreči nadaljnje zvišanje cen za bučnice, je industrija bučnega olja podvzela vse potrebne korake pri oblastvih, da se vpelje tudi za bučnice maksimalna cena.
Sedanja zaloga bučnic ni več v rokah kmeta, temveč že v rokah špekulantov-trgovcev v savski banovini in industrija bučnega olja upa, da bo ta akcija preprečila nadaljnje dviganje cen sa bučnide.
Cene goveje živine po sejmih
Voli. Maribor poldebeli 5—6.50 din, plemenski 5.75—7 din Ptuj 5.50—7.50 din; Celje I. 7.50 do 8.50 din, II 6.50—7 din, III. 6 din; Šmarje I. 8.50,
II.	6.50 din; Ljubljana I. 7.50—8 din, II. 6.50 do 7 din, III. 6—6.50 din kg žive teže.
Biki. Maribor 4.50—5.50 din, Ptuj 4.50—7 din, Lendava I. 6.75—7, H. 5—6 din kg žive teže.
Krave. Maribor debele 4.50—6 din, plemenske 4.25—5.25 din, klobasarica 3J.0—4 din, molzne 4—6 din, breje 4—5 din; Ptuj do 6 din, Lendava I. 4.50, II. 3 din; Celje I. 6 din, H. 5.50 din,
III.	4—5 din; Šmarje I. 6.50 din, II. 4.50 din, in. 4 din; Ljubljana I. 6—6.50, II. 5—5.50, III.
4—5	din kg žive teže.
Junci (voli, ki začnejo voziti). Ptuj 4—6.50, Črnomelj 6—7.50 din kg žive teže.
Telice. Maribor 5—7 din, Ptuj 4.75—7 din, Lendava I. 6—6.50 din, H. 5 din; Celje I. 7, H. 6, HI. 5.50 din; Šmarje t 7.50, n. 5.50 din; Ljubljana I. 7—7.50, II. 6—6.50 din, IH. 6 din kg žive teže.
Teleta. Maribor 5.50—6.75 din, Lendava I. 6 do 7 din, II. 5—5.50 din; Celje I. 8, II. 7 din; Šmarje I. 7.50, II. 6.50 din; Ljubljana I. 8—9,
H.	7—8 din kg žive teže.
Goveje meso. Lendava 10—12 din, Celje 12 do 14 din, Šmarje 12—14, Ljubljana 12—16 din kg.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov 110—120 din, 7—9 tednov 125—140 din, 3—4 mesece 200—250,
5—7	mesecev 320—400 din, 8—10 mesecev 460 do 560 din, 1 leto stare 800—870 din komad; 1 kg žive teže 7—10 din; Ptuj 6—12 tednov stari pujski 90—200 din; Črnomelj mladi pujski 150 do 200 din komad.
Pršutarji (prolekt) Ptuj 8—9 din, Lendava 7 do 10 din, Celje 10—12 din, Šmarje 11 din, Ljubljana 9.50—10 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Celje 13—14 din, Šmarje 13 din, Ljubljana domači 10—11 din, srem-ski 12—12.50 din kg žive teže.
Svinjsko meso. Lendava 12—14 din, Celje 18 do 20 din, Šmarje 14—16 din, Ljubljana 16 do 22 din kg.
Slanina. Lendava 18 din, Celje 20 din, Šmarje 16—20 din, Ljubljana 18—20 din kg.
Svinjska mast. Lendava 22 din, Celje 22 din, Šmarje 20—22 din, Ljubljana 21—22 din kg.
Svinjske kože. Celje 10—12 din, Ljubljana 10 din 1 kg.
Tržne cene
Krompir. Lendava 1.50 din, Celje 2.30—2.50 din, Šmarje 2 din, Ljubljana 1.50—2.50 din kg. Fižol. Lendava 6 din, Celje 6—7 din, Šmarje
6—8	din, Ljubljana 5.50—7 din kg.
Seno. Lendava 120—140 din, Celje 100 din, Šmarje 100 din, Ljubljana 95—130 din 100 kg.
Slama. Lendava 35—40 din, Celje 50 din, Šmarje 50 din, Ljubljana 40—50 din 100 kg. Mleko. Lendava 1.50 din, Celje 2 din, Šmarje
I.25—1.50	din, Ljubljana 2.25—2.50 din liter. Surovo maslo. Lendava 26—30 din, Celje 28 do
30 din, Šmarje 36-^0 din, Ljubljana 32—40 din 1 kg.
Jajca. Lendava 50—65 par, Celje 1 din, Šmarje 30—40 par, Ljubljana 70 par do 1 din komad.
Vino. Navadno niešano: Lendava 3.50—4.50, Celje 4 din, Šmarje 3.50 din liter. Boljše sortirano: Lendava 5—7 din, Celje 6 din, Šmarje 6.50 din liter.
Drva. Lendava 120 din, Celje 80 din, Šmarje 80 din, Ljubljana bukova 135—140 din kubični meter.
Sejmi
6. maja živinski in kramarski: črensovci, Raj-henburg, Velenje, Sobota, Poljčane, Brežice, Črna, Veržej; živinski: Ormož, Marija Gradec, Laško (namesto 5.) — 7. maja goveji: Rakičan;
živinski in kramarski: Laško, Marenberg, Mozirje, Pristava; goveji in konjski: Ptuj; svinjski: Ormož; tržni dan: Dolnja Lendava — 8. maja svinjski: Celje, Trbovlje; živinski in kramarski: Sv. Nikolaj v Polju — 9. maja živinski in kramarski: Turnišče; živinski: Laško; tržni dan za živila in prašiče: Turnišče — 10. maja svinjski: Maribor — 11. maja za govejo živino, ovce, koze in kramarijo: Stara gora (občina Podsreda); svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje,
Drobne gospodarske vesti
Povišanje cen živinskim proizvodom je odredi naš minister za trgovino in industrijo. Tako j« povišana cena masti od 18.15 din na 19.15 din kg, soljene slanine od 16.25 na 17.75 din kg, meso od svinj mangalic od 12.75 na 14 din kg. Namen povišanja je, da se izvozi potrebna količina teh proizvodov. Po pogodbi z Nemčijo bi bili morali izvoziti že 77 vagonov masti, 15 vagonov soljene slanine in 14 vagonov mesa od svinj mangalic. Da se ta dobava, ki se prej ni mogla izvršiti, izvede, je trgovinski minister odredil gornje povišanje cen.
Cene koruzi in pšenici popuščajo. Popuščanje cen pri koruzi se je takoj opazilo, čim so se jele širiti govorice o uvozu koruze iz tujine. Prav tako je cena padla tudi pri pšenici. Poleg tega se govori, da bi bilo bolje namesto kontrole cen določiti najvišjo ceno žitu, predvsem koruzi in pšenici, da bi se tako žito ne smelo prodajati dražje kot bi to odločila oblast.
Za koliko so se podražile življenjske potrebščine v Beogradu? Pred osmimi meseci je v Beogradu stal 1 kg kruha 3 din, danes 4 din, liter mleka 3 din, danes 4 . din, 1 kg moke 3.25 din, danes 4 din, mast 14 din, danes 20. din, jedilno olje 14 din, danes 18 din, svinjsko meso 14 din, danes 20 din, goveje meso 12 din, danes 14 din, telečje meso 14 din, danes 20 din, jagnjetina 12 din, danes 16 din. Zelo se je podražila zelenjava in kolonialno blago. Kava je prej stala 52 din, danes 80 din, riž prej 7 din, danes 14 din, kubični meter drv prej 160 din, danes 230 din itd. Obleka se je v Beogradu podražila za 30%, obutev pa celo za 40%. življenje uradniških družin v Beogradu se je podražilo za 43%, a plače so ostale iste, kot pred osmimi meseci.
Trgovski razgovori med našo državo, Ameriko, Anglijo, Italijo in Nemčijo bodo v maju. Najprej se bodo vršili razgovori z Nemčijo in to 6. maja, potem z Italijo sredi maja, z Anglijo in Ameriko pa proti koncu maja v Beogradu.
Gospodarska posvetovalnica
J. L., Polzela. Za živo mejo se v večini primerov rabi gaber, ki prenaša senco, se zadovolji skoraj z vsako zemljo, pa tudi za mraz ni občutljiv. Sadike lahko dobite v gozdu, kjer je gosta podrast, ali pa pri kaki javni gozdni drevesnici. Sadike se pa ne smejo puliti (pipati), ampak izkopati z grudo vred. Slabih sadik ne jemati. Sedaj je itak pozno za sajenje, posebno če si sadik še niste oskrbeli. Zelene sadike, ki bi jih sedaj kopali, bi se najbrž posušile. Radi tega sadite raje jeseni od srede septembra pa tja do novembra. Sadite lahko do meje, samo vejevje in korenine ne smejo segati na sosedov svet. —- Sosed sme živino goniti (izgajati) na Vaš svet le, če si je to pravico priposestvoval, to je, če je živino izgajal na Vaš svet nepretrgoma 30 let in mu Vi tega niste branili, čltajte našo razpredelnico »Razgovori z našimi naročniki«, kjer smo že neštetokrat pisali o sličnih pravnih zadevah.
Razgovori z našimi naročniki
Izsiljena poravnava. T. Š. žal zelo dvomimo, da bi se Vam dalo v tem primeru kaj pomagati, zlasti ko pišete, da ste imeli svojega odvetnika. Ker se bojimo, da bi Vam z nadaljnim vrtanjem te zadeve nastali le nepotrebni novi stroški, Vam svetujemo, da plačate dolg, kakor je bil dogovorjen v poravnavi, da Vam ne bo treba plačati še stroškov izvršbe. V prihodnjič pa odklonite poravnavo, ako ste si s vesti, da je pravica na Vaši strani. Ker je znašala v predmetni stvari glavnica le okoli 300 din in je sodnik izjavil, da Vaši priči ne verjame, bi bili pravdo izgubili, ker se zoper dokazno oceno prvega sodnika v bagatelnih stvareh ne morete nikamor pritožiti.
Razpolovitev sporne gozdne parcele — davki — sprava lesa. N. F. Ko ste se s sosedom poravnali ter se dogovorili, da mu prepustite polovico gozdne parcele, ki je bila po zemljiški knjigi, oziroma mati Vaša last, odnosno last Vaših prednikov, a je sosed zatrjeval, da si jo je priposestvoval, odnosno da so jo njegovi predniki in on Izključno hasnovali že preko 30 let, bi se morali tudi dogovoriti, kaj je z davki, ki ste jih od sosedu prlpuščene polovice parcele plačevati dotlej Vi. Ako niste o tem nič govorili, Vam svetujemo, da zahtevek na povračilo dotedaj plačanih davkov opustite. V kolikor pa je davek predpisan na sosedu prepuščeni del parcele od dneva poravnave naprej, ga mora plačati sosed, od-
nosno ste upravičeni zahtevati od njega povračilo zadevnega davka, ako je bil izterjan od Vas. Javite pristojni katastrski upravi, kako teče sedaj meja ter prosite, da državni geometer ob priliki uradnega obhoda izvrši razmejičenje. — Informacija, da bo baje izšel zakon, glasom katerega bo moral dotičnik, ki si je priposestvoval kako tuje zemljišče, vrniti to zemljišče prvotnemu lastniku, je napačna. — V kolikor Vam sosed ne pusti po dolini spravljat les, Vas opozarjamo na določilo zakona o gozdih, da mora vsak posestnik zemljišča dovoliti lastniku gozda, da izvaža čez njegovo zemljišče gozdne proizvode, če jih ni mogoče izvoziti drugače, v drugi smeri ali če bi bila drug način ali druga smer neraz-merno dražja. Ce se med strankama ne doseže sporazum o zasilni poti, izda odločbo okrajno na-čelstvo ter določi tudi velikost odškodnine.
