V LONDONU SO ŽE ZAČELI OBLJUBOVATI INDIJCEM^H NEKAKO NEODVISNOST VAŽEN ODLOK NAJVIŠJEGA Pet tisoč mohamedencev se je spopadlo s policijo. Dva moaamedanca sta bila usmrčena, več pa ranjenih. Veliki nemiri v Burmi. — Štrai-karji se zavzemajo ze neodvisnost. — Vlada je je uvedi* najstrožjo cenzuro. BOMBAY. I ndija, 26. maja. T udi moSame-Hanuko prebivalstvo v Indiji je zadelo zahtevati svojo neodvisnost. Danes so se za vršili prvi spopadi med policijo in mohamedanci, ko je pettisoč moharnedancev demonstriralo po ulicah ter začelo * kamenjem obmetavati policiste. Dva inoha-inedant a a bila usmrčena, več pa ranjenih. \ kalukuti mohamedanci nočejo več plačevati davkov ter zahtevajo tretino sedežev v mestnem rvetu. LONDON, Angl i|«t, 26. maja. \ poslanski zbornici je izjavil danes državni tajnik za Indijo, WVdtfewood ben, da je uvedena v Indiji najstrožja cenzura. Tekom oebate je rekel, da bo Indija kmalu dobila štatus dominija, kot ga zavzema naprimer Kanada oziroma Avstralija. I o, kar se zdaj dogaja \ Indiji, ni izbruh nepo^tavnosti, pač pa narodno in plemensko stremljenje. Konservativec Karl Wintertonlje namignil, da igra v gibanju za indijsko neodvisnost poglavitno vlogo komunistična propaganda. Oni, ki kupuje pijačo, ni kaznjiv p o prohibicij-skih postavah. — Samo prodajalci so podvrženi kazni. WASHINGTON, D C . 26. maja. Najvišje z v ezr. o Bsodišče je danes •dUočilo, da t>sti* ki 8 k upi prepovedani pij-' • > n: p.jiivržen nikaki kazni. Kupec niti tedaj ni kaznjiv. ako kupi pijača j>d kakega butlegarja. kateri ; • pa p vržen Kazni. Sodišče je razsajal9 FRANCOZOV NE VZNEMIRJAJO BEN1T0VE ČENČE Francosko časopisje dvomi, da bi bili kriki te-k o m Musolinijevega govora izraz čustvovanja italijanskega naroda. GOSTILNIČARJI BI RADI LAHKO VINO IN PIVO DEMONSTRACIJE MUSSOLINI KOMUNISTOV I IN LAŠKO o prizivu bankirja Alfreda Narrisa, ki je b i telefoni no naročil pijano. Prišli so mu na.-led :< r ;m obdolžil; zaroto proti proh.bicij ki postavi. Obojen je oil na dvesto dolarjev tlobc. toda s kamijj sc ni zadovdj ampak je \ložil priziv. Ko i p b.l objavljen odlok najvišjega sodišča, m zavladala v suha-šk:h vrstah velika potrtost. Suhači so za't-1. uvidevati. da 3e L>:.ža r.. .h- -vo stvar žalostnemu koncu. RAGOON, Burma — 26. maja. — Danes se je /avršil spopad med stavkujočilni pristaniškimi delavci in stavLokazi. V spopadu je bilo dvanajst oseb usmrčenih, nad petdeset pa ranjenih. Nasprotniki bo se posluževali kamenja in palic. Ko se je pojavila policija, ki je imela nalogo raz-rxxJiti izgrednike, so jo zaceli obmetavati s kame- I>rist amski delavci stavkajo že več kot en teden. \ prizorili so par malenkostnih izgredov v znak simpatij z neodvisnostnim gibanjem v Indiji. Več agitatorjev za indijsko neodvisnost, ki so se mešali med štrajkarje, je bilo v zadnjem času a-retiranih. Skoro vsa trgovina v mestu je paralizirana. PARTZ.lFrancija. 26. maja.S— Francosko čai>opisje ničkaj ostro ne kritizira fašistične Italije, dasi je imel njen predstavnik Mussolini v soboto v Milanu izredno ščuvalen govor. NapoloHrtjelni Times je objavil besedilo govora brez komentarja. J.urnal des Dcbats pa izjavlja, da je težko določiti, kakšno stališče za zvem a italijanski narod, ker je v Italiji uvedena najstrožja cenzura. List vprašuje, koga smatra M us-soloni za sovražnika Italije. Mussolini je govoril v splošnem ter ni navajal nobenih imen. K.nanje ' Pro: s Francijo!" — ki ga je bilo slišati v Milanu, nikakor ne more biti merodajno za čustvovanje italijanskega naroda. — Evropa bo očločila. — pravi Journal dei Debats — ce je kaka zveza med Mussolini j evimi pret-n.iami in dobrohotnimi protesti, katere je izrekel na londonski mornariški konferenci italijanski zunanji minister Dino Grandi. RIM. Italija, 26. maja. — Italija je včeraj proslavila petnajsto obletnico svojega vstopa v svetovno vojno. Ob tej priliki je bilo sprejetih v italijansko zračno službo dvatisoč mladih rekrutrrv. Tisoč dvesto rekrutov je bilo zapriseženih v Foggi. ostali pa v Parmi. MILAN. Italija. 26. maja. — O priliki petnajste obletnice vstopa Italije v svetovno vojno, so se vršila zborovanja vojnih veteranov in raznih patriotičnlh družb. --------Vlada je odl:-čno dementirala ,re- Mrzli veter, ki je p:hal z severne sti, da je tilo pred Mussoiinijevim strani, je pregnal izletnike z m>r- prihodom v Milan aretiranih na ti-kih obali pod .streho. Dan pa je bil soče takozvanih sumljivih elemen-izvrsten za radio. 1 fcj- i tov. AMY JOHNSON NA ZMAGOSLAVNEM POLETU PORT DARWIN, 26. maja. — ! Miss Amy Joiinson, ki je postala : naenkrat slavn.t kot prva Angležinja. ki ie poletela iz Anglije v Avstralijo. je odletela danes ob pol-osmih od tukaj v Sydney. Dospela : je včeraj sem z otoka Timor ter bila deležna velikega sprejema. Syd-f ney je skoro dvatisoč milj južno od tukaj. Mi&s Johnson se bo ustavila med p .'t jo. Vsa Anglija je vesela, ko se ji ie ta bolet posrečil. Ce bi jim b:lo dovoljeno prodajati lahke pijače,1 ki z vso silo nastopili proti slehernemu, ki bi prodajal žganje. --- Mesečnik -Restaurant Management", ki je glasilo ameriških gostilničarjev in restavraterjev. pravi v svoji zadnji številki, da se zavzema večina lastnikov restavracij v Združenih držav za lahko pivo in vino. Če bi bil prohibicija razveljavljena. ki prodajali po ameriških restavracijah le lahka vina in piva. Mesečnik je razpisal glasovanje med svojimi naročniki, in glasovanje je pokazalo, da večina gostilničarjev odločno nasprotuje proda • ji žganja in močnih vin. Ce bi bila dovoljena samo lahka vina in piva in če bi gostilničarji tvorili porote, bi bil vsa spoznan krivim, ki bi z žganjem kupčeval. Glasovnica je vsebovala tudi vprašanje, če se gostilničarji strinjajo s povratkom salona Pretežna večina je glasovala proti povratku salona. V FRANCIJI V Parizu je vedno manj komunistov. — Letošnjih demonstracij se je udeležilo komaj semti-soč oseb, med njimi dosti otrok. — 150 aretiranih. * MRZLI VETROVI PREGNALI