/Primorski Št. 93 (15.537) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. __________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/77%600______ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 _ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/50% Cesta je jn* njen plen. 1500 LIR EUROSAVA s.r.i. Trst TeL 361177 TOREK, 23. APRILA 1996 Novo poglavje tudi m nas Bojan Brezigar Zmaga Oljke na nedeljskih volitvah odpira novo poglavje tudi v slovensko-italijanskih odnosih in v odnosih med slovensko manjšino v Italiji in državo. Dejstvo, da je koalicija, ki temelji na resnem skupnem programu, prevladala nad sredinsko-desniCar- skim zavezništvom, ki združuje skrajne protievro-pske liberiste, naslednike fašistične stranke in desne katoličane, namreč omogoča resnejši pristop k problemom, Id jih je Berlusconijeva vlada močno zapletla in ki jih Dinijeva vlada zaradi pomanjkanja večine v parlamentu ni mogla razplesti. Na področju odnosov med Italijo in Slovenijo je pred dnevi Dini nakazal skorajšnjo premostitev zastoja, včeraj pa je to potrdila Agnellijeva. Jutri se bo sestala zunanjepolitična komisija poslanske zbornice in razpravljala o zadnji odločitvi slovenskega državnega zbora o Solanovem predlogu. Seja komisije razpuščenega parlamenta je za italijanske razmere nekaj zelo neobičajnega, še zlasti ko gre za tako kočljivo vprašanje. Edina možna razlaga je v namenu vlade, da vprašanje pridruženega članstva Slovenije čimprej umakne z dnevnega reda in ga ne prepusti novi vladi, pa naj bo leva ah desna. To je mogoče sklepati iz dejstva, da je bila seja sklicana že pred volitvami in da jo je po predlogu Dinija, to je predstavnika leve sredine, sklical predsednik komisije Mirko Tremaglia, torej predstavnik desnice. Ce to drži, potem lahko pričakujemo, da bo Prodijeva vlada poskrbela predvsem za navezovanje pozitivnih odnosov s Slovenijo, tako na gospodarski kot tudi na politični ravni. Na področju zaščite slovenske manjšine se bo s sestavo Prodijeve vlade odprlo novo obdobje, kar pa še ne pomeni, da bodo vsa vprašanja naenkrat rešena. Mnogo je odvisno tudi od manjšine same, ki je na teh volitvah pokazala veliko složnost, tako v volilni kampanji, kot tudi na volitvah, kar dokazujejo še zlasti rezultati Bratine, pa tudi množična opredelitev za Cancianija. Vprašanje je, ah bo znala izkoristiti to skupno opredehtev za skupne interese kot izhodišče za vzpostavljanje novih medsebojnih odnosov kot osnovnega pogoja za stvarne odnose s parlamentom in z vlado. Seveda, zmaga desnice v Trstu bi znala biti motilni element. Vendar je njen domet zelo omejen, saj ta desnica v Rimu sedaj ne more več računati na tisto zaslombo, ki jo je - javno ali prikrito - uživala pol stoletja VOLITVE / FINANČNI TRGI POZDRAVILI ZMAGO LEVE SREDINE Oljka slavi in se pripravlja na sestavo stabilne vlade Berlusconi pravi, da ne zapušča politike in bo lider opozicije Potrjena izvolitev Darka Bratine in Maria Prestamburga v Gorici RIM - Štetje glasov je potrdilo zmago Oljke, ki so jo napovedovale volilne projekcije, levosredinsko zavezništvo ima absolutno večino v senatu, medtem ko ji je v poslanski zbornici potrebna pomoč Stranke komunistične prenove. Vendar volilni rezultat je lahko osnova za oblikovanje vlade. Tako sta poudarila včeraj med novinarsko konferenco Romano Prodi in VValter Veltroni, ki sta dodala, da bodo zaposlitev, šola in ustavna reforma prioriteta njune vlade. Zajamčila sta, da njuna vlada ne bo odraz ene same politične strani, ampak bo skušala skrbeti za vse državljane, predvsem pa zajamčiti tisto stabilnost, ki si jo država želi in jo potrebuje. Na to stabilnost so včeraj stavili trgi, saj se je lira okrepila v odnosu do marke, borza pa krepko pridobila. Konec predvolilne kampanje je prispeval tudi k bolj umirjenemu tonu v politični dialektiki. Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini sta priznala poraz in zagotovila budno in odločno opozicijo, ki pa ne bo težila k ekstremizmu. Fini je tudi priznal, da je NZ dobila manj glasov, kot je pričakovala, vendar je to prikazal kot davek, ki ga je stranka plačala za demokratizacijo. Umberto Bossi pa je potrdil odklonilni odnos do Rima. V krajevnem merilu je treba zabeležiti uspeh Oljke v Gorici, kjer sta bila izvoljena Darko Bratina v senat in Mario Prestamburgo v zbornico. Na notranjih straneh Sestava senata Sestava zbornice TRST / NEDELJSKE PARLAMENTARNE VOLITVE V senat tudi Camerini TRST - Demokratični in odprti Trst bo v novoizvoljenem parlamentu zastopal Fulvio Camerini (na sliki), ki je bil izvoljen v senat na osnovi deželnih ostankov. Svetovno znani kardiolog je "tekmoval1' za Prodijevo Oljko, ki je na Tržaškem klonila pred tradicionalno zelo močno in organizirano desnico. V novi poslanski zbornici žal ne bo sedel kandidat SKP na proporč-nih volitvah Jure Canciani, ki je na Tržaškem in na Goriškem žel velik osebni ter politični uspeh. Na kon- cu so mu zmanjkali nujno potrebni glasovi furlanskih volilcev, medtem ko je požel veliko konsenzov med slovenskimi volilci. Tržaška desnica se seveda zelo veseli krajevne volilne zmage, gotovo pa ne vsedržavnega poraza Kartela svoboščin. Roberto Menia, Giulio Camber in Gualberto Nicco-lini bodo v novem rimskem parlamentu zanesljivo sedeli v opoziciji. Tržaška Severna liga se je kar dobro obnesla in to kljub znanim težavam in hudim notranjim sporom. O volitvah pišejo: Italija na poti zrele demokracije Za Italijo je izid volitev z marsikaterega vidika prelomen. Zmagala je leva sredina in to z izdatnim, pmvzapmv odločujočim prispevkom levičarskih komponent Oljke, predvsem Demokratične stranke levice pa tudi SKP. To je dokaz, da se je tudi v Italiji dokončno zrušil tisti miselni »berlinski zid«, ki je še pred dvema letoma onemogočil zmago levici, ker je vzbujala bojazen. Vojmir Tavčar na 3. strani Volitve so okrepile Cecottija Furlanija-Juhjska krajina je ena redkih dežel v Italiji, kjer je Kartelu svoboščin uspelo zajeziti prevlado levosredinske Oljke, čeprav še zdaleč ni ponovil velikega uspeha izpred dveh let, ko je zmagal v vseh večinskih okrožjih senata in zbornice. Leta 1994 je desnici v Trstu edini prekrižal račune daudio Magris z listo, ki jo lahko imamo za neke vrste predhodnico Oljke. Leva sredina se, kljub težavam, končno uveljavlja tudi v deželni stvamosh, na politično prizorišče katere se spet zelo prodorno vrača Severna liga. Sandor Tence na 5. strani Občuten zasuk na desno Splošna slika skratka ni tako tragična, kot je spočetka kazalo. Ostaja pa seveda neovrgljivo dejstvo, da se je tržaška politična os še bolj zasukala na desno, kar nam ne more omogočiti mirnega spanja. Demokratični Trst se bo moral še bolj kot prej zamisliti nad tem položajem, ki prav gotovo ni samo sad nasprotnikove spretnosti in njegovih zaslug, temveč tudi lastnih pomanjklivosti in napak, nesmiselnih nesoglasij in prepirov. Dušan Kalc na 7. strani Začetek novega obdobja Potrditev senatorja Darka Bratine in izvohtev prof. Maria Prestamburga v poslansko zbornico sta sicer bili med dosegljivimi in tudi pričakovanimi cilji koalicije. Najbrž pa je le malokateri optimist pričakoval, da bo Bratina, ki je pred dvema letoma bil izvoljen z ostanki, tokrat naravnost pregazil nasprotnika in da se bo tako močno uveljavil. Marko Marinčič na 9. strani Izredna zaupnica za Prodija Zdaj je torej na vrsti Prodi s svojimi sodelavci. Zapraviti zaupanje, ki so mu ga namenili trgi, bi bilo nedopustno, zato bo treba pohiteti za sestavo vlade, za izbiro pravih ljudi in za Čimprejšnji začetek uresničevanja ciljev Oljkinega programa. To pa bo nadaljnja spodbuda za trge, priložnost, da se končno predramijo iz provincialne ohromelosti, da zaživijo s pravitizadjami in stabilno privabijo tuje vlagatelje. Vlasta Bernard na 11. strani - VOLILNI IZIDI / PRVE OCENE DRUŽBENIH SIL OLJKA / NOVINARSKA KONFERENCA PRODIJA IN VELTRONIJA Stabilnost je glavna zahteva Večina Oljke v senatu in zbornici Zaposlitev, šola in reforme prioritete Prodijeve vlade Oljka je za vlado, ki ne bo odraz samo zmagovite strani Dilema: Opoziciji predsedstvo enega od domov parlamenta RIM - Romano Prodi je z Oljko zmagal v volilnem izzivu. Sedaj se mora pomeriti z vladnim izzivom. To je srž vseh ocen in komentarjev poklicnih in strokovnih združenj, ki si želijo stabilno vlado, občutljivo za socialne probleme in za vprašanje zaposlitve. Italijanska politična scena bo po izidu nedeljskih volitev nedvomno bolj stabilna kot v zadnjih dveh letih. V to so prepričani mednarodni trgi, ki so vCeraj nagradili liro in italijanske delnice. Razmerje sil, kot ga nakazuje štetje glasov, v bistvu potrjuje napovedi volilnih projekcij. Oljka ima trdno večino v senatu, kjer ne potrebuje niti pomoči Stranke komunistične prenove. Oljka ima namreC 157 senatorjev in s senatorjema južnotirolske SVP absolutno vedno v zgornjem domu tudi brez 10 senatorjev Komunistične prenove. V zgornjem domu ima Kartel svoboščin 116 senatorjev, Severna liga 27 in skrajno desni MSI enega- _______________________________ Nekoliko manj trdna je večina levosredinske koalicije v poslanski zbornici, kjer bo potrebna pomoč Stranke komunistične prenove. Na 630 poslanskih mest, je Oljka dobila 289 poslancev, Stranka komunistične prenove pa 35. Skupno leva sredina lahko raCuna na 324 poslancev (prišteti so tudi 3 poslanci SVP in predstavnik aostanskega gibanja Luciane Caveri), kar sicer ni izdatna večina, vendar zagotavlja možnost upravljanja. V zbornici bo Kartel svoboščin imel 246 poslancev, Liga pa 59. Glavna zahteva vseh predstavnikov gospodarskega in družbenega sveta je bila predvsem stabilna vlada. Nanjo so opozorili sindikati, združenja trgovcev in obrtnikov in tudi škofovska konferenca z agencijo Sir. »Po letih nestabilnosti država potrebuje stabilno vlado, ki naj se sproprime s konkretnimi problemi,« je poudarila agencija, ki pa je zaskrbljena, da bi vloga in prispevek katolikov v Oljki ne bil zapostavljen. RIM - »Dosledno bomo spoštovali dogovorjeni program.« Vidno utrujena, toda dobre volje in nasmejana, sta lider Oljke Romano Prodi (levo) in njegov namestnik VValter Veltroni (desno) včeraj med srečanjem z novinarji govorila predvsem o novi vladi. Voditelja zmagovite koalicije sta skoraj bi ure odgovarjala na vprašanja novinarjev v volilnem štabu Oljke, ki je bil pripravljen v restavraciji galerije Naziona-le. »Sestaviti nameravava vlado, ki bo odraz vseh Italijanov,« sta povedala Prodi in Velbeni, po katerih Stranka komunistične prenove ne bo problem za Oljko. »Vozel je bil razpleten, saj volilni izid jamči Oljki avtonomno večino«. Poudarila sta, da se sedaj nočeta zaustaviti pri posameznih vprašanjih, saj je treba dobesedno obnoviti državo. Prioritete, ki sta jih nakazala, pa so vprašanje brezpo- KARTEL SVOBOŠČIN / NOVINARSKA KONFERENCA SILVIA BERLUSCONIJA Berlusconi zagotavlja, da ne bo zapustil politike Fini napoveduje korektno opozicijo - Bossi zavrača možnost vladnih dogovorov z levo sredino MILAN - »Upoštevati moramo voblni izid. Pripravljamo se na budno, resno in jasno opozicijo.« Tako je vCeraj povedal h-der Kartela svoboščin Silvio Berlusconi, ki je po celodnevnem molku zvečer sklical novinarje v svojo vilo v Arcore. Bolj kot analizi poraza Kartela svoboščin je Berlusconi namenil novinarsko konferenco kritiki Oljki, Čeprav je bilo v njegovih besedah zaznati manj ostrine kot med volilno kampanjo. Priznal je tudi, da je Severna liga dosegla dober rezultat, »Čeprav je odjedla nam del volilne podpore. Liga je zbrala protestni glas, toda se ni zavedla, da tako prepušča državo levici,« je ugotovil Berlusconi. Predsednik Forza Italia je poudaril, da se ne bo umaknil v zasebno življenje. Dejal je, da ne beži pred odgovornostmi, predvsem pa poudaril, da se je njegova sbanka dobro uveljavila, saj je druga italijanska stranka in samo za spoznanje zaostaja za DSL. V nadaljevanju se je sarkastično obregnil ob Romana Prodija, kateremu je sicer zaželel vse najboljše pri oblikovanju vlade. »Ne vem pa, kako jim bo to uspelo, saj je program Oljke nasproten s programom SKP,« je dejal Berlusconi, po katerem Oljka sploh ne ve, kako naj bi se lotila italijanskih problemov. »Upam, da bo mogoCe rešiti te probleme, čeprav sem zelo skeptičen,« je Berlusconi povedal novinarjem. Pred Berlusconijem je poraz Kartela priznal predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini. »Oljka je zmagala in ima pravico in dolžnost, da vlada, mi bomo naredili to, kar v demokraciji naredi, kdor izgubi. Bili bomo resna opozicija, ki se ne bo vdajala ekstremizmu, a tudi brez popuščanja večini,« je dejal Fini. Fini je priznal, da je njegova stranka dosegla manj glasov od tega, kar je pričakovala. Delen neuspeh je pripisal uvejavitvi Lige in prisotnosti Rautijevega MSI, ki je odjedel NZ glasove na desni. »To je davek, ki smo ga plačah demokraciji, mishm, da ne bo nihče več mogel dvomiti v našo demokratičnost,« je dejal Fini. Predsednik Nacionalnega zavezništva je potrdil, da bo tider desnosredinskega kartela še vedno Silvio Berlusconi. Nekoliko bolj zagrenjena sta bila voditelja sredinskih komponent Pierferdinando Casini in Rocco Buttiglione, M sta s skupnimi moCmi zbrala 5, 8 odstotka glasov. Buttiglione je odgovornost za poraz pripisal predvsem Gianfrancu Finiju. Po njunem mnenju morajo sredinske komponente spet prevzeti vodstvo Kartela, sicer bo to zavezništvo obsojeno na zopetne poraze. Buttighone in Casini sta podvomila v sposobnost Oljke, da vodi državo, zavzela pa sta se za dialog s sredinskimi komponentami v levi sredini. Povsem drugačno pot je ubral voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki tudi včeraj ni hotel pokazati posebnega zadovoljstva kljub uveljavitvi Severne lige. V tem se Bossi razlikuje od drugih voditeljev Lige, ki so kot na primer predsednica zbornice Irene Pivetti zadovoljni z uspehom. »Ne bom se več nasmehnil, dokler padska nižina ne bo neodvisna,« je Bossi pojasnil svojo nedeljsko jezo nad tistimi, ki na Severu niso podprli njegove stranke. Poudaril je tudi, da ne bo sodeloval v vladni koaliciji in dodal, da vlada ne bo prevzela nobenih zadolžitev. Rekel je, da je edina naloga poslancev Lige ta, da preprečijo grabež na račun Severa, medtem ko je vlogo parlamenta pripisal predvsem svoji skupščini v Mantovi. Tudi ponudbi Oljke, da bi se pogovorili o federalizmu, Bossi ni verjel preveč. »Ne bomo sprejeli, da bi nam prodati svojo kramo za federalizem, federalizem se začenja s parlamentom v Mantovi,« je menil. Bossi zaenkrat misli nadaljevati po lastni poti, ki se mu je tokrat obrestovala. Zato izključuje dialog z Rimom. selnosti, šola in ustavna reforma v federalnem smislu. Novinarji so vrtali v bodočega premiera in njegovega namestnika z vse bolj prodornimi vprašanji. Prodijevi živci so za trenutek popustili in vzrojil je s »fantje, morate razumeti...«. Vendar se je takoj popravil: »Oprostite, včasih privre spet na površje profesor..« In Veltroni je kot dodatno opravičilo dodal, da sta spala le nekaj ur. Sicer pa sta se voditelja Oljke odrezala dobro. Nista se izognila problemom, med katerimi je tudi vloga dosedanjega premiera Lam-berta Dinija. »Vprašanje še ni rešeno, vsekakor pa sodelujeva,« je dejal Prodi. Tudi Lamberto Dini, ki ni nikoli postavil v dvom Prodijeve liderske vloge, je v pogovoru z novinarji dejal, da v tem pogledu ne bo nobene prekucije. Dodal je, da je ustanovil Italijansko prenovo, da bi zastopal zmerne sloje, vendar v okviru levosredinske koalicije. Zato pa je sedanji premier prepričan, da je mogoCe začeti dialog s Krščanskim demokratskim centrom in Buttiglionejevo CDU, saj bi tak dialog krepil smerne sile na sredini političnega loka. Voditelja Oljke sta ocenila, da je Severna liga dosegla znatno uveljavitev. Izrazila pa sta upanje, da bo v Ligi prevladala demokratična duša in da bo z njo mogoCe doseči dogovor za reformo države v federalnem smislu. Tekmecem Kartela svoboščin pa sta namenila pikro zbadljivko. »Ironija usode je, da je prav proporC-ni del nekoliko omilil poraz Kartela. Ko bi bili volili samo z večinskim sistemom, kakršnega sta hotela Berlusconi in Fini, bi bil poraz desne sredine še hujši. Prodi in Veltroni sta zagotovila, da bosta dosledno spoštovala program. »S sabo bomo neusmiljeni, saj nočemo, da bi se zmaga Oljke spremenila v zmago ene same strani,« je zagotovil Veltroni. »Čaka nas ogromno delo. Ne prikrivamo, da se bomo morali spoprijeti z velikimi težavami, toda upamo v pomoC vseh Italijanov,« je dejal Prodi. V izjavah vseh voditeljev Oljke je bilo zaznati veliko zadovoljstvo ob zmagi in tudi poudarek, da ima levosredinsko zavezništvo zadostno moC za oblikovanje vlade. Zaznati pa je bilo tudi drugačno vzdušje in drugačne prijeme v primerjavi s tistimi iz leta 1994, ko je zmagal Kartel. »Mislim, da mora opozicija dobiti predsedstvo enega od domov parlamenta,« je dejal tajnik DSL Massimo Dilema in nato pojasnil, da je z opozicijo mislil na Kartel svobošči in ne na Severno ligo. Pred dve-mi leti si je Kartel svoboščin s silo zagotovil predsedstvo obeh domov parlamenta in vseh parlamentarnih komisij. Opoziciji je prepustil samo nekatere senastne komisije, v katerih ni imel večine in ni mogel vsiliti svoje volje. 25 V| Izidi volitev za poslansko zbornico v proporčnem delu 0/0 1996 1994 Leta 1994 Ljudska sbanka Tudi uglednih »žrtev« ni manjkalo RIM - V bitki za zmago sta si Oljka in Kartel svoboščin pomagala tudi s tem, da sta kandidirala poleg politikov tudi vidne predstavnike kulture in umetnosti. Nekateri so dosegli izvolitev, drugi so bili poraženi, zmaga ali poraz pa sta bili za italijanske razmere in pričakovanja v nekaterih primerih senzacija. Tako je bil na primer potrjen predsednik senata Carlo Scognamiglio in uveljavil se je tudi komentator Save-rio Vertone, ki je bil kandidat Kartela svoboščin. Povsem drugačna je bila usoda bivšega Berlusconijevega glasnika Jaša Gavvronskega, ki je bil poražen v Turinu, in komentatorja Marcella Pere, ki je izgubil dvoboj v enomandatnem okrožju, vendar je bil izvoljen v proporčnem delu. Tudi predstavniki filmskega sveta so se pomeriti s politiko z izmenično sreCo. V senat je bil potrjen producent Vittorio Cecchi Gori, medtem ko je bil na tisti Kartela potrjen režiser Franco Zeftirelli. Režiser Pasqua-le Squittieri (NZ) je bil poražen. Za las je izgubila dvoboj z Giuliom Ma-ceratinijem (NZ) novinarka Tana De Zulueta. Poražen je bil tudi bivši pravosodni minister Filippo Mancu-so. Nepričakovan je bil tudi podvig Tržačana Willerja Bordona, ki je v enem od rimskih okrožij porazil bivšega podtajnika in vidnega predstavnika NZ Maurizia Gasparija. »Zahteval bom odškodnino od Pie-polija, ki mi je napovedoval poraz,« je šaljivo dejal Bordon, ki upa, da mu bo raziskovalec Cirma plaCal zaboj šampanjca. Med žrtvami nedeljskih volitev so bile tudi med politiki številne žrtve. Tako ni bil izvoljen predsednik KDC Clemente Mastella, v proporčnem delu pa sta bila izključena bivši predsednik zbornice Giorgio Napoli-tano in tajnik LS Gerardo Bianco. VOLITVE - ITALIJA Torek, 23. aprila 1996 VOLILNI IZIDI V NAŠI DEŽELI IN V ITALIJI Pozitivna ocena slovenskih strank in organizacij Sen. Stojan Spetič (SKP) Na vsedržavni ravni je pomembno, da smo porazili desnico in smo zadovoljni, ker smo komunisti odločilno prispevali k temu dosežku. Kandidate Oljke smo lojalno podprli, Cesar mimogrede povedano ne moremo reci glede podpore naSim kandidatom, kjer je veljal vsedržavni volilni dogovor, ki šmo ga spoštovali bolj enostransko - glasove smo povosd dali, nismo pa jih povsod prejeli, kot je bilo dogovorjeno. Vendar je danes pomembno to, da imajo demokratične sile večino v obeh vejah parlamenta in komunisti smo odločilni za nastanek in za obstoj Prodijeve vlade. Pri tem bomo ravnali odgovorno, postavili pa bomo zahteve, ki so predvsem socialnega znaCaja, obenem pa ne bomo podprli nekaterih teženj glede predsedniške republike. Obstaja tudi neka možnost, da se bo skušal zmernejši del Oljke otresti pogojevanja SKP s pogajanjem z Bossije-vo Severno ligo: mi take politike ne bomo podprli. Zadovoljen sem tudi, ker ni bilo tistega prodora, na katerega je računal Fini, kar dokazuje, da je antifašistična kultura še vedno zasidrana v večini italijanskega prebivalstva. Na krajevni ravni pa je Trst samo še enkrat dokazal, da je mesto, v katerega prihajajo vsedržavni pretresi in svežina z večletno zamudo. Je pa tudi res, da ni bilo prave bitke, da so se voditelji Oljke že vnaprej sprijaznili z usodo in da je torej tak rezultat bil vec kot predvidljiv. Temu so prispevale tudi poteze, ki so bile po mojem samomorilske, kot n.pr. razbitje miljske občinske uprave pred volitvami. Skp je vsekakor doživela prepričljiv uspeh, ki je bil pričakovan, še zlasti med mladino in tudi med Slovenci, ker so razumeli, da je Jure Canciani nudil edino možnost za izvolitev drugega Slovenca. Zal nam je rezultat spodletel. Očitno je, da ni še tako moCno zasidrana zavest »koristnega glasovanja«, da se lahko glasuje mimo ideoloških predsodkov: tako je n.pr. Slovenska skupnost podpirala nekega mladega demokristjana... Pa še to: odslej bo treba računati s Skp drugaCe kot doslej, ne kot z nekim folklornim ostankom nostalgije, ki je v resni- ci ni, ampak kot z realno, pomembno in uspešno politično silo. Slovenska kulturno gospodarska zveza Izid parlamentarnih volitev na vsedržavni ravni je po oceni Slovenske kulturno gospodarske zveze zelo pozitiven. Zmaga zavezništva Oljke je prepričljiva in dejansko odpira v Italiji nove možnosti za oblikovanje in utrditev levosredinske vlade. Želeti je, podčrtuje SKGZ, da bi bil to ploden in obetajoč začetek obdobja večje politične stabilnosti, ki je državi neobhodno potrebna za rešitev mnogih kočljivih gospodarskih in družbenih vprašanj. SKGZ pričakuje, da bo umestitev nove, levosredinske vlade tudi priložnost za zasuk v zunanji politiki, še zlasti glede pogajanja s Slovenijo, ki je bilo predolgo obremenjeno s hudimi pritiski in pogojevanji, ki odnosom med sosednjima državama niso prinesla nobenih koristi. SKGZ si želi, da bi v politiki zavezništva Oljke, sedaj ko je na tem, da neposredno prevzame vladne odgovornosti, jasno prišle do izraza obveze in programska usmeritev o sožitju in Čezmejnemu sodelovanju, kot jih je Oljka napovedala ob svojem nastajanju, pa tudi med volilno kampanjo. SKGZ posebej poudarja pričakovanja slovenske narodne skupnosti, ki je v naši deželi podprla gibanje Oljke, ker v njegovi uveljavitvi vidi tudi možnost, da se končno zaCnejo učinkovito reševati odprti problemi manjšine. V tem smislu SKGZ še zlasti pozdravlja izvolitev slovenskega senatorja Darka Bratine, ki bo ponovno zastopal našo skupnost v italijanskem parlamentu. Sicer smo bili tokrat blizu zgodovinskega dosežka izvolitve tudi drugega slovenskega kandidata Cancianija, ki pa se žal po zapletni volilni raCu-nici ni uresničila. SKGZ pozdravlja tudi izvolitev drugih kandidatov Oljke, med temi prof. Prestamburga in prof. Camerinija, v videmski pokrajini pa so vsekakor pomembne tudi izvolitve manjšini naklonjenih predstavnikov Severne lige Vi-sintina in Fontaninija. Izvolitev kardiologa Camerinija dejansko ublažuje slab volilni rezultat na Tržaškem, kjer se je, žal, ob klimi skvarjenih odnosov s Slovenijo, demagogiji in zgodbi o fojbah močno uveljavila desnica. Po oceni SKGZ mora biti tolikšen uspeh desnice na Tržaškem razlog za razmišljanje in narekuje tudi že danes skrb za to, kaj se utegne zgoditi na bodočih krajevnih volitvah. Vsekakor je nujno potrebno, podčrtuje SKGZ, da se na krajevni ravni z veliko zavzetostjo krepi zavezništvo levosredinskih in naprednih sil, kar narekuje tudi nove kvalitete v organiziranosti tako strank kot civilne družbe. Deželno tajništvo SSk Izidi nedeljskih parlamentarnih volitev lahko predstavljajo nov začetek za Italijo, pa tudi za slovensko narodnostno skupnost v Furlaniji-Ju-lijski krajini. lalija je s prepričljivo zmago levosredinskega zavezništva Oljke najbrž konCno našla izhod iz politične krize, s katero se je zadnja leta spopadala. Res je, da smo na zaCetku poti, ki jo bo treba šele prehoditi. Toda važno je, da se je zdaj odprla ta pot, ki italijanski družbi omogoCa demokratični razvoj, uravnovešeno družbeno in gospodarsko rast, kakor tudi prijateljsko sodelovanje s sosednjimi državami. Upati j nadalje mo-goCe, da bodo izidi nedeljskih parlamentarnih volitev predstavljali nov zaCetek za slovensko manjšino v Italiji. Nov politični položaj bi moral bistveno olajšati rešitev temeljnih odprtih vprašanj, ki že desetletja bremenijo našo narodnostno skupnost, pa tudi negativno vplivajo na sožitje in na dobrososedske odnose v tem obmejnem prostoru. To pravzaprav predstavlja tudi jasno programsko obvezo zavezništva Oljke, ki smo ga Slovenci v Italiji množično podprli. Gre predvsem za zahtevo po ureditvi našega temeljnega pravnega statusa s pravičnim zaščitnim zakonom, za zahtevo po zagotovitvi vsaj minimalne zastopanosti slovenske narodnostne skupnosti v izvoljenih telesih ter za potrebo po izboljšanju odnosov s Slovenijo. SSk s posebnim zadovoljstvom ugotavlja, da je bil potrjen v senat prof. Darko Bratina, in to z veliko prednostjo pred svojim nacionalističnim tekmecem. To bo vsaj v tej zakonodajni dobi zagotovilo, da bomo Slovenci imeli svojega glasnika v parlamentu. Sicer pa se je Oljka v Furlaniji-Julijski krajini nekoliko slabše odrezala kot drugod po državi. Se posebno nerazveseljivi so rezultati na Tržaškem. K seči je prof. Fulviu Cameriniju uspela izvolitev v senat vsaj z ostanki, tako da bo v parlamentu vendarle prisoten tudi glas bolj odprtega Trsta. Omenjeni in še drugi negativni aspekti pa po oceni SSk ne prevladajo nad temeljnim pozitivnim premikom, ki so ga prinesle nedeljske volitve. VeCina italijanskega volilnega zbora in tudi glavnina Slovencev je izrazila svoje zaupanje kandidatom in silam levosredinskega zavezništva. S tem pa je Oljka prevzela tudi veliko odgovornost. Hudo bi bilo, Ce bi razočarala. SSk bo po svojih moCeh storila vse, da bi se to ne zgodilo, še posebej kar zadeva manjšinsko problematiko. Sorazmerno velik uspeh, ki ga je zabeležila Severna liga, opozarja, da volilci, tudi slovenski, imajo vse manj potrpljenja. Miloš Budin ' (DSL) Z zmago Oljke si nismo samo oddahnili in okusili veliko zadoščenje, marveč