Kupec-mesar noče sprejeti vrnjene are, zahteva odškodnino. M. P. Ako ste o priliki, ko ste dogovorili s kupcem ceno 6 din za 1 kg žive teže, res določeno izjavili, da mu boste v primeru, ako bo na sejmu v Ptuju cena 7 din za 1 kg, vrnili sprejeto aro in svojo telico prodali naprej, tedaj ste bili upravičeni to storiti ob danem pogoju. Kupčeva izjava »Tega menda ne boš delal«, ni bila pravno merodajna, odnosno ne izraža nič določnega. Vaše stališče je še bolj sigurno, ako je ob dogovarjanju morda tudi kupec zatrjeval, da znaša cena le 6.50 din za kg. Aro (dvojno) 200 din položite pri sodišču za kupca; s tem ste svojo obvezo izpolnili in lahko mirno pričakujete tožbo. Samo ponujanje denarja (are) ne zadošča, čeprav je kupec odklonil sprejem.
Pošiljatev denarja v Gorico. V. A. Poštni kuponi niso plačilna sredstva in bi jih smeli v svrho plačila svojega dolga pri Goriški Matici poslati le, ako slednja s tem soglaša. Denar bi lahko nakazali potom banke. Najbolj enostavno bi bilo, da kako knjigarno (morda Mohorjevo družbo), ki je v trgovskih zvezah z Goriško Matico, zaprosite, naj ob priliki drugih nakazil plača še Vaš dolg. Tečaj lire ne presega 2.50 din.
Znižanje obresti in obrokov. O. J. Ako spada dolg pod zaščito, tedaj se mora znesek glavnice s kapitaliziranimi obrestmi do 20. aprila 1932 vred znižati na polovico, obresti pa je treba plačati od neznižane glavnice za čas do 23. novembra 1933 v dogovorjeni višini (največ 10%), za čas od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le 1% obresti, za čas od 27. novembra 1936 naprej pa le 3%. Od na gornji način dobljene vsote je odbiti vsa plačila, izvršena po 20. aprilu 1932, ostanek pa je plačati v 12 letnih obrokih, ta sicer od vsakih 100 din po 9.80 din.
Vajenec bi rad iz Nemčije prišel na dopust. A. H. v Z. Ni nam znana ovira, da ne bi smel Vaš sin, ki je kot vajenec zaposlen v Nemčiji, priti domov na dopust in se potem zopet vrniti, pri čemer seve predpostavljamo, da ima vse potne listine, odnosno potna dovoljenja v redu.
Motenje posestva. R. A. Ako so Vaši posestni predniki imeli pot k viničariji preko sosedove parcele le na prošnjo, Vam sme sosed to pot prepovedati. S silo, oziroma tožbo ne bi mogli ničesar doseči, marveč le z lepega, odnosno s prošnjo ali plačilom pravice.
Naznanila Kmečki tabor v Soboti
Navodila udeležencem
Vsi, ki nameravate potovati na kmečki tabor, ki bo v nedeljo, 5. maja, v Soboti, si kupite pri domači Kmečki zvezi znak naše organizacije, če ga še nimate! Vsi člani KZ imejmo na taboru pripet znak svoje organizacije! Prav tako si morate vsi, ki boste potovali z vlakom, preskrbeti pravilno izpolnjeno člansko izkaznico KZ, ki vam bo služila kot dokaz upravičenosti za četrtinsko voznino za potovanje na tabor. Taborni znak, ki bo stal 1 din in ki bo služil kot vstopnica na Stadion k dopoldanskemu taboru ta k igri, boste vsi kupili v Soboti.
Četrtinska voznina
Za vse člane KZ, ki se udeležijo kmečkega tabora v Soboti 5. maja, je dovoljena četrtinska voznina na vseh progah v Sloveniji, ta sicer za dohod od 3. do 5. maja, za povratek od 5. do 7. maja. Da to ugodnost dosežete, ravnajte takole: na domači železniški postaji dokažite s člansko izkaznico, da ste član KZ ta zahtevajte obrazec za četrtinsko voznino K-14 ter polovično vozovnico do Murske Sobote. (Obrazec stane dva dinarja.) Ta enosmerna polovična vozovnica velja tudi za brezplačen povratek, skupno z obrazcem K-14, katerega pa morate dati v Soboti pe-čatiti od prireditvenega odbora in na postaji!
Zato ne oddajte pri prihodu v Soboto vozovnice ta obrazca! V Soboti bodo vidno označeni ta razglašeni kraji, kjer se bodo pečatili obrazci K-14 v dokaz udeležbe.
S katerim vlakom bomo odpotovali z doma?
Vsi, ki se vozite čez Zidani most ali Celje, se odpeljite z doma že v soboto, 4. maja, zvečer, tako da boste ujeli vlak, ki vozi v nedeljo iz Zidanega mosta ob 2.40, iz Celja ob 3.26. S Prager-skega ima ta vlak zvezo ob 6.05 in pride v Ormož ob 7.08, odkoder se bodo udeleženci odpeljali z rednim vlakom ob 7.23, ki pride v Soboto ob 8.55. Ce bo treba, bo tik za tem vlakom vozil iz Ormoža v Soboto še posebni vlak!
Udeleženci s proge Maribor-Pragersko pa imajo najboljšo zvezo z vlakom, ki gre iz Maribora ob 5.26.
Udeleženci iz bližine Sobote, to je ob progah Ormož-Ljutomer-Sobota, Gornja Radgona-Ljuto-mer, Kotoriba-Ormož ta Hodoš-Murska Sobota, pa naj se odpeljejo v nedeljo zjutraj s prvim jutranjim vlakom, da ne bodo delali gneče na poznejših vlakih, s katerimi se bodo pripeljali udeleženci iz oddaljenejših krajev!
Glede časa odhoda si zapomnite, da morate vsi, ki se peljete preko Pragerskega proti Celju itd., iz Solx)te že z vlakom ob 14.55. Ostali pa lahko počakate v Soboti do vlaka ob 18.27 iz Sobote, ki pride v Maribor ob 22.14 ta ki ima zvezo na vmesne stranske proge iz Ljutomera in Ormoža.
Kdor še ne bo pri sv. maši, naj se udeleži slovesne sv. maše ob 9 v župni cerkvi!
Slavnostni sprevod se bo začel pomikati točno ob pol desetih dopoldne.
Ubogajte reditelje!
★
Banovinska skupščina mladine JRZ. V nedeljo, 16. Junija, se bo vršilo v Ljubljani mladinsko politično zborovanje, združeno z občnim zborom MJRZ. Ta dan se bo zbrala v naši prestolnici slovenska mladina, da izpove svojo neomajno vdanost kralju, svojo zvestobo narodnemu voditelju ter svojo odločno voljo, stati na straži domovine. V teh težkih časih je še bolj kot kdaj-koli potrebno, da je vsa narodno zavedna slovenska mladina strnjena ta enotna ter da z optimizmom zre v našo narodno ta državno bodočnost. že danes opozarjamo vse krajevne organizacije MJRZ, da začno z živahnimi pripravami za udeležbo na ta veliki zbor slovenske mladine!
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Sodarski pomočnik, dober delavec, se sprejme takoj. Kupujem hrastove doge. Sulcer, sodarstvo, Vojašniška 7.	709
Kolarskega vajenca sprejme Simonič Adolf, ko-lar, Budtaa, Ptuj.	705
Učiteljska družina v podeželskem mestu išče dobro gospod in jo-kuharico. Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slov. gospodarja« pod »Šoštanj«.
POSESTVA
Proda se vinogradno posestvo en ta četrt oraia sredi Slovenskih goric, pol ure od cerkve Sv. Rupert. Pripravno za kmeta ali meščana-leto-viščarja. Dovoz z avtom, Trifkaus, črmlen-šak 46, Sv. Lenart, Slov. gorice.	712
Umetni mlin oddam v najem s posestvom vred, proti kavciji. Gamser, Zg. sv. Kungota. 711 Kupim večje gozdno posestvo z majhno ekonomijo v lepi legi. Dosedanji lastnik lahko tudi še naprej ostane na posestvu. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«.	708
RAZNO:
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 5. maja 1940 ob 8. uri zjutraj v posojilniškem prostoru. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva ta nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1939. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu.
5.	Volitev upravnega ta nadzornega odbora.
6.	Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu ta pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Načel-stvo.	707
VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO
plačuje najdražje draguljar Ackerman K. nasl., Ptuj, Krekova.	706
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, strica in tasta, gospoda
Franca Plateis-a
se zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali ki so na kateri koli način izkazali sočutje. Posebno zahvalo izrekamo preč. g. Čižeku, jareninskemu dekanu in kanoniku, za vodstvo pogreba ter za njegove prebridke poslovilne besede, kakor tudi gg. p. Gabrijelu, katehetu Šparlu iz Maribora, trojiškemu in domačemu župniku in kaplanu Želu. Tisočera zahvala vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili tega pogreba. Prav posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru iz Jarenine po dvodstvom gosp. Knupleža za žalostinke pri hiši, v cerkvi in na grobu. Najlepša zahvala pa tudi posestniku g. Roškerju za tovariški nagrobni govor. Najiskrenejša zahvala nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja. Bog povrni vsem!
Sv. Jakob v Slov. goricah 28. aprila 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam na kakršen koli način izrazili sočustvovanje ob smrti naše predrage soproge, mame, babice, gospe
Alojzije Zelezinger
posestnice v Vukovju
in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala! Zahvaljujemo se tudi g. dr. Pihlerju za njegovo zdravniško pomoč. Posebno zahvalo pa izrekamo domačemu č, g. župniku za pretresljiv in v srce segajoč govor pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena zahvala!
Sv. Marjeta ob Pesnici 22. aprila 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
ia trgovce, obrtnike in zasebnike
sn
h aüor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne -azglednice in pri-ooročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in oo najnižjih cenah
nsttarna sv. Cirila
j Mariboru, Borošlia c.S
ei¥i¥i¥i¥iiñir
Za birmo
vence
oblekce
kombineže
nogavice
rokavice
v veliki izbiri
kupite ugodno pri
C. Dfidefcldt
Maribor, Gosposka ul.
■ ■■■■■■■■anai
Zavistfna Urša
Dobra prijatelja
Vinko in Ksaver sta bila sinova dveh sosedov. Očeta obeh sta bila bogata kmeta. Ksaver je še imel tri sestre, Vinko pa je bil edi-nec. Ksaverjev oče, Kolmanko, je bil precej domišljav zaradi velike posesti in polne denarnice. Čeravno ni imel dosti soli v glavi, je vendar povsod hotel imeti prvo besedo. Dasi jo je že večkrat izkupil, se ni hotel spametovati. Če mu je kdo rekel »gospod«, je mogel dobiti od njega vse, kar je hotel. Kmetsko obleko je omalovaževal in če ga je kdo ob nedeljah videl, je mislil, da vidi kakega meščana.