IZLETNIKE KITAJSKI VSTAŠI BAJE USPEŠNI Poveljnik severnih vsta-šev Yen Hsi San pravi, da so imeli Kantončani v sobotni bitki velike izgube. LOS ANGELES" NAD NEW YORKOM nOMBAV. Ind ija, 26. maja. — Prostovoljci narodnega kongresa so obnovili nanade na soline v Wadal i. Posrečilo se jim je priti do skladišča in pobegniti s par funti vladne soii. Napada se je udeležilo oseminštirideset oseb. — Med njimi so jih trideset aretirali. Dozdaj je bilo pri Wadala solinah aretiranih vsega skupaj 145 Indijcev. To je bil že tretji napad na soline v zadnjih štiriindvajsetih urah. Tekom prvega napada v nedeljo zjutraj je bilo ranjenih dvajset oseb, med njimi tudi pet policistov. I 1 5 oseb je bilo aretiranih. PLUTO SE IMENUJE NOVI PLANET ________ FLAGSTAFF Ari*., 26 maja. — Znanstvenici Powell observatorija so ubrali ime Plut> ta. ime pred | kratkim razkritega tran&neptun-skegm telesa. o katerem domnevajo da je dolgo Ukani planet X. To ime Je simbolično ri sorazmerno temne In oddaljene pokra.1 ine, skozi k.au-re xe potnika to nebeško telo sin SVETNIKU NA ČAST RIM. Italija. 26. maja. — Tako civilne kot verske oblasti so se združile, da proslave praznik sv. Filipe Neri. ustanovitelja Oration reda in sopatrona italijanskega glavenga mesta. Sv. Filip je umrl leta 1595 ter je bil kanoniziran sedemindvajset let po svoji smrti. Nj-jovo truplo leži v cerkvi San*a Maria v Valiicella. kjer se bodo vr-iile maže jutri zjutraj. PEIPING, Kitajska. 26. maja. — Maršal Yen Hsi Šan. ki pripada severni koaliciji ter vodi vojaške o-peracije. pravi, da so njegovi vojaki napredovali za trideset milj proti kitajskim nacionalističnim silam, katerim poveljuje general Kaj-Šek. Tozadevno poročilo je dospelo danes iz njegovega glavnega stana. Severna armada je vprizsrila v soboto splošen napad na vseh fron -tah. Sovražnik '*» izgubil najmanj tisoč vojakov že v prvotnih spopadih. Izgube so pozneje strahovito narasle. Severna armada je napredovala za trideset milj ob Lunghai železnici. Napadalci niso naleteli na noben poseben cdpor. ŠTIRJE UBITI IN OSEM RANJENIH V BITKI -- LEPANTO. Ark.. 26. maja. — Štirje možje, o katerih je znano, j.a so bili voditelji dveh sovražnih skupin, ki so se pečale z butlegar-sko pijačo, sta se sestali danes zjutraj ter uravnali s pištolami svoje medsebojne spore. Predno je policijski načelnik Adams poiegnil svoj revolver, da kenča bitko, sta bila ubita dva moža. Neki drugi preva-žalec prepovedane pijače pa je bil rmrtne-nevamo ranjen. Osem navzočih pa ie bilo lahko ranjenih. Vsi mr^vi in ranjeni so dobro znani policiji. Slika nam kaže del ameriškega vod Ijivega balona "Los Angeles", ko je letel nad newyorskim North Riverjem, v katerem je bil zasidran del ameriškega brodovja. AMERIŠKI LETALCI BODO DANES ZAPUSTILI TURČIJO PARIZ. Francija. 25. maja. Danes so nameravali komunisti vprizoriti na pokopališču, kjer so pokopani njihovi tovariši, veliko demonstracijo. Pri tej priliki je bilo aretiranih stopetdeset komunistov. Udeležoa je bila dosti manjša kot prejšnja leta. Letos je znašalo število demonstrantov komaj sedem tisoč, pa še med njimi je bilo skoro polovica otrok. To je najboljši dokaz, da v Parizu zelo peša komunistični siva r. Policija je dovolila demonstracije. prepDvedala je pa razobešanje komunističnih zastav. Ko so odhajali demons L ran t i s pokopališča, ie skupina dijakov delila pamflete. ki so vsebovali protest proti aretaciji komunistov, ki sc je završila prejšnji teden. Demonstranti so napadli in pro-cej nevarno ranili tri policiste, ki sc delali red pri izhodu iz podulič-ne železnice. BERLIN. Nemčija, 25. maja. — Danes S3 se komunisti spopadli s fašiati in pri tem sta bili ranjeni dve osebi. £liirje komunisti so b.U aretirani. Tudi v zapadnem delu Berlina se je završil vroč spopad med komunisti in fašisti, česar posledica j? bila več težko ranjenih CUBA PROGLASILA PRAZNIK H HAVANA. Cuba. 26 maja Vlada republike Cube bo proglasila za narodni praznik dan ko bo dospel semkaj vodljivi zrakoplov Graf Zep-plin. Kot pravijo poročila, ki so dospela semkaj, bo dospela ladja semkaj pozno v sredo zvečer ali v četrtek zjutraj. DELAVSTVO Italijanski delavci so bolj disciplinirani kot so delavci po drugih deželah, in vsledtega bo postal tudi gospodarski položaj Italije boljši. —---—---. MILAN. Italija, 25. maja It i-lijanski ministrski predsednik Mu • solini je govoril včeraj na zborovanju 150.000 italijanskih delavcev Izjavil je, da je disciplina delavstva neomajna in da se delavci strinjajo s fašizmom, kajti fašizei.i dviguje Italijo v gospodarskem pogledu preko vseh drugih dežel. Delavci so se zbrali s svojimi družinami na dvorišču Sforza palače. Palačo je bil zgradil v petnajstem stoletju grof Ludovico ter je polna dragocenosti. Na čast Mussolini j a so streljali topovi, na dvorišču Je pa igral radio nacionalistične fašistične popevke. Tekom svojega govora je rekel Mussolini: — Med delavskimi masami se čutim popolnoma pomirjenega in varnega. Ne bom našteval, kaj je storila fašistična vlada za delavstvo. Ml varujemo vaše Interese in vase zahteve. Fašisti so resnični prijatelji delavcev in vseh italijanskih državljanov. — Današnji dan je dokaz, da vlada spoštuje delo in delavce. Po govoru je izročil Mussolini dvajsetim delavcem in delavkam odlikovanja. Med odlikovanimi Jih je bilo nekaj. ki so delali po šestdeset let /.i istega gospodarja. Pred govorom je pnsostvrrv »1 Mussolini slovesni maši. V cerkvi in izven cerkve je bilo navzočih 45.000 balillov (članov mladinske organizacije). ■■MMiwuMflBnranBiRfffiao^a Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdrn-ienlh driavah. CARIGRAD, Turčija, 26. maja. — Prvi ajneriski zračni oddelek se bo bo jutri vrnil iz An gore ter bo od-letel naprej proti Budimpešti preko Beograda. Ministrski predsednik Ismet paša je bil med odličnjaki, ki so leteli pi^-ti Angori. To je bila njegova prva izkušnja t letanju. DENARNA NAKAZILA ZA VAJSE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VEftUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: T Jugoslavijo T Podijo Din B0t " im - 2500 " 5MM " 1I.9M . I 9.35 .. 