nam je ta uveljavitev vliva novega poguma in nas je spodbudila k novim odgovornostim. Položaj v državi je treba urediti na gospodarskem socialnem in institucionalnem področju in večina volil-cev je zaupala to nalogo levosredinskemu zavezništvu. Zaradi tega jim gre veliko priznanje in zahvala. Veliko zadoščenje izražamo seveda zaradi lepe uveljavitve, oziroma izvolitve senatorja Darka Bratine, ki mu navdušeno Čestitamo in želimo uspešno delo. Nadvse koristna je tudi izvolitev profesor Camerinija v Trstu, ki dokazuje, da mesto nima samo desničarskega ampak tudi demokratično lice. Ta rezultat nam nalaga, kot demokratom in kot Slovencem, nove odgovornosti, ki jim bomo znali biti kos s potrebnim realizmom in potrebno politično voljo. Res škoda, da ni bil v poslansko zbornico izvoljen Jure Canciani iz vrst SKP. _________BOČEN / STRANKA JE IZGUBILA GLASOVE_____________ SVP izgubila senatorja v Bocnu Njeni volilci so najbrž zamerili, da se je za senat stranka predstavila pod sombolom Jelkesimbolom BOČEN, AOSTA - Južnotirolska ljudska stranka je na teh volitvah zgubila eno senatorsko mesto. Dosedanji senator Karl Ferrari, ki se je sicer spet predstavil, namreč ni bil izvoljen in njegova stranka je zabeležila dokajšen padec glasov. Predsednik SVP Siegfried Brugger, ki je bil sicer izvoljen v poslansko zbornico, je pripisal Ferrarijev poraz dejstvu, da njihov simbol na proporCni volilnim, kjer je bil skupaj z Ljudsko stranko, ni bil viden, južnotirolska ljudska stranka je skratka morala plačati davek dejst- vu, da se na volitvah ni predstavila sama, kar so njeni tradicionalni vohlci močno občutili. Sicer pa je predsednik SVP Brugger izrazil svoje zadovoljstvo nad izidom volitev: na Tridentinskem Južnem Tirolskem so bili v poslansko zbornico izvoljeni štirje predstavniki Oljke, trije Južnoti-rolske ljudske stranke in en predstavnik Kartela svoboščin; v senat so bili izvoljeni trije predstavniki Kartela svoboščin ter po dva predstavnika Oljke in SVP. Brugger je je dejal, da je zadovoljen, ker na vsedržavni ravni ni zmagala desnica. »Sedaj bo mogoče soocih se z novo vlado o vprašanjih južnoh-rolske avtonomije, treba pa bo zelo dobro oceniti, katera bo vloga Stranke komunistične prenove. Pozitivno se je o izidu volitev izrazil predsednik bocenske pokrajine Durnvvalder, ki je menil, da bo Oljki uspelo zagotoviti si večino tak v zbornici kot v senatu. Dokajšen uspeh je v Aosti dosegel predstavnik skupine »Za Dolino Aoste« Caveri, ki si je zagotovil 48,6 od sto glasov. OCENA Italijana poti zrele ^ demokracije j Vojmr Tavčar H Predvolilne napovedi se tudi tokrat niso uresničile. Po oceni komentatorjev in raziskovalcev javnega mnenja je bil remi med ■ Kartelom svoboščin in Oljko najverjetnejši H rezultat. In prav temu vprašanju (kaj ukreniti, Ce nobeden od dveh kartelov ne bo ■ zmagal), so komentatorji posvetili v $ zadnjih dneh predvolilne kampanje največ pozornosti. Zavedli so tudi ugledni New M York Times, ki je tudi ocenil kot nekorist- ■ ne sedanje volitve. Toda volilci so sklenili drugaCe. Zmaga-lo je levosredinsko zavezništvo Oljke, ki sicer ni pregazilo desnosredinskega tekmeca, vendar se je jasno uveljavilo tako v poslanski zbornici kot v senatu. V zgornjem domu ima Oljka absolutno veCino brez Stranke komunistične prenove, v poslan- gg ski zbornici pa absolutno veCino skupno s stranko Fausta Bertinottija in Armanda Cossutte. Skratka Oljka ima pogoje, da oblikuje vlado in dokaže, ah je res sposobna upravljanja. Štetje glasov je v bistvu potrdilo napove-di nedeljskih volilnih projekcij. Za Italijo je izid vohtev z marsikaterega vidika prelo- .L men. Zmagala je leva sredina in to z izdatnim, pravzaprav odločujočim prispevkom levičarskih komponent Oljke, predvsem Demokratične stranke levice pa tudi SKP. To je dokaz, da se je tudi v Italiji dokončno g||| zrušil tisti miselni »berlinski zid«, M je še gg! pred dvema letoma onemogočil zmago levici, ker je vzbujala bojazen. KonCno so tu- ŠJj di na Škornju dozoreli pogoji za izmenic- 'T nost za krmilom oblasti. To je prvi in morda najpomembnejši -.;J aspekt nedeljskih vohtev. Italija je stopila Sp na pot zrele zahodne demokracije, ki izbira vladno koalicijo tudi na osnovi programov in ljudi, ki naj te programe uresničijo. Med H koalicijama, ki sta se potegovah za vladno krmilo, so volilci izbrali levosredinsko, torej tisto, ki je jamčila reforme, vendar v znamenju kontinuitete, integracijo v Evropsko stvarnost, socialno državo na temelju solidarnosti. Zavrnili so predlog liberistiC-nega recepta po vzorcu Ronalda Regana in Margareth Thatcher, predvsem pa so zavrnili travmatično in nedogovorjeno spremembo ustavnega sistema z uvedbo predsedniške republike in s krnitvijo pristojnosti parlamenta ( ni naključje, da se Fini ni uveljavil, kot so napovedovali). Ocenih so, kot je poudarjala Oljka, da je pravila igre mogoCe spremeniti, vendar ob upoštevanju M primernega ravnovesja uteži in protiuteži, fl| ki naj omogočijo večjo učinkovitost in ■ veCjo operativnost vlade, vendar ob neokrnjenem nadzoru parlamenta. Volilni izidi so tudi potrdih pojav, ki so ga komentatorji zaznali samo v zadnjem tednu volilne kampanje. Severna liga se z H odločitvijo, da gre sama na vohtve, ni poli- S ticno samomorila, kot so vsi napovedovali na zaCetku volilne kampanje, ampak je zbrala dobrih 10 odstotkov glasov, kar je veliko zlasti ob upoštevanju, da je svoje glasove Bossi dobil na omejenem ozemlju, ■ ki zaobjema komaj tretjino Italije. Za »se-naturja« in njegovo separatistično pohtiko je glasovala Severna Italija, predvsem pa tisti Severovzhod, ki je znal najbolje izkoristiti devalvacijo lire in ki je v zadnjih letih resnična lokomotiva italijanske gospodarske kompozicije. Tudi to je signal, ki ga ne kaže podcenjevati. Severovzhod potrjuje željo in težnjo po avtonomiji. Ta izbira ni toliko odraz protesta kot odraz sebičnosti in prepričanja, da sodi bolj v Srednjo Evro- ■ po kot v Italijo. Separatizem je lahko nevarna iluzija, ki ga je mogoCe zdraviti samo z resnično federalistično politiko in do- gfij slednim uvajanjem resnične decentraliza- * rije. Sedaj je na potezi Oljka, predvsem pa kandidat za premiera Romano Prodi in nje- ■ gov namestnik VValter Veltroni. Vlada, ki jo g* bosta oblikovala, bo prvi znak, ki bo poka- tI zal, ali nameravata spoštovati predvolilne M obljube. Okoliščine za rojstvo vlade Oljke in uresničevanje programa morda niso naj- tJ| bolj ugodne, vendar niso niti tako slabe. Sedaj je Cas, da se pokaže kakšno je vino, j|| pravzaprav kakšna je kakovost olja v sodu i|g levosredinskega zavezništva. Število izvoljenih po deželah DOL. AOSTE I LOMBARDIJA I trid. - J. tirolska SENAT: Pour V. cPAosta (Oljka) 1 ZBORNICA: Pour V. d’Aosta (Oljka) 1 PIEMONT SENAT: Oljka 11, Desnica 8, Liga 3, SKP 1 ZBORNICA: Oljka 23, Desnica 11, Liga 4, SKP 3, FI 3, Prodi 1, Dini 1, DSL 1, AN 1, CCD-CDU 1 TOSKANA SENAT: Oljka 12, Desnica 5, SKP 1 ZBORNICA: Oljka 24, Liga 1, SKP 6, FI 2, DSL 2, AN 3, CCD-CDU 1 LACIJ SENAT: Oljka 19, Desnica 16, Liga 11, SKP 1 ZBORNICA: Oljka 29, Desnica 27, Liga 27, SKP 3, FI 4, Dini 2, DSL 4, AN 2, CCD-CDU 1 LIGURIJA SENAT: Oljka 4, Desnica 3, Liga 1, SKP 1 ZBORNICA: Oljka 9, Desnica 4, Liga 1, SKP 2, FI 1, DSL 1, AN 1 SENAT: Oljka 16, Desnica 12 ZBORNICA: Oljka 27, Desnica 16, SKP 3, FI 2, DSL 2, AN 6, Dini 1 SARDINIJA SENAT: Oljka 5, Desnica 4 ZBORNICA: Oljka 2, Desnica 4, SKP 1, FI 1, DSL 1, AN 1 SENAT: Oljka 2, Desnica 3, SVP-PATT 2 ZBORNICA: Oljka 4, Desnica 1, SVP 3, Liga 1, AN 1 FURLANIJA - JK SENAT: Oljka 2, Desnica 3, Liga 2 ZBORNICA: Oljka 2, Desnica 5, Liga 4, FI 1, DSL 1 VENETO SENAT: Oljka 10, Desnica 4, Liga 2 ZBORNICA: Oljka 14, Desnica 7, Liga 19, SKP 1, FI 2, Prodi 1, Dini 1, DSL 1, AN 2, CCD-CDU 1 EMILI A - ROMAGNA SENAT: Oljka 13, Desnica 5, Liga 1, SKP 2 ZBORNICA: Oljka 28, Desnica 1, Liga 2, SKP 3, FI 2, DSL 3, AN 2, CCD-CDU 1 MARKE SENAT: Oljka 6, Desnica 2 ZBORNICA: Oljka 9, Desnica 1, SKP 2, FI 1, DSL 1, NZ 1, CCD-CDU 1 UMBRIJA SENAT: Oljka 4, Desnica 2, SKP 1 ZBORNICA: Oljka 6, SKP 1, FI 1, AN 1 ABRUCI SENAT: Oljka 4, Desnica 3 ZBORNICA: Oljka 6, Desnica 5, SKP 1, FI 1, DSL 1 MOLISE SENAT: Oljka 2 ZBORNICA: Oljka 2, Desnica 1, DSL 1 KAM P ANI J A l BASI LIKATA SENAT: Oljka 16, Desnica 12, SKP 2 ZBORNICA: Oljka 23, Desnica 21, SKP 2, FI 5, DSL 2, AN 2, DeMita 1, Dini 1, CCD-CDU 2 SENAT: Oljka 5, Desnica 2 ZBORNICA: Oljka 4, Desnica 1, Prodi 1, AN 1 SICILIJA SENAT: Oljka 11, Desnica 14 ZBORNICA: Oljka 10, Desnica 31, SKP 2, FI 5, DSL 3, AN 1, Prodi 1, Dini 1, CCD-CDU 1 KALABRIJA SENAT: Oljka 5, Desnica 6 ZBORNICA: Oljka 11, Desnica 6, SKP 1, FI 1, AN 2, Dini 1, CCD-CDU 1 APULIJA SENAT: Oljka 10, Desnica 12 ZBORNICA: Oljka 16, Desnica 17, Lega merid. 1, SKP 1, FI 4, DSL 2, AN 1, CCD-CDU 2 PONEKOD IMA BOSSI KAR 50-ODSTOTNI KONSENZ ČEDAD / V Benečiji je Severna liga postala prva politična sila Volilci so v bistvu podprli težnje po somoodločanju in avtonomiji Izvoljeni v naši deželi SENAT Giulio Camber (Pol svoboščin) Darko Bratina (Oljka) Giovanni Collino (Pol svoboščin) Francesco Moro (Severna liga) Luciano Callegaro (Pol svoboščin) Fulvio Camerini (Oljka) Roberto Visentin (Severna liga) POSLANSKA ZBORNICA Roberto Menia (Pol svoboščin) Gualberto Niccolini (Pol svoboščin) Mario Prestamburgo (Oljka) Elvio Ruffino (Oljka) Mauro Collavini (Pol svoboščin) Rinaldo Bosco (Severna liga) Domenico Pittino (Severna liga) Eduardo Ballaman (Severna liga) Manlio Contento (Pol svoboščin) Daniele Franz (Pol svoboščin) Na piopoiCnih volitvah pa so bili v zbornico izvoljeni: Antonio Di Bisce-glie (DSL) Franco Frattini (For-za Italia) Pietro Fontanini (Severna liga) ČEDAD - Ce je Oljka zmagala v Italiji, v Benečiji je Severna liga moCno napredovala in postala najmočnejša stranka. V nekaterih občinah Nadiških dolin so Bos-sijevi pristaši zbrali skoraj 50-od-stotni konsenz, kar je celo veC kot so splošno zabeležili v Severni Italiji in še posebno v Venetu in Lombardiji. ČEDAD - Ce volilne izide v Benečiji primerjamo z deželnim in vsedržavnim trendom, lahko rečemo, da so tako gibanje Forza Italia kot Nacionalno zavezništvo in DSL v teh krajih zabeležili manjšo podporo. To velja v prvi vrsti za Berlusconijevo gibanje, ki v beneških občinah (izidi zadevajo proporcni volilni sistem za Poslansko zbornico) niha med 6, 3 odstotka v Dreki in 20 odstotki v Tipani. Povedati velja, da je to gibanje pred dvema letoma zbralo veliko veC glasov. Demokratična stranka levice je rahlo povečala število glasov v primerjavi z volitvami marca 1994. Najboljše se je uveljavila v Spetru, Čedadu in Grmeku, kjer je presegla deželno povprečje. Finijevo Nacionalno zavezništvo očitno ni prepričalo velike množice ljudi v Benečiji in je skoraj povsod zbralo manj glasov kot v deželnem in vsedržavnem povprečju. Boljše rezultate je zabeležilo v Spetru in Tipani, kjer je preseglo 14 odstotkov glasov. Nekdanja Krščanska demokracija, ki je v teh krajih imela »bolgarske« večine, je svoj volilni kapital že izgubila v prejšnjih volilnih preizkušnjah. Kar je ostalo, pa sta si razdelila Blanco in Prodi na eni ter Casini in Buttiglione na drugi strani z rahlo prednostjo za te zadnje, ki so v Dreki prišli do 17,1 odstotka, Bianco in Prodi pa sta se najboljše odrezala v Dreki (16,5%) in Reziji (14,4%). Severna liga pa je v Benečiji poglavje zase, saj je zbrala veC od dveh petin vseh glasov, kar predstavlja veliko presenečenje, Čeravno so napovedi kazale na porast števila glasov za Bossijevo gibanje. NajveC glasov so ligaši zbrali v Sv. Lenartu (49%) in Srednjem (43%), manj uspešni pa so bili v Dreki (28,6%) in Čedadu (29,3%), Čeravno so v obeh krajih presegli deželni in pokrajinski (videmski) trend. Povedati še velja, da je Severna liga zbrala veliko veC glasov v proporcni listi kot pa v večinski, kjer so rezultati bolj podobni deželnemu oziroma splošnemu trendu v Severni Italiji. Volilni izidi za Senat v Občini Čedad so pokazali, da je Pol svoboščin prvi z 37,7 odstotka glasov, Oljka (Bratina) je zbrala 33,4 %, Severna liga pa 28,9% glasov. Vedno kar zadeva Senat velja povedati, da je v Bardu Oljka zbrala 167 glasov, Severna liga 166, Pol svoboščin pa 141. Podobno velja za Speter, kjer je Severna liga zbrala 449 glasov, Oljka 436, Pol svoboščin pa 455. Severna liga pa je tudi za volitve v Senat zbrala veliko glasov v Sv.Lenartu in sicer 329, medtem ko jih je Oljka in Pol svoboščin zbrala 180 oziroma 185. Spetrski župan in predsednik Gorske skupnosti za Nadiške doline Firmino Marinič je vCeraj zjutraj, ko nismo razpolagali še z dokončnimi razultati, povedal, da velik napredek Severne lige v Benečiji ni izraz protesta ljudi, marveč volje po večji avtonomiji. »Ljudje so v bistvu podprli težnje po samoodločanju, kar je tudi izraz dela naših uprav, ker se dobro zavedamo, da brez primerne avtonomije odločanja bodo naši kraji ostali vedno na robu dogajanja.« Rudi Pavšič _________VIDEM / BOSSI IMA SKORAJ TRETJINO GLASOV_____________ Tudi v Furlaniji je Liga prva stranka Izvolitev v parlament je nepričakovano spodletela dosedanjemu senatorju Carpenedu VIDEM - Severna liga je na Videmskem postala prva stranka. S skoraj 9 odstotki glasov je namreč prehitela Berlusconijevo gibanje, Finijevo Nacionalno zavezništvo pa je zasedlo tretje mesto z dvema odstotkoma glasov veC od De-mokaticne stranke levice. Razpored je naslednji: Severna liga 28,5, Forza Italia 19,7, Nacionalno zavezništvo 14,0, DSL 12,1, Ljudska stranka/Prodi 8,4, CCD/CDU 6,4, Komunistična prenova 5,8, zeleni 3,5, MSI 1,1. Kar zadeva mesta v zbornici in senatu pa je Pol svoboščin uspešnejši, saj je neposredno izvolil senatorja in dva poslanca, Severna liga ravno tako senatorja in dva poslanca, Oljka pa senatorja (Bratino) in enega poslanca. Tem se bosta po vsej verjetnosti z izračunom ostankov pridružila Se li-gaša Roberto Visentin in Pietro Fontanini. Kar zadeva 3. senatorsko okrožje, ki zadeva Občino Videm, je predstavnik Pola svoboščin Collino zbral 39,2 odstotka glasov in premagal kandidata Oljke Minisinija (35,1) in Severne lige Gal-luzza (25,5). Veliko bolj na tesno pa je šlo v 4. volilnem okrožju (Karnija in Kanalska dolina), kjer je nepoznani ligaš Francesco Moro »izkoristil« pozitiven trend Bos-sijeega gibanja in zmagal s 34, 1 odstotka glasov in tako prehitel predstavnika Pola svoboščin Sista Joba, ki je zbral le pol odstotka glasov manj. Negativno presenečenje pa pred- Izjave izvoljenih »Rezultat je za Severno ligo izvrsten tako na državni kot na krajevni ravni, osebno pa sem neverjetno zadovoljen, ker sem premagal pavliho iz Arcoreja, Vittoria Sgarbija... Na državni ravni Liga lahko postane jeziček na tehtnici: na podlagi programov bo dialog bolj možen s tistim, ki predlaga federalizem kot s tistim, ki se zavzema za centralizem.« Tako je nedeljske izide komentiral 34-let-ni predstavnik Severne lige Edouard Ballaman, ki je bil v pordenonski pokrajini potrjen za poslanca, širše pa bo zaslovel kot tisti, ki je v svojem okrožju premagal Vittoria Sgarbija. Bahamanov strankarski kolega Domenico Pittino, sicer doma iz Tarčen ta, kjer je odbornik za javna dela, pa se je uveljavil v okrožju št. 8 v Furlaniji. »Izvohtev je bila zame prijetno presenečenje,« je med drugim dejal novi poslanec, ki je obenem uslužbenec Videmke občine in videmski pokrajinski svetovalec. »Iztrgati moramo federalizem ter zbirokratizirati državo, ki je postala že zadušljiva... Liga ima program in ne dela razlik o desnici in levici: lahko podpremo tistega, ki bo obljubil federalizem.« Tretji predstavnik Severne lige, Francesco Moro, je bil podobnega mnenja: »Kdor nam bo predlagal uresničitev federalizma, bo imel našo podporo.« Moro, ki je doma iz Arta Terme v videmski pokrajini, je bil izvoljen v senat, in sicer v 4. okrožju v Kamiji, kjer je prejel veC glasov od Diega Carpeneda, predstavnika Oljke. Po njegovem mnenju gre uspeh Severne lige pripisati geslu, s katerim se je predstavila na volitvah in ki je postavilo v ospredje ravno zahtevo po izbiri med rimskim centralizmom ter federalizmom. »Naš najvecji problem je bil premagati desnico,« je s svoje strani poudaril Elvio Ruffino (DSL), »in to smo dosegli. Pri tem ne smemo pozabiti, da je volitve hotela desnica.« Ruffino, ki je bil izvoljen v poslansko zbornico na listi Oljke v Spodnji Furlaniji, pa ni skrival težav, na katere bi Prodijeva vlada lahko naletela v prihodnjih mesecih: »Neznanka je Stranka komuni- stične prenove. Res je, da bo SKP omogočila rojstvo Prodijeve vlade, vendar bo zatem dvignila ceno, zelo bo treba paziti. Najbolj presenetljiv pa je uspeh Severne lige. To pomeni, da je Liga že vkoreninjena v deželah na Severu. Ni dvoma, da bo treba vnesti določeno mero federalizma, vendar se enotnosti države ne bomo odrekli.« Videmski senator Giovanni Collino (AN) je bil mnenja, da so Italijani nagradili stranke in gibanja, ki so naredila jasno izbiro: »Severna liga in lista Duri sta v tem smislu zmagovalca. Sedaj pa moramo počakati, kakšna vlada se bo rodila in še zlasti, kakšen bo odnos med Prodijem in SKP.« Manlio Collavini, poslanec FI v Vidmu, je bil zadovoljen nad osebnim uspehom, vendar ni skrival razočaranja nad splošnim rezultatom v državi, delno pa ga je presenetil uspeh Severne lige. Po njegovem mnenju so bile volitve vsekakor nekoristne, ničesar niso spremenile in ne bodo prinesle trdne vlade, češ da bo SKP pogojevala Oljko. stavlja le tretje mesto (32, 1) dosedanjega senatorja Oljke Diega Carpeneda. Dokaj izenačen boj za Poslansko zbornico pa je potekal v okrožju št. 6 (Karnija in Kanalska dolina), kjer je ligaš Bosco zmagal le z 80 glasovi veC (33,1%) od Renza Tonda (32,9). Na tretje mesto se je uvrstil predstavnik Oljke in župan s Trbiža Carlo Toniutti. V okrožju št. 4 (nižinski predel Furlanije) je po pričakovanjih slavil predstavnik Oljke Elvio Ruffino, ki je za 4 odstotke prehitel dosedanjega poslanca CCD-ja Roula Lovi-sonija in ligaša Arduinija. V okrožju, ki je obsegalo videmsko občino, se je uveljavil kandidat Pola svoboščin Manlio Collavini, ki je za 2, 5 odstotka glasov prehitel bivšega videmskega župana in predstavnika Oljke Claudia Mussata. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Daniele Franza je v okrožju št 7 (Srednja Furlanija), presenetljivo premagal dosedanjega senatorja Severne lige Pietra Fontaninija, ki pa se bo v Rim vrnil z izračunom ostankov. Nazadnje v okrožju št. 8, ki zadeva Nadiške doline, je ligaš Domenico Pittino nepričakovano premagal predstavnika Pola svoboščin Gabrieleja Cian-cija (napovedovali so, da je to okrožje »najbolj gotovo« za Pol svoboščin) in Oljke Massima Cescut-tija. Pittino je doslej bil občinski svetovalec v Občini Centa. Rudi Pavšič Volitve so okrepile Cecottiia Sandor Tence Furlanija-Julijska krajina je ena redkih dežel v Italiji, kjer je Kartelu svoboščin uspelo zajeziti prevlado levosredinske Oljke, Čeprav še zdaleč ni ponovil velikega uspeha izpred dveh let, ko je zmagal v vseh večinskih okrožjih senata in zbornice. Leta 1994 je desnici v Trstu edini prekrižal račune Claudio Magris z listo, ki jo lahko imamo za neke vrste predhodnico Oljke. Leva sredina se, kljub težavam, konCno uveljavlja tudi v deželni stvarnosti, na politično prizorišče katere se spet zelo prodorno vrača Severna liga. Desnica je bila in ostaja zelo močna na Tržaškem ter v ožjih mestnih jedrih Vidma in Pordenona, Oljka je prva na Goriškem in v tradicionalno napredni južni Furlaniji, Bossijeva stranka pa se je uveljavila posebno v Karniji ter v ruralnih območjih Furlanije. Deželni politični zemljevid, ki je bil pred dvema letoma skoraj enobarven (takrat je bila Liga zaveznica desnice), se je sedaj zelo spremenil, saj je po novem zelo pisan in raznolik. TO raznolikost lahko opažamo tudi pri novoizvoljenih senatorjih in poslancih, med katerimi so znana in manj znana imena. V Rim se znova vraCajo Bratina, Visentin, Fontanini, Ruffino, Menia in še nekateri drugi dosedanji poslanci ter senatorji, popolnoma nova obraza pa sta novoizvoljena parlamentarca Oljke Prestamburgo in Camerini, ki bosta nedvomno osvežila deželno politično življenje. Med strankami (proporCna izvolitev zbornice) je na prvem mestu "Forza Italia", takoj za njo se je uvrstila Severna liga, na tretjem mestu pa je Finijevo Nacionalno zavezništvo, sledijo DSL, Ljudska stranka in Komunistična prenova. Na tej listi žal ni bil izvoljen Jure Canciani, ki je posebno na Tržaškem in na Goriškem žel velik politični in osebni uspeh. Za izvolitev v proporCnem delu poslanske zbornice je Cancia-niju, kot kaže, na koncu zmanjkala le pešCica glasov. Nedeljske parlamentarne volitve so okrepile deželno vlado predsednika Cecottija (na sliki), ki temelji na zavezništvu med Oljko in Severno ligo. In to iz veC razlogov. Liga, ki je kljub vsemu še najmočnejša skupina v deželnem svetu, je z volitvami pridobila na politični moCi in tudi na samozavesti, ki so jo moCno naCeli stalni notranji politični in osebni spori. Volitve bodo morda te spore konCno razčistile, s tem bi se najbolj okoristil Cecottijev odbor, ki je v zadnjih tednih nekoliko zastal, kot da bi Čakal na volilne rezultate. Volilni izidi so okrepili tudi levosredinsko komponento deželnega zavezništva, skratka Prodijevo Oljko, ki se v deželnem svetu še vedno deli na stranke in strančice. Leva sredina postaja tudi na deželni ravni politično vse bolj vidljiva, čeprav bo politično združevanje v Prodijevem zavezništvu pri nas težavnejše kot drugod po državi. Zahtevalo bo tudi veC Časa, saj na to (negativno) vplivajo znane zemljepisne razlike, ki še vedno preveč bremenijo deželno politično življenje. Nedeljske volitve so skratka vsestransko okrepile deželno vlado. Do deželnih volitev manjkata dve leti, Časa za reforme (začenši z novim volilnim zakonom) in za druge potrebne ukrepe je torej kar precej. 6 Torek, 23. aprila 1996 VOLITVE - TRST "DOLGA NOČ" NA TRŽAŠKEM SEDEŽU LEVOSREDINSKE KOALICIJE Prodijevi pristaši najprej razočarani, potem jih je Camerini razveselil... SKR je do zadnjega upala v izvolitev Jureta Cancianija - Italija pokvarila veselje desnici Za številne prostovoljce, ki so bili glavni akterji volilne kampanje Prodijeve Oljke, je bila noč med nedeljo in ponedeljkom gotovo najdaljša noč. S Prefekture in z osrednjega volilnega urada Občine Trst so vseskozi prihajale le slabe, če že ne katastrofalne vesti o zmagah Giulia Camberja in Roberta Menie. Edino upanje je bil Paolo Ru-miz, ki pa ga je na ”fotofi-nišu“ premagal kolega novinar Gualberto Nicco-lini. Rumiz je tri tedne hodil med ljudmi, Nicco-linija ni bilo na spregled, vseeno pa je bil spet izvoljen v parlament. Ko se je razočaranje za pristaše Oljke že sprevrglo v tragedijo (seveda politično), je v zgodnjih jutranjih mah prišla vest, da je bil v senat z ostanki izvoljen tudi profesor Fulvio Camerini. To je bila razveseljiva vest, na katero so neprespani ”oljkarji“ glasno nazdravili in naenkrat ugotovili, da Trst ne bo v parlamentu zastopala le desnica, ampak tudi svetovno znani kardiolog, ki hoče živeti v prijaznejšem in v odprtejšem Trstu. Volilne rezultate so nestrpno pričakovali tudi na Stranki komunistične prenove, kjer so do zadnjega upali v izvolitev pokrajinskega tajnika Jureta Cancianija. Ce bi SKP tudi v Furlaniji dosegla izredno dobre rezultate s tržaške in go-riške pokrajine, bi bil Canciani gotovo izvoljen na proporčnih volitvah, kar pa mu zaradi po- manjkanje peščice "furlanskih" glasov ni uspelo. Dosegel je vsekakor zelo dober politični in osebni uspeh, še posebno med Slovenci, saj so zanj, poleg SKP, glasovali tudi mnogi, ki se drugače npr. prepoznavajo v SSk in v DSL. Desnica je seveda navdušena nad izvolitvijo Menie, Niccolinija in Camberja. V Rimu bodo zastopane vse tri najpomembnejše mestne desničarske komponente, Nacionalno zavezništvo z Menio, Forza Italia z Nic-colinijem in Lista za Trst s Camberjem. Desničarjem so pokvarili praznik volilci južno od Timave, ki so obrnili hrbet Silviu Berlusconiju in Gianfrancu Finiju, tako da bo pisani tržaški na- cionalistični trio v novem parlamentu zanesljivo v opoziciji. Zanimivo je, da se je Menia takoj po izvolitvi posmehljivo javno zahvalil županu Riccardu Illyju, češ da je prav mestna uprava s svojimi napakami prispevala k volilni uveljaviti Kartela svoboščin... Tudi na Tržaškem se je Severna liga kolikor dobro obnesla. To velja tudi za kandidatko Anno Pic-cioni, ki je takoj po predložitvi liste (Bossijevi pristaši so ji pridno priskrbeli potrebne podpise) zapustila Ligo in se proglasila za neodvisno. Liga je na Tržaškem že dalj časa v zelo hudih težavah in v kleščah stalnih sporov in polemik, dokazala pa je, da še obstaja. S.T. Volilci so nagradili predvsem desnico, na srečo, daje prišel Camerini.., (f. KROMA) V Mieli skupščina prijateljev Oljke V gledališču Miela bo jutri ob 18.uri javna skupščina somišljenikov in prijateljev levosredinske Oljke. Beseda bo seveda tekla o nedeljskih volitvah na vsedržavni in na krajevni ravni, kjer je Oljka izvolila v Rim profesorja Fulvia Camerinija. V tiskovnem sporočilu koalicija Oljke izraza veliko zadovoljstvo nad volilnim uspehom na vsedržavni ravni, ki ustvarja pogoje za res globoke politične in družbene spremembe v Italiji. Desnica je žal ustvarila v državi spore in hude razkole, ekonomsko in socialno nestabilnost in težave, ki jih bo treba sedaj vsi skupaj potrpežljivo premostiti. Od nove rimske vlade pričakuje Oljka tudi konkretne ukrepe za Trst, za njegovo gospodarstvo in družbeno ter kulturno realnost. Oljka seveda zelo toplo pozdravlja izvolitev prof. Camerinija, ki bo s svojo resnostjo in požrtovalnostjo gotovo pomagal pri reševanju marsikaterega odprtega problema Trsta. Koalicija tudi na lokalni ni bila le sad volilne računi-ce, ampak predstavlja politični dogodek, na katerem končno začeti graditi novo Italijo, a tudi novo tržaško stvarnost. Delo, ki smo ga začeli v tem težavnem predvolilnem obdobju, piše še v tiskovnem sporočilu pokrajinske Oljke, se bo nadaljevali z še večjo vnemo. S senatorjem Camerini jem, a tudi z Oraziom Bobbiom in Paolom Rumizem si bomo še dalje prizadevali za nove politične in družbene perspektive Trsta. POSLANSKA ZBORNICA - TRST 1 TRST PICCIONIANNA 5.617 LEGA NORO 6,4% BOGLIOLO SILVANA 1.046 PATTO DOMNE 1,2% MARCHESICH GIORGIO 1.023 NORDLIBERO 100% MENIA