Sosed Legan pa je bil njegovo nasprotje. Prekašal je Kolmanka z bogastvom, ki si ga je večjidel pridobil s pridnim delom. Po svoji postavi je na prvi pogled delal vtis omejenega človeka, toda kdor ~e je z njim razgovar-jal, je bil presenečen. Že nekaj let sem je bil najvplivnejši mož v vasi. Bil je oče vdov in sirot.
Sinova sta bila pravi podobi svojih očetov. Ksaver je bil jezljiv, razburljiv, ošaben in častihlepen, Vinko pa je bil skromen, pameten in marljiv.
Dasi sta bila po značaju različna, sta vendar bila dobra prijatelja. Vinko je bil v šoli prvi. V računstvu, čitanju in pisanju ga ni nihče prekašal. Zaradi svojega mirnega vedenja je bil učiteljev ljubljenec. Tudi g. katehet ga je imel zelo rad.
Ksaver je bil v računstvu slab. Samo v pravopisu je bil boljši od Vinka. Zaradi neznanja bi bil često zaprt po šoli, če mu Vinko ne bi pomagal.
Ksaver bi bil popolnoma samemu sebi prepuščen, če se Vinko ne bi zavzel zanj. Tako sta bila oba otroka ko dva brata. Vedno sta bila skupaj. Vinko je nehote in nevede vplival na Ksaverja.
Ljudje so navadno rekli: »Kjer je Vinko, tam je tudi Ksaver.«
Urša
Uršin oče je bil okrajni načelnik. Družino je spremljala nesreča. Urša je dobila za moža nekega lopova, ki je ob prvi priliki pobasal dragocenosti in denar ter izginil. Oče se je ustrelil, mati pa od žalosti umrla. Urša je podedovala nekaj denarja. Kupila si je bajto na koncu vasi in je tam živela že nekaj desetletij.
Urša je spočetka šivala obleke. Ko pa ji je vid opešal, je morala prenehati s tem delom. Sedaj je nataknila košaro na roko in šla od hiše do hiše prosjačit. Radi nesreč je bila
I trda in zagrenjena. Često je zmerjala, godrnjala, celo preklinjala.
Bila je tako neznosna, da je nihče ni maral. Povsod so ji hitro dali kako malenkost in so se je skušali čimprej iznebiti. Urša za prejete dobrote ni bila hvaležna. Ljudi je sovražila, zlasti bogate. Bila je zavidljiva in če je le mogla, je rada komu škodila. Dobila je ime »zavistna Urša«. Kjer je mogla povzročiti kak prepir, se je podvizala, da ga je čimprej ustvarila. Piko je imela predvsem na sosede, ki so živeli v lepem miru.
Sedaj si je hotela privoščiti Kolmankove in Leganove. Ni mogla prenašati tega, da so živeli v tako lepem miru. Sklenila je, da bo prijateljstvu naredila konec.
Kolmanko je ravno prišel iz hleva, ko se mu je Urša hinavsko prismejala nasproti. Mož ni bil skop in ji je dal lep kos kruha in novec.
»Tako, Bog ti blagoslovi oboje!« je dejal. »Ko boš šla mimo cerkve, stopi noter in zmoli zame dva očenaša.«
»Oho, Kolmanko, ti bi rad naredil iz mene kako pobožnjačo. Veš, jaz nisem za to. Jaz ne delam tako ko vaša soseda, ki v cerkvi zavija oči, zunaj pa opleta z jezikom ko krava z repom. Ali še ne veš, kaj je govorila o tebi?«
Kolmanko je prisluhnil.
»Kako bi mogel vedeti, kaj ženske čvekari-jo. Sicer pa kdo ve, ali je res kaj govorila!«
»Pri moji duši, jaz ne lažem!« je odvrnilo ženšče in si položilo desnico na srce. »Jaz ti povem čisto resnico. Leganovka je rekla, da si si ti tvojo nedeljsko obleko pri judu izposodil in da je tvoj fant tako neumen, da še tega ne ve, da je dvakrat dve štiri. Seveda sin ne more biti pametnejši ko oče.«
»Kaj, tako je govorila Leganovka?«
»Da!« je prikimala brezzoba Urša. »Lahko vprašaš. Saj že vrabci čivkajo o tem. In še to je rekla, da bo že naredila konec tvojemu ponosu. Vse to mi je povedala in jaz sem prihitela sem, da bi ti vse povedala.«
Kmet je vzkipel. Poklical je hlapca in mu naročil:
»Poženi to babi je od hiše! ...«
Urša ni počakala, da bi hlapec izvršil povelje. Tako naglo je odšvedrala, kakor da bi ji gorelo za petami.
Na ulici je zagledala otroke, ki so hiteli iz šole. To jo je odvrnilo od namere, da bi šla h Leganovim obrekovat Kolomanka. Bala se je, da bi jo otroci napadli s kamenjem, zato je zavila v drugo smer in jo brusila proti domu.
Prepir
Minulo je nekaj let, a Urša še ni našla prave prilike, da bi nasitila svojo maščevalnost.
Vinko in Ksaver sta medtem dorasla in sta bila godna za ženitev.
Ksaverjev oče je nenadoma umrl; padel je z voza in si zlomil tilnik. Ko so minuli meseci žalovanja, se je sin oženil. K hiši je pripeljal Puharjevo Trezo, in sicer po nasvetu klepe-tave Urše.
Treza je bila oseba, ki se je Urši zdela primerna za izvedbo njenega načrta. Bila je naduta, samovoljna ženska. Ker za delo ni bila, je bil Ksaver kmalu nezadovoljen z njo.
Nekega dne je bila Treza sama doma. V sobo je nenadoma stopila Urša.
»Dober dan, Treza!« je priliznjeno pozdravila. »Kaj pa se je zgodilo, da tako temno gledaš?«
»Eh, kaj! Mož me je razjezil. Venomer me zmerja, da je kar grdo. Če bo še naprej trajalo, mu bom ob prvi priliki ušla.«
»Tega ne smeš storiti. Jaz ti bom pomagala, da si boš spet pridobila moževo naklonjenost. Jaz vem, kdo mu je zmešal glavo. Sosedova Lenčka. Ali nisi opazila, kako često zahaja mož k sosedovim in kako dolgo se mudi pri njih?«
»Saj res!« je prikimala žena. »Toda kako ga naj odvrnem od sosedovih?«
»Začni prepir in s tem bo konec prijateljstva.«
(Dalje sledi)
SMEJTE SE!
Papež Aleksander
Papež Aleksander je bil zelo radodaren in čim višjih dostojanstev Je bil deležen, tem večje dobrote je delil revežem. Sam o sebi je dejal:
»Dokler sem bil škof, sem bil bogat, kot kardinal sem obubožal, kot papež pa sem popoln berač.«
Dobrosrčni ljudje
Potnik (pride na gostilniški vrt, ki je poln pivcev): »Gospod krčmar, kaj pa obhajate danes, da imate toliko gostov?«
Krčmar: »Veste, stvar je ta: pred dvema tednoma mi je pogorela hiša v vinogradu in sedaj prihajajo ljudje pit, da bom lažje postavil novo hišo.«
V šoli
Učitelj: »Ali je naša zemlja res podobna jabolku?«
Vanček: »Res!«
Učitelj: »Zakaj sodiš tako?«
Vanček: »že radi tega, ker so v njej prav tako črvi kakor so v jabolku.«
V prepiru
Marko: »Jaz stavim svojo glavo, da imam prav.«
Tone: »Jaz pa svojo denarnico, da nimaš prav.«
Marko: »Dobro, velja: tvoja denarnica in moja glava velja isto.«
Tone: »Prav imaš; moja denarnica je namreč prazna...«
Sodnik (priči, ki je trdila, da je videla požl-galca): »Vi ste torej videli požigalca! Kako pa je izgledal?«
Priča: »Bil je velik, močan mož, nekoliko de-belušast, neumnega obraza. Približno tak je bil kot vi, gospod sodnik!«
UGANITE!
Kateri konj vidi zadaj prav toliko kot spredaj.
(•idais)
Na eni strehi so trije veliki dimniki, na drugI strehi dva velika in eden mali in na tretji strehi štirje dimniki. Kaj pride iz vseh teh ven?
(■rara)
Je prav tvoja osebna last, rabijo jo pa drugI
mnogo več nego ti sam. Kaj je to? (-ifaunud) *
IGRAJTE SE! Kdo je zadnji? Voditelj igre zapove: »Vstanite!« Kdor zadnji vstane, mora dati zalog. Ravno tako oni, ki zadnji sede, ko voditelj zapove: »Sedite!« — K igri
je potrebno večje število oseb.
*
POIŠČITE!
Kje je čuvaj?
mostih%£
Mostna «senca Mostin
zt Izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje, 15 din.
J A B L I N
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din.
Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptnju:
Drog. Skočir, Slovenski trg 11
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
SUKNO, KAMGARN, VOLNENO, SVILA, DELENI, PLATNO, CEFIRI, TISKOVINA
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK IN VZORCI ZASTONJ!
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
celje 24
Žepne ure od din 35'-. Budilke od din 39'-Ročne ure od din 70.- fc^sp J- l^nko ßl urar in draguljar /^¿S^ Maribor, Jurčičeva ul. S Kupuje zlato po zvišani ceni! Schaffhausen, Longines, Doxa, Omega itd.	POSESTVA:	MOSTIN za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica 20 din. Drogerija I. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19. 525
	Proda se lepo posestvo 12 oralov zemlje po nizki ceni v Košakih 11. Alojzija Kronvogel. 695	
		Cepljene trte, korenjake, amerikanske ključe in sadno drevje razpošilja v prvovrstni kvaliteti drevesnica Gradišnik, šmarjeta pri Celju. 218
	Gozd na prodaj. L. Kovačič, Preša, pošta Maj-šperg. 698	
	Prodam tri orale veliko posestvo v bližini Maribora z vinogradom, sadovnjakom, gozdom, njivami, s hišo in gospodarskim poslopjem, ki sta novi, kriti z opeko. Zemljišča združena okrog hiše. Lega lepa. Cena okoli 62.000 din. Naslov v upravi lista. - 699	Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 11
		Halo! Pomlad! Leto! OSTANKI mariborskih tekstilnih tovaren, dobro uporabni, pristno-barvni, brez napak! »Paket serija H« 15—18 m prima oxfordov, turing in frenšev za posebno močne moške srajce v izbrano lepih vzorcih. »Paket sferija M« 15—18 m za ženske obleke, deöve in predpasnike, deleni, kreton, druk, orepi itd. v najlepši sestavi. Vsak paket poštnine prosto 150 din. Za enako ceno dobavimo gornja paketa tudi mešano, vsakega polovico. »Paket serija Z« 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč, in sicer: Z-l 130—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250.— in Z-5 300.— din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler traja zaloga. Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem RAZPOŠILJALNICA KOSMOS, Maribor, Razlagova ulica 24/H.