118 5» % 46.M $ 91.0® «181.00 IJV 1M 200 . soo. 600 . 1000 • B.75 __« 1130 __S 16.80 ~ t 27.40 ._.. t 54.25 IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina znaia sedaj sa izplačila do $30 — 60c; *a $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; sa $300 — $6. Za Izplačilo večjih sneskov kot zora) navedeno, bodisi v dinarjih lirah aH dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da oo poprej « nami ■ po razume te glede načina nakazila. Izplačila po pošti so redno Izvršena t dveh do treh tednih. ■UJMA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABUB LBTTKft ZA PRISTOJBINO Tk ' SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, V, T, Telephone: Barclay 0M of torn corporation Mid 9Š "QLAI IKABODA Cfmimm mi thm IN»ple> skupiif konference zastopnikov raznih jugoslovanskih podpornih in iscbcumbi'h društev, katera se jr j vr-«»3 v F.vr»etli.. City Auditorium. m-1 trkih krofih Od Na 1903 pa dojT nrrieljo popoldne dne 11. maja ____, .____, . ! prevrate je bil tudi kraniiki arzrl-l l^B Pred krs-itim sc na.-h v g-zdu rad , , ^ " , I . _ „ . _ .. t ni cabom-k p .1 ccžclnun glavar- i w — Borovcem pri Kocev>ki Reki ne- , . . M |C ^ mno mo ko okostji. Orožniki iz!jr:n dr" Pu ^vratu« Konferenco otvori Vincene Mi- Relit vestno vrs li p* -r " jc »"V"" B javnega flv«enJa \ tretji podpredsednik Amc-J Ifi^HIHK in se tavil « gospodar-to^ra na svo-J rj£kB Jugoslovanske Zveze v Min- of above officer* V SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STIUIET NEW YORK. N. V. | Peter Zgaga | -j isfcavo, toda doslej ni.>o megli de- Da? Except Fonda/a and Hoddayi mm Knntj. za koga ure m kakšne smi- Za turn Tort «a celo leto__»MM n neznanec umri. Pred neka, j eni vek poaestv u. 'ne *i. točno ob 2.30 popoldne ter Ca pol leta Zrn četrt leta Za pol leta __ ___S3 JM | Za inoaemstvo •1 AO I Za pol leta celo leto Adwrtiaen-.ect on Agreement. "Gla* Naroda" Ishaja vsaki dan txvsemil nedelj ln prasnlkov. i JopUd bras podpfci fovou 90iU)atl po profUaa, da m nam i tn oeebboeti m ne prtobeujejo. Denar naj m bto-Maney Order.3 Prt spremembi kraja naročnikov, tudi prejteje blvaliA6« naanaol, d« hitreje najdemo ■MhmrtU. M Al L ODA", 21« W. ISta *Umm*% «cw Iwk, li 1, TatopteM*: CM«^ Mlf« TUJCI 0 JUGOSLAVIJI -h« ■■ W W dn^ vi pa so našli zopet človeško o-____J?.00 kertje v bhžini Cv:šlarji. ki je neto kako eno uro oddaljena od S Ko- w j /''v-^I^Ei-1 Okostje je ležalo v majhni du-pl'nici nekaj korakov od goedne poti. ki vodi v Cvišlarje. Tu so vča- Zininji !ki Hu<»viiikI**Kuu" javil v« /Uukov svojega |»< sehn^j. |M»ro«Vvales, ki j« j*>tova! jn. Ralkanu. I'onrilo j«' (»renj jH»vršiK> in k< kar ;o, |m>st'ljii<> oblastem, ki so že takrat iskale K. - V) ^i po dvome v,, tire .1 if oslavi u- *-epa«od. a 83 niso nem zaporu v n * H ^^ J Turkov, Bolgarov in (irkov |m>r in pri jaz- menili, da se mož nahaja pri njej, todr tudi ta ni vedela ničesar o t.zu »Sip- — • pojasni zastopnikom pumen konic-Smrt cerkvenega slika i.ia Antona ff r<". ;rc. Čeha. M Nato. je bil stavljen in .-prejet f Iz L j utoni: ra p roja jo: 10. maja predion, dn s? izvoli konferenčni zjutraj je nmadoma premini *a j predsednik, podpredsednik in za-kapjo -Lkar Anton Čeh. Bil je iz ; vmicarske rodfclne v Nunski grac-i ' izvoljeni so bili sledeči: Za konte r že je zgedaj kazal risarski ta- J ferenrnega predsednika Anton Po lent. Izobraževal st je nek »j časa ■ ]an< i2 e:v. za podpredsednico Mrs kot samouk, potem pa je tri Seta _ Tilly R charts iz Evelotha in za za-p teal Steiermarkische Zeichn r- piinikarja Louis Gouže iz Eveletha. akadcniie v Gradcu. Bival je ne- j0]m Mcik 111 Evclcth* cumljiv . da se ne j^vi več, so do- Zupan. Weingcrl. Čanžek, P enič- ! I -ir:1:a delegatov in delegating niači prijavili zadevo pri tojnim ! Lrks in Rebcrnik. Slednji trije j ; lt ssenem preiskoval- ' E1-v: J se^h Mantel, Joseph , «... . ..odeljo 11. maja do- Spretiner. Geo. Ban. Joe Martel. naiti. Obve.^^ih so o tem tud'. K .ni- Koiiko nižji. Okostje je ležalo na trebuhu in je bilo še zelo dobro o-hranjeno No lobanji ni bilo poznati nobenih večiih p& skodb. ;k> Werner bi se dalo sklepati, da gre za na .in o s.nrt. Po r.ziičnih d t-lih cblck- se je mrrgio ugotoviti, da gre za delavca K niga. iz vasi Smuka pri Kožt^vju. Ta je odšel z doma že rr'*.rca oktobra prejšnjega leta. Dcma je povedal. Neki newyorstu tedmk je razposlal po dežel! dvajset milijonov i*la-I l sormc. hoteč dognati, cc so l:«*ije I } za prohibieijo ali proti nji. j j Vsega skupaj je d bii stin mili-J jone odgovorov. j | Preteina večina je za preklic J osemnajstega amendmenta. ozirc-evojih klijentov, vsak |ma za proinb.ci; j• pondeijek do 7. ure zvečer. Poslužujmo m* vsi brci i7jrnir. te stare in stanovitne domač r banke. posluje vsa k dela vniK od 8.30 dop. d o o. popoldne. Za večjo udobnost 1 i oir H v kat* r«'iM razpravlja li*o^ra»lu, ima n •v *M*mazan! in hlatni lieo^fad". Kolikor j»- nam /naiio, |i**ogi-akim |»r* ^tohorain. brdai su aa li K ni-truplo in mh '? ne veB k?ko n«* B^l^i t? : Jfl I rvc Jem m g j® mofflo ostu*i trnjilo toliko časa fkrite, ko je dan za dnem hodilo p > iv i p ti mne-^o l judi. L;udje govore vse mc?o:e. Šuslja ;e z!a-.... . . . sti, da gre za zve'in^ki umor. Koli- r ne more v tem i^bAn / njim nol^ua primerjali,^ odgovafJajo c&vorice dtnan. najmanj pa < 'iirijTrtd. 1 i fl BIB HBffif^'' " skemu «tanu. ne vemo Vsekakor s? Kaj je tnrej 4«»\ti1I<» jH»riMVvalra janc. Geo. Peter-Joe Champa. Dan B hir.e. Mat* S' 12rich. Frank Verant Mr . Fr. M 't. J: seph Pakliar. Ignaix Pink. j Aurora Vinccnc Mikulich, j J' hn C Vi; »ni. John Roblek. II;-j j i Sm< •i--:h. Mit M?ry Smolich. ■i^HHll Ely: Joe Mantel, John Ilutar i. Mis. Mary Verant. Ctai.