ROBERTO 42.091 POLO DELLE LIBERTA’ 48,4% GENTILI MARCO 3.836 USTA PANNELLA 4,4% PORTOLAN MANLIO 2.181 MOVIMENTO SOCIALE 2,5% BOBBIO ORAZIO 31.026 OLJKA 35,7% POSLANSKA ZBORNICA - PROPORCNI SISTEM DEVIN NABREŽINA REPENTAB0R MILJE DOLINA ZGONIK TRST SKUPNO GIORGIO CANCIANI 909 162 1473 1327 352 15.580 19.803 SKP 14,3% 26,1% 15,3% 30,4% 22,3% 9,9% 11% MENIA ROBERTO 1292 79 1627 410 156 37.225 40.789 ALLEANZA NAZIONALE 20,3% 12,7% 16,9% 9,4% 9,9% 23,7% 22,7% PEZZETTA ERNESTO 68 6 103 29 14 2.225 2.445 MOVIMENTO SOCIALE 1% 0,4% 1% 0,6% 0,9% 1,4% 1,3% B0SC0 RINALDO 627 74 887 403 136 11.313 13.440 LEGA NORD’ 9,9% 11,9% 9,2% 9,2% 8,6% 7,2% 7,5 MARCHESICH GIORGIO 33 3 89 64 5 1.652 1.846 NORD LIBERO 0,5% 0,4% 0,9% 1,4% 0,3% 1% 1% RUFFINO ELVIO 1134 129 1766 796 457 19.200 23.482 DSL 17,8% 20,7% 18,4% 18,2% 29% 12,2% 13% RUSSO FRANCESCO 553 49 622 340 124 14.232 15.920 LJUDSKA STRANKA 8,7% 7,9% 6,5% 7,8% 7,8% 9% 8,8% SASCO ED0ARD0 236 17 357 142 27 7.303 8.082 CCD - CDU 3,7% 2,7% 3,7% 3,2% 1,7% 4,6% 4,5% FRATTINI FRANCO 1252 83 2362 658 237 41.879 46.471 FORZA ITALIA 19,7% 13,3% 24,6% 15,1% 15% 26,6% 25,9% FIORELU RENATO 238 19 303 188 68 6.385 7.201 ZELENI 3,7% 3% 3,1% 4,3% 4,3% 4% 4% POSLANSKA ZBORNICA - TRST 2 DEVIN NABREŽINA REPENTAB0R MILJE DOLINA ZGONIK TRST SKUPNO C00S MASSIMILANO 619 52 967 417 126 5.910 8.091 LEGA NORD 9,7% 8% 10,1% 9,5% 7,8% 8,5% 8,8% PERGOLIS PIERPA0L0 51 8 105 36 18 851 1.069 PATTO DONNE 0,8% 1,2% 1,1% 0,8% 1,1% 1,2% 1,1% TAMBURINI LAURA 51 3 142 62 12 1087 1357 NORD LIBERO 0,8% 0,4% 1,4% 1,4% 0,7% 1,57% 1,4% NICCOLINI GUALBERTO 2.471 148 3.824 1.041 384 31.916 39.784 POLO DELLE LIBERTA’ 38,8% 22,9% 40,1% 23,8% 23,97% 46% 43,3% MARTELLIANT0NIN0 169 20 303 92 28 2.904 3.516 MOVIMENTO SOCIALE 2,6% 3,1% 3,1% 2,1% 1,7% 4,1% 3,8% RUMIZ PAOLO 2.999 413 4.185 2.715 1.034 26.709 38.055 OLJKA 47,1% 64,1% 43,9% 62,2% 64,5% 38,5% 41,4% FULVIO CAMERINI / RAZGOVOR Z NOVOIZVOLJENIM TRŽAŠKIM SENATORJEM OLJKE Teža odgovornosti za edinega zastopnika nove večine Skušal bom zadostiti velikim pričakovanjem ljudi, ki so me izvolili Sele vCeraj zjutraj so zapleteni izračuni pokazali, da bo v senatu sedel tudi profesor Fulvio Camerini, odslej senator Fulvio Camerini. Izvolili so ga posredno, z glasovi proporč-ne kvote v deželnem merilu. Marsikomu se je odvalil kamen od srca, ko se je izvedelo, da ne bodo v parlamentu sedeli samo predstavniki tržaške desnice, da ne bo v senatu samo melonarski voditelj Giulio Camber, ki mu je svoj čas sam Bettino Craxi podelil podtajnistvo na ministrstvu za prevoze, kjer je zablestel s svojo popolno odsotnostjo. Bila bi velika krivica, ko bi tako kulturen, uglajen, preprost in posten gospod, kot je svetovno znani kardiolog prof. Camerini, moral ostati doma! Prof. Camerini j a smo srečali včeraj popoldne na Pomorski postaji, na posvetu o načrtu za vplinje-valno postajo v Tržiču. Novoizvoljeni senator je očitno utrujen, na obrazu pa se mu zasvetli mili in skoraj sramežljivi nasmeh, ko mu čestitamo k uspehu. Seveda sem zadovoljen, da je vsaj eden od nas treh bil izvoljen (nedaleč od prof. Camerinija sta poražena kandidata v poslansko zbornico Rumiz in Bobbio, op. ur.). Na svojih ramenih čutim vso težo velike odgovornosti, ker sem edini predstavnik Trsta v okviru strank, ki bodo po vsej verjetnosti sestavile novo vlado. Trst je žal potrdil svojo konservativno usmerjenost in glasoval drugače, kot večji del Italije. Samo čez Timavo stopimo, in v goriški pokrajini je že drugače in boljše kot pri nas. Zakaj je po vašem mnenju Trst tako zadrto mesto? Trst je mesto, ki je okostenelo v preteklosti in ima velike težave, zaradi katerih se ne zna usmeriti v prihodnjost. Z veliko žalostjo ugotavljam, da so volil-ci zapostavili našo ekipo Oljke, ki so jo sestavljali zares novi ljudje, in so raje izbrah take, ki niso nikakor novi, ki imajo za seboj dolgo preteklost strankarske kontaminacije, da se tako izrazim, ali pa so strankarski funkionarji: taka je pač tržaška stvarnost. Kako bo volilni izid vplival na odnose med Italijo in Slovenijo? Upam, da bo vpliv ugoden: Oljka je za uveljavitev miru in za premeščanje vseh odprtih problemov v duhu medsebojnega prijateljstva. Vemo, da bo treba te meje premostiti, če že ne odpraviti, in da moramo razmišljati o pristopu Slovenije v Evropsko unijo. Prepričan sem, da ne bo mogla tržaška desnica vph-vati na tozadevne izbire nove italijanske vlade. Katere bodo vaše prve pobude v senatu? Glejte, še ne vem. Najprej bom skupaj s prijatelji nekaj dni premislil o splošnih stališčih Oljke in o perspektivah Trsta. Vedno sem bil prepričan, da je za razvoj Trsta treba uveljaviti več faktorjev, od prevozov do pristanišča, pa tudi rešiti vprašanje meje. Boste razmišljali tudi o stališču do slovenske manjšine v Italiji? Ko smo se predstavili javnosti, smo bili s tega vidika izredno jasni: za rešitev vprašanja slovenske manjšine v Italiji je potre- Doslej profesor, odslej senator Fulvio Camerini ben okvirni zakon, ki naj končno prizna pravice in dolžnosti vseh manjšin in to v okviru evropskega duha in pravil Evropske unije, ki so s tega vidika zelo jasna. Tu pri nas veliko ljudi govori o Evropi, v Evropo bomo stopah tudi s takim zakonom za manjšino. Bi nam odkrili vaše intimne občutke ob tej pomembni uveljavitvi? Doživljam jo zelo umirjeno in s ščepcem zaskrbljenosti: skušal bom zadostiti velikim pričakovanjem tistega Trsta, ki me je izvolil. Razgovora s kardiologom in senatorejm je tako konec; Fulvio Camerini stopi z mladeniškim zanosom pred druge novinarje, čakajo ga drugi intervjuji, predvsem pa ga čaka res velika odgovornost. Vse najboljše, profesor! s.p. OCENE VOLILNIH REZULTATOV »Žal nam je za Rumiza...« Stališča Močnika, Spadara in pokrajinskega vodstva SKP Peter Močnik (pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti): Najprej bi izrazil veliko zadovoljstvo nad izvolitvijo senatorja Fulvia Camerinija, uglednega predstavnika odprtega Trsta, ki bo v senatu gotovo dostojno zastopal tudi interese in hotenja slovenske manjšine. Zelo pa sem jezen zaradi tako tesnega poraza Paola Rumiza v drugem poslanskem okrožju. Kandidat Oljke je izgubil zaradi nekaterih premalo premišljenih potez Illyjeve uprave (npr. prometna omejitev pred volitvami) in tudi zaradi nepotrebne politične afere v Miljah. Miljski spor nas je drago stal, kot dokazuje tudi dejstvo, da je v Miljah ”Forza Italia" prva stranka. Temu je treba dodati, da občinske uprave, mislim predvsem na Devin-Nabrežino, niso znale zajeziti določene nacionalistične usmeritve, ki je navzoča tudi na Krasu. Precej slovenskih volilcev pa je v okolici podprlo Severno ligo. Stelio Spadaro (pokrajinski tajnik DSL); V primerjavi z zadnjimi volitvami so napredni in odprti kandidati dosegli uspeh, čeprav je bil v parlament izvoljen edino prof. Fulvio Camerini. Vsi pa dobro poznano moč in veliko družbeno ter politično zakoreninjenost tukajšnje desnice. Koalicija Oljke je v zelo težkih objektivnih pogojih postala politična stvarnost, ki bo igrala odločilno vlogo pri razvoju Trsta. Zelo mi je žal za Rumiza. Skoda, da zlasti volilci Severne lige niso pravilno razumeli situacije v tem okrožju in s tem zapravili edinstveno priložnost za preobrat. V Rim je tako šel Gualberto Niccolini. Pokrajinsko vodstvo SKP: Izid volitev pripisuje Stranki komunistične prenove 11% glasov, kar je dosedanji najpomembnejši dosežek. Največ glasov je stranka pridobila v tržaški občini (+3,2%), v miljski (+2,4%) in v dolinski občini (+30,5%). Vsedržavni poraz desnice in uspeh zavezništva Oljke z odločilnim doprinosom SKP je pogoj za uveljavitev interesov delavcev, brezposelnih in upokojencev, ugotavlja tajništvo SKP. Zal ni bil izvoljen kandidat Jure Canciani, kateremu stranka izraža svojo zahvalo. V četrtek, 25. aprila bo od 18. ure dalje v Ljudskem domu v Naselju S. Sergio v Ul. Peco 4 praznik SKP za poraz desnice in za uveljavitev stranke. Paolo Rumiz in Orazio Bobbio sta poražena kandidata Oljke za izvolitev v poslansko zbornico. Kako sta sprejela neugodni volilni izid? Paolo Rumiz je za peščico glasov porazil nekdanji kolega Gualberto Niccolini: Skrival bi se za prstom, ko ne bi priznal, da mi je žal. Vendar sem globoko prepričan, da smo mi predstavljali novosti, ki se uveljavljajo v državi. Camerini bo edini vodil odnose med Trstom in novo vlado: pomislite kakšen neverjeten avtogol bi si Trst sam zadal, ko bi ga predstavljali samo oni, ki dolgo let omamljajo mesto z ideološkim kloroformom in ki ne bodo imeli nobenega odnosa z vlado! Pri volitvah sem v resnici pridobil 13 odstotkov glede na volilni izid pred dvemi leti, veliko točk je pridobil tudi Bobbio, pa tudi Camerini v primerjavi z rezultatom, s katerim je zadnjič bil izvoljen Ma-gris. Volilno kampanjo smo trije začetniki vodili z zelo omejenimi finančnimi sredstvi, brez poznavanja propagandne tehnike, brez organizacije, pač pa z največjo dobro voljo. Pomislite, kaj vse bi se lahko zgodilo v našem mestu, če bi se uveljavilo in zasidralo široko levosredinsko zavezništvo, ki bi dvignilo svinčeni pokrov desnice, ki izkorišča stare rane tega mesta. Vsekakor sem pridobil s to volilno kampanjo izredno bogastvo: v nekaj tednih sem se naučil več kot v tolikih letih novinarskega dela, spoznal sem mesto, različne sile, ki ga sestavljajo, odkril sem nove S kajakom proti bojni ladji Potjomldn prijatelje, Camerinija samega, ki je izredna osebnost: to je človek, ki je pri starosti 70 let sprejel spopad brez nobene varnostne mreže proti kandidatu, ki je razpolagal z volilnim aparatom, s finančnimi sredstvi, ki so mu volilne ankete pripisovale velikansko prednost. Orazio Bobbio, ki ga je v prvem tržaškem okrožju Roberto Menia dobesedno pogazil, je kljub vsemu ohranil smisel za humor: Boril sem se s kajakom proti bojni ladji Pot-jomkin... sem pa vseeno dosegel pozitiven rezultat, pa čeprav nisem zmagal. Trst je žal sel v drugo smer, še vedno prevladuje sindrom obkolitve. Vsedržavna zmaga zavezništva Oljke bo primorala tudi izvoljene nasprotnike, da bodo morah sodelovati pri razvoju našega mesta, tako vsaj upam. Ne vem, kaj bo z mojo politično priho-dnjostjo, nisem pa užaloščen zaradi poraza. Nikoli mi ni bilo treba, da bi se moral udeležiti v politiki, mislim pa, da mora vsak državljan prispevati za razvoj družbe. Morda me boste primerjali lisici, ki ni mogla doseči grozdja in je potem trdila, da ji grozdje ni všeč, vendar verjemite mi, da sem zelo umirjen. Moja kandidatura je izpričala predvsem to, da je Trst mesto z veliko različnimi dušami. Ko bo Slovenija v EU se bo začelo novo sodelovanje, pre-moščanje meje, v te vrednote verjamem in za te vrednote sem kandidiral in se boril. Upam, da bo vsedržavna zmaga Oljke vplivala tudi na razvoj Trst v tej smeri. Občuten zasuk na desno Dušan Kalc Kot smo se veselili, ko je bilo že iz prvih nedeljskih podatkov razvidno, da so se na vsedržavni ravni levosredinske sile krepko uveljavile in da je Finijeva in Berlusconijeva desnica doživela poraz, tako so nas istočasno obhajali tesnobni občutki, ko je bilo prav tako že iz prvih podatkov jasno, da se je na krajevni ravni, v Trstu, zgodilo ravno obratno: desnica se je krepko uveljavila, levosredinske sile pa so ostale praktično praznih rok. Tako je vsaj kazalo v nedeljo zvečer, ko smo z grenkobo v grlu ugotavljali, da je nekdanji Ustar in podminister za trgovsko mornarico Giulio Camber, sicer vedno in dosledno nerazpoložen do naše narodne skupnosti in nasproten sodelovanju z vzhodnimi sosedi, za skoraj deset odstotkov glasov prevladal nad kardiologom Cameri-nijem na volitvah za senat, da je za neo-fašista (ah postfašista) Roberta Menio, ki mu v protislovenski ihti na Tržaškem ni para, glasoval v njegovem okrožju za poslansko zbornico praktično vsak drugi volilni upravičenec, in da je celo v drugem okoliškem volilnem okrožju (čeprav le za pičla dva odstotka) prevladal nekdanji li-star Niccolini nad kandidatom Oljke Paolom Rumizem. Človek se je ob vsem tem vprašal, kako bo Trst sploh lahko shajal v tej mandatni dobi, ko pa nima niti enega sogovornika več na ravni vlade, ki bo pripadla zmagoviti Oljki. Na srečo je včerajšnji dan prinesel prijetno presenečenje: Fulvio Camerini se je s pomočjo volilnih ostankov nepričakovano prebil do senatnega mandata in s tem omilil splošno grenkobo demokratičnega Trsta ned volilnim izidom. Za las se je izmuznilo še drugo presenečenje, in sicer to, da bi se tudi Jure Canciani (za katerega je glasovalo veliko Slovencev vseh političnih prepričanj) s pomočjo ostankov prebil v poslansko zbornico. Splošna slika skratka ni tako tragična, kot je spočetka kazalo. Ostaja pa seveda neovrgljivo dejstvo, da se je tržaška politična os še bolj zasukala na desno, kar nam ne more omogočiti mirnega spanja. Demokratični Trst se bo moral še bolj kot prej zamisliti nad tem položajem, ki prav gotovo ni samo sad nasprotnikove spretnosti in njegovih zaslug, temveč tudi lastnih pomanjklivosti in napak, nesmiselnih nesoglasij in prepirov. Nedeljski uspeh desnice je bilo sicer nekako čutiti v zraku. Sproščal se je z nezadovoljstvom občanov nad Illyjevo upravo, ki ima pretežno iracionalne razloge. Kdorkoli je za krmilom mestne uprave, je podvržen vsemogočim kritikam in nosi v očeh volilcev krivdo za vse slabo, pa naj bo za to odgovoren ali ne. Nezadovoljstvo se je bistveno razširilo ob aferi prometnih ukrepov, ki jih je del protiillyjevsko usmerjenega Trsta (z delom tržaških trgovcev na čelu in ob podpori določenih krogov znotraj Trgovinske zbornice) izkoristil v volilne namene. Ce k temu prištejemo še odprtost Illyjeve uprave do manjšine in Slovenije, ki tradicionalno razburja nacionalistične branitelje italijanstva Trsta, ter razdraženost, ki jo je spet razpihnilo izzivanje s fojbami, potem nam je razumljivo, da od tržaških volilcev ne moremo pričakovati drugačne reakcije in da bo moralo preteči še veliko časa, preden se bo tudi Trst lahko polnokrvno pridružil civilnim mestom tega sveta. Medtem se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da bo med Rimom in Trstom spet nedopusten razkorak, kar prav gotovo ne bo v korist našemu mestu, njegovemu gospodarstvu, njegovi sociali in njegovi kulturi. Pa tudi naši manjšini vse skupaj žal ne bo v veliko korist in pomoč. Preko INTERNETA smo posredovali v Avstralijo volilne izide tržaške prefekture, Se preden jih je objavilo notranje ministrstvo. Če imate tudi Vi podobne potrebe, bomo izdelali pravo rešitev tudi za Vas. gHBcREDITDATA tel. 040-381616, fax 040-381110 infodesk@infordata. it GORICA / DOKONČNI IZIDI V SENATNEM OKROŽJU ŠT. 2 Uspeh senatorja Dorica Bratine je presegel najbolj rožnate napovedi Razen redkih izjem (med temi je mesto Gorica) je povsod gladko premagal Romohja Dokončna dimenzija uspeha Darka Bratina je v goriškem senatnem okrožju presegla vsa še tako optimistična pričakovanja. V skupnem seštevku okrožja, kjer so vsi pričakovali zelo tesen izid dvoboja s kandidatom desnice Romolijem, je Bratina gladko zmagal z več kot 8 odstotki prednosti. Na Goriškem je prednost kandidata Oljke še izrazitejša, saj je v pokrajinskem merilu zbral več kot 47% glasov. Romob zaostaja za njim za več kot 10 odstotkov. Bratinova prednost je skoraj 15-odstotna v treh občinah tržaške pokrajine, ki sodijo v go-riško senatno okrožje, dobro pa se je odrezal tudi v videmskem delu okrožja, ki je pred dvema letoma dalo zmago Romoliju. Tokrat je bilo drugače: ponekod je kandidat desnice sicer ohranil prednost, skupno pa je Bratina tudi na Videmskem zmagal, saj je zbral dvatisoč glasov oz. približno 4% več kot Romob. Med glavnima tekme- cema se je dobro odrezal kandidat Severne bge Milan Koglot, ki je v okrožju prejel skoraj 20 odstotkov glasov. Na Goriškem sicer ni blestel (15, 89%), še manj na Tržaškem (9, 95%) pač pa mu je od-tičen trend za Ligo v Furlaniji (28, 41% v videmskem delu okrožja) prinesel kar nekaj zadoščenj. V tem uspehu je ena, čeprav najbrž ne edina, razlaga za katastrofo Pola svoboščin. V posameznih občinah na Goriškem je Bratina zmagal v 20 od skupnih 25 občin. Plebiscitaren je uspeh v slovenskih občinah (Doberdob 78%, Svo-donje 72%, Steverjan 75%), kar v 14 občinah pa je Bratina sam zbral več kot 50 odstotkov vseh glasov. Romob je zmagal v štirih občinah, med katerimi sta Gorica in Gra-dež, Koglot, ki je prav v slovenskih občinah beležil najslabše rezultate, pa si je privoščil zadoščenje z uspehom v najmanjši občini Dolenje, kjer je s 132 glasovi Liga prva (43, 85%). Zmaga Oljke na Goriškem odpira nove perspektive O izidu nedeljskih vobtev smo med politiki in drugimi javnimi osebnostmi na Goriškem zbrati nekaj mnenj. Franco Mccoli, pokrajinski koordinator Oljke: “Zmaga levega centra na Goriškem je politični preobrat, ki odpira nove možnosti razvoja. Zmeraj sem bil prepričan, da je Goriška nekaj posebnega, tudi zaradi svoje preteklosti. Pomembno se mi zdi zlasti zelo kompaktno glasovanje votilcev slovenske narodnosti; podčrtal bi rad tudi dejstvo, da smo pod skupno streho uspeti združiti različne komponente. Zmago ne želimo spremeniti v triumf, ampak hočemo čimprej začeti uresničevati program in pri tem je dragocena pomoč vseh”. Pokrajinski tajnik SSk Aleš Figelj: “Bil sem od vsega začetka optimist, vendar tako dobrega rezultata nisem pričakoval. Številke za sestavo vlade so in je torej zadoščen osnovni pogoj. Mislim da so te volitve dokaz, da obstajaja izhod iz dosedanje kronične politične krize.” Boris Peric, deželni tajnik SKGZ takole ocenjuje izvolitev obeh kandidatov Oljke: “Če upoštevamo izid volitev v državnem merilu, je rezultat, ki smo ga zabeležiti na Goriškem toliko pomembnejši. Pozdravljam plebiscitarno odločitev votilcev slovenske narodnosti”. Milan Koglot, kandidat Severne bge: “Severna liga je dokazala, da je živa in prisotna. Osebno sem z rezulatom zadovoljen. Zadovoljen sem tudi z izvolitvijo Bratine, ki mu žetim, da bi bil bolj kot do zdaj predstavnik celotne goriške skupnosti”. Alberto Bergamin, pokrajinski tajnik ljudske stranke: “Izid je potrditev in dokaz, da ljudje na Goriškem gledajo v prihodnost in v Evropo. Dali so zaupanje odličnima kandidatoma.” Alessandro Maran, pokrajinski tajnik DSL: “Večina votilcev je razumela in podprla gibanje Oljke, ki je predstavilo načrt združitve najboljših družbenih sil. Ustvarjeni so pogoji za petletno vlado levosredinske koalicije. Eden od ciljev je, da ta vlada pripelje Italijo v Evropo”. Rudi Pavšič, deželni koordinator DFS: “Izid je nadvse pozitiven, posebej še če upoštevamo, kako se je odvijala volilna kampanja. Če smo na Goriškem zadovoljni, pa mislim, da je treba upoštevati znak, ki prihaja od uveljavitve Severne Lige”. Goriški župan Gaetano Valenti: “Sprejemam na znanje izid glasovanja, nisem se pa še poglobil v analizo. Prva, čeprav površna ugotovitev pa je, da gibanje, ki mu pripadam (FI) v času od moje izvolitve do nedeljskih volitev, ni doživelo velikega osipa”. VOLITVE / PRIČAKOVANJE IZIDOV NA SEDE2U DSL »Oprostite, toda še nikoli v življenju nisem zmagal... niti na loteriji«. Tako je vidno ganjen sredi noči komentiral izide eden od številnih somišljenikov Oljke, očitno iz vrst levice, ki so se včeraj ponoči zbrali na sedežu DSL. Na stranki so se organizirali in zbirali podatke iz goriškega senatnega okrožja še preden so ti bili razpoložljivi na prefekturi. Bila je to zmes sodobne tehnologije (Internet) in tradicije z aktivisti stranke, ki so z volišč sproti sporočali podatke. Prvi podatki so začeli prihajati okoli 23. ure. Bila so to nekatera volišča iz centra Gorice, kjer je bil odločno v prednosti Romob. Obrazi navzočih so bili resni in napeti v bojazni, da ne bi doživeli še enega od tolikih razočaranj. Prvi Obraz poraza: Ettore Romoli pozitiven signal je prišel iz Podgore, kjer je Bratina v nekem volišču zbral 220 glasov, Romoli pa le 75. Podatek je vlil poguma in odprl pot nezadržnemu vzponu kandidata Oljke: čim so začeli prihajati podatki iz podeželja je njegova prednost močno naraščala. Zmaga ni bila več v dvo- mu, izidi z Videmskega, kjer je na razliko od leta 94 tokrat Bratina prehitel Romolija pa so dali duška veselju. Tačas se je na sedežu pojavil Darko Bratina in doživel navdušen objem vseh, ki so ga obkolili in s penečim vinom nazdravljali njegovemu briljantnemu uspehu. Podobno je bilo veselje na sedežu Ljudske stranke, kjer je s somišljeniki pričakoval izide Mario Prestamburgo, dokaj živahno pa je bilo tudi med somišljeniki Severne bge, ki so dosegli dober rezultat. Vse drugače pa je bilo na sedežu For-za Italia, kjer so že prve projekcije zamajale optimizem, izidi iz goriškega okrožja pa so ga povsem potlačili, ko je vsakomur postalo jasno, da se njihov Ettore Romoli ne bo več vrnil v senat. Sen. Darko Bratina nazdravlja skupaj s somišljeniki Oljke: med njimi tajnik SSk Brecelj (foto Bumbaca) GORIŠKO VEČINSKO OKROŽJE ZA SENAT Občina KOGLOT Sev. liga glas. % BRATINA Oljka glas. % ROMOLI Pol svob. glas. % KOPRIVNO 232 21,89 400 37,74 428 40,38 KRMIN 1050 21,37 2261 46,02 1602 32,61 DOBERDOB 99 10,80 716 78,08 102 11,12 DOLENJE 132 43,85 56 18,60 113 37,54 FARA 211 19,36 551 50,55 328 30,09 FOLJAN 293 16,20 1026 56,72 490 27,09 GORICA 3508 14,47 9339 38,52 11399 47,01 GRADIŠČE 640 14,45 2161 48,78 1629 36,77 MARJAN 323 29,99 483 44,85 271 25,16 MEDEA 109 19,33 305 54,08 150 26,60 TR2IC 2345 12,86 8747 47,95 7149 39,19 MORARO 98 21,30 206 44,78 156 33,91 MOS 207 19,90 371 35,67 462 44,42 ROMANS 456 19,50 1274 54,47 609 26,04 RONKE 966 14,05 4013 58,39 189 27,56 ZAGRAJ 179 19,39 488 52,87 256 27,74 ŠKOCJAN 601 15,71 2251 58,83 974 25,46 STEVERJAN 61 11,84 384 74,56 70 13,59 SLOVRENC 198 22,07 379 42,25 320 35,67 SPETER OB S. 155 12,97 738 61,76 302 25,27 SOVODNJE 183 15,46 853 72,04 148 12,50 STARANCAN 651 15,38 2381 56,25 1201 28,37 TURJAK 240 14,65 1033 63,06 365 22,28 VILES 192 18,08 571 53,77 299 28,15 GRADE2 1254 21,48 1939 33,21 2646 45,32 SKUPNO GORIŠKA POKRAJINA 14383 15,86 42926 47,34 33363 36,80 TRŽAŠKA POKRAJ. 772 9,95 4060 52,35 2924 37,70 VIDEMSKA POKRAJ. 14673 28,41 19483 37,72 17495 33,87 SKUPNO V OKR02JU 29828 19,87 66469 44,29 53782 35,84 GORICA / VOLITVE ZA POSLANSKO ZBORNICO Prof. Mario Prestamburejo poslanec goriške pokrajine Kandidat Oljke ponovil Bratinov uspeh v senatnem okrožju Tako kot za senat je tudi za poslansko zbornico na Goriškem volilni izid odločno v prid Oljke. Kandidat levosredinskega zavezništva prof. Mario Pre-stamburgo je v okrožju, ki zajema vse občine pokrajine z izjemo Gradeža, zbral 45.109 od skupnih 96.208 veljavnih glasov, kar pomeni 46,89 odstotkov. Daleč za njim zaostaja kandidat Pola svoboščin Miche-le Luise, ki se je moral zadovoljiti z 31.022 glasovi ali 3224%. Kandidat Severne lige Manfredi Jacu-min je prejel 152% glasov, misovec Sergio Cosma 3, 97%, kandidat liste Svobodni sever Adriano Zam-paro pa se je moral zadovoljiti z 1,7%. Upoštevajoč, da je Zamparo odtegnil nekaj glasov Ligi Cosma pa Polu svoboščin, so ti izidi slični izidom za senat. Kot za senat je Oljka največ glasov prejela v Doberdobu (30,91%), odlično pa se je odrezala tudi v drugih krajih s slovensko prisotnostjo in v občinah na Tržiškem, kjer je zgodovin- sko močno zasidrana levica. Zanimiv je tudi podatek za Gorico: kot za senat je tu zmagal kandidat Pola vendar za borih 123 glasov: Luise jih je prejel 10.660, Prestamburgo 10.537. Očitno se je tu poznala prisotnost misovca Cosme, ki je prejel-2.114 glasov (7,61%), kar znaša približno vso prednost, ki jo je za senat v Gorici Pomoli imel pred Bratino. Se nekaj besed o izbirah volilcev na proporčni glasovnici. V pokrajinskem merilu (vendar brez Gradeža) je prva stranka DSL z 18.373 glasovi (19,01%) in rahlo prednostjo pred For-za Italia, ki je prejela 17.541 glasov (18,15%). Po vrsti sledijo Severna liga, NZ, Ljudska stranka, SKP, Zeleni, CCD-CDU, Movi-mento sociale - FT in Svobodni sever. V goriski občini so sile, ki so danes na oblasti (For-za Italia, NZ in CCD-CDU), v bistvu obržale relativno večino s skoraj 46 odstotki, kar je sicer manj od seštevka njihovih glasov na občinskih volitvah, vsekakor pa dovolj, da bi v primeru novih volitev obdržale večino. Po drugi strani gre tudi povedati, da desnici v mestu danes ni videti alternative, saj so glasovi za opozicijo precej razkropljeni med raznimi silami. Glede slovenskih občin gre izpostaviti zlasti odličen rezultat SKP v Doberdobu, kjer je ta stranka najbrž po zaslugi slovenskega kandidata prva. Drugi zanimiv podatek za slovenske občine je, da so volilci, ki so se na večinskih glasovnicah kompaktno opredelili za Oljko, v proproC-nem delu precej razpršili glasove. Tako je na primer Severna liga v proporčnem delu prejela večji odstotek kot za senat, pa čeprav je tam imela slovenskega kandidata, skromen rezultat sta zabeležih DSL in LS (slednjo je podpirala tudi SSk), nasploh pa je porazdelitev glasov med strankami tokrat bolj kot v preteklosti podobna (čeprav ne povsem, saj desnica na srečo še zaostaja) izidom v neslovenskih krajih. POSLANSKA ZBORNICA GORIŠKO VEČINSKO OKROŽJE glasov % MANFRED! JA C UM! N 14.627 15,20 ADRIANO ZAMPARO 1 .632 1,70 MICHELE LUISE 31 .022 32,24 SERGIO COSMA 3.818 3,97 MARIO PRESTAMBURGO 45.109 46,89 PROF. PRESTAMBURGO “Zavihati rokave” Zmaga je le pogoj za izvajanje progr “Mishm, da je zdaj že Cas, da ugasnemo televizorje in si zavihamo rokave. Seveda sem zadovoljen nad izrednim uspehom, ki je odraz zaupanja volilcev do pohtičnega načrta Oljke. Želim se iskreno zahvaliti vsem, ki so tako odločno podprli mojo kandidaturo, kar zame osebno pomeni dodatno obveznost, da začnemo čimprej .uresničevati to, kar smo zastavili v našem skupnem načrtu. Ne bi želel, da bi nas volilni uspeh uspaval”. Tako nam je po telefonu povedal dr. Mario Prestamburgo, dosedanji podtajnik v Ministrstvu za kmetijske dejavnosti in dobrine, ki je bil izvoljen v poslansko zbornico ."Volitve so bile odskočna deska, osnova, ki zagotavlja okvire v katerih bomo lahko izvajali načrt, niso pa Se rešile nobenega od Številnih vprašanj, ki posebej zadevajo Goriško in splošno stanje v državi”, pojasnjuje 59-letni docent in strokovnjak s področja kmetijstva. Velikih obljub ne želi dajati in v tem ostaja dosleden s stališčem, ki ga je zagovarjal ves čas volilne kampanje. POSLANSKA ZBORNICA - PR0P0RCNI DEL IZIDI M NEKA TERIH OBČINAH NA