MALA OZNANILA Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane 1 din. (Preklici, Poslano, Izjave pa 2 din za besedo.) Davek se zaračunava posebej: do velikosti 20 cm3 1 din, do velikosti 50cms din 2"50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še 5 din. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja.	Prodam posestvo 28 oralov, lep sadonosnik, njive, travniki, gozdovi, v dobrem stanju. Franc Senekovič, Zg. Voličina 31, Sv. Rupert, Slovenske gorice. 702	
	Stanovanjska hiša z delavnicami v sredini mesta Maribora se takoj ugodno proda. Vse nadaljnje informacije pri g. Jože Drevenšek, Ma-rlbor-Krčevina, Praprotnikova ulica 10. 704	
	RAZNO:	
SLUŽBE:		
	Birmanske ure kupite dobro in poceni pri grajskem urarju v Mariboru. 615	
Sprejmejo se učenci za orglarsko šolo. Dopisi: Cerkveno-giazbeni tečaj, Vinica-Ormož. 696		
	Kmetje! Nudi se vam velika priložnost za nabavo novih kos vseh velikosti in tip po ugodni ceni pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Pohitite, sedaj je še čas! 697	
Treznega majerja s petimi delovnimi močmi išče Dvoršak, Kamnica 84 pri Mariboru. 691		
Dekle do 20 let za pomoč v trgovini in gospodinjstvu iščem. Ponudbe poslati s prepisom zadnjega šolskega izpričevala na upravo pod »Maribor 694«.		
		
		
	Sedem kompletnih okenskih podbojev (Fenster-stock) s krili zastekleni po nizki eeni na prodaj. E. Zelenka, Maribor, Ulica 10. oktobra 5. 701	
Sprejmem poštenega hlapca na majhno posestvo, ki opravlja vsa dela. Vprašati: postaja Slivnica. 690		VI potrebujete preden pa kupite, si oglejte veliko izbiro OBLEK, KLOBUKOV, PERILA, NOGAVIC, PLAŠČEV itd. v novi modni trgovini
Zdravo, kmečkih del vajeno, vestno deklo takoj sprejme župnišče Muta. 689	Firnež, barve, lake, čopiče itd. kupite poceni pri Franjo Hanl, Maribor, Orožnova ulica 8, nasproti Mestne hranilnice. Prepričajte se pred nakupom! 663	
Vuk Franc se želi izučiti za krojača ali mesarja z vso oskrbo. Krtinče 42, p. Podplat. 692		
	Podpisani naznanjam, da imam v svoji trgovini rezan les, cement, apno, trboveljski premog po	„t AM A" Maribor, Jurčičeva 4 Prost ogled! 423
Služkinja z desetletnim spričevalom išče službo.		
Vešča vsega kmetijskega ln vrtnega dela. Naslov v upravi. 700	dnevni ceni na prodaj. Se priporoča Miha Bren-čič, trgovec, Ptuj, Ormoška cesta 3. 647	
Majerja z družino potrebujem. Takojšen nastop. Franc Koželj, Bukovžlak, Teharje. 667	Cepljeno trsje ln korenjake prodaja Turin, Mo-draže, p. Studenice pri Poljčanah. 362	
Pridnega močnega fanta, ki Ima veselje do ko-vačke obrti, sprejme Matej Bregant, Orehova-vas. 674	Nogavice (lastni izdelki, znižane cene), pletenine, perilo kombineže, volna, rute, odeje, koče, platno, obleke itd. Trgovina »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 636	
		Vse različne tiskovine illllllllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIW naročajte v Tiskarni sv. Cirila — Maribor
Albumi, spominske knjige v veliki izbiri in po ugodnih cenah v Tiskarni sv. Cirila — Maribor, Ptuj	Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogrcov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptnju. Cenik zastonj! 114	
H M I tflk t Velika odprodaja manufakturnega blaga radi odselitve! Prodajamo 10—20% ceneje 1H| M V gRj I IJI nI JL VF • od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v ČESKIMAGAZfiM M: R,	l
MARIBOR (pri glavni policiji). Ne zamudite prilike, dokler še traja zaloga! 679 S^iiSSSgSJSSSiSS£3£3f
Hranilnica DravshcDanovinc Maribor
Centrala: Maribor
v lastni novi palatt no oglu Gosposke-Slovenshe ulice.
Podružnica: Cclfc
nasproti poste, prej lulnosta-iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice ln tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
KLOBUKE
moške po din 42.—, 52.—, 72.— otroške po din 30—, 34.—, 42.—
OBLEKE
PERILO, ČEVLJE, NOGAVICE
itd. kupite najugodneje pri 422
JAKOB LAH
MARIBOR — GLAVNI TRG 2
G! T ARE
Kupujte pri naših inserentlh 1
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kilne pase
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam ln znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge ln roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam Izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah. Fr. Podgoršeka nasledniki
Fran Bela, bandažist, Maribor, Slovenska ul.7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	526
Želite dolgoročno POSOJILO na hišo ali posestvo, obrnite se na	665
BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40.
Dobro blago
še po stari ceni dobite pri TRPINU, MARIBOR, VETRINJSRA ULICA 15. 574
VZAJMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI ♦
ZAVARUJE.
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
najbolje In naj varneje pri
SpoflnteStafersM ljudski posojilnici
Gosposka ulica 23 f !*l(H°U)0ril Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga -z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000 —.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru
Dravska Jolina
Matija Munda, prost v Dravogradu!
Iz zgodovine Dravograda
Dravograd je bil že v dobi stare Avstrije pomemben trg, najvzhodnejši v takratni koroški deželi. Njegovo trgovsko zaledje je na eni strani tvorila Labotska dolina s Št. Pavlom, Št. Andražem, nekdanjim sedežem La-vantinske škofije, in Wolfsbergom, katerega z Dravogradom veže cestna in železniška zveza, na drugi strani pa Mežiška dolina in železniška zveza čez Pliberk v Celovec, s sedežem škofije, h kateri sta do prevrata spadala tudi Dravograd in Mežiška dolina. Po koroškem plebiscitu in končni določitvi meje je Dravograd osamel. Bližnja meja mu je prerezala dovodne in odvodne žile, treba je bilo dobrih deset let, preden je navezal življenjske stike z bivšimi štajerskimi kraji proti Mariboru po Dravski dolini in proti Slovenjemu Gradcu in Celju po Mislinjski in Savinjski dolini in se tako prerojen in utrjen priključil svobodni Sloveniji, za katero predstavlja danes branik, ki čuva nad našo severno mejo. S priselitvijo vseh važnejših upravnih uradov, zlasti okrajnega načelstva in davkarije, je v zadnjih letih postal Dravograd res središče dravograjskega okraja in si tako zagotovil razvoj za bodočnost.
Kakor ugotavlja Mravljak v svojem zgodovinskem opisu Dravograda, beremo prvič v zgodovini ime Dravograd — Traberk že leta 1161. V tem času so bili gospodarji dravograjskega okoliša graščaki Dravograjski ali Trušenjski, ki so si na griču nad sedanjim Dravogradom sezidali svoje gradove, katerih razvaline so še danes vidne. G. dr. Sušnik je odlomek te grajske zgodovine opisal v lepi romanci o koroški roži Adelajdi — romanca je izšla v božični prilogi »Slov. gospodarja« leta 1938.; g. Anton Brumen jo je celo dramatiziral in so jo zadnji čas že igrali na nekaterih slovenskih odrih — ki je, preoblečena v meniha, rešila svojega ljubljenega soproga iz turške sužnosti. Pod temi gradovi se je počasi začel razvijati trg Dravograd, zlasti po letu 1150., ko je Ortolf Trušenjski s pomočjo podložnih tlačanov začel zidati dravograjske gradove. Naselbina pod gradom se
že leta 1180. imenuje kot trg. Omenja se tudi že most čez Dravo pod gradom, pri katerem se je pobirala za graščaka mostnina, katere so bili oproščeni samo gospodje iz šentpavel-skega samostana. Promet je že takrat moral biti prav živahen, saj so bili dani vsi pogoji za to: edini večji kraj ob deželni meji, ležeč ob podravski cesti s prehodom v Mežiško, Mislinjsko in Labotsko dolino. Tako se je skozi ves srednji in novi vek razvijal in ra-stel Dravograd s trškimi pravicami in s trškim rihtarjem na čelu, podložen cerkvi in graščini, vse do leta 1849., ko so z novim občinskim zakonom bile ustanovljene svobodne občine s samostojnim delokrogom. Danes druži velika dravograjska občina skupaj pet župnij: Dravograd, Ojstrico, črneče, Libeliče in Št. Peter na Kronski gori, tako da je trg sam zadostno povezan s svojo okolico.
Tudi v cerkveno-upravnem pogledu ima Dravograd svojo lepo zgodovino za seboj. Že leta 1170. je grof Kolon Trušenjski v razvijajoči se naselbini pod gradovi sezidal cerkvico, posvečeno sv. Vidu. Cerkev stoji še danes sredi trga Dravograd, sedaj kot podružnica, in predstavlja tako enega najstarejših stavbarskih spomenikov. Henrik, gra-ščak dravograjski, je pa leta 1237. dosegel pri solnograškem nadškofu, da se je sedež prvotne župnije, ki se je raztezala od Rude na Koroškem pa do Št. Ožbalta ob Dravi, prenesel iz Labota v Dravograd. Zadevna listina je bila izdana 8. marca 1237. (Leta 1937. smo obhajali 700 letnico ustanovitve dravograjske župnije.) Dravograjski gospodje so novo župnijo tudi primerno dotirali, tako da je moglo od dohodkov živeti šest na-darbinarjev-duhovnikov. Istim je prepustil graščak tudi svojo hišo v trgu, sedanjo Pir-tovšekovo hišo, ki nosi na pročelju še danes lepo fresko presvete Trojice. Istočasno je nadškof povzdignil novo ustanovljeno župnijo v proštijo in določil, da biva in deluje tukaj kapitelj šestih duhovnikov-kanonikov, ki naj oskrbujejo dušno pastirstvo v vsej obsežni župniji. Prvi član kapiteljna je bil proštov vikar, drugi kanoniki pa so bili obenem župniki sedanjih sosednih župnij, eden v Labotu, drugi na Ojstrici, tretji na Muti, četrti v Maren-bergu, peti pa doma. Ostala organizacija ka-
PODLISTEK
Januš Goleč:
Odločilne občinske volitve
Ban dr. Marko Natlačen je počastil pred dvema letoma kmečki tabor na Remšniku v marenberškem okraju ob severni meji. Gosp. ban je nagovoril obmejne Slovence ob tej priliki pomenljivo in je pohvalil zlasti Remš-ničane, kar se tiče njihove neustrašene zavednosti že v hudih časih pod rajno Avstrijo. Zavedni Remšničani so vzdržali ter odbili svojčas vse navale »Siidmarke« ter »Schul-vereina« in jih nista mogla podjarmiti in po-janičariti ponemčevalno nasilje ter prefriga-nost.
V zadnjih resnih časih zaslužijo še živeči remšniški obmejni borci, da se zabeleži in ohrani poznejšim rodovom v spomin one v narodnem oziru odločilne občinske volitve decembra leta 1911., katere so za vedno zajezile val nemštva.
Ponemčevalno delo
Iz predvojnih let je znana poleg Št. Ilja s Slovenskimi goricami tudi Dravska dolina, katero so obdelovali Nemci z vsemi silami, da bi jo ponemčili. Po raznih postojankah so stavili šulferajnske šole. Kjer ni šlo z usilje-njem nemščine po šolah, tamkaj so kupovali od zadolženih kmetov hribovska posestva, katera so nazivali hoube. Na hubah so imeli svoje majerje in ti so bili priganjači za nem-škutarske tabore.