-iici-n: Peter Krh.n. Franc t Stcnich in Mic. Mar>- Verant. Virgina: Mrs. Johana S'erle. Mr-Mary Matksivich in Jos. Kraker. Gilbert: Mrs. John France!. Frank latihar, Anton Kuslaii in L^-'.s VrOic. M-K.nl?y: John Menard Lou:, Strahan. Kitzville: I^xiatz Pushak, Angei. Eus.s. Mary Marold. Dtiluth: Jch:i Movern. Frank T: uden in Louis Zabukovec. Biwatik: John Zalar. Math Torn ec in Math Ka.ich. Predlog stavljen in spreiet <;,» da pripravljalnemu odboru pol Humor. da pripravi vse, kar je potrebno za uspeh proslave stoletnice na-šega r ijaka in .• kofa Friderik Baraga. K' r je s bil .s tem izčrpan dnev- ter PODJETNA DEKLETA izkazana, n-j 7.1a ti '' i rod Fr.»n Orazen, Jennie Morinšek. j , Blwabik: — (Math Tomotz Math i rA rM- konferenčni predsednik An- ! ton PoLm*- zaključi sejo ob ."i. uri I Giiber : Anron Ercliul, J hn K'1 rich. Mls.s Zallar. I*mlvs^ni > batnim, j«- la ]H»kojna Av>tnja navdati vt»s jsvel. skn- IV«mI vojno j«- |HK>tavljala Avstrija \ >«•. kar »ni južno tni Ikit'ave in sapadito «»<1 hofeansko.M'hskc na je »ak<» ^Ial1»> iU«"*, «ta «e im^jhuhViii tujrr kar |§rerM'] * IwtMHii Balkan. l>a ko »vstrijske «>l»la>ti oziroma njilio' agenti pretiravali, j«- nmeviMt -anit»poM 1 »i. i nrr Pri-.tojn^ c rlio-ti so zabele z t „ . , , Brrnnska policija ic nriiela se-enerc. no ore: >kavo ■u,IiC| ; .... t sterogi.rvo tat:n.--ko tolix>, ki so to P^-k an K 11 ^ b'l o lire.» M . , , . ,, . Mt . 1 tvorila sama ralada dekleta vesten clrvrk. Bil j^ na pla u k::t d"ber dtliv".-. Pred l^li •• ry Mu- , . hvuh. Mrs.Pfarv A. Tndihar, Mr. Starejša je štela 21 let. najmlajša. TJu.r(.,a pro,;.n M,.. Darbar, M,_ obenem gla-.anra cMne dru^,. „.t j . ^ ^ komaj 13. Tatir-e so plenile pred- Evelct.h: Frank Peterim, Geo. vsem oblačilnr trgi vine, ^ , b. JI . . si>ecializirane tudi za tatvine ob.es. i p<3 šolaji- Poskusile so celo vlom v! Na-, - t neko irgovsno > pomočjo podz^-j » I 11 maja je umrl v bolnišnici u-mil jenih brate v v K >ndni Antiki f Uarbo, vele; meljskcga rova. ki jim uso^l je dobro .r . , . ——........ sestnik na Ra \ urutfi vrstj pa za.U n.- krivda srdanjo jnpwlovaii- kovniktI „ri st. Rupertu. v starci »M kur ali /abrisn- r>3 let. Pt krjnik se je mnogo udej- Mr |H»Vojkli. sirer ! llj« Zi'ill- >ko vlado in m« rm eelo sluraji. ko >o ja|(o>lovanske oh-lakti delale zapirk«» tujezemskiiii rasnikarjem. s jMitnim listi, pri eariiijenjii prtljage itd. H«'« j«', da je |Higlavitna naloga v>akrga časnikarja |s»rofati čisto r*^niro ter mpri^irnsko presojati razm«1-•r, toaw, F rank Ma r». Mi . Till: Roberts. Molly Srn > Ivana Ozanirh, Frances Zakrai^ek. {Gabrilla Masei Mr;. Mary Shukle. '.lin K >c< • ir. John Bavu/. D m nik i ' i Blatnik. Filip Fisier, Jonn Lavr:eh Fr.'nv Rajnka. Je? Intihar. An- t n Fritz. John Int:har. G hI she lin: - Peter Grbin, John ■ j Sterle. Mary Verant. Frances Sto-n ch. Karv lina Baraga Margaret J zich. Mpry Zuiga. Mary D-be-redništvo. ljak Mary Baraga. Johana Z'-a:t.?, popoldne ter v kratkem govoru an -lira na navzoč?, na i vsi tak-M e. -do na delo trr a?: tiraj o za usp^h proslave stoletnire prihoda v Zdr ■-žene državr rnrga izr.vl s;:v na-I še slovenske matere, ki je pred ■> le M z a. pu T11 .'no grud . n dcTrl v Združene države ameriške in veliko storil na p lju civilizaci»c. Anton Fdlati'', nr^d-^dno:. Louu (ii;uA. ;,apiMiik;r. Tu je prec»»j ;a.->na .slika razpoložen ja ki vlada v deželi. Suhači se seveda izvijajo na \ < mogt>ce načine • Eden najboij ugledi lih med n:i-nr. Henry Foiu, prav«: — To glasovanje jj no diacazu da je pretežna večina amc r. ♦ -;a pic-bivatotva za prohibicno h.io> L.alh Je bilo dvaj-er mn.;onwv glasovnic. Od'-' .erilo »e pi >amo •štiri milijone ljudi, več j i del m' pogledal, če bi mu kdo reke' Dejstvo, da je v Ameriki par milijonov For-dovlh kar. ničesar ne dokazuje. Amerika ima * dva set m.lijonov preb valcev. Kaj je -tir: ali p t milijonov Fordovih kar v primeri s stodvaj etimi miii:<>nl prebivalcev'» H- Prejšnji teden so me /op t pozdravili rojaki iz M v n«". ri. da v ak dan kaj bi 7?. druHi dan o; ?rn'V' > 'i ' prot i oaro- AMPUTACIJA - SREDSTVO ZA DOSEGO NESMRTNOSTI Da je nesmrtnost živih biiij teoretsko mogoča, je dokazal s sve-posku>.i Tudi ne ve.,, kaj b< jc-dcl. nek' o-.czilo i^i » grelo Mlada bolj prip ola'a s caj^n :o-ljiva. iC nat- j;mi poskusi berlinski profe ;or Max Hartmann. Sedaj je odki.i nov način za dosego tega smotra. tO VI. lo. Nekateri iiamne manj. nekateri pa Uolj oln'-utlji. Heeiuio, «la [KirtK-cvah a ualiruli na meji kak rarinik. Ker »u Tenr jeajka in k'-r ni «*-ul o »Jugoslaviji v splo>n«»m iii< «'sar dobrega, m- inasrtije nad lienljiidniiu earinikom s tem, da eelavijo oblati. I redniki velikih listov te na svoj«- poriM-evalee za-lt* >• |»» ter )N»ntčilo .»hjavijo \ dobri ven, da je resnieiio. lit tako se zgnili, da eita svet o ,1 u^os'.ovanil: kot o ima/annh in liaiHddivjakih. ■ \ a pa < no ustvarjenega pojma ni mioj^inV tako zle}»a p. praviti. M atlet. Ki je bi! pO kri viri napravljen, «»l>i«*-aj- no ostane. \'s!efite(pi bi morala ju^«wsiovai^ka v Lada jMMveeati najverjo p4»^ornoxt tuje^eui>kim eiisnikarjein ter jim iti v vwli ozinh na roko. Drugi nariidi zuaj«> to. Prettvseiu Nemei. ali Italijani I ako naprimer noben jioroeevalee ne more preliva-1 italijanskih naravnih krasot. Le maiokateri j»o omeni, 5 k.»pi. v starosti 50 let. Rojena je bila v vasi Otavee. pri Ribniii. na Dolenjskem. V Amerike je prišla pred 27 leti na Ely, Minil.. k;er je živela 10 let, tukai na Chishoim, pa 17 let., '''ukaj zapu-^a mene. žalujočega soproga, dve hčeri kateri sedaj omo- j zeni. Mary Trdan in Agnes Meadowsh. brata Anten Mrače na Ely, Minn . ter očeta, in dve sestri Uršulo in Angelc v stari domovini. Pogreb se ie vršil iz hiš? žalosti na Calvary pokopališču. po katoliškem obredu dne 15 maja. * Pckojna je pripadala k društvam sv. Ana st. 156 K. S. K J., k društvu Danica, J.SK.J.. in Slovenski Ženski Zvezi št 38. v Chishoim Minn Članice so se udeležile in spremilo pokojno do mirodvcra v velikem številu Vsi tri društva so darovala krasne cvetlice, za katere se vam lepo zahvalim. Nadatje se lepo zahvalni