GORIŠKEM GORICA DOBERDOB S0V0DNJE STEVERJAN TR2IC KRMIN R0NKE SKUPNO V POKR. CANCIANI 1.861 319 224 71 2.100 506 1.031 9.761 SKP 6,67% 30,91% 17,27% 12,13%, 10,35%, 9,04%, 13,48%, 10,10%, MENIA 5.108 34 44 30 2.888 697 728 12.738 NZ 18,31% 3,29% 3,39% 5,12%, 14,24%, 12,45%, 9,52%o 13,18%, PEZZETTA 667 5 6 6 209 61 48 1.281 MS-FT 2,39% 0,48% 0,46% 1,02%, 1,03%, 1,09%, 0,62% 1,32%, BOSCO 3.664 133 251 87 2.439 1.172 974 14.018 SEV.LIGA 13,13% 12,88% 19,35% 14,87%, 12,03%, 20,94%, 12,73%, 14,50%, MARCHESICH 275 4 8 8 103 31 45 673 NORD LIBERO 0,98% 0,38% 0,61% 1,36%, 0,50%, 0,55%, 0,59%, 0,69%, RUFFINO 2.927 278 318 104 4.107 1.045 1.999 18.373 DSL 10,49% 26,93%> 24,51%, 17,77%o 20,25%, 18,67%, 26,13%, 19,01%, RUSSO 3.005 134 192 161 1.946 503 863 9.971 LS 10,77% 12,98% 14,80%, 27,52%o 9,59%, 8,98%, 11,28%, 10,31%, SASCO 1.690 33 44 27 1.053 387 347 5.538 CCD-CDU 6,05% 3,19% 3,39%, 4,61%, 5,19%, 6,91%, 4,53%, 5,73%, FRATTINI 5.997 62 114 64 4.155 888 1.139 17.541 FORZA ITALIA 21,50% 6,00% 8,78%, 10,94%, 20,49%, 15,86%, 14,89%, 18,15%, FIORELLI 2.697 30 96 27 1.277 307 474 6.736 ZELENI 9,66% 2,90% 7,40%, 4,61%, 6,29%, 5,48%, 6,19%, 6,97%, Začetek novega obdobja Marko Marinčič V nič kaj navdušujočem okviru deželnih volilnih izidov, kjer je na Tržaškem prevladala desnica, v Furlaniji pa je blestela zlasti Severna liga, je reziiltat na Goriškem toliko bolj dragocen za levosredinsko zavezništvo Oljke. Potrditev senatorja Darka Bratine in izvolitev prof. Maria Pre-stamburga v poslansko zbornico sta sicer bili med dosegljivimi in tudi pričakovanimi cilji koalicije. Najbrž pa je le malokateri optimist pričakoval, da bo Bratina, ki je pred dvema letoma bil izvoljen z ostanki, tokrat naravnost pregazil nasprotnika in da se bo tako močno uveljavil. V enaki meri pa se je uveljavil tudi prof. Prestamburgo, ki se je tako kakor Bratina v pokrajinskem merilu približal absolutni večini glasov. Združitev levice in napredno usmerjenih katoličanov se je torej na Goriškem obrestovala. Izidi so potrdili, da sta ti dve politični komponenti in glavni nosilni sili zavezništva Oljke ohranili pomembno tradicijo in volilno moč v teh krajih. Na drugi strani je desnici gotovo odcepitev Severne lige škodovala veliko bolj, kot so pričakovali. Pred dvema letoma je Romoli zmagal v videmskem delu senatnega okrožja, kjer je dobršen del njegovega konsenza prihajal od somišljenikov Lige. Kandidat Pola svoboščin je gotovo pričakoval, da mu bo Severna liga odžrla del glasov, a je najbrž računal, da bo izgubo nadoknadil z glasovi desnice, ki je pred dvema letoma nastopala ločeno. To mu je uspelo samo v Gorici, kjer mu je NZ prineslo več, kot je Liga odnesla, drugod pa je bil saldo izgubljenih oz. pridobljenih glasov odločno negativen. Izrazito desničarska kampanja se torej Romoliju ni obrestovala, saj je izgubil v smeri ligaškega centra več, kot je pridobil na desni. Presenetljiv je uspeh Severne lige, ki se je tudi v goriškem senatnem okrožju okoristila s “severnim vetrom”, ki je zavel nad Furlanijo. Ta uspeh je izrazitejši v videmskem delu okrožja, medtem ko je Milan Koglot na Goriškem, kjer je doma in bi moral biti bolj poznan, požel manjše odstotke. Slovenski kandidat Lige je ob tem najskromnejši rezultat dosegel prav v slovenskih krajih, kjer so se volilci odzvali vabilu družbenih in političnih komponent manjšine in strnjeno glasovali za Oljko. Prav strnjenost slovenskih volilcev, ki so se množično kot še nikoli prej opredelili za zavezništvo Oljke, je podatek, ki izstopa iz manjšinskega zornega kota. Tu ne gre samo za tistih 78 odstotkov glasov, ki jih je Bratina prejel v Doberdobu, ali za spoznanje manjši odstotek v drugih dveh slovenskih občinah na Goriškem. Tu so tudi tisoči slovenskih glasov iz Gorice in drugih narodnostno mešanih občin, iz treh občin tržaškega Krasa in iz Benečije, kjer je v primerjavi s podatki izpred dveh let Bratina močno napredoval. Seveda, pretirano in napačno bi bilo misliti, da so slovenski glasovi sami odločili volitve Oljki v prid. Gotovo pa so ti glasovi imeli skupaj z levičarsko, katoliško in zlasti na Goriškem tudi z zeleno komponento Oljke pomemben delež za uspeh koalicije. Prihodnje na vrsti bodo na Goriškem pokrajinske volitve. Ge se bo koalicija Oljke razvila v trajno politično zavezništvo, bo uspeh gotovo v njenem dometu in če bodo znale slovenske komponente ohraniti in utrditi doseženo stopnjo enotnosti v okviru zavezništva z italijanskimi demokratičnimi silami, potem lahko pričakujemo, da bo slovenska prisotnost na Pokrajini kmalu spet izrazitejša in opaznejša, kot je danes. Nekoliko težavnejše kažejo danes biti perspektive glede goriške občine, kjer je desnica še vedno trdno na oblasti. Sicer pa lahko na izide nedeljskih političnih volitev gledamo tudi kot na začetek nekega novega političnega obdobja, ki utegne prinesti še marsikatero spodbudno novost. Za nas bi bila dobrodošla ta, da bi mesto Gorica čimprej izgubilo značilnost vase zaprtega desničarskega otoka sredi prostora, ki začenja razmišljati drugače. VOLILNI IZIDI / ŠTEVILNI ODMEVI V EVROPI IN V SVETU Veliko zaupanje v zrelost italijanske demokracije Veselje evropske levice, ugodni odmevi iz Nemčije, Francije in ZDA LUKSEMBURG - »Ste zadovoljni z izidi volitev?« Vprašanja tokrat niso zastavili novinarji, ampak za spremembo kar italijanska zunanja ministrica, ki je pobarala novinarje, zbrane v Luksemburgu za ministrski sestanek Evropske unije. »In vi, ste zadovoljni?« je bil novinarski odgovor, ki ga je Agnellijeva pospremila z: »Da, vse v redu.« Italijanske volitve so v krogih Evropske unije spremljali z velikim zanimanjem. Italijanski predstavniki so bili včeraj dopoldne v središču pozornosti udeležencev ministrskega vrha, ki so spraševali za ocene in komentarje o prvih rezultatih. Vsekakor pa je bilo opazno splošno zadovoljstvo zaradi jasne večine, ki je izšla z volišč in ki obeta politično stabilnost evropskega partnerja. »Upam, da bo prišlo do močne in stabilne vlade,« je izjavil predsednik Evropske komisije Jacques Santer, ki je kot Evropejec podčr- tal prepričanje, da bo Prodi izvajal evropski program in postavil na prvo mesto problem zaposlovanja. »Italija je ima zdravo demokracijo, zato upamo, da bo znala oblikovati stabilno vlado,« je dejal britanski zunanji minister, konservativec Malcom Rifkind. Nemški zunanji minister, liberalec Klaus Kinkel se ni hotel prenagliti s komentarji, ker izidi še niso bili dokončni, medtem ko je Spanec Carlos VVestendoip menil, da »Ce ima Oljka parlamentarno večino, je to dobra novica, Ce pa je nima, bodo stvari zaplene.« Tudi predsednik Evropskega parlamenta, Nemec Klaus Haensch je izrazil zadovoljstvo zaradi volilnega izida, ki da krepi evropske pozicije v Italiji: Ce bo vlada evropsko usmerjena in stabilna, bo to okrepilo položaj Italije v Evropi. Tudi onkraj Velike luže je bila zmaga Oljke sprejeta ugodno. »Ameriška vlada bo z zadovoljstvom sodelovala s kakršnokoli vla- do, ki bo izšla z volitev,« je izjavil glasnik državnega departmaja Glyn Davies. Dodal je, da je italijanska demokracija trdna in da bodo ZDA še naprej zaveznik Italije ne glede na politično barvo vlade. Pozitivni so bili tudi odmevi na ameriških finančnih trgih, ki jih navdušujejo predvsem obeti za stabilnost, podobno, kot se je zgodilo v londonskem Cityju, kjer poudarjajo, da se je Italija izognila nevarnosti nezanesljive volilne zmage. Pozitivni odmevi so vCeraj prišli tudi iz Nemčije in Francije. Za nemško socialnodemokratsko SPD je izid italijanskih volitev zgodovinsko pomemben, viden vzpon lire pa na nemških trgih ocenjujejo kot anticipirano zaupnico Prodijevi vladi, ki jo bo treba znati ohraniti. Ugodno oceno je izrazila tudi krščansko demokratska stranka kanclerja Kohla, ki je izrazila pričakovanje, da bo Prodijeva vlada znala popeljati Italijo v maastrichtsko Evropo. Tudi za francoske socialiste je izid italijanskih volitev »zgodovinski exploit«, ki je dobro znamenje za vso evropsko levico. Nekdanji francoski minister za kulturo Jack Lang pa je izjavil, da je Italija zanj kot druga domovina in da upa, da bo zmaga Oljke imela ugoden učinek za vso južno Evropo. Italijanski levici je vCeraj za zmago Čestital predsednik Socialistične internacionale Pierre Mauroy, sicer tudi župan mesta Lille, ki je poudaril, da je večina Italijanov razumela nevarnost, ki bi jo pomenila morebitna zmaga desnice. Z veliko pozornostjo je volitve spremljal tudi italijanski prestolonaslednik v izgnanstvu Vittorio Emanuele di Savoia, ki je izjavil, da izidi odražajo izbire volilcev in da upa, da bo nova vlada delala za dobrobit Italije, še posebno na gospodarskem področju. SLOVENIJA Zunanji minister Zoran Thaler čestital senatorju Darku Bratini LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je vCeraj, dan po predčasnih parlamentarnih volitah v Italiji, na katerih je zmagala koalicija levosredinskih strank, zbranih v Oljki, Čestital zamejskemu Slovencu Darku Bratini ob njegovi ponovni izvolitvi v italijanski senat, zgornji dom rimskega parlamenta. Ob tem je minister Thaler senatorju Bratini želel nadaljnje uspeSno delovanje, še posebej v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji in nadaljnjega izboljšanja odnosov med državama, so sporočili z zunanjega ministrstva. AVSTRIJA / »ZGODOVINSKA ZMAGA« Kancler Vrani1zky zadovoljen z izidi Trn v peti upad glasov južnotirolske SVP DUNAJ - Kot »zgodovinsko zmago levice« so avstrijski mediji označili izid nedeljskih volitev v sosednji Italiji, avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky pa je v Čestitki predsedniku DSL kot vodilni sili volilnega gibanja Oljke izrazil svoje »velikjo zadovoljstvo«. Italijanski volilci so se s široko podporo Oljke hkrati jasno izrekli za stabilno vlado s progresivnim programom, je dodal šef avstrijskih socialdemokratov, ki je poslal Čestitko tudi desi-gniranemu novemu šefu vlade Prodiju in mu užitek nedotaknjene narave Od 27. 04. do 05. 05. 1996 3. in 5. dnevni paketi na Rogli in v Termah Zreče s Poldnevno smučarsko vozovnico že od 9.800 tolarjev naprej SUPER PONUDBA PAKETOV ZA POLETJE 1005 Pokličite nas!!! INFORMACIJE IN REZERVACIJE UNIOR TURIZEM Tel.: 0030663 / 762451 Fax.: 0038563 / 762445 PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Tel. = 0030551 / 329254 Fax.: 003B551 / 315389 zaželel veliko uspeha pri sestavljanju in vodenju nove italijanske vlade. Za avstrijske medije je zmaga sredinsko-le-viCarskega volilnega gibanja Oljka na Čelu s strokovnjakom za gospodarstvo Romanom Prodijem bil hkrati tudi zgodovinski dogodek, saj je prvič v 50-letni zgodovini italijanske republike levičarsko do-miniranemu volilnemu gibanju uspelo zmagati na vsedržavnih volitvah. Berlusconi in Fini pa da sta doživela hud poraz, menijo najuglednejši komentatorji. Poleg osebnosti glavnega kandidata Oljke, ki da je bistveno prispeval k taksnemu izidu volitev, avstrijski mediji pa še posebej, Čeprav z ne-preslišno distanco, izpostavljajo tudi vzpon DSL, torej bivših komunistov, na prvo mesto na lestvici strank. Grenka kaplijca za avstrijske medije pa je porazen rezultat volitev na Južnem Tirolskem, kjer je vodilna politična sila v deželi, Južnotirolska ljudska stranka (SVP), doživela hud poraz in desnica slavila veliko zmago. Dopisnik javno-prav-ne avstrijske radiotelevizije (ORF) je v svojem komentarju izpostavil, da so Italijani na teh volitvah očitno bolj zaupali v gospodarsko strokovnost in sposobnosti vodje sredinsko-leviCar-skega gibanja Prodija in ne veC - kot pred dvemi leti - nasedli praznim obljubam Berlusconijeve desnice oz Finijevim neofašistom. Skoraj vsi mediji s tem v zvezi citirajo Prodijevo izjavo, Ceš da so Italijani bolj inteligentni, kot so si to marsikateri doslej misli- V Avstriji napovedujejo von vzpon italijanske lire CELOVEC Zmaga levo-sredin-skega volilnega gibanja Oljke je pozitivno vplivala tudi na avstrijski finančni trg oz. tečaj italijanske lire. Leta je včeraj zjutraj dosegla visoko vrednost kot zadnjic decembra leta 1994. Trgovci v Avstriji celo menijo, da se bo vzpon Se nadaljeval, saj dejstvo, da finančni trgi v Evropi stavijo na »levo« vlado, večina gospodarskih komentatorjev ne pojmuje kot paradoksno, temveč meni, da je vzpon lire dokaz zato, da finančni trgi bolj zaupajo gospodarskemu strokovnjaku Prodiju kot medijskemu velikanu Berlusconiju. (I.L.) li. Glede vloge PDS in starih komunistov pa avstrijski komentatorji že napovedujejo, da de-signirani novi šef italijanske vlade »z njimi ne bo imel lahkega dela«. Ivan Lukan TUJI TISK Po prvih ocenah so izidi volitev zgodovinski zasuk za Italijo RIM - Radijske in televizijske postaje številnih evropskih držav so včeraj na prvem mestu komentirale izide italijanskih političnih volitev; drugače pa je bilo s časopisi, ki svoje redakcije zaključujejo razmeroma zgodaj in jim zato v številnih primerih ni uspelo zabeležiti izidov italijanskih volitev, ki so bili znani šele v poznih večernih urah. VELIKA BRITANIJA: Itahja je »na pragu novega političnega obdobja«; s temi naslovi je včeraj odprla svoje radijske in televizijske vesti BBC in pri tem podčrtala, da bo levica na osnovi nedeljskih volilnih izidov prvič prevzela oblast na Polotoku. V svoji zadnji izdaji je včerajšnji Times zapisal, da si leva sredina lasti zmago zgodovinskega dometa, sama pa priznava, da bi lahko ne imela zadostnega Števila sedežev v parlamentu za »učinkovito« vladanje. Financial Times pa izpostavlja, da je perspektiva levosredinske vlade utrdila liro, ker trgi vedo, da je pristop Oljke do javno-bilanCnega primanjkljaja »odgovornejši«. Po mnenju istega dnevnika pa bi se lahko Bertinottijeva SKP izkazala za nadležnega zaveznika, vendar je predsi-noCnjim pokazala pripravljenost na sodelovanje z levosredinsko vlado. Daily Telegraph je bolj pesimist, saj je na osnovi prvih projekcij predvidel oblikovanje »težavnih in kratkotrajnih koalicij«. Za Guardian pa je Italija predvčerajšnjim »stopila v novo obdobje, saj je postalo jasno, da sta na volitvah zmagali levica in center«. NEMČIJA: Tudi v Nemčiji so včeraj radijske in televizijske postaje svoje dnevnike odprle z italijanskimi volitvami, kar priča o zanimanju, s katerim so jih spremljali Nemci. Bonnski General Anzeiger je med redkimi Časopisi (večina dnevnikov zapira redakcije v popoldanskih urah), ki so objavili sicer le delne izide volitev. Naslov glavnega članka, »Italijanska levica je tesno zmagala« v glavnem povzema vest nemške agencije DPA z »nujno vestjo« iz Rima takoj po prvi projekciji izidov malo po 23. uri. Sicer pa tudi drugi nemški Časopisi poročajo na prvih straneh o nedeljskih političnih volitvah v Italiji. FRANCIJA: Figard je o italijanskih volitvah v včerajšnji številki objavil le kratek povzetek na prvi strani, na Četrti pa dopis iz Vare-seja, iz »utrdbe« Severne lige pod naslovom »Levica na Čelu«. Podobno je poročal tudi Liberation-, na prvi strani je vest naslovil »Italija se boji še enega nekoristnega glasovanja«, na notranjih straneh pa dodaja, da je »Italija na poti do večine, ki se je ne da najti«. Izpostavlja tudi, da prve projekcije kažejo na levico, ki ima prednost samo v senatu. Ostali dnevniki, med katerimi komunistični Humanitš, pa včeraj niso uspeli objaviti nobene vesti o italijanskih volitvah. Gospodarski Časopis Les Ecbos na prvi strani ugotavlja, da obstaja »nevarnost večine, ki je ne bo mogoče upravljati« in dodaja, da »Italija išCe vlado, ki naj traja pet let«; drugi gospodarski Časopis, La Tribune pa na prvi strani piše, da »Italija iSCe stabilnost«, v notranjosti pa, da »bo še moralo priti do političnega razšCišCenja«, kar daje sklepati, da je bil članek napisan pred dokončnimi volilnimi rezultati. Le Monde, ki je izšel pred končnimi rezultati, pa je zapisal, da bi v primeru, ko bi izidi potrdili projekcije, te volitve bile za Italijo pravi zgodovinski preobrat. Dodaja tudi, da sta padec berlinskega zidu in radikalna sprememba komunistične partije odprla italijansko politično igro po skoraj 45 letih demok-ristjanske prevlade. GRČIJA: Levosredinski dnevnik Elefthe-rotipia je na prvi strani zapisal, da je levica v vodstvu, filosocialistiC-ni dnevnik Etbnos pa vesti iz Italije objavlja na notranjih straneh pod naslovom »V Italiji iščejo zmagovalca, čeprav je leva koalicija v vodstvu«. Najbolj razširjeni grški dnevnik Ta Nea, ki je sicer blizu vladi, pa o ita-lijanskiih volitvah piše v članku pod naslovom »Oster boj v Italiji«. ZDA: dva najveCja ameriška Časopisa sta vCeraj zapisala, da je bil z napredovanjem Oljke v Italiji storjen »zgodovinski preobrat«. New York Times in Wasbington Post v svojih poročilih sicer uporabljata pogojnik v pričakovanju dokončnih rezultatov. New York Times dodaja, da je leva sredina zmagala kljub poskusom njenih nasprotnikov, da bi jo označili kot komunistično in da je gospod Berlusconi celo opozarjal, da bi njena zmaga pomenila konec demokracije v Italiji. TRGI / MOČNO OVREDNOTENJE LIRE IN VISOK VZPON NA BORZI Trgi prepričani v stabilnost prihodnje Prodijeve vlade Milanska borza pridobila pet odstotkov - Marko podlo no 1.020 lir MILAN, RIM - Italijanski finančni trgi in lira so volilno zmago Oljke pospremili z navdušenjem, kakršnega najbrž niti sami zmagovalci niso pričakovali. Lira je že v noCi na ponedeljek, komaj so bili zarisani prvi obrisi volilnih izidov, začela svoj zmagoviti pohod na azijskih trgih, ga nato nadaljevala v Evropi in na domačih tleh ter ga potrdila tudi na VVall Stree-tu. Po okrepitvi, ki jo je doživela s prvimi volilnimi rezultati, je z utrjevanjem Oljkine zmage naravnost »vzletela« in včeraj pozno popoldne potisnila marko na 1.020 lir, na raven torej, ki je nemška valuta ni poznala že celih 16 mesecev. V zadnjem letu se je tako lira ovrednotila za skoraj 30 odstotkov v razmerju do japonskega jena, za 18 odstotkov do marke in za 10 odstotkov do dolarja. Pretekli petek je italijanski bankovec sklenil razmeroma stabilen teden s tečajem 1.043, 15 lire za marko, v noCi na ponedeljek pa je bilo njegov prvi povolilni utrip mogoče izmeriti na azijskih trgih. Tam je marka v menjavi z liro hitro padla na 1.030 lir, odprtje domačega menjalnega trga pa je italijanska deviza dočakala z novo okrepitvijo in potisnila marko na 1.026 lir. Vzpon se je nato nadaljeval in dosegel nov pospeSek z objavo podatkov o izidu volitev za poslansko zbornico, kjer si je Oljka -tako kot v senatu - zagotovila prepričljivo večino, Prodijeva izjava o možnosti hitre vrnitve lire v Evropski monetarni sistem je bankovcu seveda močno prijala, o Čemer priča podatek, da je marka ob 16. uri veljala le Se 1.021 lir, potem ko je uro prej na tečajnici Banke Italije kotirala 1.024, 88 lire, kar je vsekakor 20 lir manj kot pretekli petek, ko je veljala 1.043, 15 lire. V nekoliko manjši meri, pa Čeprav zaznavno, se je lira ovrednotila tudi v razmerju šlo dolarja, ki je v petek po tečajnici centralne banke veljal 1.565, 03 lire, vCeraj pa 1.554, 94 lire, medtem ko se je ob 16. uri spustil na 1.550, 5 lire. Podobno se je dogajalo tudi z drugimi glavnimi bankovci, vključno z ekujem, ki je po tečajnici Banke Italije od petka izgubil približno 30 lir. K tako močnemu ovrednotenju lire je poleg volilnih rezultatov prispevala tudi okrepitev dolarja na mednarodnih trgih, predvsem v menjavi z marko in jenom. Se boljše, skoraj presenetljive novice so včeraj prihajale z milanskega delniškega trga, kjer se je borzni sestanek zaCel z izrazitim po- skokom kazalcev, ki so se višali iz ure v uro. KonCni obračun je veC kot laskav: splošni indeks MIB se je povzpel za 4, 19 odstotka (9, 5 odstotka zaslužka od začetka leta), zadnji Mibtel je napredoval za 4, 93 odstotka, indeks najbolj kapitaliziranih delnic Mib-30 pa je pridobil 5, 68 odstotka. Posli so seveda cveteli, o Čemer govori njihova rekordna vrednost 1.845 milijard lir, pravi val nakupnih naročil pa je prišel tudi iz tujine. Tehniki so izračunali, da je milanska borza v sedmih urah včerajšnjega sestanka »obogatela« za skoraj 15 tisoC milijard lir (natančno za 14.851 milijard). Gre seveda za fiktivno bogastvo, izračunano na osnovi razlike v vrednosti, ki so jo imele kotirane delnice pretekli petek in včeraj. Ne samo v Milanu, ampak tudi na mednarodnih trgih in Se posebno v Londonu prevladuje prepričanje, da bo Prodiju uspelo sestaviti stabilno vlado, ki se bo hitro lotila uresničevanja svojega programa. V tem primeru, predvidevajo operaterji, bi milanska borza do konca leta lahko pridobila še kakih 10 do 15 odstotkov. MONETARNA POLITIKA / NA SREČANJU MDS V VVASHINGTONU Fazio ostaja gluh za zahteve po znižanju cene denarja Povprečna inflacijska stopnja mora prej pasti pod 4% VVASHINGTON - Italijansko gospodarstvo upočasnjuje korak, vendar zavira še bolj izrazito kot je predvidela vlada: bruto domači proizvod konec leta ne bo presegel 2 do 2, 2 odstotka, potem ko je proračunski minister Arcelli že znižal prvotna predvidevanja na 2, 4 odstotka. NajnovejSe in najnižje predvidevanje prihaja iz Banke Italije, guverner Antonio Fazio pa ga je objavil v VVashingto-nu, kjer poteka spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada, posvečeno najnovejsim gibanjem glavnih ekonomskih kazalcev. »Predvidevanje o 2, 4-od-stotni stopnji rasti bruto domačega proizvoda je preveč optimistično,« je izjavil Fazio, »razen v primeru, ko bi prišlo v drugi polovici leta do novega in močnega gospodarskega vzpona.« Ce za inflacijo ostaja v veljavi cilj, da letno povprečje njene rasti ne preseže 4 odstotke, je bolj vprašljiva uresničljivost zgornje meje javnih izdatkov, ki je bila določena z vladnim financno-eko-nomskim programskim dokumentom. Po Faziovi oceni so predvidevanja MDS o javnem pri- manjkljaju za letošnje leto (6, 8 odstotka BDP) »Čudna in strahovito pesimistična«, vendar ni potrdil niti predvidevanj vlade, ki je to razmerje ocenila na 5, 8 odstotka. Opozoril pa je, da je prišlo lani do občutnega izboljšanja italijanskih javnih računov, ki se bo nadaljevalo tudi letos. Kar zadeva nadaljnjo fazo evropske integracije, guverner Banke Italije meni, da mora približevanjem maastrichtskim kriterijem temeljiti na treh elementih: na strogi davCni politiki, na disciplinirani politiki plač in na previdni monetarni politiki. V sedanjih razmerah je monetarna politika tesno odvisna od proračunske, je opozoril Fazio, ki ni dal nobenega znaka, po katerem bi bilo mogoCe sklepati o omehčanju njegovega stališča do padanja kratkoročnih obrestnih stopenj, medtem ko je glede dolgoročnih, ki so se v zadnjem Času rahlo znižale, izjavil, da so Se vedno »straSansko visoke«. Bolj zgovoren je bil guverner o gibanju teCaja lire, ki se mu zdi trenutno precej usklajeno z realnimi medvalutnimi razmerji, vendar Se tako strog nadzor nad menjalnimi trgi sam po sebi ne zadostuje: poleg ustrezne monetarne politike, je dejal, morajo biti urejena tudi temeljna ekonomska gibanja. Na srečanju v VVashingtonu je sodeloval tudi podtajnik v zakladnem ministrstvu Mario Draghi, ki je pritegnil predvidevanjem, po katerih se v drugem polletju letošnjega leta obeta nov pospeSek gospodarske rasti v Evropi, in to v prvi vrsti po zaslugi padanja cene denarja in davCne harmonizacije. ■ m jjgg if lip ■ 1SS ■ ■ Izredna zaupnica za Prodija Vlasta Bernard Po prvem povolilnem dnevu sodec na tej preizkušnji ni zmagala samo Oljka, ampak tudi italijanski finančni in denarni trgi. Ze v nedeljo zveCer, spričo prvih projekcij o volilnih izidih za senat, se je marsikateri volilec vprašal, kako bosta na zmago »komunistov« reagirala lira in borza. Negativno reakcijo, morda celo katastrofo, so seveda pričakovali (če že ne upali) predvsem tisti, manj poučeni volilci, ki so svoj glas zaupali desnici in ki skupaj z Berlusconijem verjamejo, da berlinski zid Se stoji. Ne samo za njih, ampak tudi za mednarodne trge. Ti ljudje, kot rečeno nepoučeni, očitno ne vedo, da je politična obarvanost nekega sistema za svet finance drugotnega pomena in da je daleč bolj pomembna njegova zanesljivost in stabilnost. Sicer bi se bili že zdavnaj vprašali, zakaj med Berlusconijem in mednarodnimi trgi ni bilo nikoli prave sintonije, zakaj je bil nekdanji premier v mednarodnih ekonomskih krogih deležen kritike in marsikdaj tudi neprikritega posmeha. Da ne govorimo o Finiju, ki trgov očitno ni nikoli do konca prepričal v svojo spreobrnitev iz zagrizenega etatista v modernega liberalista. Toda vrnimo se k trgom. Kje so vzroki za evforično reakcijo, ki je v tako veliki, da ne rečemo skoraj pretirani meri najbrž ni nihče pričakoval? Odgovor je preprost: politična stabilnost, sanacija javnih financ, znižanje cene denarja in privatizacije. V teh točkah je v bistvu strnjeno vse tisto, kar so trgi (zaman) terjali že od predlanske Berlusconijeve zmage. Televizijski magnat jih je dodobra razočaral, potem so iskali uteho pri Diniju, ki se je pogumno lotil sanacije javnih računov, toda njegova tehnična vlada je imela hibo začasnosti in torej nestabilnosti. Zdaj je na vrsti Prodi, prihodnji premier, ki so mu trgi že podpisali zaupnico, kakršne doslej ni bil deležen noben njegov predhodnik: borza ga je pozdravila z napredkom za pet odstotkov, državne vrednotnice so se ovrednotile za dve liri, kar je zgodovinski rekord, lira pa je v tečaju z marko pridobila več kot 20 točk. Italijanski volilni izid je bil tudi v tujini sprejet zelo pozitivno in kaže, da tujci vlogi Bertinottija ne pripisujejo tako velike nevarnosti kot nekateri v Italiji. To seveda ne pomeni, da ne bo problemov, toda prva vladna uveljavitev levice je po mnenju tujih opazovalcev predragocena, da bi si kdo privoščil razkošje njenega miniranja. Zdaj je torej na vrsti Prodi s svojimi sodelavci. Zapraviti zaupanje, ki so mu ga namenili trgi, bi bilo nedopustno, zato bo treba pohiteti za sestavo vlade, za izbiro pravih ljudi in za čimprejšnji začetek uresničevanja ciljev Oljkinega programa. To pa bo nadaljnja spodbuda za trge, priložnost, da se končno predramijo iz provincialne ohromelosti, da zaživijo s pravitizacijami in stabilno privabijo tuje vlagatelje. 22. APRIL 1996 v LIRAH 5 1 valuto nakupni prodajni S ameriški dolar 1537,00 1578,00 ? nemška marka 1016,00 1042,00 3 francoski frank 299,00 308,00 gf holandski gulden 906,00 933,00 it belgijski frank 49,10 51,30 n funt šterling irski šterling 2324.00 2399.00 . 