Na Remšniku n. pr. ni šlo s šulferajnsko šolo, ker ne bi bili dali domačini dovoljnega števila otrok v ponemčevalnico. Nemci in nem-škutarji so pač kupovali pod roko in na dražbah posestva in na ta način so se skušali za vsako ceno vtihotapiti v občino. Nemšku-tarski občinski zastop bi bil dovolil brez vsega šulferajnsko šolo in po par letih bi bila padla v nenasitno germansko žrelo poleg Sv. Primoža nad Muto najbolj zanesljiva slovenska trdnjava — Remšnik.
Hvala Bogu se to ni zgodilo, ker je odločnost Remšničanov Marenberžanom zaprla vrata v občino in so opustili po odločilnem porazu pri občinskih volitvah leta 1911. vse nadaljnje napadalne poskuse.
Kako je prišlo do sijajne slovenske zmage, naj pojasnijo naslednje vrste.
Razmere pred volitvami
Pisec naslednjega spomina iz narodnih bojev je bil tri leta pred izbruhom svetovne vojne mlad kaplan na Remšniku, kjer je bil za župnika poznejši in danes že upokojeni za-vrčki g. dekan Anton Podvinski, kateri preživlja zasluženi pokoj na Gorenjskem.
Že davno blagopokojni remšniški g. župnik Jurij Zmavc in Podvinski sta v tej župniji tako populila nemškutarski plevel, da je ostala velika občina odločno slovenska, dasi je bila okrog in okrog obdana od nemšlcutarskih občinskih zastopov. Vsem pritiskom kljubujoči narodni otok je bil trn v peti premožnim nemškim in nemškutarskim Marenberžanom. Od-
piteljna nam je neznana. Kapitelj je obstajal v Dravogradu nekako do 17. stoletja, ko je proštov namestnik dekan Obser postal privrženec luteranstva. Zgodovinar Hohenauer celo trdi, da je bil kapitelj sekulariziran leta 1620., ker se je javno priznaval k novi veri. Z ustanovitvijo sosednih samostojnih župnij je kapitelj izgubil tudi svoj pomen. Danes je od nekdanjega kapiteljna ostal prošt sam z dvema sistemiziranima kaplanskima mestoma, ki pa sta trenutno obe nezasedeni.
Prošt sam običajno niti ni stanoval v Dravogradu, ampak je imel svoj sedež v Št. Jan-žu na Mostiču (Brucki) na Koroškem. Prav redko je prihajal v Dravograd, saj je tukaj opravljal njegove dolžnosti njegov namest-nik-dekan kot šef kapiteljna. Celo proštiji vtelešene župnije je podeljeval dekan s kapi-teljnom. Šele po razpustu kapiteljna so dravograjski prošti stalno stanovali v Dravogradu. Samo šest poslednjih je v Dravogradu pokopanih, po rodu sami koroški Slovenci.
Sedanja proštijska cerkev v Dravogradu, posvečena sv. Janezu apostolu in evangelistu, je za 150 let mlajša od prvotne župnijske, sedaj podružnice sv. Vida v trgu. Sedanja proštijska cerkev se prvič imenuje leta 1386. Najbrž je približno v tem času bilo pozidano tudi poslopje sedanje proštije.
Od ustanovitve leta 1237. pa do leta 1859. je bila dravograjska župnija sestavni del la-vantinske škofije. Tega leta je bila dodeljena krški škofiji v Celovcu, od leta 1919. pa spada spet pod lavantinsko škofijo. Po prevratu je bil nekaj časa v Dravogradu celo generalni vikariat za vse iz krške škofije Jugoslaviji pripadle koroške župnije.
In rod, ki biva tod, je v duši čvrst in zdrav, a krvavo potreben narodnih buditeljev, vzgojiteljev in vodnikov, predvsem duhovnikov in učiteljev, ki bodo z nacionalno vzgojo še bolj razredčili one zapeljane, ki izven svobodne Jugoslavije iščejo svojo obljubljeno deželo, ta narod vsaj z mlajšo generacijo, ki sedaj prihaja v življenje, moralno in versko tako dvignili, da bo iz Dravske doline izginilo das einfache Christentum«, ga prosvetno t ¿gojili, da bo vzljubil knjigo in slovenski časopis, in z denarjem, ki mu ga prinaša gozd, znal gospodariti v korist svojega doma in svoje družine.
Gospod, ta rod zasluži, da mu daš pomlad veselo.
pirali so skozi leta svoje listnice ter mošnje, izmetali so poleg tega še toliko Siidmarkine-ga denarja, da so pri občinskih volitvah leta 1911. računali s prav sigurno zmago v vseh treh razredih po tedaj veljavnem volilnem redu za občine.
G. Podvinski se je zaveda i oo padla občina, pride nemška šola
in Zci <-.j nemške pridige itd. Ako bi se bil lotil a r icije po časopisju, bi bil izgubljen. V tfc . letih borni hribovski narod ni bil bogvekaj naročen na tednike. Za primer pa, da bi bil prinesel »Slov. gospodarle eno opozorilo, naj se pokažejo Remšničani tudi pri teh volitvah neomajni hrasti, bi bili Marenberžani nastlali vso župnijo z vsemi grožnjami ter lažmi, katere bi bile tiskane z debelimi črkami.
Vsaka tiskana agitacija od slovenske strani bi bila razkrila zanimanje za volilni boj in s tem bi že bila zasigurana zmaga Nemcem, kateri bi se ne bili plašili nobenega nasilja, ker je bila oblast itak na njihovi strani.
V poštev je prišla edino le ustna agitacija od volilca do volilca, tako zaupno, da bi zanjo Marenberg sploh ne zvedel.
Pri tej najbolj preprosti agitaciji sem prišel v poštev samo jaz, ki sem bil tedaj gibčnih nog; medtem ko je g. župnika privijal posebno v zimskem času protin in niti prav hoditi ni mogel.
Sneg dobrodošel obema taboroma
Občinske volitve na Remšniku so bile razpisane za deffmber 1911.
Posesano gibanje v marenberškem okraju
v času od 1. januarja do 31. marca 1940
Kupil (ali pridobil) si je:
Lipnik Peter in Ana, Sp. Kapla, od Donik Marije in Franca, Sp. Kapla, zemljišče 55 k. o. Kapla. Cena: 8000 din, preskrba in renta 100 din letno.
Dobrina Ivana, Zg. Muta, od Knoi Elizabete, Zg. Muta, zemljišče 53 k. o. Muta. Cena: 2000 din.
Črešnik Marija, Vuzenica, od Črešnika Franca, Vuzenica 104, zemljišče 7 k. o. Vuzenica. Cena: 12.000 din. (Po ženitni in dedni pogodbi od 5. avgusta 1939.)
Vraber Marija, Sp. Kapla, od Vraberja Antona, Spodnja Kapla 97, zemljišča 41, 112 in 121 k. o. Sp. Kapla. Cena 150.000 din.
Gros Anton in Iledvika, Zg. Vižinga, od Hainc Vinka in Marjete, Zg. Vižinga, zemljišče 78 k. o. Zg. Vižinga. Cena: 15.750 din in prevzem dolga.
Erjavc Julijana, Sv. Primož, od Naglica Viktorja, Sv. Primož I, zemljišče 4 k. o. Sv. Primož I in 44 k. o. Sv. Jernej. Cena: 24.000 dinarjev.
Grizold Barbara, Sv. Janž, od Kolar Franca in Katarine, Sv. Janž I, zemljišče 77 k. o. Sv. Janž I. Cena 800 din.
Cerkev sv. Jurija, Remšnik, od Hiter Alojza in Genovefe, Remšnik, zemljišče 55 k. o. Remšnik. Cena 35.200 din.
Rižnik Tomaž in Frančiška, Sv. Janž, od Rižnik Urše, Sv. Janž I, zemljišče 32 k. o. Sv. Janž I. Cena: 39.000 din. (Po ženitni in dedni pogodbi z dne 30. junija 1939.)
Rudolf Peter in Marija, Sv. Danijel, od Rudolf Gregorja in Jožefe, Trbonje, zemljišče 51 k. o. Sv. Danijel. Cena: 68.000 din. (Po izročilni pogodbi z dne 29. sept. 1938.)
Galer Marjeta, Gmajna pri Slovenjem Gradcu, od Ribiča Jakoba, Sv. Primož I, zemljišče 17 k. o. Sv. Primož in 37 k. o. Pernice. Cena: 24.000 din]
Otič Miha in Elizabeta, Trbonje, od Glas Karla in Marije, Trbonje, zemljišče 49 k. o. Trbonje. (Priposestvovano 13. oktobra 1939.)
Kupljen Valentin in Zofija, Trbonje, od Smolar Ivana in Neže, Trbonje, zemljišče 50 k. o. Trbonje. Cena: 4000 din.
Prasnic Ferdinand, Brezno, od Folmajerja Alojza, Brezno, zemljišče 101 (Folmajer) in
Največ^ je pripomoglo do zmage nebo, katero je izsulo po hribih in grabah 14 dni pred volitvami tako na debelo snega, da je bil tako rekoč onemogočen promet iz ene grabe v drugo, kaj šele, da bi si bil upal kak agitator iz Marenberga po vrhih obširne remšniške občine.
Nemškemu in slovenskemu taboru je bil žezkolenski sneg dobrodošel. Marenberžani so itak imeli odločilno besedo radi svojih hub v prvem in drugem razredu. V tretjem razredu so hoteli na konja s svojimi majerji in kaj-šlerji. Z vso sigurnostjo so računali, da se radi vremenske neprilike zavedni in starejši Rem-Sničani volitev sploh ne bodo udeležili. Nemci bodo prikobacali s svojo gardo, Slovencev ne bo in Remšnik bo smuknil brez truda in boja v nenasitno nemško malho!
Tak je bil položaj, ko me je poslal 14 dni red volitvami g. župnik v visoki sneg, da oljše posestnike pridobim za sigurno osebno udeležbo, od manjših in manj zavednih pa poberem pooblastila.
Snega je bilo toliko, da bi sam ne bil zmogel prenaporne poti niti preko prve grabe. Moral sem si poiskati spremljevalca, da bo gabal nekaj časa eden sneg na čeloma ter Btopal drugi za njim, ter obratno.
Za spremstvo mi je pridobil g. župnik že rajnega Hartmana, kateri si je bil ravnokar pozidal ne daleč od fare malo pekarijo in je bil mož najboljših let ter mu je bila dobro znana vsaka steza, hiša, bajta ter kajža s prebivalci vred. Hartman je vzel s seboj poleg dolge
100 k. o. Brezno (Prasnic). (Po menjalni pogodbi z dne 11. decembra 1939.)
Paviič Martin in Eliza, Trbonje, od Smolar Ivana in Neže, Trbonje, zemljišče 35 k. o. Trbonje. Cena: 3500 din.
Germut Gregor, Radlca, od Germut Marije, Radlca, zemljišče pol vi. št. 29 k. o. Radlca. (Po pris. listini z dne 31. januarja 1940.)