vra- , posamezniki samostojno živeti in f hoče na vsak način spraviti na mali proslavi Icios stoletni- tu lah!co nalikovali smrti. Prof. j džarski prestol avojega sina Otona. Hartmann je pa preprečil sanje, te c. Rev. Friderik Baragovega pri-hc da v Združene države ameriške. Predlog stavljen in sprejet soglasno. da se proslavi stoletnica . prihoda v Združene države ameriške našega rojaka in misijonarja Rev. Friderik Baraga. Nadalje je 3stavljen in sprejet predoig, da se proslava omenjene . toletnice vrši in obhaja Kot se ! podobi poklicu misijonarja in tškofa. H on S* lene se. da vrši proslava v mer5tu Eveieth in sicer zadnjo nedeljo v mesecu juniju, to je. dne 29. junija 1030 ter da st prične ob 10. i'ri zjutraj z slovensko mašo v cerkvi sv. Družine. Po maši se vrši pobi :d po mestu in od tam proti Ely Lake Parku, kjer se vrši program. Nato je bil stavljen in sprejel ! predlog, da se izvoli dvanajst oseo J iz mesta Eveieth v izvrSevalni pri-i pravljaini cdbor in tri osebe iz vsa-j ke na konferenci zas-.opane naselbine kot pomožni pripravljalni odbor. V glavni izvrševalni odsek za pripravo slavnosti omenjene stoletnice so bili izvoljeni sledeči: Eveieth: Louis Gouze, Geo. Kot-ze. Geo. Brince. John Kocevar, Fr. Peterlin. Joseph Intihar. Mrs. Mary Shukle. Miss Mary Fritz. Mrs. Frances Zakrajšek. Mrs. Gabriel Maseu, Mrs. Tilly Roberts in Mrs. Molly Smoley. Aurora: Ludorik Drobnlch. Vin-cence Mikulich, in Mrs. Mary Smo-Ifceh. to "n- miranje" amebnih posameznikov, to neprestano deljenje s tem. da je posamezni amebi od časa do časa odrezal majhen del življen ke snovi. tako imenovane protoplazm. Ameba se v normalnih okoliščinah deli nekako vsak drugi dan. po teh amputacijah pa je živela cele štiri mesece, ne da bi se delila. Seveda je bil Hartman prisiljen, da jo je v tem času amputiral 130 krat. Živela pa je le prilično 60 krat deij nega normalna ameba. Če bi prenesli te okoliščine na človeka, bi pomenilo, aa bi živel namesto, recimo. 80 let. celih 4800 let! In pri tem bi bil prof. Hartmanna svoie poskuse lahko še nadaljeval in a-meba bi živela kot posameznik dalje. Kakor hitro pa je prenehal z amputacijami, se je* vrnila v svoj naravni življenski krog in se je razdeiila kakor vse njene tovari-šice — kot posameznica je umrla, potem ko je bila dočakala častitljivo starost 4800 amebnih let. POZIV ! _ Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove — Uprava lista. Fant bo jeseni polnoleten tei se bo baje porotil s hčerjo italijanskega kralja. Oče in mati sta zadovoljna Ženin in nevesta tudi Vprašanje, je le. kaj bo rekla teta — Mala antanta. * Po Downtownu že dolgo nisem hodil. Prijatelji mi poročajo, da je vse-ponavadi, povrhtega pa še par novic. Binctu Mu-.solini ju je enkrat za-vselej odklenkalo. Zadnjic je bil uvedel svojo zadnjo ofenzivo na Osmi. Posluževal se je žiklja. taksicabi in svoje metode. Plen je bil precejšen, reparacije bodo pa še večje. 2e zdaj strašno podmuljeno gleda. kaj pa še bo! S svojimi maloštevilnimi pristaši se bo za prvo silo potolažil v C. Pudrovi kleti. Toda prav posebno dolgo se ne bo pilo na ždravje domovine. Domovina je potrpežljiva, strašno potrpežljiva . Ko pa pride dan obračuna, zna temeljito obračunati. Dokler bo še kaj pijače v domovinskem sodu, se b--de veselili, ko se bodo pa iz sladkih sanj prehudih, bodo imeli mačka na vratu. Držal jih bo trdno in vztrajno in jih ne bo izpustil prej, dokler no dajo javnosti in domovini popolnega zadoščenja za svoje končanstvo. v; -fv'<-i LUtOBST BLOTWB DAILY 1» f ZASEDANJE V ŽENEVI WiLRbLM LICHTfcNBERG Igralka Malva Dorsaveva PLAHI CAS riLEC b:ia prevelike sreče, v k je bili' izpctmenjena kakor zajeta v omami »reče. V vele mi -*i u. kjer je na »t >.-pala zacma leta *oč D.n č,-te»i »e e bil 'uga či tu odvad.l Kadar mu je gostovanje prineso amo 35 tiboč Dm. se >e bralki .-aa s odkril Pri dobi^zu 20 ti or Dm e e z dvema prstoma komaj dotnkn?l klobuka, 'z ped te vsote re pa ▼obAi-nI ozira! po umetnicah In dejstvo da e ravnatelj Malvi poljubil roko. jo Je navdalo z gotovostjo zmag \ velike in mogočne zmage, g Zoj»et je bil tu k večer v gledališču Vse je bilo slovesno razpolovno Umetnico so neštetokrat klicah pred zastoraSeveda. predstava je bila nekaj izrednega: pet n-dvajftetic je ie nastopila Dusayeva v glavni vlogi. Koncem drugega dejanja Je bil ve!nc odmor - . i tedaj *e je opotekla, prana od v io ^ard<; /o -v pia'i cvetlični gaj Preden se je oblekla /a trelje dejanje, ^ jc vrg«a. 'ru1-na od zadovoijno-ti in priletnega cb utka sreče, n i »to». Pristopila e Urška, njena 'ari r: ar de rol: »Tira i (u ti zaupnica ki J« bila videla /,r mnogo iwrai a ■ se vedn ni bila navfhrala u -pthov Imel t jf namreč navado, da2 je delil i ljuo«/en hi vdanost umetnicam po dorienth faspetuli. Iz tega ra^l^/gu so Jo nekateri im< novali toplomer uspehov". N m)') se ie sedaj cbiaila Malva Do; ayevj Urška. Urška, je vsa bla-.!.. šepetala Malva. 'ak^tv zmage mwm pričakovala j Vi morda ne go^ jjdr na jaT. pa prav gotova. :-»em že r»a generalki napovedala sto predstav.! Vldiif*. i s>c moj preroški talent, ni rmotll Malva se Ji je približala z ust- ! nlcami n jo poljubila Nekakšen občutek hvaležnosti jo je bil pre v /*• ■ trm pMintku Ostala je v prijetni *egi »e nekaj ca sa iii kakor omamljena šepetala pred** Saj to kake; Ur»ka, ali ves da *em kar m* * N- <41, ne t.iku ka*r>r v tistih iaUrvjuvih. ne či^to rcsničn), po*ten > C!e e ne bL baia za šmm-ao bi kar planila « jok pt* »Urška JI Je sezuia čevlje in k holrlu potegniti obleko čez glavo. A M.