2394.00 2472.00 1= danska krona 263,00 271,00 is. |l grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1130,00 1164,00 japonski jen 14,30 14,80 švicarski frank 1249,00 1287,00 ?! avstrijski šiling 144,10 148,40 2 S norveška krona 238,00 242,00 IE švedska krona 228,00 235,00 < portugalski escudo 9,80 10,20 španska pezeta 12,10 12,70 § avstralski dolar 1206,00 1243,00 E madžarski florint 11,00 14,00 ? slovenski tolar 11,30 11,80 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 22. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1543,00 1573,00 nemška marka 1020,00 1038,00 francoski frank 298,00 308,00 holandski gulden 903,00 928,00 belgijski frank 49,17 50,97 funt šterling 2316,00 2396,00 irski šterling 2393,00 2488,00 danska krona 262,00 272,00 grška drahma 6,23 6,83 kanadski dolar 1126,00 1161,00 švicarski frank 1252,00 1277,00 avstrijski šiling 143,68 148,18 slovenski tolar 11,55 11,90 22. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1554,940 — ECU — 1923,930 — nemška marka — 1024,880 — francoski frank — 302,780 — funt šterling — 2352,160 — holandski gulden. — 916,180 — belgijski frank — 49,894 — španska pezeta — 12,330 — danska krona — 265,760 — irski funt — 2427,730 — grška drahma — 6,423 — portugalski escudo — 10,001 — kanadski dolar — 1141,660 japonski jen — 14,580 — švicarski frank — 1266,340 — avstrijski šiling — 145,720 — norveška krona — 238,270 — švedska krona — 231,790 — finska marka — 325,640 — avstralski dolar 1222,960 12, APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 69.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska pesela 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 r »DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA« n Danes in jutri glasbeni kabaret v Kulturnem domu Danes in jutri gostuje v Kulturnem domu v Trstu Gojmir Lešnjak - Goje s svojim glasbenim kabaretom »Domovina, ljubezen moja«. Lešnjak, ki je prav zaradi tega svojega projekta letos prekinil dolgoletno članstvo v SSG, kjer je lani z velikim uspehom nastopil v Halštatu, Transvestitski svatbi in Desetem bratu, je predstavo oblikoval s sodelovanjem Borisa Kobala, ki je avtor veznega besedila in režiser. Domoljubni naslov naj bralcev ne zavede, kakor bodi tudi jasno povedano, da uprizoritev ni samo za mlade, ampak za vse, ki radi vidijo na odru tudi kaj nevsakdanjega. »Domovina, ljubezen moja« namreč sodi med tiste srečne gledališke uprizoritve, ki jih je težko natančno opredeliti. Nedvomno je to glasbena predstava, nedvomno je satirična in gotovo je odlično izvedena. Za katero ah kakšno domovino pa pravzaprav gre? Odgovor na to vprašanje morda pove kaj več tudi o sami uprizoritvi. Ne gre za domovino v srcu, ampak za domovino, ki jo vsak nosi v svojem trebuhu, v gospodovalnem drobovju, ki ne pozna usmiljenosti in prizanašanja. Skratka, satirični kabaret o prehrani in prebavi, mimogrede pa tudi o slovenskem značaju, se pravi o zavisti in privoščljivosti, o ozkosrčnosti in jamranju in podobnih vrlinah - a brez jamranja, samozavestno, duhovito. Ob Lešnjaku igralcu, plesalcu in še masikaj drugega, sodelujejo brhke igralke in glasbeni ansambel, rock kvintet D Hamr’s, katerega člani niso samo izvajalci odlične glasbe, ampak v svojih vlogah tudi nasipajo kot živi del predstave. Glasba in songi so posneti na DC plošči nizozemske založbe Fre-sbee Records. CISL / CIVILNO ROMANJE Sindikalisti kovinarjev v petek v Rižarni Tržaška sindikalna organizacija Ci-sl prireja v sodelovanju z vsedržavno zvezo kovinarjev Fim - Cisl, civilno romanje v Rižarno pri Sv. Soboti, ki bo v petek 26. ob 10.30. Manifestacije se bodo udeležili sindikalni predstavniki federacije kovinarjev Cisl, ki bodo v naše mesto pripotovali iz vseh krajev Italije. Na manifestaciji pod zgovornim naslovom »Pomiriti, ne pa pozabiti«, bodo prisotni tudi tržaški župan Riccardo Illy, podpredsednik deželne uprave Cristiano Degano, generalni tajnik Fim - Cisl Gianni Italia in generalni tajnik Cisl Sergio D’An-toni. Manifestacija se bo nadaljevala v popoldanskih urah; udeleženci se bodo najprej zbrali na kraški gmajni pri Bazovici pred fojbo in se poklonili spominu žrtev, nato pa ob 15.30 v Miramarskem parku; ogledali si bodo grad in njegove zanimivosti, ob 17. uri pa bo za udeležence nastopila mestna godba na pihala Giuseppe Verdi. RAZSTAVA / V OBČINSKI GALERIJI Zgodovina tesarske stroke j Razstavo bodo odprli v torek 30. aprila V občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita 4 bodo zadnji torek v mesecu, 30. aprila, odprli zanimivo dokumentarno razstavo o tesarstvu na Tržaškem. To bo v bistvu jubilejni praznik ob 50. obletnici spontane ustanovitve Skupine tesarjev Trst (Gruppo Car-pentieri Trieste), ki mu bo pokroviteljstvo mestne uprave vtisnilo še toliko zaznavnejši zgodovinski pečat. Skupina se je izoblikovala daljnega leta 1946. Takrat je bilo tesarjenje v teh krajih mnogo bolj razvito, kakor je danes, saj so bila potrebna za povojno obnovo zajetna gradbena dela, razen tega so bili tesarji neposredno povezani z ladjedelništvom. Nekega dne je padla za- misel o združitvi v neuradno poklicno združbo, od katere naj bi imeli korist eni in drugi - delojemalci in delodajalci. Tako so ustanovili skupino GCT-STT, ki se je še zlasti razvila v desetletju 1970-80, ko je bilo vanjo včlanjenih kar 120 delavcev in je takorekoč nadzorovala, če se smemo tako izraziti, vse lokalno tesarsko delo. Njeni člani, vpisani v sindikat CGIL, so bili v resnici subjekt: izdelali so lasten cenik in na njegovi podlagi ponujali svoje storitve podjetjem; tvrdka je z njimi podpisala terminsko pogodbo in jih plačevala po režimu akordnega dela, imeli pa so tudi lastno vzajemno blagajno. Za podjetnike je bilo naje- manje delovne sile iz te skupine ugodno zaradi tega, ker so na osnovi njenega cenika že vnaprej vedeli, koliko jih bo vse skupaj stalo. Danes so razmere seveda drugačne, saj imajo tesarji opraviti z neizprosno konkurenco, tako tudi zaradi dela na črno, in število članov je občutno upadlo. Razstava pod okriljem Občine Trst, ki ga je skupini ponudil odbornik in podžupan Roberto Da-miani, bo torej še kako dobrodošla. Premnogim, ki tega niso vedeli, bo pokazala, kako so bili tesarji nekoč podjetni, predvsem pa v tem svojstvenem primeru daljnovidni, saj je bila njihova pobuda naravnost avantgardna. NOVICE PRIREDITEV V BORŠTU ONESNAŽENJE IN PROMET Na Kmečki zvezi prošnje za prispevek na proizvodnjo olja Oljkarji, ki 19. in 20. trn. niso izkoristili priložnosti, da v Kmetijski zadrugi, kot je pisalo na osebnem vabilu, izpolnijo in vložijo prošnjo za prispevek na oljčni pridelek sezone 1995, lahko to naredijo najkasneje do konca tega tedna oziroma do petka, na sedežu Kmečke zveze na Ul. Cicerone 8. Tisti oljkarji, ki so pridelali več kot 500 kg olja, prejmejo prispevek na pridelano količno, tisti pa, ki so pridelati manj kot 500 kg olja, (in teh je velika večina) pa dobijo prispevek na število gojenih dreves. Natečaj fotografskega krožka Tržaški fotografski krožek prireja 3. fotografsko srečanje Treh Benečij - Slovenije. Natečaj, ki je namenjen fotoamaterjem, je razdeljen na dve sekciji: za čmo-bele fotografije na temo "Evropa 96 - Mladi" in za barvne fotografije na prosto temo. Fotografije je treba poslati na sedež krožka v Ul. Zovenzoni 4 (tel. 635-396) do 4. maja. Čiščenje vasi v dolinskem Bregu Srenje Ricmanje, Boršt, Boljunec, Botina, Prebeneg, Draga in Gročana v sodelovanju z občino Dolina vabijo vaške organizacije in vaščane, naj pristopijo k pobudi čiščenja svojih vasi v soboto, 27. aprila, da bi bile ob majskih praznikih vasi počiščene in urejene. Zbirna mesta bodo: v Ricmanjih na vaškem trgu, v Borštu pri Pilu, v Boljuncu na Jami, v Dolini na Sanci, v Prebenegu pri Lipi, v Dragi pred restavracijo Locanda Mario in v Gročani pred spomenikom. Začetek očiščevalne akcije ob 8. uri. Maja v Trstu zasedanje ANDOS Od 2. do 4. maja bo v Trstu 15. vsedržavno zasedanje Združenja žensk, ki so bile operirane na dojki (ANDOS). Ob tej priložnosti bo združenje proslavilo tudi 20-letnico ustanovitve. Zasedanje bo na tržaški Pomorski postaji. Med drugimi se ga bo udeležila tudi nekdanja ministrica za zdravstvo in sedanja izredna komisarka italijanskega Rdečega križa Maria Pia Garavaglia. Prenova ljudskih stanovanj v Ul. Flavia Dežela, Občina Trst, Zavod za ljudske gradnje IACP in skrbstveni zavod Caccia in Burlo Garofolo so se domenili za prenovo ljudskih stanovanj v Ul. Flavia, pa tudi o preureditvi tistega rajona, da bi izboljšati kvaliteto življenja v njem. Dogovoriti so se, da bodo zgraditi 90 novih stanovanj, za kar bodo investirali kakih 20 milijard lir. Poleg tega bodo preurediti 108 stanovanj zavoda IACP, medtem ko bo tržaška občina poskrbela za ureditev parkirišč in drugih urbanih območij. Posebno pozornost bodo posvetili zelenim površinam. Prenova ljudskih gradenj v Ul. Flavia je bila potrebna, saj so bila dosedanja stanovanja vse prej kot primerna za dostjono raven življenja. Društvene kulturne izmenjave Škedenjski zbor vrnil obisk pevk h pevcev zbora Slovenec-Slavec Odprli bodo tudi zadnji del Drevoreda d’Annunzio V Srenjski hiši v Borštu je bil v soboto zanimiv kulturni večer. Domače društvo »Slovenec« je gostilo ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja in dramsko skupino Kulturnega društva Kraški dom iz Repna z igro »Zgodba o dr. Faustu«, ki jo je režiral Drago Gorup. Škedenjski zbor, ki ga vodi Boža Hrvatič, je s svojim nastopom vrnil obisk, ki sta ga opravila pred dnevi v društveni dvorani v Skednju mešani zbor Slovenec Slavec in domača dramska skupina Kraški dom iz Repna z veseloigro »Ta prelepa spomladanska ljubezen«, ki jo je režiral prav tako Drago Gorup. Večer je zelo lepo uspel. Obiskovalci so uživali ob lepem petju, nato pa so se od srca nasmejali še ob gledanju veseloigre. Medsebojne izmenjave, srečanja in nastopi skupin enkrat na enem, drugič na drugem odru so pokazali svojo veljavnost in koristnost ter poželi odobravanje s strani občinstva. Zenski zbor Ivan Grbec čaka v prihodnjih dneh še več nastopov. 29. aprila bo zbor nastopil v domači cerkvi skupno z italijanskim zborom »Silvulae cantores«, ki ga vodi Giuseppe Botta; tretjega meja bo že sodeloval na domači družabni prireditvi »Servola insieme«, 5. maja pa še v prostorih športnega združenja Gin-nastica, kot gost združenja Primo Rovis. Zbor je v teh dneh zaključil snemanje kasete z okrog 20 pesmimi. Snemanje je potekalo v prostorih Marijinega doma pri Sv. Ivanu. Neva Lukeš Ze ta teden bo župan Illy podpisal odlok, s katerim bodo prometu odprli zadnji del Drevoreda d’Annunzio, do Trga Garibaldi. Odprtje sodi v »okvirne dogovore« med Občino in raznimi gospodarskimi kategorijami, ki so jih začeli izvajati prejšnji mesec. To je glavna novost, ki je prišla do izraza med včerajšnjim srečanjem na Občini, kjer so se sestali podžupan Roberto Da-miani, odborniki Pecol Cominotto, Barduzzi, Ne-ri in de Grisogono ter predstavniki trgovcev in gospodarskih kategorij PROMETNA NESREČA Včeraj zjutraj se je ustavilo srce leto dni stare deklice Včeraj zjutraj je za hudimi posledicami prometne nesreče izdihnila šele leto dni stara France-sca Curiale iz Trsta, ki se je poškodovala na pokrajinski cesti 49, blizu občine Buja v videmski pokrajini. Mala Francesca je bila v otroškem vozičku, na zadnjem sedežu avtomobila znamke volvo, ob njej sta sedela oče in mati, 31-letni Alessan-dro Curiale ter 29-letna Gabriella Sabadin. Avto je upravljal 31-letni Gio-vanni Zaccadelli iz Ul. San Giacomo in Monte, zraven njega je bila žena, 29-letna Maria Armanna. Zaccadelli je predvčerajšnjim proti večeru privozil z neke stranske ceste in zavil na pokrajinsko cesto, tako imenovano »Osovano«, ko se je vanj z motornim kolesom silovito zaletel 34-letni Edi Vittorio Guatto iz kraja Ciseriis di Tarcento. Z njim se je peljala žena, 27-letna Renata Foschia. Motorno kolo yamaha 1.000 je zadelo zadnja desna vrata avtomobila, ob katerih je bila Francesca. Reševalcem je bilo takoj jasno, da so bile njene poškodbe zelo težke, s helikopterjem so jo odpeljali v videmsko bolnišnico, kjer pa ji kljub takojšnji pomoči niso mogli pomagati, že zvečer je bila klinično mrtva, včeraj zjutraj pa se je njeno srce ustavilo. Težko je bil ranjen tudi Guatto, ki so ga prav tako sprejeti v videmski bolnišnici. Tudi njemu niso rešili življenja, umrl je ponoči, med operacijskim posegom. Njegovo ženo so najprej odpeljali v Tol-meč, zatem pa v San Daniele, vendar se za njeno življenje ne bojijo, čeprav je prognoza še pridržana. Ostali potniki avtomobila so ostali nepoškodovani. Izvide o nesreči je opravila videmska cestna policija, vendar ni' jasno, kdo zanjo nosi odgovornost IMELA STA PRAVO ZALOGO V stanovanju na Opčinah videokameri in kozmetika V obsežni akciji, ki sta jo vodila načelnik letečega oddelka tržaške kvesture Sodano in Eti Ruscio, so preiskovalci v stanovanju zakoncev Ljubisava Kostiča in Olge Ivanovič našli veliko kozmetičnih artiklov ter dve videokameri. Zakonca prebivata na Opčinah, v Ul. Fosca 5, bila pa sta zelo dobro »založena«: imela sta kar 378 konfekcij parfemov, bodisi moških kot ženskih, 233 kozmetičnih svinčnikov in 170 konfekcij lakov za nohte. Poleg tega so agenti zapleniti še dve profesionalni videokameri (znamke Sony in Canon). Blago je vredno okrog 50 milijonov lir, domnevajo pa, da je bilo ukradeno v trgovinah v severni Italiji. Sedaj je na razpolago lastnikom.Kostiča in Ivanovičo, ki prihajata iz krajev bivše Jugoslavije, so prijavili sodnim oblastem pod obtožbo prekupčevanja z ukradenim blagom. Odnesli železno blagajno Predvčerajšnjim popoldne so opazili, da je iz urada ob blagajni gledališča Rossetti izginila železna blagajna, v kateri je bilo okrog 5 milijonov lir. Kraje se je zavedel blagajničar Emmanuele Bormes. Osebje letečega oddelka je uvedlo preiskavo, vendar niso nikjer našli znakov vloma v gledališče. Nasedla na sipini Agenti finančne straže so morali priskočiti na pomoč dvema neprevidnima jadralcema, ki sta nasedla ob izlivu Soče. Ustavljeno jadrnico so zaznali na svojem radarju, in ker je tamkajšnje področje znano zaradi podobnih primerov, so se približali in ugotovili, da se niso zmotili: na plovilu, ki je sicer registrhano v La Spezii, sta bila 60-letni S. A. in 41-letni D.P., ki sta prosila na pomoč. Jadrnico so potegnili na odprto morje, nakar je lahko odplula. (med drugim Trgovinske zbornice, Združenja trgovcev, Confesercenti, Združenja trgovcev na drobno, Združenja obrtnikov, CNA). Na srečanju so proučili glavna vprašanja, povezana z uvedbo ukrepov proti onesnaževanju. Občina je že svojčas napovedala, da bo šla na roko trgovcem, če bodo ukrepi dosegli zaželene rezultate, in ker se je onesnaženost zmanjšala za petkrat, so se odločili, da eksperimentalno odprejo še zadnji del Drevoreda d’Annunzio. Poleg tega so sklenili, da začnejo s tehnično monitoražo, ki naj bi pokazala, če bi bila morebiti primerna drugačna uporaba predora Sandrinelli. S cestnimi oznakami pa se bo ukvarjala posebna komisija, ki naj bi našla najbolj primerne rešitve za vse avtomobiliste, ki prihajajo v Trst. O vprašanju parkirišč bo govor na bližnjem sestanku med predstavniki Občine, Dežele F-JK in pristaniških oblasti. Na sedežu združenja obrtnikov pa je bil včeraj govor o plavih nalepkah, ali bolje, o pregledih, ki omogočajo izdajo teh nalepk. Srečanja so se udeležili predstavniki mehanikov in ravnatelj za civilno motorizacijo Sandro Chiarandini, ki so skušali določiti skupne parametre za analizo izpušnih plinov, bodisi v zvezi s samo nalepko kot tudi s periodično revizijo vozil. Ugotovili so, da je le malo avtomobilov, ki ustrezajo zakonskim določilom o onesnaženosti, čeprav je znano, da je tudi poraba manjša, če motor deluje brezhibno. Tistim, ki morajo na kontrolo, svetujejo, naj pridejo z vročim motorjem, sicer lahko pride do napak pri rezultatih analiz. Glasbena nagrada »Mesta Trst« Odbor za glasbeno nagrado »Mesta Trst« je razpisal 47. mednarodni natečaj simfonične kompozicije, ki predvideva eno samo nagrado v višini 10 milijonov lir. Natečaj je namenjen komorni kompoziciji za ansamble od 5 do 15 izvajalcev, skladba pa mora trajati najmanj 10 in največ 20 minut. Natečaja se lahko udeležijo skladatelji iz vseh držav in vseh starosti z izjemo zmagovalcev prejšnjih izvedb. Rok za predložitev partitur bo zapadel 30. aprila, mednarodna žirija pa bo skladbe ocenila v maju in juniju. Razpis natečaja je interesentom na razpolago na tajništvu prirediteljev, v občinski palači na Trgu Unita 4. Glasbeno nagrado je Tržaška občina ustanovila leta 1950, leta 1968 pa je bila nagrada vključena v svetovno federacijo mednarodnih glasbenih natečajev iz Ženeve. Gallusove skladbe jutri na Kontovelu Studijski in raziskovalni center Nicolb Tomma-seo prireja jutri ob 20.30 v društveni gostilni na Kontovelu večer, ki bo posvečen motetom (skladbam) in madrigalom skladatelja lacobusa Gallusa. Skladbe bo izvajala vokalna skupina Musiča Noster Glasbene matice, ki jo sestavljajo solisti Nataša Gre-gori, Tamara Stanese, Silvia Mosco, Bogdan Kralj, Tomaž Simčič in umetnostni vodja Janko Ban. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gojmir Lešnjak-Gojc Boris Kobal DOMOVINA, LJUBEZEN MOJA Glasbeni kabaret o prehrani Človeka Danes, 23. t. m ob 16. uri ABONMA RED G in I jutri, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H in ob 20.30 IZVEN ABONMAJA OSTALI ABONENTI LAHKO IZKORISTIJO DODATNI KUPON! SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica SV. Frančiška 20/II SMZ SLOVENSKI KLUB Pokrajinski odbor SKGZ vabita na srečanje Slovenija - Italija Od preziranja do priznanja Gosta večera bosta bivši konzul JOŽE ŠUŠMELJ in zgodovinar BORIS M. GOMBAČ Danes, 23. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20/11. ndstr.) OBČINA DOLINA (Trst) REDNO IN IZREDNO VZDRŽEVANJE SOL Objava o razpisu natečaja v smislu Cl. 7 zakona St. 14 z dne 2.2.1973, cl. 9 zakona St. 584 z dne 8.8.1977 in Cl. 20 zakona St. 55 z dne 19.3.1990. Narin dodelitve dela: javna dražba s predložitvijo tajnih ponudb in z naj-visjim znižanjem predvidene vsote za uresničitev del, ki so predmet dražbe, v smislu Črke c) Cl. 73 KO St. 827 z dne 23.5.1924. Podjetja, ki so se udeležila dražbe: Lici Costruzioni g. zo.z., s sedežem v Trstu; Giannino Di Betta, s sedežem v Nimis (UD); Geom. Idle Tul in C. d.k.i., s sedežem v Trstu; DE - GO- MA d.z o.z, s sedežem v Trstu. Podjetje, ki jena dražbi zmagalo: DE GO MA d.z o.z. s sedežem v Trstu za Cisti pogodbeni znesek 545.036.291.- lir, kar odgovarja 13,33% zneska na osnovi dražbe v višini 628.863.841,- lir. Dolina, 20. aprila 1996 GLAVNI OBČINSKI TAJNIK ZUPAN (dr. Casimiro Gibi) (prof. Boris Pangerc) ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV.ANE vabi vse demokratične organizacije SAMO NA POLAGANJE VENCEV ALI CVETJA v četrtek, 25. t. m., ob 10. uri VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 23. aprila 1996 VOJAN Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 20.01 - Dolžina dneva 13.55 - Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 0.42. Jutri, SREDA, 24. aprila 1996 VERON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,2 stopinje, zračni tlak 1024,3 mb naraSCa, veter severo-zahodnik 4 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 13,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Diego Rigniti, Christian Destradi, Marco Matteo Loppo, Ilaria Seganti, Isabel Romano, Mi-caela Savino, Marcello Ca-sola. UMRLI SO: 66-letni Pie-tro Prodan, 54-letna Maria Piani, 76-letna Maria Waj-gel, 87-letni Giordano Satti, 84-letni Giovanni Bacci, 87-letna Anna Bolmari, 76-let-ni Umberto Crasso, 82-letna Licia Wranitzky. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 22., do SOBOTE, 27. aprila 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. Tiziano Vecel-lio 24 (tel. 633050), Lungo-mare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Roma 15, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (639042). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraz- nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.15, 20.15, 22.15 »Jack Frusciante e uscito dal gruppo«, r. Enza Negroni, i.Violante Placido, Stefano Accorsi. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pačile preda«, i. Cindy Cravvford, VVilliam Bakhvin. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Di-sney. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Si-gourney VVeaver, Holly Hunter. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »A ri-schio della vita«, i. Jean-Claude Van Damine. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson. NAZIONALE 4-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mary Reilly«, i. Julia Roberts, John Malcovich. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Anal selvaggio«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorse-se, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepo-vedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggi di nozze«, r,-i. Carlo Verdone, i. Veroni-ca Pivetti, Claudia Gerini. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »Jane Eyre«, r. Franco Zeffirelli, i. VVilliam Hurt. H PRIREDITVE SKD TABOR, SKUPINA 85, Krožek ARCI Rumena hiša, Krožek “La Rupe - Ob pečini" - Opčine, ARCI Nova - teritorialni odbor Trst - CERNOBTL - MON AMOUR - ob 10- letnici tragičnega dogodka v četrtek, 25. t. m. ob 13 uri Navzkrižni okusi v naših loncih - kosilo s “kontaminiranimi" edmi in pijačo -Rumena Hiša, Strada del Friuli 293 (tel. St. 43520), v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinli - Kaj vse ima nečisto kri- drezanje v jezik, umetnost in kulturo (razprava) ter v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah - KAN-TAMINACIJA!! BaStardiz-mi v muziki - Paolo Paolin e I Rocciosi The Orginal Klezmer Ensamble (koncert). V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bo v petek, 26. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Bakala Blues Band. KD L GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 - Spoznavajmo Rezijo z reziansko skupino ROZE MAJAVE. Predstavile nam bodo svojo dolino s poezijo, s pesmijo in z diapozitivi v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri . Vljudno vabljeni! KD V. VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu na tradicionalno razstavo, ki jo prirejamo v okviru vsakoletne Majence. Za prijave in informacije kličite na tel. St. 635626 (Damia-na) ali 227037 ( David od 17. do 19. ure). Prvo srečanje s postavljanjem del bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 v galeriji Torkla v Dolini. Vabljeni! Danes, 23. t. m. v Lonjerju spet slavimo. Nasa draga mama in sestra Angela Cok- Zupancich obhaja okroglo obletnico. Se mnogo zdravja in veselja ji želimo vsi, ki jo imamo radi Pri nas je spet veselo, osrečil nas je mali Val ki poje brez spremljave in dirigenta. Čestitke Tadeji in Stojanu, malčku pa želimo vso srečo v življenju in da bi se dobro počutil vnasi družbi. S ČESTITKE Danes praznuje NINI iz Ricmanj svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želi družina. □ OBVESTILA PRIPRAVLJALNI odbor Jus Barkovlje vljudno vabi občinstvo na skupni sestanek za določitev kandidatov, ki se bodo predstavili na volitvah odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja. Volitve bodo 26. maja 1996. Sestanek bo danes, 23. t. m., ob 20. uri na sedežu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu. Občinstvo naj se javi z osebnim dokumentom, da lahko pred notarjem podpise kandidatne liste. ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA PROSEKU vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočena je prisotnost! ODBOR DRUŠTVENE PRODAJALNE vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 24. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Alpini 18. EKONOMSKI KROŽEK organizira 16. maja letos ogled tržaške luke. Zainteresirani naj se javijo do jutri, 24. t. m. (zaradi birokratskih razlogov) v prostorih Narodne in Studijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI KRIZ vabi v četrtek, 25. t. m., ob 10. tiri na polaganje vencev. SEKCIJA VZPI-ANPI Križ vabi v soboto, 27. trn., ob 17. uri na sekcijski kongres v Ljudskem domu v Križu. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 28. t. m. v sodelovanju z občino Devin-Na-brežina, vaško skupnost Gorjansko in občino Komen TRETJI POHOD PRIJATELJSTVA MAVHINJE-GORJANSKO za odprto mejo. Zbirališče v Mavhinjah pred gostilno Al Carso, ob 10. uri. Odhod ob 11. uri. Vljudno vabljeni! ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju v ponedeljek, 29. t. m., v drugem, pa v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kraški hiši v Re-pnu. Na dnevnem redu je poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo in odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razno. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996, razrešnica nadzornega odbora in razno. MALI OGLASI tel. 040-361888 PODARIM simpatične male mucke. Tel. st. 220793. PODARIM psička majhne rasti mešane pasme, križanec. Tel. St. 040/231670. RAZNOVRSTNO pohištvo: sobe, dnevne sobe. otroške sobe, sedežne garniure, kuhinje prodam po zelo ugodnih cenha. Tel. št. 54390/575145. HIŠO ob Skedenjski šoli, oddana lokala, en poseben prostor v pritličju, prazno stanovanje v nadstropju prodam. Tel. St. 815340 -pozno popoldne. PRODAM Mercedes 190, letnik ’89, dobro vzdrževan, garažiran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. št. 637560 od 8. do 13. ure. EDINI lastnik proda WV Golf GTI 1800 k.c. Cena po dogovoru. Tel. na St. 040/814242. DRUŽBA v likvidaciji ugodno proda pisalne mize, omare, stole, kompju-terje in tiskalnike. Informacije na tel. St. 0481/537386 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure. VODILNO podjetje na področju stanovanjske opreme išče notranjega prodajalca 23/35 let za nov sedež v Casale sul Sile, odprtega značaja, komunikativnega s strankami z geometr-sko diplomo ali podobno; zaželjena praksa. Z določeno obdobje bo službovanje na našem sedežu v Citta-delli (PD). Odlični ekonomski pogoji. Tel. St. 049/5975200. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-Ul. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 TAKOJ zaposlimo vestnega geometra z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Tel. St. 0038663/701039 ali 701108. URADNIKA/CO išče podjetje. Ponudbe, pisane lastnoročno, poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Valdirivo 36, 34132 Trst, pod geslo “Uradnica". GOSPA srednjih let z veliko potrpežljivostjo in izkušnjo z bolniki išče delo na domu. Tel. št. 040/576116. ODDAM v najem malo stanovanje v Gorici, po želji tudi že opremljeno. Tel. v večernih uah na št. 0338/364067. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju, OSMICO ima odprto Alojz Milič, Repen 49. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Samatorci St.l. ŠKRK v Praprotu ima odprto osmico. OSMICO sta odprla Maksi in Rosana Komar, Log 243. Točita črno in belo vino, vitovsko ter nudita domačo slanino. OSMICO ima odprto Frandoli v Slivnem. Toči odlično belo in črno vino. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob prijateljev društva Ivan Grbec Josipa Zafred in Marcele Pahor darujejo družine Roža Počkar, Devana Pizzi-ga, Bianka Furlan, Jole Germani. Laura Sancin, Ma-riuccia Brazzani in Luisa Umari 190.000 lir za Združenje »Starši skupaj«. V sklad za obnovitev orgel župnijske cerkve na Opčinah daruje družina Ivan Gulič 20.000 lir. V spomin na Jelko Grbec, Lucijana Padovana in Stanota Kralja daruje Emil Cuk iz Trebč 30.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. Ob 51-letnici osvoboditve, v spomin na vse padle v NOB iz Trebč daruje Emil Cuk 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Trebčah. Stanko Milkovič daruje 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Trebče. V spomin na Gino Kralj daruje Gizela Cuk 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na Jelko Grbec daruje družina Svagelj 50.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Jelko Grbec daruje Liana Kriščak 30.000 lir za vezenje srajc barkovljanske noše. Namesto cvetja na grob Valerije Zuccoli darujeta Igor in Donatella Cotič 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Valerijo Persinovič in Matildo Cok darujeta Marija in Zdravko 40.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Stanota Hrovatiča darujeta družini Bartolino (V,- Repen St. 40 in 69) 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Valerije Zuccoli darujeta Rosana in Fani 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na teto Marijo in strica Berlota darujejo Bianka, Grazia in Anica 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Franca Bizjaka, Emila Ravbarja in Stanislava Hrovatiča daruje družina Škabar (Repen 74) 50.000 lir za re-pentabrsko cerkev. V spomin na starSe daruje družina Purič (Repen 97) 20.000 lir za repentabr-sko cerkev. Namesto cvetja na grob Emila Ravbarja daruje družina Purič (Repen 97) 15.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Stanislava Hrovatič darujejo družine Bertolino (Repen 29) 10.000 lir, Purič (Repen 97) 15.000 lir, Meri Fisichella 25.000 lir, Bizjak (Col 10) 20.000 lir, GuStin (Col 12) 20.000 lir, Suc (Repen 171) 20.000 lir, Griso-nic (Col 62) 20.000 lir, Ška- bar (Repen 99) 30.000 lir, Marija Brana (Col 40) 20.000 lir, Buscemi (Col 53) 30.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin na moža in očeta Stanislava Hrovatiča daruje družina Hrovatič 50.000 lir za MePZ Repen-tabor in 50.000 lir za OPZ Zvonček. Ob obletnici smrti mame Silvestre daruje hči Nevenka 50.000 lir za repentabrsko cerkev. V počastitev spomina drage mame Milke Štolfa daruje hči Marica 50.000 lir za gradnjo Kulturnega centra v Lonjerju, 50.000 lir za cerkev sv. Mihaela v Zgoniku, 50.000 lir za CPZ v Zgoniku in 50.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Jelke Grbec daruje Mira Sartori 10.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 2. obletnici smrti Jordana Legiša daruje žena Marija 50.000 lir za SK Devin. V spomin na Pepko Kralj darujeta Tonko in Mirela 50.000 lir za spomenik padlim v Gabrovcu, 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za vzdrževanje kapelice v Gabrovcu. V spomin na Pepko Kralj daruje Tanja 50.000 lir za vzdrževanje kapelice v Gabrovcu. V spomin na Pepko Kralj daruje Nilde Orel 10.000 lir za spomenik padlim v Gabrovcu. t Tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono Slavko Vrše Pogreb bo jutri, 24. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v gropajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Evgenija, hči Marina z možem Joškotom in vnuk Aleš Gropada, Mavhinje, 23.4.1996 Ob izgubi dragega očeta izrekajo globoko sožalje Marini in družini Electra SpA in kolegi Ob izgubi drage Štefanije Matjac vd. Koršič izrekata sožalje vsem svojcem družini Stavar in Udovič Devinsko nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti izreka sožalje svojemu tajniku Jošku Antoniču ob smrti tasta. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 INFORMEST / USPEŠEN IZID TEČAJA ZA DIPLOMANTE KONCERTI / ORKESTER GORIŠKE GLASBENE ŽOLE Gospodarsko sodelovanje Polovica tečajnikov že našla zaposlitev Občinstvo je toplo pozdravilo izvajalce V Rekvijemu W. A. Mozarta nastopili tudi zbor in vokalni solisti, dirigent Francesco Mander Stoenajst mladih diplomirancev se je prijavilo za sodelovanje na natečaju “Evrokonzu-lenti za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij”, ki ga je razpisal goriski Informest. Sprejeli so dvajset kandidatov in tem dodali še enega poslušalca. To je bil prvi tovrstni tečaj v priredbi Informesta. Pri organizaciji so sodelovale nekatere ustanove in strokovna združenja iz nase dežele, finančni družbi Friulia in Finesi, ISDEE in urad ICE v Bruslju. Tečaj je trajal tri mesece, od lanskega novembra do februarj letos. Slušatelji, vsi diplomiranci na univerzah v naši deželi, so imeli kar 330 ur predavanj, udeležba pa je bila 92,4 odstotna. Poučevalo je 30 docentov, v glavnem univerzitetnih profesorjev, predstavnikov prostih poklicev in raziskovalcev. Omenjenemu številu lekcij je treba prišteti še 17 ur “študija” na sedežu Evropske skupnosti v Bruslju. Predstavniki Informesta, družbe Friulia, Dežele, Ministrstva za zunanjo trgovino in Trgovinske zbornice, so udeležencem tečaja izročili priznanja in to na slovesnosti, ki je bila v prostorih Trgovinske zbornice. Na slovesnosti so govorci, posebej pa predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. NOVICE Urniki trgovin v tem tednu Združenje trgovcev ASCOM obvešča, da bodo trgovine v tem in naslednjem tednu poslovale || izven običajnega umika, oziroma reda. Jutri, 24. aprila, bodo trgovine jestvin, mesnice in cvetličarne poslovale tudi v popoldanskem Času. V Četrtek, 25. aprila, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko poslovale v dopoldanskem času. V soboto, 27. t.m., bodo lahko poslovale tudi trgovine, ki imajo sicer ob sobotah obvezno tedensko zaporo. Zaradi prvomajskega praznika bodo trgovine poslovale izven običajnega urnika tudi v naslednjem tednu in sicer po sledečem razporedu: v ponedeljek, 29. aprila, bodo lahko obratovale vse trgovine in to ves dan. V torek, 30. aprila, bodo mesnice obratovale tudi v popoldanskem času. V sredo, 1. maja, bodo vse trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale v dopoldanskem Času. V soboto, 4. maja, ne bo veljala obvezna tedenska zapora. Dan delovnih invalidov V nedeljo, 28. aprila, bodo tudi v Gorici obeležili dan delovnih invalidov. Slovesnost se bo pričela ob 9. uri z mašo v goriški stolnici in z zborovanjem v pokrajinski sejni dvorani. Krajša slovesnost na pobudo združenja delovnih invalidov je bila včeraj tudi v tržiški ladjedelnici. Koncert pianista J. Svvanna v mestnem gledališču v Tržiču V sklopu ciklusa glasbenih prireditev, Sredozemlje in glasba, ki jih prireja Občina v Tržiču, bo danes ob 21. uri v tamkajšnjem mestnem gledališču koncert pianista jeffreva Sf Svvanna. Izvajal bo skladbe Oliviera Messiae-na, Emmanuela Chabriera, Franza Liszta in Gioacchina Rossinija. Vstopnice so v predprodaji v turističnem uradu Appiani v Gorici, v turističnem uradu UT AT v Trstu in v trgovini Dioscotex v Vidmu. Pokrajinski kongres zveze kovinarjev FIOM/CGIL V Tržiču se danes začenja 15. pokrajinski kongres sindikata kovinarjev FIOM-CGIL. ZaCel se bo ob 14.30 z imenovanjem predsedstva in članov komisij ter z branjem uvodnega poročila tajnika. Kongres se bo nadaljeval jutri ob 8.30. Zasedanje bo v prostorih sindikata v ulici Pacci-notti 17. Predčasno zaprtje okenca na pošti v Tržiču Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo jutri, 24. t.m. storitve bancopo-sta v poštnem uradu v Tržiču (ul. P arini 8) opravljali samo od 8.30 do 13. ure. Predčasno zaprtje okenca je nujno zaradi vzdrževanja na računalniškem sistemu. Ravnateljstvo obvešča, da se občani za nujne storitve v popoldanskem času (do 17.30) lahko obrnejo do poštnega urada v Ronkah. Enzo Bevilacqua, poudarili zadovoljstvo nad odzivom in uspehom prvega teCaja. Slušatelji so dobršen del lekcij imeli v manjših podjetjih predvsem v videmski in pordenonski pokrajini, nekateri tudi v Gorici, Trevisu, Trstu, Milanu in Rimu. Vsakdo je moral pripraviti študijo o poslovanju in sodelovanju malih in srednjih podjetij s podobnimi podjetji (družbami) v državah srednje in vzhodne Evrope ter v azijskih državah. Na seznamu držav “partnerk” so tako bila podjetja iz Slovaške, Poljske, Indije, Kitajske, Avstrije, Slovenije, Rusije, Romunije, Hrvaške, Albanije in Moldavije. Zanimivo je, da so tečajniki pripravili sorazmerno največ študij o Sloveniji. Tako je na priemr dr. Lavinia Cla-rotto pripravila študijo o prodiranju na slovensko in avstrijsko tržišče, Cristina Cri-stofoli o ustanovitvi joint venture v Slovenije, prav tako Sara Modesti, medtem ko je Massimo Tonero izdelal študijo o možnostih za finansiranje mešane družbe v Sloveniji. Ob koncu naj zabeležimo še eno zanimi-svost. Od skupnega števila enaindvajsetih tečajnikov jih je devet že dobilo zaposlitev, bodisi v podjetjih, kjer so opravljali tečaj, bodisi pri javnih ustano-vih, bodisi v uradih Evropske komisije. M.W. Občinstvo je v petek izredno toplo pozdravilo nastop simfoničnega orkestra mestne glasbene šole, pevskega zbora in vokalnih solistov, ki so v stolnici izvedli Mozartov Rekvijem. Izvajalci so nastopili so pod vodstvom dirigenta Francesca Manderja, pevski zbor iz Slovrenca pa je pripravila Manuela Marussi. Simfonični orkester mestne glasbene šole sestavljajo gojenci in učitelji omenjenega zavoda. Ob pripravi Mozartovega Rekvijema so k sodelovanju povabili še nekatere “zunanje” glasbene poustvarjalce. Ob tem velja omeniti, da je bil glavni pobudnik ustanovitve take zahtevenega ansambla prav dirigent Francesco Mander, ki je v pripravo vložil ogromno prizadevanja. Kot vokalni solisti so na petkovem koncertu nastopili sopranistka Elisabet-ta Richeter, mezzosporanistka Manuela Marussi, tenorist Giuseppe Botta in basist Leonardo Palmigiani. Izvajalci so številno občinstvo ogreli in si zaslužili topel aplavz. Na sliki (foto Bumbaca) člani simfoničnega orkestra goriške mestne glasbene šole med petkovim nastopom v stolnici Miting za sožitje, mir sodelovanje V Kulturnem domu bo jutri ob 17.30 Miting za sožitje, mir in razvoj. Prirejata ga goriška sekcija VZPI/ANPI in Kulturni dom v sodelovanju z združenjem AVL, ANED, ANPPIA ter SKGZ in ZSSDI. Na srečanju bodo najprej predvajali filmski zapis o odporništvu in uničevalnih taboriščih. Jutri, ob 18. uri pa bodo v preddverju doma odprli tudi razstavo slik Olge Samarina z naslovom Iz Rusije v Sredozemlje. Razstavo prirejata VZPI/ANPI in Kulturni dom, odprta pa bo do vključno 5. maja in sicer ob delavnikih med 9. in 13. uro ter v večernem času ob prireditvah v domu. Miting za sožitje, mir in razvoj prirejajo letos že sedmič. 25. APRIL / KOMEMORACIJE IN POLAGANJA VENCEV Razpored slovesnosti ob dnevu vstaje in osvoboditve Jutri zjutraj slovesnost združenja ANED, zvečer v Gabrjah Dan oborožene vstaje proti naci-fašizmu in obletnico osvoboditve italijanskega naroda bodo v krajih na Goriškem obeležile številne spominske slovesnosti. Odvijale se bodo ponekod že na predvečer praznika, v glavnem pa v četrtek. V nekaterih krajih pa so ob prazniku pripravih niz prireditev, ki jih bodo izvajali tudi v naslednjih tednih. Opozorili smo že na komemoracijo s polaganjem vencev, ki bo jutri ob 9. uri pred spomenikom pred železniško postajo v Gorici in ki jo pripravlja združenje ANED. Spominska slovesnost bo jutri zvečer, ob 20.30, pred spomenikom v Gabrjah, na pobudo društva Skala, Občine in Zveze borcev. Pela bosta zbora Skala in zbor Mire-Bilje-Orehovlje. V krajih sovodenjske občine bodo slovesnosti v četrtek, ob 10. uri na Vrhu, ob 10.20 v Rupi, ob 10.40 na Peči in ob 11. uri v So-vodnjah, kjer bo sklepna slovesnost s priložnostnim kulturnim sporedom in govorom župana. Spored komemorativnih slovesnosti v občini Doberdob je naslednji: v četrtek, 25. aprila bo ob 10. uri v Doberdobu maša za padle v NOB; zatem pa polaganje vencev v Dolu (10.45), Jamljah (11.00) in Doberdobu (11.15). Osrednja slovesnost bo ob 11.30 ob spomeniku na Poljanah, kjer bo govoril Ace Mer-molja, kulturni spored pa bosta izvajala godba “Kras” in moški pevski zbor Jezero. V okvir prireditev ob 25. aprilu sodi tudi orientacijski pohod, ki ga prireja KD Kremenjak v Jamljah v sodelovanju z Občino in ki se bo pričel ob 8.30 v Jamljah. Sekcija VZPI v Standrežu vabi na slovesnost polaganja venca v četrtek ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB. V četrtek ob 10. uri bo komemoracija na pobudo sekcije VZPI, rajonskega sveta in društev pred spomenikom v Podgori. Slovesnost se bo sklenila z nastopom pevskih zborov. V četrtek ob 11. uri bo spominska slovesnost tudi v Ločniku na pobudo združenja AVL in sicer na tamkajšnjem pokopališču, v slučaju slabega vremena pa ob isti uri v cerkvi. Na pobudo občinske uprave v Gorici se bodo spominske slovesnosti odvijale jutri: ob 8. uri v ulici Barzellini, ob 8.10 na gradu, ob 8.25 na pokopališču v Pevmi, ob 8.45 v Ločniku (pokopališče). Zatem pa: ob 9. uri pred železniško postajo, ob 9.15 v spominskem parku, ob 9.40 na glavnem pokopališču in ob 10. uri v sinagogi. Posebej slovesno bodo letošnji državni praznik obeležili v občini Krmin. Poleg komemoracij v četrtek, ki se bodo pričele ob 10.30, pripravljajo tudi niz pogovorov in srečanj na temo Odporništva v krajih na Krminskem. Tako bodo jutri ob 20.30 predstavili knjigo Qui marina Argostoli Cefalonia. V sklop slovesnosti sodi tudi udeležba predstavnikov Občine pri Peternelu, 19. maja. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Marije Sošol daruje družina Gravner 150 tisoč lir za društvo Naš Prapor, v isti namen Sonja Sokol 50 tisoč lir. V počastitev spomina sestre Ane darujeta Pepca in Ema Brajnik 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu. a PRIREDITVE V JAMLJAH bodo v četrtek, 25. t.m., priredili 3. pla-ninsko-orientacijski pohod. Prireja ga KD Kremenjak. Udeleženci bodo šli na pot ob 8.30 izpred nekdanje šole v Jamljah. Ekipe se lahko prijavijo na startu. PD RUPA-PEC prireja Praznik frtalje. 25. aprila bo nastop zborov, 28. aprila tekmovanje v pripravi najboljše frtalje, 1. maja pa nastop dramske skupine iz Stan-dreža. KINO GORICA VTITORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 18.00-21.30 »Casino«. R. De Niro. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: 9.30, Livio Piccotti iz splošne bolnišnice v Loč-nik; 9.40, Ezio Bottegaro iz splošne bolnišnice v Tržič; 11.00, Attilia Cabai vd. Veni-ca iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. t V 48. letu starosti nas je zapustila naša draga Klara Fornazarič por. Čandek Pogreb bo danes, 23. aprila ob 10. uri iz mrliške veže glavne bolnice v Trstu, v farno cerkev v Sovodnje ob Soči ob 11. uri. Žalostno vest sporočajo: mož, otroci, mama in sestra ter drugi sorodniki. Topla zahvala vsem, ki bodo drago pokojnico spre-mili na zadnji poti. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Sovodnje ob Soči, 23. aprila 1996 (Pogrebno podjetje F. Preschem) Uslužbenci podjetja Čandek, globoko pretreseni ob tragičnem dogodku, izrekajo Francu, Borisu, Robiju, Nataši in sorodnikom iskreno sožalje. Globoko pretreseni ob boleči izgubi mame Klare, izrekamo Robiju in svojcem iskreno sožalje. Sošolci Ob smrti gospe Fani Ma-tejac vd. Corsi izrekajo snahi, ravnateljici prof. Majdi Sfiligoj Corsi, iskreno sožalje učno in neučno osebje ter dijaki pedagoškega liceja »Simon Gregorčič« v Gorici. Zakon imamo, pravne države pa še ne Marjan Sedmak Ce seštejemo roke iz 88. in 98. Člena zakona o javnih glasilih, je 23. april dan, ko začenjajo v celoti veljati določbe tiskovne zakonodaje, ki bi jo bilo sicer Se vedno mogoče izboljšati, ki pa bi Slovenijo, Ce bi se ta hip po kakšnem CudeZu znašla med Članicami Evropske unije, postavila v ugledno skupino držav, ki vsem javnim službam nalagajo povsem določne obveznosti, ko gre za odprtost virov informacij. V petnajsterici, ki bi, Ce bi se zgodil omenjeni Čudež, postala seveda šestnajsterica, bi se Slovenija znašla le malce pod Finsko, Švedsko in Nizozemsko ter znatno nad državami, kot so Portugalska in Irska, ter tudi precej nad normativi, ki odprtost virov informacij urejajo znotraj same »evrokracije«, torej v Bruslju, ko gre za delovanje Evropske komisije in Sveta ministrov; nekoliko bolj širokih pogledov je evropski parlament. Zal ima zadeva majhno napako: odprtost virov je pretežno papirne narave. Odprtost virov informacij v Sloveniji širokogrudno sankcionira Člen 24 zakona o javnih glasilih. Ta Člen nalaga vsem, ki opravljajo javno službo, da javnost svojega dela zagotavljajo z dajanjem »pravočasnih, popolnih in resničnih informacij« s svojega področja, pri Čemer obstajajo omejitve uresničevanja tega naCela v okviru omejitev, ki jih upoštevajo tudi druge moderne zakonodaje (državna, vojaška, uradna ali poslovna skrivnost ali vdor v osebne podatke oziroma zadeve, ki so sub judice v širšem pomenu besede, torej zadeve, ki so bodisi v obdelavi bodisi v fazi preverjanja podatkov). Se veC: zakon določa, da imajo novinarji pravico dobivati informacije pod enakimi pogoji; da je za resničnost informacije odgovoren vir informacije; in da morajo organi, ki so dolžni zagotavljati javnost svojega dela, določiti osebo, ki je za to odgovorna, se pravi tiskovnega glasnika. Spričo tega lahko trdimo, da ta člen formalno v najvišji meri upošteva načelo, po katerem je lastnik informacij, ki so v rokah oblasti in javnih služb, javnost, oblasti pa z njimi samo rokujejo, ter načelo, po katerem so vse oblastvene informacije javne, razen v primeru, da javni interes ukazuje drugače. V ta okvir sodi tudi dolžnost vira informacije, da v primeru zavrnitve na zahtevo prosilca pojasni svoje ravnanje. V zagotavljanje javnosti in odprtosti informacij usmerjena normativistika je v velikem kontrastu z dejanskimi razmerami. Urad vlade RS za informiranje v največji mogoči meri deluje kot služba predsednika vlade za stike z javnostmi, s posebnim poudarkom na njegovi promociji v Sloveniji in promociji Slovenije v tujini. Odkar je državni zbor izglasoval zakon o javnih glasilih, s te strani ni prišla nobena pobuda za vsebinsko uresničevanje sprejete zakonodaje, razen ene, ki pa ne bi mogla biti bolj demagoška: gre za znano telefonsko številko Vox, kamor lahko občani stresajo svoje frustracije. Preverjanje pri posameznih ministrstvih je pokazalo, da večina ni ustanovila rednih služb za obveščanje javnosti, tiste, ki so jih, pa se delijo na dve vrsti: na ministrstva, v katerih tovrstne službe so, pa od njih pravzaprav ni mogoCe dobiti informacij, in na - vsaj doslej je bilo tako - izjemo, ki jo je zaradi specifike svojega dela predstavljalo notranje ministrstvo. Tudi slovenski om-budsman je pred dnevi pogrešal pravilnike (takšne akte zahteva 24. člen zakona), ki bi uravnavali uresničitev načela odprtosti virov informacij v državni upravi. Kolikor nam je znano, v Sloveniji še ni bilo primera, da bi kakšen poročevalec, ki mu je bila odrečena informacija, do katere bi sicer imel pravico, ubral sodno pot. K temu je treba dodati še renitentnost vladnih informacijskih funkcionarjev, ki so prepričani, da zadošča tedensko klicanje predstavnikov tiska na Gregorčičevo. Se posebno katastrofalno je stanje v izrastkih državne uprave, ki segajo na območja nekdanjih občin; ti javnosti niso več pripravljeni dajati informacij o lokalnih zadevah in usmerjajo prosilce na ministrstva, ta pa s problematiko večinoma niso seznanjena ali pa preprosto niso pripravljena dajati informacij. Odprtost virov informacij ni samo najbolj učinkovito sredstvo za razbijanje monopola na informacije in realizacijo načela, po katerem imajo ljudje pravico izvedeti, marveč tudi najbolj učinkovito sredstvo za informirano vključevanje občana v javne zadeve in najbolj učinkovito sredstvo generalne prevencije zoper manipulacijo z informacijo, zoper zlorabo informacije, medijev in novinarjev za doseganje parcialnih političnih ciljev in zoper korupcijo z informacijo. V slovenski medijski krajini je po letu 1989 prišlo do hudih deviacij prav v tem sektorju: povsem stihijsko dogajanje - o tem, da je mogoče ravnati tudi drugače, priča izkušnja ZRN po združitvi - z dokumenti vseh mogočih nekdanjih jugoslovanskih in slovenskih tajnih služb na eni strani ter vključevanje novih informativnih služb v bitko za novo delitev centrov mod na drugi sta ustvarila nekaj novih informacijskih monopolov (ali točneje: zaupnih podatkovnih baz), ki so posegali in Se posegajo v politične spopade prek medijskega prizorišča. Dajanje informacij »svojim« ni samo značilnost ravnanja politično bolj »preprostih« občinskih struktur. Dve leti in petnajsti dan po tem, ko je zakon o javnih glasilih sankcioniral odprtost virov informacij, lahko zato ugotovimo le to, da zakon sicer imamo, pravne države pa Se ne. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR / ODPADKI Odpadkov na deponijah v nekaj letih za polovico manj V Sloveniji na leto proizvedemo približno devet milijonov ton odpadkov LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj javnosti predstavilo strategijo ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji, ki Se ni končna različica, saj mora dokument prestati najprej vladno in pozneje še parlamentarno obravnavo, vendar je po mnenju ministra za okolje in prostor Pavleta Gantarja dovolj dodelana za predstavitev, saj najverjetneje nebo doživela večjih vsebinskih popravkov. Minister Gantar je na novinarski konferenci povedal, da sodi vprašanje ravnanja z odpadki med prioritetne okoljske naloge v Sloveniji, kjer še vedno prevladuje zbiranje, odvažanje in odlaganje na bolj ali manj urejene deponije, medtem ko je delež snovne in energetske reciklaže nizek. Dejal je še, da v javnem mnenju prevladuje izrazit konflikt med zavedanjem, da je treba problematiko odpadkov urediti, in sindromom NIMBY (Not In My Back Yard). Gre za miselnost, ki odraža razkorak med načelnim pristajanjem na reševanje okoljskih problemov in konkretnim odporom do reševanja teh problemov v posameznikovi soseščini. V Sloveniji na leto proizvedemo približno devet milijonov ton odpadkov, od katerih največji del izvira iz kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije. Po količini odpadkov sledijo gradbeništvo, energetika, industrija in naselja, od koder pride na leto približno devetsto tisoč ton odpadkov. Glavnina odpadkov še vedno roma na deponije, le približno sto tisoč ton pa jih gre v nadaljnjo snovno predelavo. Med cilji, ki jih navaja strategija, je tudi ta, da bi količino odpadkov, ki gredo na deponije, do leta 2000 oziroma 2010 zmanjšali za približno polovico. Kot poglavitne cilje strategija sicer omenja izogibanje nastajanju odpadkov na izvoru, zmanjšanje nevarnosti potencialnih proizvodov, omejitev vpliva odpadkov na okolje, zvišanje obsega energetske in sno- vne izrabe ter s tem zmanjšanje količine, namenjene na odlagališča. Tako bi v določenem času morali tudi zmanjšati število deponij v Sloveniji. Uresničevanje strategije bo po besedah državnega sekretarja na MOP Marka Slokarja kompromis med možnimi ukrepi, zadanimi usmeritvami in cilji ter okoljskimi posledicami na eni strani ter ekonomsko zmožnostjo na drugi. Povprečna letna investicijska vlaganja za uresničitev ciljev bi po Slokarjevih besedah znašala približno 16 milijard tolarjev. Zagonska sredstva za program v letu 1996/97 naj bi znašala približno 3, 2 milijarde tolarjev. Med prvimi koraki k uresničitvi strategije pa je Marko Slokar omenil vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje toka odpadkov, pridobivanje potrebne dokumentacije, vzpostavitev stikov z javnostjo in prizadevanje za ustrezne predpise, ki jih bo treba harmonizirati s tistimi, ki veljajo v EU. An tisa Korljan SVIZ / POZIV PREMERU DRNOVŠKU Želijo preprečiti škodljive posledice nepremišljene plačne politike vlade LJUBLJANA - »Z enodnevno opozorilno stavko, ki bo 7. maja, želimo oblastem pokazati, da morajo resno razmisliti o položaju zaposlenih v vzgoji, izobraževanju in znanosti ter se s sindikatom v najkrajšem možnem času dogovoriti za ustrezne rešitve,« piše v sporočilu za javnost glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ), ki v odprtem pismu poziva premiera Drnovska, naj takoj zaCne pogajanja z zaposlenimi v vzgoji, izobraževanju in znanosti. »Na osnovi analize učinkov zakona o razmerju plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti je vlada sklenila, da bi vsako parcialno reševanje plaC posameznih skupin zaposlenih povzročilo nova nesorazmerja v plačah. Ista vlada, ki jo vodite, je storila prav nasprotno: iz zakona je začela izvzemati plače posameznih poklicev in s tem povzročila nova nesorazmerja, ki so slovenske izobraževalke in izobraževalce ter raziskovalke in raziskovalce potisnila po družbeni lestvici navzdol,« navaja SVIZ. Premiera opozarja, da je plača učitelja začetnika z visoko izobrazbo v Sloveniji nižja od povprečne slovenske plače, da je rektorska plača manj cenjena kot plača višjega sodnika, kar ni v skladu s priporočilom Unesca. Predstavniki vlade so v zadnjih letih nekajkrat priznali, da plaCe zaposlenih v vzgoji in izobraževanju zaostajajo za drugimi, po izobrazbi in odgovornosti primerljivimi poklici. Z zadnjimi spremembami plač v pravosodju in zdravstvu so se razmerja, kot piše GO SVIZ, v