Hauzer Avgust, Sv. Janž, od Hauzerja Alojza, Sv. Janž I, zemljišče pol vi. št. 25 k. o. Sv. Janž I. (Po pris. listini z dne 31. januarja 1940.)
Altbauer Marija, Brezni vrh, od Reka Franca, Brezni vrh, zemljišče pol vi. št. 29 k. o. Brezni vrh. (Po pris. listini z dne 19. januarja 1940.)
Štruc Anton, Sp. Kapla, od Pokeržnik Antona in Kristine, Sp. Kapla, zemljišče 20 k. o. Sp. Kapla. Cena: 15.000 din.
Doler Veronika in Anton, Dravče, od Ro-gina Marije, Dravče, zemljišče 17 k. o. Dravče. Cena: 80.000 din. (Po izročilni pogodbi z dne 27. oktobra 1939.)
Korn Marija, Zg. Vižinga, od Korn Julija, Zg. Vižinga 35, zemljišče 46 in 47 k. o. Zg. Vižinga. Cena: 7500 din. (Po delilni pogodbi z dne 18. julija 1939.)
Pušnik Ivan, Janževski vrh, od Pušnik Antonije, Brezni vrh, zemljišče pol vi. št. 84 k. o. Brezni vrh. Cena: 3000 din. (Po darilni pogodbi z dne 12. decembra 1937.)
Pušnik Julijana, Brezni vrh, od Pušnika Ivana, Brezni vrh, zemljišče pol vi. št. 84 k. k. Brezni vrh. Cena: 6000 din.
Žavcer Blaž in Angela, Brezni vrh, od Pušnik Ivana in Julijane, Brezni vrh, zemljišče 84 k. o. Brezni vrh. Cena: 14.000 din.
Pažek Amalija, Kozji vrh, od Pažek Elizabete, Kozji vrh, zemljišče pol vi. št. 22 k. o. Kozji vrh. Cena: 14.000 din. (Po izročilni pogodbi z dne 11. februarja 1939.)
Mori Jakob, Sv. Danijel, od Morija Jožefa, Sv. Danijel, zemljišče pol vi. št. 46 k. o. Sv. Danijel. Cena: 48.000 din. (Po izročilni pogodbi z dne 30. oktobra 1939.)
Nedoletna Gros Justina, Zg. Vižinga, od Gros Hedvike, Zg. Vižinga, zemljišče pol vi. št. 69 in 78 k. o. Zg. Vižinga. Cena: 8000 din. (Po izročilni pogodbi z dno 21. jan. 1939.)
»Bajta«, r. z. z o. z., Maribor, od Tomasi Marte, Vicman Vilhelmine in Miglič Katari-
planinske palice cekar, ki je bil edina vaba in brez katerega bi tudi jaz ne bil pridobil za slovensko sveto stvar najbrž nobenega volilca.
Hartmanov cekar
Na hribovitem Remšniku je bilo v predvojnem času takole: ako se je bližal nenapovedano kakemu domu duhovnik, je ženski svet odklopotal na podstrešje hiše, moški so se pa potuknili kam v hlev ali kam drugam, da ni bilo na prvi pogled žive duše pri hiši. Moral si dolgo čakati, da se je hišna gospodinja na dilah preoblekla ter se počasi primuzala v izbo. Po dolgoveznem govorjenju semtertja si lahko nagovoril mater, da je ona priklicala gospodarja, s katerim si se lahko razgovoril, zakaj si ga obiskal in :aj da hočeš od njega. Hartman je bil obče poznan domačin s ce-krom in ta je že od daleč oznanjal, da pride cekar v poštev samo za gospodinje, katere so imele v nedostopnem času jajca na prodaj.
Jaz sem moral daleč zaostajati za Hart-manom, kakor hitro je bila kaka hiša z volil-cem na vidiku. Spremljevalec je moral zaplesti in zatopiti domače v jajčjo kupčijo, da sem lahko stopil od daleč nevidno na sredo izbe, iz katere mi nikakor ni mogel več uiti gospodar.
Hartmanov cekar je rodil za Slovence še to dobro, da je bil enkrat v hiši s to vabo presenečeni ženski svet odločno na moji strani. Za primer, da bi bil imel ače kake pomisleke proti podpisu pooblastila ali obljubi osebne volilne udeležbe, bi ga bil ženski svet
ne, Ribnica, zemljišče 134 k. o. Hudi kot. Cena: 9000 din.
Vraber Anton, Sp. Kapla, od Lep Franca in Jožefe, Sp. Kapla, zemljišče 147 k. o. Sp. Kapla. Cena: 6550 din.
Tertinek Franc, Sv. Ožbalt, od Tertinek Ivane, Vurmat, zemljišče 146 k. o. Sp. Kapla. Cena: 6000 din.
Draksler Friderika, Zg. Muta, od Draksler-ja Edvarda, Zg. Muta, zemljišča 29 k. o. Zg. Muta, 20; 21 in 54 k. o. Sv. Jernej. Cena: 30.000 din, dosmrtno stanovanje in renta 1000 din letno. (Po pris. listini z dne 10. februarja 1940.)
Planšak Ivan, Sp. Vižinga, od Mlinaric Elizabete, Sp. Vižinga, zemljišče 47 k. o. Sp. Vižinga. Cena: 43.000 din.
Falant Friderik, Zg. Vižinga, od Falanta Martina, Zg. Vižinga, zemljišče 53 k. o. Zg. Vižinga. Cena: 20.000 din. (Po pris. listini z dne 9. marca 1940.)
Arnold Elizabeta, Hudi kot, od Arnold Jožefe, Hudi kot, zemljišče 9 k. o. Hudi kot. (Po pris. listini z dne 9. marca 1940.)
Perjat Antonija, Remšnik, od Perjata Ivana, Remšnik, zemljišče 3 a k. o. Radlca. (Po pris. listini z dne 9. marca 1940.)
Posestfno gibanje v okolici Dravograda
V okolici Dravograda so v zadnjem času prešli iz tujih v domače roke trije gradovi z velikimi posestvi:
1.	Hirschlerjevo veleposestvo z razvalinami dravograjskih gradov, katero se razteza od Dravograda pa do državne meje na Košenja-ku z velikanskimi gozdovi in 15 kmetijami, je kupil g. Kocič, polkovnik v Beogradu, in njegova žena Olga, roj. Goli, hčerka industrijalca v Dravogradu.
2.	Kirchnerjevo graščino v črnečah so kupile šolske sestre iz Slovenske Bistrice in odprle tam banovinsko vzgajališče za odrasla dekleta. Posestvo samo je bilo deloma raz-parcelirano in so posamezne parcele poleg šolskih sester pokupili domačini.
3.	Največjo in najlepšo graščino ob železnici malo pred dravograjskim kolodvorom z imenom Buchenstein — Bukovje pa je z vsem velikim gozdnim zemljiščem pred kratkim kupil lesni trgovec g. Ivan Veržun iz Meže.
«aa^MMHMH^aaBaaa^BKMMMMii mi m MI sa
tako prijel, da bi se bil moral vdati. Remšni-čane pa je poleg drugih dobrih lastnosti di-čila še ta, da so držali dano obljubo in bi jih ne bil pretental noben Marenberžan več.
Agitacija od volilca do volilca je bila zelo utrudljiva samo radi visokega snega. Končana je bila par dni pred volitvami in je obetala zmago v vseh treh razredih, če se ne bo zataknilo kaj nenavadnega ter nepredvidenega.
V jutro na dan volitev
Na dan volitev sta bila uverjena vsak tabor zase, da bo zmagal, in sicer samo radi izrednih snežnih težkoč in ovir.
Komaj je razsvetlilo sonce hribe ter grabe, že so prisopihali k Sv. Juriju na Remšnik v dolgi, dolgi procesiji marenberški volilci za prvi in drugi razred, za njimi pa tretjerazredna raja majerjev in kajšlerjev.
Preprosti možje — volilno orodje nemške gospode — so bili otovorjeni s težkimi nahrbtniki, o katerih nismo vedeli, kaka presenečenja prikrivajo.
Gospodje volilci so bili oznojeni, da se je kar kadilo od njih, utrujeni in so koj odce-petali v volilni lokal, kateri je bil v obeh gostilniških prostorih pri »Virtu« prav pri žup-ni cerkvi.
Volilni komisar je bil še danes v Sloveniji v pokoju živeči upravitelj šole na Breznu. Orožnika ni bilo nobenega.
Raca na vodi, je bila gospoda iz nasprotnega tabora s svojim podložnim spremstvom
Pregled župnij
DRAVOGRAD
Fare v naši dekaniji in naši dušni pastirji
Dravograd ali po domače in po starem Tra-berk. Župnija je bila ustanovljena leta 1237., proštija pa 8 let pozneje. Prošt dravograjski je od leta 1936. gospod Matija Munda, rojen 8. februarja 1904. pri Sv. Tomažu pri Ormožu.
črneče so bile nekdaj libeliška podružnica. Župnija je bila ustanovljena šele leta 1891. Župnik je bil od 1. 1907—1940. gospod Jožef Rozman, rojen leta 1870. v Šentjurju pri Celovcu. Provizor je zdaj gospod Alojzij Drvo-del, rojen 22. junija 1899. v Črni pri Preva-ljah. — V tej župniji je tudi slovita božja pot pri Sv. Križu, ki jo je 11. maja 1851. blagoslovil škof Anton Martin Slomšek.
Libeliče so prastara župnija. Župnik je gospod Anton Vogrinec, rojen leta 1873. v Šentvidu pri Ptuju; že 38. leto pase libeliške duše.
Ojstrica. Cerkev so zidali pred 500 leti kot dravograjsko podružnico. Ojstriške duše pase gospod Franc Šmon, rojen leta 1907. pri Svetem Juriju pod Taborom.
MARENBERG
Naše fare in naši župniki
Marenberg. Cerkev so zazidali pred kakimi 600 leti, podružnico na Gornji Vižingi leta 1792., Sv. Tri Kralje leta 1732., Sv. Janeza na Radiu leta 1735. in cerkev sv. Martina na Sp. Vižingi leta 1702. Dekan je od leta 1928. gospod Janez Messner, rojen 14. maja 1890. na Muti.
Brezno. Cerkev stoji tu že več ko 800 let. Naše duše pase od leta 1936. gospod Ivan Mak, rojen leta 1896. v Velenju.
Sv. Jernej nad Muto. Cerkev je bila sezidana leta 1382., leta 1623. je pogorela, leta 1625. so jo na novo postavili.
Kapla. Cerkev je stara že okoli 600 let, župnija pa je bila ustanovljena leta 1795. Od leta 1921. župnikuje tu gospod Vincenc Lo-vrenčič, rojen leta 1877. pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. — Tu je doma mil. g. dr. Maksimilijan Vraber, apostolski protonotar, stolni prošt lavantinski.
Muta. Cerkev je bila posvečena leta 1690. Župnik je od leta 1935. gospod Janez Brez-
presenečena, ko je prestopila prag krčme, katera je bila zasedena od moških, na kojih prisotnost ni računal niti eden Marenberžanov.
Razočaranju na prvi pogled je bil vzrok, da nosači niso smeli izložiti za kuhinjo v nahrbtnikih prenešenih dobrot, s katerimi so nameravali omastiti in zaliti zmago njihovi gospodje.