« Iv a e bilk. •« v t; n o v tkala-n in je govorila dalje kakor zate-U Vedi tedaj, umetnica. — da rom v četrti vrsti na desno mlad moški .... — V četrti vrsti sedi mnogo mladih moških, — je odrezala Uršk^ in p.i >.:atkem molke dodala. --\ na. za to? Saj vendar ne igrate z? četrto vrsto. c nadaljevala dalisru odzvonUo. A Malva je od di pred aasto- ločila: Naj pa počakajo. On čak * nam' »e delj kakor nocojšnji poslušalci. In Maiva Dorsayeva je napisala: — D.agi Olovek v četrti vrsti! Da Vam dokažem, kako cenim Vašo žrtev in zvestobo, Vas vabim jutri ob sedemnajstih k sebi na čaj. Pridite gotovo in spreimite že naprej zahvalo svoje hvaležne Malve Dor sayeve. jah tega tedna, marveč mu ostane na evakuacija zasedenega Fore-predsednik cele žtirt mesece do nja. Dr. Curtius ima dalje tudi pri- gih razlogov razumljiva, tanima i stransko vedodostojni dokazi, zla-še vedno ne samo monarhistično 1 sti Pa P°vsem zanesljiva priča. Ru-~ navdahnjene liudi, temveč tudi i dollova mati cesarica Elizabeta, širšo javnost, zlasti v onih krajih.1 Ta pripovedovala vso tragedi-ki so spadali nekoč avstro- j kakor se je v resnici odifraia v ogrsko monarhijo. Cim umre kdo| ^laycrlingu, cesarici Evgeniji, m ki je bil tako ali drugače udeležen lto slednja umrla, je Maurice pri tragični smrti prestolonasled- Paleologue 1. 1928 ta razgovor v nika Rudolfa in Marije Vetser. ^e Parizu objavil. Nien sin je izvršil z! varj? zlasti, kadar izbruhne kak 1 Strehe mana in Zilevj.;; na takoj p»ojavijo vesti, ki prinašajo V četrti vrsti na desni sed: en sam miad moški! — je s ooudar-kom rekla Malga kakor nežno zasanjana In ta prihaja k vsa!:: predstavi, pomisli! Že pri premijeri; ----D je sedel tam Opazila sem ga. ker fet* . . ... ... .. . ° , IgDriigl dan je prišel mladi moški j»- kakor uklrt gledal vamr. Ni . , . . -,»«,- točno ob naznaceni uri k Malva. -irenutPk e ni czrl drugam. Mis- . , . . Sprejela ua jc. kakor spreiemajo um. da je v njegovem očesu tist it , L . . i oseoe, ki jim je pozornost ze na-UKestivnost. ki nam umetnicam . ,. I prej zagotovljena. La^o patreb:.uB da moremo žive'.i.i __,. . , , , ... . ; Prvič ga je vide'a od blizu. Zda i u.spe vati Ze od prvega večera i .. . . , , . , K & sc ji je zdel malce drugačen K?kor dumi . iani. da -cm prav za prav . _ . . . . * z odra. Tam ga je giedala v temi reinu moškemu d .Lžvia hvalo za ve- m - ^ , in se v spominu povrhu. Pred njo liko ztnajo ;r. slavo, ki -sem jo tu- ... f ... ... ... , pa je bil nekoliko bolj moški, od-kaj dosegla. K, dar >topim na o-i, 1 locnejsi in zato ne manj simpati- aer - ozrem po ljudeh 'n poišcem1 VT , , . .. . . i ' 1 cen. Napravljal pa je vtis bojaz- r.ajprej n esa. Res je. tam sedi. , . , , H 1 i 1 j lj>vca. čeprav ni setel " • sti. vdihne z neka*.sn;m mircm m • „ , . .. ... „ . . . Predstavil se ji je za Kurta Lin-suverrnostjOk da mi teče igra sama; . . , , gerja m se pri tem-tako neredno bartca in prijela obleko .s prf ti pri izrazu ter jo j>otegnila Mai'vi eez ^lavo. A /-la;. je nadaljevala u- zelo simpatično. — Lepo je, da ste prišli, — ie dejala Malva in ga potisnila v fotelj — O, prosim, milostiva. jaz vam moram biti hvaležen, da ste m? Sr "V ' i * ~ 7 O pietresUivi ljubavnl tragediji | nadvojvoda Franc Ferdinand, ki v lovskem gradiču Mayerlingu je' postal po ni*»ovi ^mrti presto-objavii zanimivo poročilo Claude i lonasleumk. V resnici je šlo le 7,1 Od 12 maja se vrši v Ženevi 39 zasedanje Sveta Društva narodov pod predsedstvom jugoslovanskega med dr. Marinkovičem in Grandi-jem. Važni so dalje razgovori, ki Jih Anet v pariški "L UIustration . Glasi se: Tragedija, ki se a je odigrala L samomor, za samomor dveh za- zunanjega ministra. Jugoslaviji jl- i ima Briand z nemškim zunanjim seda prvič pripadla ta častna in ministrom dr. Curtisom. Voungov važna funkcija Dr. Marmkovlč pa ' načrt se bo v najkrajšem času za- ljubljencev. ki nista mogla skupaj živeti in zato sta raje skupno u- 1889 v Mayerlingu in k* je iz mno-' mrla. Samomor potrjujejo vse--: Svetu nf bo na če lev al samo na se- čel izvajati, z njim pa prihaja konč- srede septembra, ko se otvori c trenem z rednim jesenskim zborovanjem plenuma Društva narode.' tuudi 60. zasedanje Sveta Funkcija pO;lev:dečetia predsednika Društva postane jako važna in odgo- Uko. da v sestankih s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim po- ikusi razpršiti vtis. da se hoče «« izostreno agrarno carinsko zaščito v Nemčiji uničiti irRovai^ka pogodba s Poljsko, ki sla jo pokojni dr, tan- težji konflikt med državami Ted«?;, >i!h Dru-tva narode v s tolikim naje j>red*edn:kova naloga da posre- perom pripravila ter cbjasntti. ali Marijo VeLser samomor. Cesarica novo verzijo o tragičnem! koncu dopolnjuje podrobnosti, za katere obeh zaljubljencev. NI kmalu v Marijina mati ni mogla vedeti. —f duje med vladami in v potrebi kh- namerava Nemčija nadaljevati lo-zgodovini človeštva tragičnega do- Njen sin ji je celo pisal iz Ma- S že izrftdno zasedanje Sveta Tekih i earn?ko peli!»ko -prave in — delo-godka, o katerem bi se toliko go- j yerlinga pismo, ki se je začenjalo i primero* bI1° tekom desetih le' i vatl : id: potlr- ko p jrav, njen • vorilo In pisalo, kakor o rrayer- • z besedami: __cbstoja ženevske mednarodne In- j mne; tere -adove. linškl tragediji. Seveda je imela v1 " fl|j< I stitupije že precej. Spomnim se I H| —_____________ _ tem primeru fantazija široko polje Draga mati Ubil sem ' On je to-j samo grško-bolgarskega konflikta ! in zato ni čuda. da temelii večina : rej ubii šarijo z njenim sogla ' menošterske Bafere z vtihotaplje-1 verzij o tragični smrti dveh za- ■ jem- PQtem ** Je pa sam ustrelil, j njem orožja na Madžarsko, obrne j-| ljubljencev v lovskem grad'eu v j Dal^e izvemo iz istega zanesljivega ! nih spopadov med centralfiimi dr-Mayeiiingu na izmišljenih podat- j pripovedovanja, da je imel Rudolf j žavami Južne Amerike m tako da-kih. Umrl je grof Hoyos. ki je bili pred sv°jim odhodom v Maverlins j Jje. edini v Maverlinju z Rudolfom in hud nasloP s svojim očetom, ki je Marijo usodne noči med 29. in 30. antično zahteval, naj prekine Kakor ob-^Jno. pretresa sedanje januarjem 1889. Grof ni črhnil o' Uubavno razmerje z Marijo Vetser. nasedanje Sveta razna p rodila od-mayerlinski tragediji niti besedic-. Vest o samomoru potrjuje Š3 tret-| borov 111 komisij, ki pripravljajo Princ Filip Koburški. ki je zapustil je nic manJ zanesljivo pričevanje j ccst! Jal<0 