njihovo škodo popolnoma porušila. S stavko GO SVIZ želi premiera Drnovška opozoriti, da zaradi vse večje pomembnosti izobraževanja in znanosti ter vloge pedagoških poklicev pri razvoju modemih družb zmanjševanje vrednosti njihovega dela utegne biti usodno za prihodnost Slovenije. SVIZ, ki zastopa interese 30 tisoč članov, bo storil vse, da prepreči za slovensko prihodnost škodljive posledice nepremišljene plačne politike vlade, sicer pa bo prisiljen v skrajne odločitve, za katere bo morala odgovornost prevzeti vlada. (C. R.) »Neposlušnega« direktorja odjavili LJUBLJANA - Poročali smo že o zapletu med Iskro Avtoe-lektriko Nova Gorica in njenim hčerinskim podjetjem livarna Komen, ki se zdaj približuje epilogu. Potem ko je direktor Livarne Dragotin Urdih zaradi nerednega plačevanja obveznosti matičnemu podjetju ustavil dobavo aluminijevih odlitkov, je upravni odbor novogoriške Iskre 6. marca letos na seji sprejel sklep o spremembah ustanovitvenega akta hčerinskega podjetja, s katerim je direktorju znatno omejil pooblastila z zahtevo, da je Livarna Komen dolžna matičnemu podjetju prodajati aluminijeve tlačne odlitke. Urdih je sklep, ki je bil sprejet v njegovi odsotnosti, pisno zavrnil. Kljub nekaj poskusom, da bi spor zgladiti, do tega ni prišlo. Zato se je upravni odbor odločil za skrajni korak - prejšnjo sredo je Urdiha začasno odpoklical s funkcije direktorja Livarne Komen, saj naj bi v zadnjem obdobju sprejemal še druge nezakonite in nerazumne sklepe. »Zoper Urdiha se poda tudi zahteva o uvedbi disciplinskega postopka zaradi kršitev delovne obveznosti in določb kolektivne pogodbe delniške družbe Iskra Avtoelektrika,« še piše v sklepu. Upravni odbor je na mesto vršilca dolžnosti direktorja Livarne Komen imenoval dosedanjega namestnika direktorja Marjana Birso, ki pa funkcije kljub pritiskom vodstva Iskre Avtoelektrike ni sprejel. Birsa naj bi na tem mestu ostal od 18. aprila do nastopa začasne uprave. Tovarno naj bi konec prejšnjega tedna obiskali policisti, Ceš da so biti obveščeni o neredih v podjetju, vendar v Livarni Komen pravijo, da gre za zunanje provokacije in da delo poteka nemoteno. Tudi odstavljeni direktor svoje delo opravlja tako, kot ga je prej, saj je treba zaradi pogodbenih obveznosti do tujih partnerjev zagotavljati nemoten potek proizvodnje. (N. R.) ŠOU V LJUBLJANI Boni za prehrano odslej tudi za izredne študente LJUBLJANA - Včeraj sta se s predsednikom ljubljanske študentske vlade Gregorjem Macedonijem sešla minister za delo, družino in socialne zadeve Tone Rop ter minister, odgovoren za zakonodajo, Lojze Janko. Pogovor je bil posledica dogovora, ki sta ga januarja sklenila študentska vlada in ministrstvo. Ropovo ministrstvo je tako v dogovorjenem roku pripravilo zahtevano analizo porabe proračunskih sredstev za subvencioniranje študentske prehrane, s katerim so se na študentski vladi bolj ali manj strinjati, potrebni so bili le nekateri tehnični popravki, kot je na novinarski konferenci dejal študentski minister za socialo Franci Strajner. Bolj pomem- bna za študente je uredba o merilih in kriterijih za subvencioniranje študentske prehrane, s katero se prvič postavljajo zakonski okviri za to področje. Študenti bodo lahko še naprej vsak mesec kupili po 20 bonov, le da bodo prodajna mesta julija odprta le prvih deset dni v mesecu, avgusta pa zadnjih deset dni meseca. Pomembna novost je, da bodo vsi izredni študenti, ki bodo lahko dokazali, da niso v rednem delovnem razmerju (z zdravstveno izkaznico), imeli pravico do nakupa in uporabe bonov za prehrano. Uredbo mora sprejeti še vlada, veljati pa bo zaCela po objavi v uradnem listu, kar naj bi bilo v začetku maja. Bernard Pesjak LOKALNA SAMOUPRAVA / JAVNA TRIBUNA Najprej je treba razdeliti pristojnosti Predlog zakona o pokrajinah naj bi bil le pesek v oči občinam LJUBLJANA - Lokalna samouprava je že nekaj Časa mestno upravo in KS v vroča tema v klopeh ljubljanskega mestnega sveta tako Ljubljani prav glede neka-glede odnosa med mestno občino in državo ter razdeb- terih zadev, o katerih so KS tve pristojnosti med njima kakor tudi glede vprašanja, včasih odločale skupaj, da- kakšne krajevne in Četrtne skupnosti bo prestolnica nes pa o njih ne odloča niti imela v prihodnje. Mestna organizacija Združene liste mestna občina. Svetnik ZL socialnih demokratov je včeraj organizirala javno tribu- SD iz brezo viške občine Jo no prav na to temo. že Sojer je pohvalil lokalno ureditev v Brezovici, kjer Po mnenju Cirila Ribici- sicer opravljale bodoče po- so že izvolili tudi krajevne Ca vse kaže, da želi nekdo krajine. Po Ribičičevem svete, vendar smo lahko s v tej državi podreti nekda- mnenju bi moralo priti naj- tribune slišali, da Brezovi- nji komunalni sistem, ki je prej do rešitve vprašanja čani niso najbolj zadovoljni deloval tako učinkovito. pristojnosti med občinami niti z upravo, ki se je omeji- Predvsem razprave glede in državo ter krajevnimi la le na peščico ljudi, niti s krajevnih skupnosti v Lju- skupnostmi in občinami, KS, ki nimajo nikakršnih bljani naj bi kazale na inte- šele nato bi se lahko začeli pristojnosti. Nasploh so se rese po izničenju pridobi- pogovarjati o ustanovitvi mnenja udeležencev tribu- tev preteklega sistema. Zato bi bilo v stranki smiselno podpreti iniciativo Zupanov mestnih občin za vnovično pridobitev izvirnih pristojnosti, je menil Ribičič. Breda PeCan je načela dilemo v zvezi z nasprotji med ustavo in zakonom o lokalni samoupravi, saj ustava določa občinam opravljanje nalog na svojem območju, zakon pa nekatere pristojnosti razširja na širše območje, kar naj bi pokrajin. Ribičič je ugotavljal tudi, da je prav stranka na oblasti (Liberalna demokracija Slovenije) nosilec centralizacije, ki bo s predlogom zakona o pokrajinah skušala odvrniti pozornost od težav, s katerimi se srečujejo občine. Sicer pa je Ribičič prepričan, da bo zakon v državnem zbora doživel polom. Ljubljanski podžupan Zvone Colarič je spomnil, da je bil največji spor med ne (večinoma članov ZLSD) nagibala k taki ureditvi, ki bi omogočala čim več neposredne udeležbe krajanov pri odločanju o lokalnih zadevah. Krajan iz KS Moste-Selo je ostro protestiral proti nekaterim odločitvam mestnega sveta glede KS, predvsem pa proti odloku o financiranju KS, ki med drugim določa, da ima lahko vsaka KS le po enega zaposlenega. Tanja Urdih VOJNA NA JUGU LIBANONA Hkrati najti vojaško in politično rešitev Francoska ali ameriška mirovna pobuda? BEJRUT (Reuter, B. Ž.) - Obstreljevanje severnega Izraela in južnega Libanona vCeraj še vedno ni ponehalo, zato so si tuji diplomati - predvsem ameriški državni sekretar VVarren Christopher, ki se je vCeraj mudil v Damasku - še naprej prizadevali sprte strani prepričati, naj se nehajo spopadati. Izraelsko silovito obstreljevanje juga Libanona pa še vedno ni ustavilo Hezbolahovih gverilcev. Ti so včerajšnji dan začeli z izstrelitvijo več ka-tjuš, ki so priletele v okolico sevemoizraelskega mesta Kirjat Smona, kjer so povzročile zgolj materialno škodo. Izraelci so vnovič odgovorili s kopenskimi, zračnimi in pomorskimi napadi na Bejrut, Tir, Nabatijeh in druga južno-libanonska mesta. Izraelska letala in ladje so včeraj prvič v dvanajstdnevnem obstreljevanju Hezbolaha napadla tudi hribovje Na-meh, kjer ima svoje oporišče skrajna palestinska organizacija Ljudska fronta za osvoboditev Palestine. Izraelci so napadli tudi konvoj tridesetih vozil - v-njih so se peljali tudi trije odposlanci libanonskega parlamenta - ki so bila namenjena v vas Kana, kjer je prišlo do pokola 102 civilistov. Konvoj zaradi ob- streljevanja svojega cilja ni dosegel in se je moral vrniti v Bejrut. Žrtev izraelskega obstreljevanja so se z dveminutnim molkom spomnili tudi vsi Libanonci. V Bejrutu se je promet za dve minuti povsem ustavil, zazvonili pa so vsi zvonovi muslimanskih in krščanskih cerkva. Ameriški državni sekretar-Warren Christopher se je včeraj v Damasku pogovarjal s predstavniki sirskih oblasti. Christopher je priznal, da je njegov prvotni namen - najprej doseči premirje in se šele potem pogovarjati o politični rešitvi krize - spodletel, tako da mora zdaj hkrati poiskati vojaško in politično rešitev zapleta. Pred-stavnik ameriškega State Departmenta Nicholas-Burns je včeraj poudaril, da bodo Američani na Bližnjem vzhodu vztrajali do končnega razpleta.-Burns upa, da bo do tega prišlo že ta teden. Libanonske občasti so včeraj sporočile, da jim francoski mirovni predlog bolj ugaja kot ameriški. »Samo francoska pobuda je tista, s pomočjo katere lahko dosežemo resno in trajno rešitev. Ta pobuda vsebuje več točk, ki smo-jih pripravljeni sprejeti,« je dejal libanonski zunanji minister Faris Buez, preden je s predsednikom Eliasom Hravijem odpotoval v New York, kjer se bosta udeležila posebnega zasedanja generalne skupščine ZN o izraelskem napadu na Libanon. Na drugi strani pa je Simon Peres v svojem govoru pred izraelskim parlamentom poudaril, da samo Amerika predstavlja kanal, po katerem lahko potekajo pogajanja. »Nikogar ne bomo zavračali, toda ne moremo sprejeti treh sporazumov o eni stvari. To bi pomenilo, da nismo sprejeli nobenega sporazuma,« je dejal Peres. Vse najboljše, Vladimir lljič! MOSKVA (Reuter, dpa) - Ruski komunisti so z vodite- slavljanja obletnice Leninovega rojstva: »Vsak kultiviran Ijem Komunistične partije Ruske federacije Genadijem človek bi moral počastiti rojstne dneve tistih ljudi, ki so Zjuganovom na čelu včeraj proslavili 126. obletnico roj- veliko prispevali k svetovni zgodovini.« Po mnenju vo-stva svojega velikega vzornika Vladimirja Iljiča Lenina ditelja ruskih komunistov je Leninov prispevek k sveto-(na sliki, telefoto: Reuter). Na moskovskem Rdečem trgu vnemu razvoju neprecenljiv, kar priznavajo povsod po se je zbralo nekaj sto ljudi, »opremljenih« s sovjetskimi svetu. Večina Rusov sploh ni opazila, da je bil včeraj-zastavami, rdečimi nageljni v gumbnicah in slikami revo- dan, ki je bil še pred nekaj leti eden največjih ruskih pra-lucionarja, ki je umrl pred 72 leti, Zjuganov pa je v imenu znikov. Se največ pozornosti je Leninu namenilo nekda-partije položil venec pred Leninov mavzolej. Med zbora- nje glasilo nekdanje KPSZ Pravda. V članku na naslovni-valci so bili večinoma starejši ljudje, ki se misli in dejanj ci je časnik opravičeval revolucionarja, da nikakor ni bil prvega voditelja boljševiške države Se vedno spominjajo z tisti, ki je postavil temelje sistemu terorja, značilnemu za nostalgijo. »Prišli smo izkazat spoštovanje vodji sveto- Stalinovo obdobje, ampak je bil prepričan, da bi morala vnega proletariata,« je povedal upokojenec Mihail Jako- biti nova država popolnoma v rokah delavcev. Liberalni vljev. »Kot otrok sem imel najraje prav Lenina in vse, kar časnik Moskovski Komsomolec pa si je privoščil parodije bilo dobro v moji mladosti, je povezano z močjo Sovjet- jo na sovjetske čase in je na naslovnici objavil dolgoca-ske zveze. Takrat smo bdi vši zelo srečni.« Zjuganov je za sno poročilo o izpolnjevanju petletnega plana pridelave tiskovno agencijo Itar-Tass pojasnil svoje stališče do pro- žita in dolg intervju s komunistom Jegorjem Ligačovom. NOVICE SOLANA IN JOULWAN O MIROVNEM PROCESU V BIH SKLEP POUSKEGA VOJAŠKEGA TOŽILCA Zunanji ministri EU zlasti o Libanonu in Kubi LUKSEMBURG (STA, dpa) - Zunanji ministri petnajstih držav članic Evropske unije so včeraj v Luksemburgu začeli zasedanje, ki so ga posvetili zlasti položaju na Bhžnjem vzhodu. Predsedujoča uniji, italijanska zunanja ministrica Susanna Agnelli, in vodja francoske diplomacije de Charette sta kolege seznanila z nedavnim obiskom na kriznem območju. Nekateri zunanji ministri so ob tem izrazili bojazen, da bo na Bhžnjem vzhodu zaradi številnih diplomatskih misij, ki so se napotile tja, da bi rešile krizo na jugu Libanona, prišlo do zmede. Britanec Malcolm Rifldnd je menil, da bi morah pustiti, naj delajo tisti, ki imajo najboljše možnosti kot pogajalci. Po njegovem mnenju so to ZDA. Vodje evropskih diplomacij so se pogovarjali tudi o poostrenem gospodarskem embargu Združenih držav proti Kubi in izrazih globoko zaskrbljenost nad tem ukrepom. Zagrozih so celo s povračilnimi ukrepi proti Washingtonu, s katerimi naj bi zaščitih (gospodarske) interese petnajsterice, ki so zaradi ukrepov ogroženi. Zunanji ministri EU naj bi govorih tudi o dialogu unije z Iranom, razmerah na območju nekdanje Jugoslavije in drugih vprašanjih. Grška obalna straža streljala na turško ladjo ANKARA (Reuter) - Po trditvah uradnih turških virov je včeraj grški patruljni čoln v vodah pred pristaniščem Kas ob južni obali Turčije obstreljeval neko turško ribiško ladjo. Pri tem je bil lažje ranjen eden od turških ribičev. Po zatrjevanju lokalnih oblasti v Kasu, ki še preiskujejo okoliščine incidenta, je turska ribiška ladja plula v turških ozemeljskih vodah, grški patruljni čoln pa se je »povsem približal pristanišču Kas«. Zato je tursko zunanje ministrstvo že napovedalo uradni protest pri grškem veleposlaniku v Ankari, turška obalna straža pa je okrepila nadzor na območju incidenta. Treba je omeniti, da tik pred pristaniščem Kas leži otok-Meyisti, ki je del grškega ozemlja. Gali pozval k popolni odpravi protipehotnih min ŽENEVA (STA, dpa) - Generalni sekretar ZN Butros Gali je v uvodu sklepnega dela posvetovanj o omejevanju konvencionalnega orožja pozval mednarodno skupnost, naj kljub razlikam v stališčih sprejme popolno odpravo zemeljskih min. Predstavnikom 55 držav je Gali dejal, da je treba izdelavo min prepovedati, uskladiščene mine pa uničiti. Na posvetovanjih, ki bodo trajala do 3. maja, naj bi se udeleženci dogovorih o ustrezni zaostritvi konvencije Združenih narodov o »posebno zahrbtnih orožjih«. O-tem delegacije lani na Dunaju niso dosegle soglasja. Prihajajo najbolj kritični meseci Zadnji incidenti premočno spominjajo na tiste izpred začetka vojne Procesa proti nekdanjemu premieru 0leksyju ne bo BRUSELJ, SARAJEVO - Generalni sekretar Nata Javier Solana včeraj ni zavrnil možnosti za morebitno podaljšanje mandata mednarodnim mirovnim enotam v BiH. »Predvidevamo, da bomo misijo zaključili v skladu s (časovnimi) določili, ki so nam bili zaupani v Daytonu - torej v enem letu. Seveda pa bomo o tem še presodili - tako kot vsak razumen organizator operacije - glede na dogodke prihodnjih mesecev,« je dejal Solana. Generalni sekretar Nata je skupaj z vrhovnim poveljnikom zavezniških enot za Evropo, generalom Georgom Joulvvanom, pohvalil dosedanji potek misije Nata v BiH, ki traja že 120 dni. Dejal je, da so predstavniki nekdaj sprtih strani izpolnili devetdeset odstotkov določil vojaškega dela day-tonskega sporazuma, in dodal, da se je število oboroženih mož v BiH zmanjšalo za 170 tisoč. Naslednji pomemben rok, ki ga je po določilih Daytona treba spoštovati so volitve septembra letos. Te bodo po mnenju Solane bistvenega pomena, saj bodo »zacementirale«-mir v BiH. Toda, kot je dejal Solana, »naša misija se nadaljuje in prihodnjih osem mesecev bo kritičnih«. Njegove zadržke potrjujejo poročila pripadnikov človekoljubnih organizacij, ki so iz BiH sporočili, da pripadniki nasprotnih-vojsk »spodbujajo nevarna soočanja«, pri katerih skupine beguncev v upanju, da se bodo vrnili v svoje domove, skušajo prečkati »razmejitvene« črte. Predstavniki Nata so povedali, da so takšne spodbude ci- vilistov lastne narodnosti uporabljali srbski veljaki in njihovi »nasprotniki« v muslimansko-hrvaški federaciji, čeprav bi posledice poigravanja s čustvenim stanjem civilistov utegnile biti krvave. Pripadniki nordijskih-enot so minulo nedeljo streljali v zrak, da bi pomirili jezni množici z nasprotnih strani v bližini Doboja, kjer se je zgodil zadnji incident. Vojaki Iforja so na razmejitveni črti med območjem-pod srbskim nadzorom in federacijo streljali v zrak, potem ko so se na obeh straneh zbrale skupine beguncev. »Tako se je začela vojna: zbralo se je več ljudi in nekaj dni zatem so postavili barikade,« je dejal pripadnik danskega kontingenta Iforja. »Gre za nevarno situacijo, ki utegne eksplodirati,« je še dodal. VARŠAVA (Reuter, B. Z.) - Poljski vojaški tožilec Slavomir Gorzldevvicz, ki je preiskoval primer nekdanjega poljskega premiera Jožefa 01eksyja, ki so ga obtožili vohunjenja v korist Moskve, se je odločil, da bo primer zaradi pomanjkljivih dokazov opustil. »Danes sem se odločil, da bom ta primer opustil,« je na tiskovni konferenci sporočil Gorzkievvicz,-01eksy je obtožbe, ki jih je podala poljska varnostna služba UOP, parlamentu pa jih je decembra predstavil notranji minister Andrzej-Milczanovvski, ves čas vztrajno zanikal. Milc-za-novvski je pred parlamentom dejal, da ima UOP dokaze, da je 01eksy od leta 1989, ko se je začel padec komunizma, do začetka leta 1995, ko je bil 01eksy predsednik parlamenta, deloval kot informator tujih obveščevalnih služb. Pozneje se je izkazalo, da je-imel Milczanowski v mislih sovjetske in pozneje ruske vohune. »Nikakršne osnove ni, da bi v tem primem kogarkoli obtožili,« je včeraj dejal vojaški tožilec Gorzkievvicz in dodal, da so dokazi UOP zgolj naključni, povrhu vsega pa še nepopolni. 01eksy, ki je bil nekoč visok komunistični uradnik, je moral zaradi obtožb odstopiti s premierskega mesta, ko so tožilci 24. januarja proti njemu sprožih trimesečno preiskavo. To je zelo zamajalo koalicijo med-01eksyjevo Demokratično levo zvezo in Kmečko stranko, ki sta se sporazumeli, da bo nekoliko spremenjeno vlado po 01eksyjevem od- hodu vodil Wlodzimierz-Cimoszevricz. Vohunska afera je izbruhnila, tik preden je Lech-VValensa mesto poljskega predsednika predal Aleksandru Kwašniewskemu.-01eksy je takrat obtožbe označil kot umazano izzivanje VValensovih pristašev znotraj UOP. Naslednje leto bodo namreč parlamentarne vohtve in Walensa si bo na-vse načine prizadeval za vnovičen prihod na oblast. Socialdemokratska stranka (SdRP) - glavna stranka vladajoče Demokratične leve zveze - je 01eksyja takoj po njegovem odstopu izvolila na mesto svojega predsednika in mu tako izkazala solidarnost in zaupanje v njegovo nedolžnost. 01eksy včeraj ni hotel dati nobene izjave, vendar je bilo opaziti, da je odločitev vojaškega tožilca olajšanje tako zanj kot za SdRP. Namestnica predsednika SdRP Izabella-Sierakowska pa je povedala, da bo stranka Milcza-now-skega in druge, ki so sodelovali pri obtožbah na račun-01eksyja, postavila pred posebno državno sodišče. »Menim, da bo treba v bližnji prihodnosti vse, ki so krivi, kaznovati,« je dejala-Sierakowska. Medtem ko so se s primerom 01eksy ukvarjali vojaški tožilci, so posebno komisijo ustanovili tudi v poljskem parlamentu. Komisija naj bi svoje končno poročilo podala kmalu, vendar je pričakovati, da se to ne bo razlikovalo od tožilčevega. V preliminarnem poročilu so člani komisije namreč že zapisati, da ne najdejo nobenih dokazov, ki bi podpirali obtožbe UOP. KOŠARKA / CETRTINFALE Al LIGE Danes prve tekme Bolonjski moštvi v vlogi favorita »Outsiderja« bosta verjetno milanski Stefanel in Benetton BOLOGNA - Danes bodo na sporedu prve Četrtfinalne tekme končnice italijanske košarkarske Al lige. Na startu je osem ekip, ki bodo v Četrtfinalu igrale na dve, v polfinalu in finalu pa na tri dobljene tekme. Favoritinji za naslov prvaka sta obe bolonjski ekipi, Buckler in Teamsy-stem, sicer pa bi se lahko za državni naslov potegovala tudi milanski Stefanel, ki ima odlične posameznike, verjetno pa ne psihične stabilnosti, in Benetton iz Trevisa, ki se je s prihodom centra Ru-sconija iz ZDA zelo ojačil. Tu je še Scavolini iz Pesa-ra, ki ga vodi temperamentni trener Bianchini in ki bi lahko prekrižal račune tudi favoritoma. DANAŠNJI SPORED (20.30): Buckler Bologna -Madigan Pištola, Cagiva Varese - Stefanel Milan, Benetton Treviso - Nuova Tirrena Rim, JUTRI: Teamsystem Bologna -Scavolini Pesaro. Druge četrtfinalne tekme bodo na sporedu v nedeljo, 28. t.m., eventualne tretje pa v sredo, 1. maja. Nogomet: Spanec Vega sodnik finala v Rimu NYON (ŠVICA) - Sodnik finalnega srečanja lige nogometnih prvakov med Ajaxom iz Amsterdama in turinskim Juventusom, ki bo 22. maja v Rimu, bo Spanec Manuel Diaz Vega. Finalno tekmo pokala pokalnih zmagovalcev (8. maja v Bruslju) Pariš SG -Rapid Dunaj pa bo sodil Italijan Pairetto. GORSKO KOLO / V NEDELJO V Cerovljah »Devin bike« za Pokal Zadružne kraške banke SK Devin bo v nedeljo, 28. t.m. priredil »Devin bike«, ki bo veljal kot tekma Top Class za Pokal Zadružne kraške banke in bo po pokroviteljstvom občine Devin-Nabreži-na. Tekma se bo odvijala v okolici Cerovelj na približno 8 km dolgi progi, ki jo bodo mladinci in ženske prekolesarili trikrat, štirikrat pa druge kategorije. Na tej prireditvi pa bodo lahko nastopili vsi tekmovalci, ki so vpisani v eni izmed tujih federacij včlanjenih UCI, in to v naslednjih kategorijah: open, under 23, junior, ženske elite, sportsmen, master moški in ženske. Organizator sprejema prija- ve najkasneje do 15. ure v soboto, 27. t.m., ki jih morajo zainteresirani poslati na naslov društva (SK Devin, Cerovlje, l/a. Zbor tekmovalcev bo od 8. do 9.30 pri sedežu SK Devin, kjer bo tudi start, in sicer ob 10. uri. Nagrajevanje, ki bo zelo bogato, bo predvidoma ob 14. uri na prostoru pred sedežem društva. Pri SK Devin se seveda mrzlično pripravljajo za to tekmovanje, saj zahteva organizacija take prireditve veliko truda. Doslej so se požrtvovalni Devino- vi delavci vselej izkazati kot odlični organizatorji in prepričani smo, da bodo tudi tokrat brezhibno izpeljali to tekmovanje. HOKEJ NA KOTALKAH / KONČALA SE JE C LIGA Ppletovcem spet ušlo napredovanje Zsa mlajše igralce pa je bilo prvenstvo zelo pomembno za nabiranje izkušenj Polet Elettroantoni - UG Goriziana 3:11 (1:7) POLET: Biasizzo, Fonzari 2, Cervo, M. Kokorovec, S. Kokorovec, Calligaris 1, Bo-gnolo, Mari, trener Tirello. Poletovi hokejisti so sklenili letošnje prvenstvo C lige s porazom proti UG Gorizia-ni, ki si je že pred tem kolom zanesljivo prislužila mesto v končnici prvenstva. Trener Tirello je tudi na tem srečanju dal možnost vsem svojim hokejistom, da so stopili na igrišče in vratarja Biasizzo ter Mari sta branila Poletova vrata vsak po en polčas. Bolje motivirani gostje so tako visoko zmagali, zaradi prevelike »vneme« pa sta bila izključena dva njihova igralca, tako da ne bosta mogla nastopati v končnici prvenstva. S tem srečanjem se je tudi končala letošnja Poletova pot v tem prvensetvu. Samo Kokorovec pa je takole ocenil nastop openske ekipe: »Letos smo se zelo okrepili, da bi se borili za sam vrh in v začetku je šlo vse po načrtih. Ko pa se je poškodoval standardni vratar Rados, je moral trener prilagoditi ekipo novim razmeram in pri tem ni imel vedno srečne roke. Sicer pa je bila letošnja izkušnja, predvsem za nas mlade igralce zelo koristna, saj smo igrali proti zelo močnim ekipam. Nabirali smo tako prepotrebne izkušnje za pr) ihodnja prvenstva.« V »play-off« sta se uvrstila UG Goriziana in Thiene. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Polet Elettroantoni - UG Goriziana 3:11, Thiene - Val-chiampo 4:4, Bassano - Fer-roviario 8:7, Breganze pro- St KONČNI VRSTNI RED: UG Goriziana 21, Thiene 17, Bassano 12, Polet Elettroan-toni, Breganze in Valchiam-po 10, Ferroviario 2. DEČKI Polet Bassano 3:11 (0:8) POLET: Biasizzo, Spado- ni 3, Perenich, Suc. Tudi Poletovi dedd so sklenili prvensevene napore. Čeprav so nastopili le v štirih, so povsem zadovoljivo opraviti svojo nalogo in v drugem polčasu celo igrali neodločeno (3:3) z močnim Bassanom. Glede na to, da so prvič pri Poletu setavili tudi ekipo dečkov, smo lahko z nastopom mladih openskih kotalkarjev zadovoljni. Večkrat so nastopili v okrnjeni postavi, vseeno pa so se srCno in požrtvovalno borili z izkušenejšimi nasprotniki. Kar pa je pomembno, da so si nabirali izkušnje za bodoCe nastope. ROLKANJE / DEŽELNO PRVENSTVO Pravo zmagoslavje za kriško Mladino Zastopniki našega društva v Pradamanu osvojili veliko število deželnih naslovov V nedeljo se je v Pradamanu odvijala že tradicionalna rolkarska tekma »Grand Prix di Primave-ra«, ki sta jo tudi letos organizirali furlansko društvo II Pozzo in SD Mladina. Tekma, ki vsako leto predstavlja začetek rolkarske tekmovalne sezone, je bila veljavna za deželno prvenstvo in se je odvijala po ulicah me-stenga središča, na 3, 4 km dolgi krožni ravninski progi. Iz rezultatov, ki so jih dosegli na tej manifestaciji, izhaja, da so naši rolkarji opraviti zelo dobre predtekmovalne zimske treninge. SD Mladina je osvojilo kar enajst naslovov deželnega prvaka. V kategoriji cici-bank (1, 1 km) je dosegla prvo mesto Veronika Bogateč, takoj za njo pa se je uvrstila Ana Košuta. V kategoriji začetnikov (3, 4 km) je osvojil prvo mesto Aleksander Tretjak. Mateja Paulina je osvojila naslov v kategoriji začetnic. Pri naraščajnikih je zmagal Marco Cecconi, pri naraščajnicah Meteja Bogateč, Jara Košuta je osvojil naslov pri fantih (6, 8 km). V kategoriji mladincev (10, 2 hm) je do nasloval prirolkal David Bogateč, Gianni Ru-pil je zmagal pri seniorih (10, 2 km). Pri masterjih je osvojil naslov Walter Tedesco, pri nastarejših pa Enzo Cossaro. Gallius-si Carla je slavila pri damah (6.8 km). SD Mladina se je izkazala tudi na ekipni lestvici. Zaradi odličnih rezultatov posameznih tekmovalcev je osvojila zasluzeno prvo mesto. Na tej tekmi so nasto- pala tudi društva iz Veneta in Slovenije, ki pa so nastopala izven konkurence za deželno prvenstvo. Zato je lestvica tega tekmovanja sledeča. Cicibanke: 1. Veronika Bogateč (Mladina) 4:13,7; 2. Ana Košuta (Mladina) 4:14,2. Začetniki: 1. Domen Zalar (TSK Vrhnika) 8:10,1; 2. Alexander Tretjak (Mladina) 8:41,2; 3. Lorenzo Schirra (Mladina) 8:51,2; 5. Ivo Košuta (Mladina) 8:59,2; 6. Matija Sirk (Mladina) 9:01,1; 7. Eros Sullini (Mladina) 9:03. Začetnice: 1. Mateja Mole (TSK Vrnhnika) 8:56,1; 2. Mateja Paulina (Mladina) 10:21,4. Naraščajniki: 1. Marco Cecconi (Mladina) 9:32,7; 2. Giancarlo Adami (II Pozzo) 9:45,9; Naraščajnice: 1: Mateja Bogateč (Mladina 8:45,8. Fantje: 1. Simone Buz-ziol (SC Montebelluna) 13:47,6; 2. Miha Plahutnik (TSK Vrhnika) 14:01,5; 3. Jara Košuta (Mladina) 15:22,2; 4. Mitja Tretjak (Mladina) 16:19,9. Mladinci: 1. David Bogateč (Mladina) 19:41, 1; 2. Moha Zornec (TSK Vrhnika) 19:47, 3;3. Gorazd Berginc (TSK Vrhnika) 19:56,8; 7. Aljoša Paulina (Mladina) 21:57. Člani: 1.Gianni Rupil (Mladina) 19.03; 21; 2. Giorgio Mansutti (Alpini) 20:15,1; 3. Erik Tence (Mladina) 20:35,1; 5. Fa-bio Fonda (Mladina) 20:39,9. Dame: Carla Galliussi (Mladina) 20:38,7. Master 1:1. Antonio Gnatta (Vicenza) 19:48,9; 2. Claudio Marchetto (Montebelluna) 19:49; 3. VValter Tedesco (Mladina) 20:19; 5. Giacomo Petozzi (Mladina) 21:04, 8. Master 2: 1. Enzo Cossaro (Mladina) 21:21; 2. Remigio Pinzani (Mladina) 21:21,1; 3. Bruno Bo-natti (II Pozzo) 24:46,8. Na absolutni lestvici je prvo mesto osvojil Gianni Rupil, takoj za jim pa se je uvrstil David Bogateč in s tem dokazal, da je res v odlični formi. Naslednja rolkarska tekma bo 12. maja pri nas, to je na krožni progi Salež-Samatorca-Bajta. Tekmo, ki bo veljavna za mednarodni Grand Prix, organizira društvo SD Mladina. Pričakovati je veliko število tekmovalcev iz vseh držav področja Alpe-Jadran. Privrženci te panoge in športa sploh bodo gotovo prišli na svoje račun. (D.B.) KOŠARKA / KONČAL SE JE REGULARNI DEL NBA »Biki« nesporni favoriti Breg: skrb za starejše nogometaše Pri nogometni sekciji SD Breg so se odločili, da bodo poleg mladine skrbeli tudi za starejše igralce. Za tiste, ki so prenehali z aktivnim igranjem, vendar bi še radi tekali po nogometnih igriščih in brcali usnjeno žogo. Odborniki Brega nameravajo namreč sestavili ekipo amaterjev, ki bi nato sodelovala na uradnem prvenstvu amaterjev v organizaciji FIGC. Ogrodje ekipe naj bi sestavljali bivši Bregovi igralci, ki so presegli 35. leto starosti. To je namreč edini pogoj za igranje v prvenstvu amaterjev. Breg vabi zato vse zainteresirane, naj se javijo do konca tega meseca v društvenih prostorih ali pa naj pokličejo na tel. št. 227044 (sedež društva), v večernih urah. Prvi sestanek naj bi bil v začetku maja. (E.B.) Po šestih mesecih dolge in naporne poti (vsako moštvo je odigralo kar 82 tekem!) se je končal redni del sezone NBA prvenstva, od četrtka dalje pa se bo pričel še zanimivejši ciklus tekmovanja, kjer se bo prvih osem moštev iz vsake skupine, po sistemu medsebojnega izločanja, potegovalo za vstop v veliki finale in za naslov letošnjega prvaka. Prav v zadnjem večeru se je zarisal še zadnji par osmine finala, kjer se bo igralo na tri zmage, od četrtfinala dalje pa bo slavila ekipa, ki bo prej zabeležila štiri zmage. Nedvomno je, da so bili junaki rednega dela sezone, Chicago Bulls, ki so z 72 zmagami v 82 tekmah postaviti nov rekord vseh Časov in so nesporni favoriti za uvrstitev v finale. Najnevarnejša tekmeca sta Orlando in Indiana, ki pa se bosta pomerila že v polfinalu Vzhoda. Vlogo out-siderjev imajo New York, Cleveland in Miami (po štirih mesecih se na igrišče vraCa Danilovič, na stiki Heatov igralec Tim Har-daway). Na Zahodu vlada večja negotovost. Seattle je bil doslej najuspešnejši, zelo dobro so se, po povratku Magic Johnsona, obnesli tudi Lakersi in San Antonio. Phoenbc in Utah pa imata tako zasedbo igralcev, da sta zmožna vsakega podviga. Poglavje zase so lanski prvaki Houstona Rockets, ki so tako kot lani doslej imeti veliko težav, zlasti zaradi števil- nih manjših in večjih poškodb. Olajuvvon, Drex-ler in ostali pa so že v zadnjih tekmah pokazati, da se vračajo v najboljšo formo, kar pomeni, da bo že Lakersom trda predla. TAKO V KONČNICI VZHOD Chicago (1) - Miami (8) napoved 3:0 protagonisti: Jordan, Pippen, Rodman, Kukoc -Mouming, Chapman, Danilovič. Cleveland (4) - New York (5) 2:3 Brandon, Majerle, Mills - Ewing, Starks, Mason Indiana (3) - Atlanta (6) 3:1 D.Davis, Smits, McKey - Blaylock, Ehlo, Long Orlando (2) - Detroit (7) 3:1 A.Hardaway, N.Ander-son, 0’Neal - G.Hill, Houston, Dumars ZAHOD Seattle (1) - Sacramento (8) 3:0 Kemp, Perkins, Scrempf - Richmond, Grant, MarCuljonis Lakers (4) - Houston (5) 3:2 M.Johnson, Ceballos, Van Exel, Divac Olajuvvon, Horry, Drexler Utah (3) - Portland (6) 3:1 K.Malone, Stockton, Homacek - Strickland, Sa-bonis, C.Robinson San Antonio (2) - Phoenbc (7) 3:2 D.Robinson, Elliott, Del Negro - Barkley, K.Johnson, Finley Vanja Jogan Obvestila SD MLADINA - SMUČARSKI ODSEK vabi elane in prijatelje društva na zaključni večer smučarske sezone 1995/96, ki bo v soboto, 27. t.m. v Domu A. Sirk v Križu ob 19. uri. Večer bo potekal s pregledom opravljenega dela, priznanjem najzaslužnejših smučarjev, obledom dokumentacije in družabnostjo. Vabljeni! SKD KREMENJAK - JAMLJE prireja 25. aprila v sodelovanju z občinsko upravo iz Doberdoba III. planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 8. uri pred bivšo jameljsko osnovno šolo, kjer bodo udeleženci dobili tudi vsa navodila. Nastopajo lahko skupine sestavljene iz 3 - 5 tekmovalcev, ki morajo vsi skupaj priti na cilj. Prijavnina znaša 6000 lir na tekmovalca, v tej pa je vključen tudi topli obrok. Najboljše skupine bodo nagrajene. SK KRAS sklicuje JUTRI, v sredo, 24. t.m., 33. redni občni zbor, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor poziva vse elane, da se občnega zbora udeležijo. SK BRDINA organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne, 24. t.m., ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. Prosimo elane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. t.m., na tel.St. 212859 ali 299573. PRIMOTOR KLUB organizira v Četrtek, 25. t.m., motociklistični izlet po Istri (Rupa, Opatija, Pazin in Buzet). Zbirališče ob 8.00 na trgu v Boljuncu. Torek. 23. aprila 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO z x Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20.4.: Malce vam bo škripalo, godrnjali pa boste, kot da se vam podira svet. Kar mimo godrnjajte; ko boste iztamali stare težave, skozi katere zrete v nove, se bo slon spremenil v bolho. BIK 21.4. - 20. 5.: Po ddgam času pesimistične naravnanosti in nezaupanja v svoje sposobnosti vas bo prežel duh optimizma ter vam vlil nove volje in odločnosti. Ne istito vzrokov, kajti razkriti bodo ubiti. DVOJČKA 21. 5. - 21. (Modli se boste za so- delovanje v projektu, ki že mnc@m ponaša lepe kupčke denarja in uspeha Toliko slabše za vas: vec jih je pred vami, bolj boste morali garati za njihov žep in napuh. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zaželeti si boste resničnega, ne le navideznega napredka, zato boste prisiljeni izvleči glavo iz sanjavih oblakov, se skloniti k tlom ter popraviti razrahljane temelje. Ni se brezupno. LEV 23. 7. - 23. 8.: Simpatija, ki vam že lep čas ne da spati, se bo končno odzvala vašemu srCnemu vabilu. Ne sprašujte je, čemu je tako dolgo odlašala, kajti ni še rečeno, da se je dokončno odločila. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Vaše mod. bodo še nekaj Casa pešale, nato pa se bo na lepem zgodil Čudežen preobrat Ce želite, da se zgodi dmprej, poskrbite za notranje očiščenje. Najbolje s postom. TEHTNICA 23. 9. - 22. TD: Opazili boste nevarnost spopada, zato boste odločno posredovali' najprej se boste pogovorili z vsakim udeležencem posebej, nato pa boste vsem skupaj z zgledom pokazali, kako se rešujejo spori ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT.: Skušati se boste ukvarjati z neko pomembno zadevo, vendar vam bodo misli vseskozi uhajale drugam. Tako se paC dojpja s tistimi, ki so s srcem pri erem. z rmnuom pa bezip drugam. STRELEC 23. TT. - 2T. T2.: Ce boste dovolj vztrajni, vam bo že kmalu uspelo dosed želeno spremembo. Ne bojte so, ce se boste za nekaj casa znašli v praznini, kajti prav v njej boste odkriti novo smer. KOZOROG 22. T 2. - 20. TPrefinjeno boste vplivali na tiste, od katerih si obetate dobiček. Kot vselej, vam bo uspelo samo v tolikšni meri, kot jo bo določila streznjena naivnost zmanipuliranih. VODNAR 2T. T. - T9. 2.: Lotiti se boste teme, M vam je doslej predstavljala malone tabu - pa ne zato, ker bi se je bati, ampak zato. ker ste se bati reakdj drugih, Ce bi vas zalotili pri sladkem grehu. RIBI 20 2.-20.3» V glavnem bo vse tako, kot boste hoteli sami, le tu in tam boste naleteli na oreh, M mu se ne boste kos. Primemo orodje ne bo zadostovalo; tokrat potrebujete tudi primeren udarec NOVOZELANDSKI LINGVIST JE RAZVOZLAL NENAVADEN ROKOPIS Praprebivalci Velikonočnega otoka so imeli svojo pisavo Uporabljale so jo le tri generacije - Roponujski jezik je že izumrl AUCKLAND (Reuter) - Po sedemletnem raziskovalnem delu je novozelandski lingvist dr. Števen Fisher razvozlal nenavaden rokopis, najden na Velikonočnem otoku, ki dokazuje, da so bili tamkajšnji staroselci prvi pismeni prebivalci Oceanije. Rokopis, znan pod imenom Rongorongo, je napisan v rapanujšCini, Id spada med polinezijske jezike. Rapanujce so k pisanju spodbudib Španci. Ti so konec 17. stoletja prišli na otok, ki je od zahodne Čilske obale oddaljen 3540 kilometrov. Velikonočni otok, ki slovi po skrivnostnih hieroglifih in kamnitih glavah, je bil odkrit na veliko noC leta 1722. Fisher je povedal, da mu je uspelo razvozlati osnovne značilnosti Ron-goronga. Ko so se na otoku leta 1770 izkrcali Spanci, so se domačini začeli pisno izraZati. Struktura besedila in njegova morfologija spominjata na polinezijske jezike. Lingvist je ugotovil, da so to pisavo uporabljale samo tri generacije Ra-panujcev, in sicer med letoma 1780 in 1865. Z isto pisavo so na lesene obrtne izdelke pisali tudi prvi misijonarji. Sto let po nastanku je jezik zaCel izumirati, saj so osvajalci prevladali nad staroselci, od katerih so mnogi podlegli boleznim, ki so jih na otok prinesli tujci. Južnoameriški trgovci so domačine kot sužnje vozili v Peru, kjer so mnogi umrli zaradi črnih koz. Po podatkih, ki jih navaja neka kolumbijska enciklopedija, naj bi na Velikonočnem otoku leta 1722 živelo približno štiri tisoč domačinov, leta 1887 pa jih je bilo le še sto. Fisher, ki je njihovo pisavo zaCel raziskovati leta 1989, meni, da je njihov jezik prav zato zaCel izu- Računalniki dobri za poklic, slabi za družinsko življenje HAMBURG - V anketi, ki jo je izvedel nemški inštitut Forsa in je zajela 1000 anketirancev, je mnenje Nemcev o vzgojnem učinku računalnikov deljeno: 84 odstotkov jih meni, da bo šolar lažje našel zaposlitev, Ce bo znal delati z računalnikom, 80 odstotkov jih meni, da je koristno, Ce v šolah poučujejo računalništvo, 53 odstotkov pa je prepričanih, da je najbolje, Ce se njihovi otroci Cimprej spoznajo z računalnikom. Obenem pa jih skoraj polovica meni, da računalniki slabo vplivajo na družinsko življenje, 42 odstotkov jih je prepričanih, da računalnik ne spada v otroško sobo in samo 23 odstotkov Nemcev meni, da imajo elektronski prijatelji dober vzgojni učinek na otroke. mirati. Zbral je tudi zgodovinske podatke o življenju na otoku, ki leži med Novo Zelandijo in Perujem. Najpomembnejše je bilo odkritje neke stare pesmi, ki je bila Se leta 1886 ohranjena med potomci prvih obiskovalcev otoka: Fisher je našel tudi zapis pesmi Ure Va‘e Iko, ki jo je zapel eden od otočanov. Ugotovil je, da so jezik Rapanujcev dopolnjevale slike. To odkritje je ovrglo teorije, po katerih naj bi bili ti dokumenti povezani z egipčanskimi in hindujskimi hieroglifi. Norveški raziskovalec in antropolog Thor Heyerdahl je razvil teorijo, po kateri naj bi bili nenavadni lesorezi delo belopoltih vzhodnih osvajalcev, ki so prišli na otok še pred Polinezijci. Fisher trdi, da so Rapanujci razvili jezik, ki je prava umetnina; ima 120 osnovnih znakov, vsak od teh pa pripada skupini, v kateri so trije znaki. Fisher je priznan strokovnjak za starodovne pisave, razvozlal je tudi 3600 let staro ploSCo Pha-istos s Krete, najstarejso evropsko literarno besedilo, za kar je prejel priznanje National Geogra-phic Society. Glinasta plošča, velika kot dlan, je dokaz o razviti minojski kulturi na Kreti, saj so se tamkajšnji prebivalci prvi sporazumevali v grSCini. Na ploSCi je sta tudi prvič omenjena Grčija in libijsko ljudstvo. Fischer je edini znanstvenik, ki mu je uspelo razvozlati dva pomembna stara zapisa. Lingvist dr. Fisher z rapanujskimi lesorezi (Foto: Reuter) Vedno več nemških upokojencev pije MUENCHEN - V nemških domovih za ostarele ima vedno več ljudi težave z alkoholom, so pokazali rezultati ankete, ki jo je naredila Zveza svobodnih ustanov za raziskovanje odvisnosti (FES). Raziskava je pokazala, da je v domovih kar petina upokojencev bolj ah manj zasvojenih z alkoholom. Prav tako pa se siri odvisnost od pomiril, saj jih uživajo kar hi četrtine upokojencev, ki živijo v domovih za ostarele. Ocenjujejo, da je v Nemčiji že skoraj pol milijona taksnih odvisnikov. SKANDINAVSKA KRIŽANKA X IZUMRLI PLAZILCI Z LETALNO OPNO REDNA STOLICA NA VISOKI SOLI SVIC. KIPAR (ALBERTO) UROŠ VAGAJA PEVKA ŽNIDARIČ POUK, NASVET SPANSKA JED TVAR PREBIVALEC ROSALNIC CEZU FIGURA PRI ČETVORKI AVTOR: LUKA PIBER MEZDNI DEUVEC ZENSKA V SOSESCINI SIBIRSKI VELETOK ZAH. DEL LJUBLJANE ZMERNO POČASNA SKUDBA NACE SUMI LJUBKOVALNO M. IME MOŠTVO FILM V REZIJI MELA GIBSONA GRDO ZMERJANJE /SAKDANJ0S1 SL. TENORIST (BRANKO) PARADIŽ EDITA ST. GRS. PIHALO SL. PESNICA iMA.inA! RAMAZOTTI CADEZ DRAGICA KOHONT IRENA SODČEK DOLINSKI TRAVNIK ODDELEK JURE POPEVKAR ASTLEV KARTA PRI TAROKU FR.MESTO AVSTRALSKI DRŽAVNIK (ALFRED) SIRSKO MESTO ULITI IZDELEK AZUSKA REKA NASLOV JAPONSKIH CESARJEV OVEN PO LATINSKO STOLETJE TOVARNA UDU AMERICIJ ZAVRAČANJE PEVKA TIKARAM JANEZ PIŠKOT POLDRAGUU SVEDSKI SMUČARSKI CENTER SAMOTNA VRTNA UTICA HLOD ŽULI OD OBUTVE NOZZA VITRE SUB UCENEC RENATO 7FRD MOŠKI POTOMEC MEDMET JOŽE OLAJ NAKODRANA TKANINA FRANCOSKI DRAMSKI PESNIK ENICA EDINEC AEDONE V GRŠKI MITOLOGIJI ZNAN MOŠKI CERNEU ANICA KONICA ISO ‘V3 ‘aaNVNZ ‘SOTlU •VXlON3 '3NDW '3NLLVH ‘H3 ‘MS ‘mitLLIA ‘VNSLLO ‘VZVLM3U3 w ‘VJJNV1 ‘HlNVAVjatNVZ ‘VOINMHlCIVT 'NONO ‘cETIV ‘S3TV "IVAVM ‘H TO 'soaa ‘scnnv ‘V03 ‘HVSMtiOti 'LSONTVlAial' ‘HlNVAOSd '33HS ONMlOOd :onABJopoA lAaiisati RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV dnevnik # RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 —Tjni Milič in Grilanc SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT Prosek 101 Ln Tel. 040/251371 ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Due simpatici te-stardi (kom., Nem. 74, i. K. Loevvitsch) Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi Film: L’ assedio delle sette frecce (vestern, ZDA '53, r. J. Sturges, i. W. Holden, E. Parker) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nam: Zorro Dnevnik. Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 TG2 33 rubrika o medicini Dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, Zdravje, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash /fktualno: 1 fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes (17.15) dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in šport Nam: Ispettore Tibbs Predstavitev Tg Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Nam: I ragazzi del muret-to (i. P.P. Andreoli) Aktualna odd. : Mixer mladih Dnevnik in vreme PonoCi, na trgu Italija ^ RAI 3 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Duello sulla Sierra Madre (dram., ZDA ’53, i. Robert Mitchum) Oddaje Videosapere: Vstop prost, Hic sunt leones, Media/Mente, Zdravje, Filozofija, Znanstveni dnevnik, itd. Gospodarstvo Nam: Moonlighting, 9.00 nad. Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nam: Hiša v preriji Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Due vite, una s volta (dram., ZDA 77) Aktualne teme: Giorno p er giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: Per un pugno di dollari (vestern, It. '64, i. C. Eastvrood) Film: Sabato italiano (kom., It. ’92, i. F. Neri), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Film: Graffiante deside-rio (kom., It. ’93) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nam: Robinsonovi -Vulkanski očka Variete: Časa Castagna Variete za najmlajse Bim Bum Bam in risanke Nam: Viaggio fantastico Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nam: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Planet Nam: T.J. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao ciao Mbc in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.05 Generazione X (tel. 0369/56135) Aktualno: Planet Nam: Bayside School, 16.45 Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nam: Baywatch. 20.00 Mr. Cooper Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani) Film: Legge criminale (krim., ZDA '89, i. G. Oldman, K. Bacon), vmes (0.00) aktualna odd. Fatti e misfatti Italija 1 šport Nam: Le ragazze della Terra sono meglio # TELE 4 Variete: Luna Park (vodi Dnevnik, 12.15 rubrika Kviza: OK, ii prezzo e Gospodarstvo Milly Carlucci) Telesogni giusto (vodi Iva Zanic- Odprtri prostor Vreme, dnevnik in šport Kljub vsemu moja Italija, chi), 19.00 La mota della Variete: Luna Park - La 13.35 VideoZorro fortuna (vodita Mike zingara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: 11 fatto n Deželne vesti,dnevnik Glasba: Pred premiero Bongiorno, A, Eli a) Dnevnik TG 5 (•) MONTECARLO (vodi Enzo Blagi) iiii Šport: sabljanje, odbojka, golf, dresura Variete: Striscia la noti- Variete: Numero uno (vo- zia (vodita Lello Arena, di Pippo Baudo) ra™ Aktualno: Ob 5-ih zvečer Enzo Jacchetti) 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- Dnevmik Dok. odd. Geo TV film: 11 piccofo giusti- nik; 13.30, 19.50 Šport Aktualna oddaja: Cliche Variete: La testata ziere (dram., ZDA '94, i. Nan.: Free Spirits (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik, deželne vesti Kate Jackson, Gerald Tenis Dnevnik, zapisnik, horo- Aktualno: 10 minut McRaney, A. Starnes) Varieteja: Tappeto volan- skop, nočni pogovori in Aktualno: Chi llia visto? Večerni dnevnik te, 18.00 Zap Zap vremenska napoved (vodi G. Milella) Variete: Maurizio Costan- TMC šport Aktualno: Maestrissimo, Dnevnik, deželne vesti zo Show, vmes (0.00) Film: Sotlo... sotto.. stra- 0.40 mladinska odd. Aktualno: Linea 3 dnevnik pazzato da anomala pas- Green (vodi Sandro Lai) Glasba: Pred premiero Sgarbi quotidiani sione (kom., It. ’84) Aktualni pogovori: Sotto- Dnevnik, pregled tiska, Striscia la notizia Film: La pietra che scotta voce - Potihoma noCna kultura, vreme Pregled tiska (kom., VB '71, r. P. Yates, gjg Poskusne oddaje Variete: Fuori orario Nabožna oddaja i. Robert Redford) Slovenija 1 US Koper 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Oddaja o živalih J Serata d’ onore '96 ED Nam: Scienza contro cri-mine Videostrani Japonske pravljice Cyrano de Bergerac, 5. del gledališke igre Do neba in naprej, pon. filma Poročila Lingo, pon. tv igrice Oživljanje indijanskih tradicij Obzorja duha Lovci na glave, 1. del angleške drame Mostovi, ponovitev TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine, 16. del Afriške živali, 8. del Jekleni jezdeci, 5. del avstralske nadaljevanke Fallerjevi, 3. del Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 7. del angleške nanizanke Gore in ljudje Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza seaQuest, 9. del ameriške nanizanke Poročila {r Slovenija 2 Euronews Sedma steza Osmi dan Tekmovalci, 5. del Alpe Jadran Trend, oddaja o modi Analitična mehanika Brez žensk ne gre, 6. del seaQuest, 8. del Doktor Finlay, 5. del Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Prisluhnimo tišini Videošpon V žarišCu Miinchenčana v Hamburgu, 4. del nemške nadaljevanke Opus In memoriam: Aleksander Marodič, Mali oglasi: Mojstra Stoletje filma, 2. del angleške nadaljevanke Euronevvs Euronevvs Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »II piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Tv šola Euronevvs Dokumentarna oddaja Slovenski magazin Dialogi Vsedanes Sconfini, filmi iz Alpe Adria Cinema Nočni sodnik, nanizanka Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1240. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Kroženej snovi v biosferi Sedanjost in bodočnost Hrastov gozd Ortoški program Iz arhiva majhnega sveta Poročila Ljubezen, 229. del serije Zastava, pon. franc, filma Otroški program Gusarji, 4. del Poročila Naravne znamenitosti Organsko biološko pridelovanje hrane Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 104. del nadaljevanke Kolo sreče Denarnica Dnevnik Sors bona, dok. oddaja Naslov oddaje je del izreka, ki ga je zelo rad uporabljal knez, grof, ban in pesnik Nikola Zrinski Čakavski. Cel izrek se glasi takole: Sors bona nihil aliud (Samo sreča, nič drugega). Vendar pa je sreča tega vojskovodjo, državnika in humanista, pustila ne cedilu. TV parlament Dnevnik Slika na sliko Čuvaji inštrmnentov, dokumentarni film Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14,30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.00 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.00 V računalniku; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Stas - Se v torek obujamo spomine; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Koncert Slov. komornega zbora; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.00 11. slov. glasb, dnevi, iz Cankarjevega doma; 20.00 Koncert simf. orkestra RTVS; 21.50 11. slov. glasb, dnevi. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 SOS potrošniška pisarna; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.20 20 modrih; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15,00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Večerni pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6,15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; .8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci slamo; 18.45 Nova Itaka; 19.15 Sigla singel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00. 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Zgodovina prehrane; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Davčni Izvedenec svetuje 14.40 Soška fronta 1915-1918; 15.05 Potpuri 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika 17.10 Mi in glasba: Simf. orkester RTVS. 18.10 Igra: Škornji (F. Lipuš - M. Kravos, r. S. Verč); 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17,00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trs? Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. posmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodiSCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 20 Torek, 23. aprila 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.02 in zašlo ob 20.00. Dan bo dolg 13 ur in 58 minut. Luna bo vzšla ob 10.01 in zašla ob 00.00. Prvi krajec bo 25. aprila, ob 22. uri in 40 minut. Danes: ob 7.10 najnižje -36 cm, ob 14.12 najvisje 12 cm, ob 18.34 najnizje 2 cm, ob 24.11 najvisje 22 cm. Jutri: ob 7.54 najnižje -29 cm. ob 16.13 najvisje 11 cm, ob 19.29 najnižje 9 cm, ob 24.07 najvisje 13 cm. Obremenilini bpliv vremena se bo popoldne postopoma krepil in ponoči bodo vremensko ob-cutlji ljudje slabse spali. -j’ v. SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 110 Na Zelenici naprave danes ne obratujejo, Ribniško Pohorje 120 Na Voglu je Žagarjev graben zaprt. Golte 100 Vogel 160 Krvavec 115 Velika Planina 110 Kanin 190 Rogla 135 TEMPERATURE IN Sne™a °de>a £ llr,:kri,ta ? sk6D°- ^ 86 \fi*mc CMC/'A \i KABALI ponekod predira pod človeško tezo. VIŠIN c SNfcvA V vUKAM Tveganje pred snežnimi plazovi je ve-čje na prisojnih pobočjih predvsem v 500 m 22 dopoldanskem in popoldanskem času. 1000 m 17 100 cm Lokalno, na strmih pobočjih in nespla- 1500m 12 160 cm 2000 m 8 večinoma 2. stopnje po petstopenjski 2500 m 5 300 cm lestvici. V zgodnjih jutranjih urah pa je 2864 m 3 tveganje minimalno. ZAGREB 7/23 O V Sloveniji: V sredo se bo prehodno pooblačilo, vendar bo povečini suho. Obeti: V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Se bo toplo. SVET / SUKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI.,.PA SE RES JE Kradejo tudi železniške tire MOSKVA - Tatovi so na ruskem Daljnem vzhodu ukradli 500 metrov železniških tirov in jih prodali na Kitajskem. Skupno 94 tirov so na Kitajsko pretihotapili s pomočjo ponarejenih dokumentov. Ruske oblasti so krajo odkrile šele dan po prodaji. Policija je priprla šest osumljencev, ki so povedali, da je neznani kupec na Kitajskem vsakemu plaCal 200 dolarjev. Popravilo kitajske kraljeve palače PEKING - Tri milijone juanov (približno 361 tisoC dolarjev) bo mesto Shengyang namenilo za obnovo 371 let stare kraljevske palaCe. Denar bodo namenili za prenovo palače v glavnem mestu severovzhodne kitajske province Liaoning. Stara palača v središču mesta je edini objekt, zgrajen v mandžurskem slogu. Zgradili so jo ustanovitelji dinastije Qinq, zadnje fevdalne dinastije na Kitajskem, za javnost pa je odprta od leta 1926. Meri 60 tisoC kvadratnih metrov, sestavlja pa jo šeststo his, zgrajenih v tradicionalnem mandžurskem slogu. Lani si jo je ogledalo veC kot 400 tisoC obiskovalcev. Skrbnik Li Yunting predvideva, da bodo 1, 5 milijona juanov porabili za gradnjo stavbe, ki bo skladišče kraljevih zakladov, pol milijona za prenovo štirih domovanj konkubin in 800 tisoč juanov za beljenje stavb. A/i mu bo loterija prinesla toliko zaželen avtomobil? Do pred kratkim so bile nagrade na kitajskih loterijah igrače in kolesa, danes tisti ki igrajo (kot na primer človek, ki si ogleduje srečko) štartajo na avtomobile (AP) Clinton ljubi kvartanje VVASHINGTON - Predsednik Clinton je po povratku iz Moskve pozabil na etiketo in na volilno kampanjo. V letalu je velcji del deseturnega poleta kvartal s svojimi sodelavci in igra ga je tako zavzela, da je s kvartanjem nadaljeval še po pristanku letala v oporišču Andrevvs. Partijo je pac moral končati. Posilstvo namesto samomora K0BENHAVN - Hotela je narediti samomor, pa so jo posilili in okradli. 42-letna Danka, ki je bila življenja sita, se je zatekla v pivnico Nemo-Landet v Christianii, kjer je hotela z vrčkom piva in ob prijetni glasbi prešiveti nekaj uric, nato pa je nameravala narediti samomor. V pivnici pa je spoznala prijaznega mladeniča, ki jo je pospremil, natop pa jo v neki temni ulici posilil in jo okradel. Znašla se je v bolnišnici in s samomorom bo tzaenkrat počakala. Nesreča v Gruziji: 13 mrtvih MOSKVA - Prometna nesreča v Gruziji je terjala 13 Človeških žrtev, 23 oseb pa je bilo ranjenih. Turski turistični avtobus je trčil v parkirani kamino in nato v gruzijski avtobus, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Bik gentleman Antonio Ferrera včeraj v Madridu ni imel sreče, naletel je na bikov rog in se znašel na tleh. Bik, ki je očividno manj krvoločen od ljudi, ga ni poiškodoval (Telfoto AP)