Volitve
Osebna navzočnost vseh slovenskih volil-cev za prvi in drugi razred, s katerimi ni računalo rtemštvo, celi šop pravilno podpisanih pooblastil za tretji razred, je poučil gospode iz Marenberga, da so se zaman potrudili v tako visokem snegu na Remšnik.
Volitve so potekale skraja mirno in na zunaj vidno razdraženi volilci »gosposkega naroda« niso očitno kazali nejevolje, presenečenja ali kakega razpoloženja za nasilje ter razgrajanje.
šele seštevanje oddanih glasov za prvi razred je pognalo bombo razdraženosti med tako bridko presenečene. Manjkal jim je v tem razredu samo en glas.
Bog znaj kolikokrat je seštel komisar oddane glasove, a eden je bil preveč na slovenski strani in ta je zapečatil nemški poraz celo v prvem razredu. Nejevolja g. komisarja je prikipela do nerazsodnosti. Glasno je zakričal: »Prokleto, sami smo krivi! Zjutraj sem prosil gospoda Sonsa (res nemški in že davno rajni veleposestnik in gostilničar na Breznu ter protestant): pojdi z menoj na volišče!
nik, rojen leta 1895. pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
Sv. Leon, papež, je bil na Muti
Na Sp. Muti je cerkvica sv. Janeza Krstni-ka. To je ena najstarejših cerkvenih stavb na Slovenskem. Dne 19. aprila smo obhajali god sv. Leona IX., papeža. Ta papež je pred 900 leti hodil skozi Dravsko dolino in je bojda posvetil to cerkvico sv. Janeza.
Sv. Ožbalt ob Dravi. Cerkev je iz leta 1812., župnijo pa upravlja od leta 1933. gospod Janez Krušič, rojen 25. maja 1890. v Mengšu.
Pernice. Cerkev je stara čez 400 let. Župnijo upravlja ojstriški gospod.
Remšnik. Cerkev je bila zazidana leta 1201. Župnik je od leta 1920. gospod Vid Pavlič, rojen leta 1887. v Št. Vidu na Planini.
VUZENICA Naše fare in naši župniki
Vuzenica. Tu je stala cerkev že pred 1100 leti. Župnija je znamenita tudi zaradi tega, ker je bil tu za župnika poznejši škof Anton Slomšek. Župnija nosi častitljivi naslov »nad-župnija«. Nadžupnik in dekan je od leta 1927. gospod Karel Hiittner, rojen leta 1868. na Češkem.
Sv. Anton na Pohorju. Cerkev je bila zazidana leta 1684., leta 1874. je pogorelo; zopet zazidana je bila leta 1877. in naslednje leto posvečena. Je romarska cerkev. — Župnijo upravlja gospod Anton Cafuta, rojen leta 1895. pri Sv. Andražu v Halozah.
Sv. Primož na Pohorju. Prvotna cerkev je bila sezidana leta 1425., sedanja pa leta 1789. Od leta 1920. vodi župnijo gospod Ivan Doli-nar, rojen leta 1881. v Grižah.
Ribnica. Cerkev je stara okoli 600 let. Župnik je od leta 1932. gospod Alojzij Vrhnjak, rojen leta 1893. v Pamečah.
Trbonje. Cerkev so zazidali leta 1642. Župnik je od leta 1933. gospod Ignac Malej, rojen leta 1889. v Šmihelu pri Pliberku.
Vuhred. Prvotna lesena cerkev je bila postavljena okoli leta 1690., sedanjo so zazidali leta 1884. Župnik je od leta 1935. gospod Ivan Leber, rojen leta 1895. na Ponikvi.
TURKI V DRAVSKI DOLINI
Turki so večkrat rogovilili po Dravski dolini. Leta 1494. so razdejali cerkev na Perni-
In kaj mi je odgovoril? Remšnik je slovenski in moj glas ne bo odločil! Sedaj pa imamo vraga, vse zavoljo neodpustljive brezbrižnosti enega,« se je hudoval g. komisar, preden je prešel na seštevanje za drugi in tretji razred osebno oddanih glasov ter predloženih pooblastil.
Ko je šlo za ugotovitev popolne zmage v teh dveh razredih, pa so se gospodje že toliko spozabili, da so me dvakrat vrgli iz volilnega lokala in so me opsovali z jajčim agitatorjem.
O Hartmanovem cekru z jajci so zvedeli šele na Remšniku na dan volitev. Niso me pustili k ugotovitvi zmage, katere niso mogli utajiti in tudi zapisnika si niso upali potvo-riti. Sklenili so samo priziv radi nasilja, katerega sem vršil s cekrom, v katerega sem kupoval navadna kurja jajca.
Po volitvah
Prihod na Remšnik iz Marenberga je bil na dan volitev sicer težaven, a vendar vesel, ker je obetal padec zadnje važnejše slovenske trdnjave na Radiu. Kdo bi naj popisal odhod po tolikem in za Marenberžane v vsem življenju največjem in najbolj bridkem razočaranju ?!
V nahrbtnikih so prinesli nosači svinjsko ter telečje meso in pitane kapune. Najboljšega vina je bilo bogznaj koliko steklenic. Povrh so bili v teh nahrbtnikih topiči ter smodnik za gromoviti razglas zmage. V enem nahrbtniku so ti kulturonosci prinesli s seboj
cah, leta 1532. so oplenili avguštinski samostan s cerkvijo na Muti, istega leta so opu-stošili cerkev na Remšniku in cerkev na Kapli ter požgali cerkev v Breznem.
Jos. Petrun, Sv. Lovrenc na Pohorju:
Pohorski kmei <er blagovno zadružništvo
Naš kmet ima svoje posebnosti, ki jih n. pr. pri dolinskih kmetih ne najdemo. Naša posestva so gozdna posestva. Gozd je središče, okrog katerega se suče vse gospodarsko in kulturno življenje naših kmetov.
Gozdno posestvo je vtisnilo pohorskemu kmetu svoj svojstveni pečat, ki dela ravno pohorskega kmeta takega, kot je. Ljudski pesnik Vodovnik ga je silno lepo označil, ko je zapel:
Ma žage in mline, visoke planine — tri pare volov in tolarjev stov.
Skomerski pesnik je sicer napisal to pesem za svoje kmete (za tako zvane »krvave« Po-horce), toda isto, prav isto velja za nas zelene Pohorce.
Pohorske gozdne kmetije so razsežne, na katerih so upoštevane neenakomerno razne panoge kmetijstva, v kolikor seveda dovoljujejo podnebne in zemeljske prilike, to je lega samega posestva itd. Ne smemo namreč pozabiti, da je glavni pridobitveni vir našega kmeta le gozd. Vse ostalo obdelovanje zemlje je pri nas težavnejše, ker smo pač v hribih, zaradi tega tudi več stane in pridelek ni niti po kakovosti niti po množini sorazmerno tak, kot ga vrže zemlja dolinskemu kmetu pri enakem obdelovanju. Gozdnega gospodarstva se torej oklene naš kmet z vso silo, ker le od lesa živi, istega proda, vse ostalo je le nekak nameček, ki je včasih le nujno zlo za kmetijo.
Izkoriščanje gozda je pri naših kmetih, ne oziraje se na vsakovrstno konjunkturo, nujna vsakoletna potreba. Gozd plača služabnike, davke, dediče, rojstvo, smrt in gostijo. Skratka, gozd je naš dobrotnik, naš prijatelj v hudih in dobrih časih.
Količkaj pametno in preudarno gospodai jenje je dvignilo v desetletjih naše kisattije, da je na njih zavladalo, rekel bi, blagostanje. To jasno spričujejo naši lepo urejeni kmečki
gnila jajca, s katerimi bi bili obmetali v nočni temi po zmagoslavni pojedini župnišče. Go-stilničarko so naprosili koj po prihodu za po-krivavke in drugo ropotijo za mačjo godbo vsem, kateri so si bili drznili oddati glas za v naprej propadlo slovensko stvar.
Našteti daleč in v visokem snegu prinešeni proslavni pripomočki so bili najdebelejši pljunki v lastno skledo!
Poraženi Nemci in nemškutarji niso ne jedli ne pili od dobrot, katere so prinesli s seboj. Nahrbtniki so odromali zavezani nazaj v Marenberg. Izpraznili so skrivaj le enega, kateri je prikrival gnila jajca.
V temi so se začeli razhajati posamič. Ko se je podal na umik z bojnega polja generalni štab, sem oddal dva strela v zrak iz lovske puške. Nobeden se ni ozrl, le eden je glasno priznal propast v dveh besedah:
»Pfui Teufel!«
*
Priziv proti opisanim občinskim volitvam je bil poslan na namestništvo v Gradcu, katero je volitve po dolgem oklevanju potrdilo v prilog Slovencem. Marenberžani so se spustili s pritožbo v drugo ter zadnjo inštanco, na ministrstvo. Ministrstvo na Dunaju je potrebovalo cela tri leta, preden je volitve potrdilo enkrat med vojno.
Hvala Bogu me je klicala vojaška dolžnost po razglasitvi mobilizacije leta 1914. koj na fronto, sicer bi še danes prebridko pomnil germansko maščevalnost radi odločilnega volilnega poraza v decembru leta 1911.
domovi, kateri padejo tujcu na prvi pogled v oči. Tako pravijo: »Na takem hribu pa tako lepe domačije!« Z blagostanjem je prišel tudi upravičen ponos, včasih kot izrodek, tudi tu pa tam bahaštvo, češ kaj mi imamo ...
Trden pohorski kmet je v normalnih časih res kot kralj na svojem posestvu. Če ne živi razkošno in potratno, lahko shaja, zlasti še, če ima les ceno. Oddaljenost kmetij, samozavest in neki pohorski ponos mu narekujejo, da se kolikor mogoče osamosvoji v vsem, da ima vse na svojem gruntu, da je čim manj odvisen od sosedstva. Dobro sosedstvo pa je pri naših kmetih še vseeno zelo upoštevano in cenjeno, kar se posebno vidi ob slovesnih prilikah, kakor so n. pr. ženitbe in pogrebi. Na sedminah in gostijah, kjer jih še prirejajo po starih navadah in šegah, ne manjka zadnjega mejača, dobrega soseda, ki je večkrat vrednejši od samega sorodstva.
Kljub lepim starim navadam, po katerih bi človek sodil, da je povezanost med našimi kmeti tako rekoč že vkoreninjena, pa se pri blagovnem zadružništvu kažejo zapreke in še precejšnje hibe. Velika večina kmetov se ne more ločiti od starega načina vnovčevanja svojega lesa. Seveda pomeni zadružni način prodaje lesa isto, kakor vzeti našemu kmetu pravico do najbolj častnega posla in znaka njegove samostojnosti in neodvisnosti.
Čas reže hitro ter neizprosno globoke brazde v sodobno gospodarsko življenje. Marsikaj se tako hitro preobrača in drvi mirno nas, da počasni nikakor ne morejo dohajati. Le redki so, ki imajo razen svojega obilnega dela na kmetiji toliko časa, da so vedno na tekočem. Pa pride zadružništvo s svojim tako lepim (krščanskim) naukom: »Ne vsak zase, nego vsi skupaj, drug za drugega!« V tem je ravno moč in tista nevidna sila zadružnega dela. Res je, da ni mogoče zadružne misli vsiljevati ljudem, če še za to veliko in lepo misel niso .dozoreli. Ne gre namreč nazadnje samo za to, koliko bomo pri zadrugi več dosegli pri ceni, nego gre za organiziran nastop kmeta, ki sam poedinec le bore malo kaj pomeni ali velja v očeh večjega lesnega trgovca. Kmetom je treba zadružne vzgoje ter nesebičnih, idealnih in poštenih pa tudi nekoliko sposobnih ljudi pri vodstvu zadruge, katerih ni strah začeti z delom, če so pri vodstvu zadruge količkaj spretni ljudje ter skupno rešujejo zadružno-trgovske zadeve, ni mogoče, da bi delo ne rodilo zaželenih uspehov.