dalckcsežne ukrepe na Mayerling 29. januarja ni omen i in sicer: Rudolfcve sestrične gr(>_ 1 političnem in gospodarskem po-tragedije niti vpričo svojega brata Larisch. Ona je igrala važn>| drotiu Vcndai" na red»'lh bolgarskega kralja Ferdinanda v dogodkih, katerih posledi-! scjah ne obravnavajo najvažnejša ŽRTEV SOSEDSKE LJUBEZNIVOSTI vprašanja splošne povojne politike V velikih mestih žive ljudje, ki si domišljujejo. da žive sami zase in da se nihč- ne briga zanje, kar jim daje prijetno zavest, da so popolnoma nemoteni. V resnici pa njih okolica pazi nanje tembolj, čim manj imajo stikov ž njo. To je izkusil tudi berlinski veseljak Dokler je živel cesar Franc Jožef. ca Je biia mayerlinška tragedija., M^^ I ™ tin , ■ , Bila je prijateljica Vetzerovih za-! najb:lj zanimajo svetovno jav- n Pehr-nbach Imel upnica baronic* Marii* in n^Jncst. Problemi lazcrožr.ve in var- 'e samsko ^anovanje in razen po- se je vedelo zelo malo iz oficijelne-ga ali avtoriziranega vira. Cesar i" zapovedal molčati o tragediji, v kateri je našel njegov sin smrt. Ko je izginila habsburška dinastija. se je vse izpremenilo. Arhivi so c"p: :. avtentični viri so dostopni, edino zanesljive priče so strežnice, ki je prihajal? v«:ako jutro ob desetih pospravit stanovanje baronice Marije in posre- j dovaika med njo in Rudolfom. Ko 1 no3ti sc' nisc napredovali do stop-sta zaljubljenca izvršila samomo-. i UJC končne oficijelne razprave. Do je bila grofica Larisch hudo kom-! i« ^ daleč. Razorožitveni m n:KOi: nihte P^stcpH prava i.Je-premitirana odbor bo mogel zborovati šele v gove«a umskega bivališča Nekega i1' (novembru, če -e dotlej dc eže roo- Ijutra s,? Je >)recl odhodom g. Feh- Da odvrne od sebe vsak Sum. kar razum o metodah omejitve obaro- renbacha zaslišal iz n egovega staje napisala Uen j a na morju. Lwvlenska pom r. j "ovanja presunljiv otroški jok. So- nanašajoči se na mayerlmsko in-!^ »rinov h l Ma-'CrIingU'' v i ska ^nferenca je ,icer končal,. , \ ™ so gedijo. so raztreseni. Morda bi za- » ^T.SV°j način' sporazumom med tremi gl," a.m. aceanskimi silami, ostalo pa je odprto vprašanje pomorskih odnosa-ancijo in Italij.. Sl^d-zahteva paritete , se ji pa ni posrečilo, slednjič spregovorile. Dokumenti,1 knjigo 'Drama počastili z vabilom. Čez čas je nadaljeval: st:ui,u- ^ ' kako je biia udeležena v mayerlin- Visoko cenim vase prizadeva- Gostovalo zbrati in urediti jih, pa; iki tragedlJi čitanje ie kiri-e ka- nje zame Saj e znano, da so u- ^^^^ ^"diltorn t f ~ ™ ^ dokaj niz-jjev m^d Frar metniee zelo arogantne in da jim | «|<*an To sU>rU k _ Ona rada podtika in n"ja ,P V[ :in„ nt desti za človeka, ki . i MOJa nalc?a ni 01ia težka. Ne nv? opravi]a To kar tem da ste bili iim se* da scm rcsi1 zamotan problem. Kakor bo iz nadaljnega ir razvidno, je v tej zadevi tako zrežirana resnica marsikomu dostopna Zadostuje iskati jo sistematič- Aii menite že često zaljubljeni v igra'ke? Frosim, t&ga pa nikar, rekel moški. Zaljubljen nis*m v nobeno. jc bil dvakrat na Dunaji;, : U. m« zanima samo se 1 hke> da bl se 2 njiml Wiie sezna- I ze- SPm / ikro ni napravil p > kusu da bl me ^ , n^B odkar sem' sk.enil napisati roman bliže spozna! Najbrže nima denarja! — jo suho prortavila Urška. Kai se' Po mojem ie tu vzrok čisto drugiffl bojazljivost in pla-host Ce vidim nekoga, ki pride v »ledalisče petindvajsetkrat gledal isto igro z isto igralko v naslovni vlogi, je to znamenje, da je pla- Milostiva! — sc je branil mo ški. Vedite tedaj, da tudi jaz ni mam navade, pisati gospodom iz občinstva pisma in jih polivati na čaj. Vaša navzočnost pii petin dvajsetih predstavah pa je bila kar j ganljiva Pomislite vendar: pet-j indvajsetkrat isti koma 4. n b- ce Zakaj drugi m o* ki po-, _ ^^ _a? _ ^ je scgel Unger ga imena, kjer sc je nekoč sesta- o Rudolfu in Mariu. Videl sem zdaj odlične moze. ki so plesali z Marijo _ Vetsrr ali hodili s prestolonasled-i nikom na lov. ko so fcrli stari 20 j let. Videl sem zelo znamenite že katerim je bila Marija Vetser v mladosti prijateljica. Stanoval -em pri gostoljubni gospe Sacher. lastnici dobro znanega hotela iste- pa mora priznati zadostuje. Ona je tista pripovedovala Rudolfu Francijo, kar oi ki je prva \0 d0 njee premoči naaSrcdozem-o Mariji.| skcm mcrju ona je privedla Marijo na sestanek.! v Prater in ona je končno pripravi-1 Nedavno objavljeni Italijan, po- Zdaj se jih n ih radovednost «pre-ia z Marijo njen pobeg, ko se je od-S morski pro^iam kaže. da hot't* It a- menila v obžalovan e. rek koda tako dočakali postrežnice. ki ie po vsem stanovanju iskala dojenčka, pa ga ni megla najti. Iznenadeni so sosedje drupi dan zopet začuli iz stanovanja veseJeea samca isti žalostni dejan ko prived- otrcski jok Tako se & vec dni zapored, dokler niso radovedni sosedje nesporno dognali, da tako milo joka sam gospod Fahrenbach. pazumem. Sat niste imeli pri- j n0 m kritično, pa se kmalu pok i- pe]jala Marija v ponedeljek 28. ja. \ Itfa 2 gradbo n.vih ladij dohiteti prijetnega in prijaznega mladeniča. nuarja na sestanek z Rudolfom v Mayerling. Spremila ie Marijo k fotografu. k.o je slednja sklenila fetografirati se, da bi moptia da'i Francijo ir. Via factl doseči ena- da se mu ie zmešalo. Zopet so par kost v cboroženju na morju, ki ga dni obžalovali soseda, nato pa so ni z diplomatskimi sredstvi dosegla sklenili pomagat: mu. da ne bi še na londonski konferenci. Izvršitev stanejo v takem času že davno , prijatelji umetnic. Zato sem skle-I nila — — se m t demla. di mu male.1 pripomorem do poguma Pisala mu bom nakaj vrstic. In tebi. prav tebi, Urška ie namenjena vloga, da mu izročiš pismo Prosim, daj mi papir in svinčnik. Garderobarica jo .e hotela prestreči. čes. da občinstvo že nestrpno čaka na sedežih, ker je v g.e- sem si to reč pred - j iala aristokracija vse srednje Evrope. Prestolonaslednik Rudolf je tu navadno večerjal z odlično dru/: bo. V svojem zasebnem salonu je imela nedavno umrla gC3pa Sach- - Vea, kaj me Je najbolj v*ek>* Gospod ie to vedeti1 