Tudi v našem kraju smo začeli že pred leti s kmečko blagovno zadrugo. Od začetka nam je šlo kot otroku novorojenčku. Novorojenč-ka-zadrugo pa smo s1 no negovali in jo varovali vseh večjih pr; 3ljajev, zato smo rasli in se ob sodeloval. sposobnih in uvidevnih kmetov usidrali gremo korak za korakom naprej kljub temu, da so nekateri odpadli, ker se še niso znašli v zadrugi. Kolikor pa je ostalo zvestih in kolikor se nam je novih pridružilo, so globoko prepričani, da more tudi na Pohorju obstati gospodarska ustanova, ki sicer globoko posega v samostojno uveljavljanje našega kmeta. Časi narekujejo, da je taka ustanova nujno potrebna že danes, toda kako nujno potrebna bo šele jutri?!
Franjo čiček: Dve okrogli zgodbi z zelenega Pohorja
RUKUTA ALI ŽAFRANOV PEPI
Rukuta ali Žafranov Pepi je bil pohorski občinski revček, povsod doma in nikjer. Saj ste ga poznali, kajne? Dela mu ni bilo mar, raje je racal od hiše do hiše, si prepeval razne popevke in zavber dekline je imel od sile rad. Rukuta ali žafranov Pepi je bil srednje postave in vesele narave. Posebno rad se je zadrževal pri hišah, kjer so imeli šikana dekleta. Ako je vzel katero na piko, se je rad smukal okoli nje kakor zaljubljen golob na strehi ter ji neprestano gostolel:
»Ti si lepa rožica! Daro, daro!«
Oblačil se je kakor je pač nanesla prilika. Včasih mu je pod brado zmanjkalo srajce, včasih pa je na zadnji plati kazal boso kožo. Na glavi je rad nosil staro vojaško čepico in rad je čital časopise. Ali brati Rukuta ni znal. Zato je držal večkrat časnik narobe v veliko veselje prisotnih, ki so se pri tem imenitno zabavali. Kajti jim je Rukuta čital take, da so se držali za trebuhe.
Njega dni je našel Rukuta pod kostanji poleg ribniške cerkve veselo družbo fantov in deklet. Že od daleč jim je vpil: »Daro, daro, že vete, Zalaznikova Micka je maja! Tako me je lepo pogledala! Daro, daro!« Vsa družba se je zakrohotala.
»Zdaj ga bomo vlekli, kaj?« so dejali nekateri poredneži, toda Položnikova mati, ki je stala na pragu, je poklicala Rukuto k sebi: »Žafranov Pepi, bi rad mastnih štrukljev?« Rukuta si ni dal reči dvakrat. Pomlasknil je z jezikom. »Daro, daro, mati!« je pozdravljal Položnikovo mater. »Toto je pač daro jesti!«
Teden dni pozneje se je Zalaznikova Micka omožila na Prisnikov grunt in Rukuta si je izbral Podhostnikovo Plono za svojo. Takole je razlagal vaščanom:
»Daro, daro, grumska strela! Micka ni bila lepa rožica, ampak čisto navodna puža, kro-ta, jaz pa neumen later, terc, butelj! Z ve-drico je prišla po vado, jaz pa jo pri štepihu s pano po nagi! Daro, daro! A že vete, Pod-hostnikova Plona je maja? Kos kruha mi je dola in me lepo počohala po glavi. Rukuta, kod si pa hodil? mi je rekla. Daro, daro, sem reko, kamilice in lipovo cvetje sem nabiro. Če te bo kdaj kje ščipalo ali kaj grizlo, koj pokliči me!«
Ko mu je Plona ušla v sladki zakonski jarem, si je poiskal Kebrovo Štefko. »Či keka s Plono,« se je jezil. »Taka kaza asasta! A že vete, Kebrova Štefka je maja. Ta vam je lepa rožica!« Rukuta tuhta, kako bi se ji prikupil. Pa vidi nekoč pri Planinčevi Darki na plotu lepo rdečo ruto. Nikogar ni blizu, Rukuta jo naglo smukne, zavije v papir ter jo skrivaj položi na Štefkino okno. Štefka je bila v trdni veri, da ji je podaril ruto Žagarjev Francelj, ki ga je imela rada. Za Fran-celjna se je potegovala tudi Darka, ki pa je Francelj nič kaj ni maral. Zato sta si bili Štefka in Darka precej navzkriž. Vsega tega Žafranov Pepi ni vedel. Vedel je le, da mora biti Štefka njegova. Nekajkrat se je primo-tovilil do Kebrove hiše in nadlegoval očeta: »Ača, kje pa je lepa rožica?« Keber se ga je vedno odkrižal ter mu dejal: »Ni je dama. Na gari kaze pose.«
»Či keka taka reč,« je zabrundal Rukuta in zopet izginil. V nedeljo pa se Štefka zavber naštima ter se prikaže v novi ruti. To jo bo Francelj gledal! Toda bolj ko Francelj jo je gledala Planinčeva Darka.
»Presneta tatica!« jo je pozdravila ter ji strgala ruto z glave. »S tujim blagom bi se rada lišpala. Vidiš, Francelj, kako pužo maš!« Štefka prebledi, Francelj pa stoji kakor zid in ne ve, kam bi. Bog ve, kako bi se bila ta sitna reč končala, da ni prišel v tistem hipu Žafranov Pepi, ki je že od daleč gostolel: »Daro, daro, lepa rožica! Kje pa maš majo ruto, ki sem ti jo jaz dao, a?«
»Ti si ji dao mojo ruto?« se začudi Darka.
»Daro, daro,« se smeje Rukuta. »Darka, ne bodi huda! Saj veš, Štefko mam rad in ana mene, pa sem vzeo tisto ruto, daro, daro. Mislio sem, da je ti ne nuncaš več. Pa jo naj ma Štefka! Hu, lepa rožica, kako si šikana!«
Štefko je bilo hudo sram. Namah se je zasukala in razoglava stekla domov. Dekleta pa so se smejala in dražila Rukuto. Od tistih dob se je raznesla po vasi govorica, da je Kebrova Štefka Zafranova nevesta. Šele ko jo je Francelj odpeljal na očetovo hubo, ki jo je podedoval, so utihnile zlobne govorice. Rukuta se je še usajal nekaj časa, potem pa si je izbral drugo. Dolgo si je tako izbiral, dokler ga ni neke zime vzelo.
»Daro, daro,« je dejal za slovo, »zdaj pa ne nuncam nobene več.«
KAKO JE POTEŽNIKOVA URŠA DOBILA ŽENINA
Blizu Sv. Ignacija je stala njega dni košata kmetija. Na njej je šarila in gospodinjila edina hči Potežnikova Urša, ki je bila od sile bogata in zato izbirčna kakor nobena druga. Snubce je odganjala drugega za drugim in nazadnje si je zmislila, da vzame samo tistega, ki jo prisili v pogovoru, da mu zabrusi: »Ni res, lažeš!«
Zopet so prihajali snubci ter ji pravili take, da si lahko laž kar otipal. Toda Potežnikova Urša se je znala izvijati. Vsemu je pritrdila, hvalila ali grajala, pomilovala ali se čudila. Nobenemu pa ni dejala: »Ni res, lažeš!«
Sicer Urša ni bila lepotica. Pod nosom je imela bradavico s kocinami, ali kdo bi gledal na take malenkosti, ko pa meri grunt preko dve sto oralov. To je tisto! Je slišal o bogati nevesti s tako čudno zahtevo tudi Jure Lo-rencelj, pa je šel v svate. Urša ga prijazno sprejme in celo pogosti. Pohorci so dobričine.
»Tako, tako,« začne Jure s pogovorom, »kako si pa kaj prestala letošnjo zimo? Pri nas je zmrznila vsa živina.«
»To pa ni dobro,« odvrne Urša, »s čim pa boš vozil plohe?«
»Ni take sile,« pravi Jure, »v Vuhredu sem kupil kravo, ki mi je povrgla par težkih volov.«
»Tisto pa, tisto,« se čudi Urša, »potem si na dobrem.«
»Ni baš tako,« se odkašlja Jure, »vola sta mi poginila za črno kugo, tik preden sem jih zapregel v voz.«
»To je pa slabo,« misli Urša in ga sočutno pogleda.
»Ni ravno slabo,« nadaljuje Jure, »vola -;sm odri ter nagrmadil pet kadi mesa in klobas nič koliko. Za kožo pa sem kupil Kiklovo hubo.«
»To je pa dobro,« pravi Urša ter se nasmeje.
»Ni dobro,« pravi Jure, »meso in klobase so se mi usmradile, huba pa je zgorela.«
»To je pa slabo,« ga pomiluje Urša.
»Ni še tako slabo,« odvrne Juri, »pokvarjeno meso in klobase sem zakopal na vrt in solata je pognala, da sem se skoraj zadušil v njej. Huba pa je bila zavarovana.«
»No, potem pa je zopet dobro,« de Urša in ga potreplja po rami.
»Pa ni,« goni svojo Jure. »Solato so mi požrle vrane in zavarovalnino sem pomotoma vtaknil v žep Biržlajevemu Mihi.«
»Smiliš se mi, revež,« ga pomiluje Urša. »To pa je zdaj res slabo.«
»Še ni tako,« se ojunači Jure, »vrane sem postrelil in za vsako dobil cekin. Biržlajev Miha pa je umrl in zatestamentiral denar meni.«
»Vidiš, potem si na dobrem,« odvrne Urša.
»Pa ni tako. Pri Mihi ni bilo ficka denarja,« se odreže Jure.
»To je pa slabo,« se zresni Urša ter globoko vzdihne.
»Ni preveč sile,« nadaljuje Jure. »Biržlaje-va žena je videla, kdo je odnesel denar.«
»To je pa bilo dobro,« se oglasi Urša. »Torej veš za tatu?«
»Seveda vem,« se odreže Jure. »Ti si bila.«
»Ta pa ni ne dobra ne slaba,« se zareži Urša na ves glas.
»Le nič se ne reži, Urša,« vzkipi Jure ter vstane. »Ti si bila in nihče drug! Mari misliš, da te Beržlajeva žena ni spoznala, kaj? Veš, kaj mi je rekla? Saj vem, Potežnikova Urša je bila. Po tisti kosmati bradavici sem jo spoznala, ki jo ima pod nosom!«
»Ni res, lažeš!« ga naglo prekine Urša, Jure pa zasuče klobuk na stran ter zavriska, da so ga slišali gori do Ribnice.
Konec pa veste že kar naprej. Jure je zmagal in dobil bogato nevesto. Kdo bi pri tem gledal na bradavico? Pri dve sto oralih postane taka bradavica že tako majhna, da je sploh ni več.