pre- BREZPLAČNI POUK.. v besedo sta vi j al nekoliko drugače. Glejte, doslej sem prihajal v gledališče k vsaki igri samo po enkrat. Zdaj sem pa prišel kar petindvajsetkrat zaporedoma. Kaj pa hočem, siromak! Pri banki s > me odslovili in človek je v tak;h žalostrih časih vsaj vesel. če dobi v gledališču službo vod-:e pleskarjev. — Prav zato s?m vac da vas otiškoaujem za vašo vneto službo. Cez nekaj minut je moški odšel Sprejel je bil bankovec za tisoč gimi napraviti za ljubljenega prestolonaslednika dobro uro p redno se je napotila k njemu. Na nji je Marija še čisto mlado dekle. Stara je šele 17 let. je še skoro otrok, toda v očeh ima nekaj resnega in srepega. Svoje ljubezni ni smatrala za igračo. "Do groba" je gravi- , . , rano na prstanu, katerega ji jc erjeva vec kraljevskih m kn«ev-, Rudolf pQdariI po ^ ^ta skih avtografov. nego kater ikon j 18gri vladar sveta. Ta prijazna stara da- ... . Med vsemi tem dokumenti tu ma je s cigareto v ustih rada _ __ J , , , ' prcuiiovja. bo samo neznatne raz- povedovala o minulih časih. At-; 14, LnrJj>i1. . .. . , M . A . . , „ . w Uke v ^P-emljevalnin okolnos'jih povabila, mosfero, v kateri .ta živela M*,e rečenQ y pnpovedovanj„ in Marija, sem znova našel brez. ^^ EIizabete da Mar posebnega truda na modernem' Dunaju. To so bili tudi dokumenti in brez odlašanja sem se poglobil v svojo Sliko Rudolfu Ugotovil sem i Le*a velikega gradbenega progra-datum tega sestanka. Bilo je 5.' ma Pa bi neizbežno iz tvala novo o-novembra 1888. Našel sem to sli-j5lr;> oboroževalno tekmo ter ogro ko. katero je biia dala med dru-' ^la tudi s toliko muko doseženi pomorski soorazum med Združenimi državami. Veliko Britanijo in Ja- globlie zapadel v blaznost. Obvestili so ravnatelja blaznice. ki Je takoj poslal strežnika s prisilnim Jopičem po novega z:ne?anca. Mladi mož se e presrčno 71asmejal temu obisku, storil pa je to napako, da je prostodušno priznal da je on 4 dO AH D OF EDUCATION nudi | Din- Pa mu 111 PO-^"dila morem trezplačen pouk, ki se tele nauči- ti angleški in hočejo postati dr- Kako zaprtnica pO-iedal, v ob- pavijani Združenih držav. Oglasite VZrOČa raZlie bolezni se za pojasnila v ljudski š^U itv. , .Kivianw v^ m.x-i in voijo je 1 127 f.asi 41. cesta v petek zjutraj'vseh uranov m " t**4*"- in °sl*bi te UlI pcrcisko. Zainteresirana na franco- sam ono plakajoče dete. ki je že te-sko-italijanskem sporu je zlasti den dn: vznemirjalo v^e sostano-Angllja ki ne bi mogla ravnodušno valce. Strežniki niso izgubljali do-sprejeti znatnejše premaknitve se- sti besedi, marveč so pograbili mlada njega razmerja mesd mornari- ; dega gospoda in ga pomašill v cami kontinentalnih evropskih sil prisilni jopič. Mož se jih je sicer Zato je ponudila svoje po^redova- I otepaval. kolikoi se je dalo. ali s nje v pogajanjih med Francijo in I tem je ie putrdil domnevo, da je Italijo. Sestanki med Briandom, j zrel za blaznico. Posebno besen ie Hendersonom in Grandijcm, ki se bil. ko je videi ^.voje ^ .-de, kako vrše v Ženevi izren .■-ej Sveta, pa pomilovalno ga gledajo in kako so niso še končnega značaja, marveč pripravljeni, da pomagajo nasilnim le priprava za bodoča pogajanja, j strežnikom. V dlaznici so Feijfen- Sfc.'&Mii.iJ' BMMKSK9BNIMRS MWMMW I |n ^ivljniske organ# in p-»vinia velika l-r'-prWijivih lioletni Nu«a-Tisiie hitro vredi t'r«va in («1-pra-v: xaprtniio. «>oi?«ti telesa nabrali, *tru|»ew ostankf. stimulira in oja- t-a ti vi" ni 111 iniSifnl sistfin in organe. 1'itvajtf Nitga-Tont- le [>ai ilui in *P<>- »I.ali Ijod* te kaki« r^«nii-TH> usiwirn z.iravia oja/evaU-r y to N'uira-T!»ne S«' pi-«jilajii !»ri vsrh trjcov-. »h z »dravlli A ko vfc* tnrover teg* v nima, rei-ite mu luij isteca narodi za van njegovega preU.u|.>vaI<-Ji. —Adv. imajo velik uspeh CENA DR. KERKOYESA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-s U Berilo (BNQU8B SLOVENK 92. S P »rt nje Najdragocenejši dokument je mala brošura, objavljena 1. 1923 v založništvu 'Stunde" «Tragedija prestolonaslednika Rudolfa, tajni dokumenti, pisma in arhivske listine. Dunaj >, ki objavlja važne listine, nedatirano pismo baronice Vetser na cesarja, najbrž iz konca maja ali začetka junija 1889, cesarjev odgovor, pisan z roko generala grofa Paara. cesarjevega prvega adjutanta, poročilo, katero je napisala gospa Vetser o smrti svoje hčere in dokumente, katere je zbrala. To poročilo je hotela razmnožiti in razdeliti med prijatelje v dunajski družbi, da bi napravila konec neslanim govoricam, hi so krožile po Dunaju od ust do ust. V poročilu katerega pa cesar ni dovolil natisniti, ker je zmotno upal, da izsili molčanje o meyer-linški tragediji, so pisma Marije Vetser in sicer najprej pisma na f -anonimno prijateljico, potem pa na roditelje, pisana v Mayerdingu na predvečer njene smrti. Cesar je naročil izročiti ta pisma Marijini materi, da bi Jih prečitala, potem ko je vedel za njihovo vsebino, je pa dovolil, da jih sme obdržati. Že samo ta pisma zadostujejo, da razprše tisoče fantastičnih verzij in razlag o umoru, orgijah, kr- Mayerlingu povedala Rudolfu, ca je noseča To je malo verjetno. Kako bi mogla cesarica to vedeti? Mi pa vemo nekaj, česar cesarica ni vedela, da je bila namreč Marija Ruaolfova ljubica šele od 13. januarja. Kc je torej mogla biti prepričana, da je noseča, če je prispela v Mayerling 14 dni pozneje? — Marija se je odpeljala v Mayerling šele v ponedeljek dn? 28. januarja. ne pa v sredo 29. januarja, kakor je trdila cesarica. Toda to ni važno. V splošnem laJiko rečemo, d a' kom. Na 23. strani zgoraj je b:lo pa najdemo največ podrobnosti v iz- napisar.o s svinčnikom: iskanje izhodne točke in ustvaritve boljšega razpoloženja za ta po-pegajanja. Kakor vedno, omogočajo sestanki v Ženevi izven oficijelnih obravnav inflcrmativne razgovore m posvetovanja med zbranimi državniki. Poleg razgovrov med francoskim. italijanskim, in angleškim zunanjim ministrom je vzbudil največjo pozornost dveurni sestanek KNJIGARNI *GLAS NARODA»voskrunstvu strahovitem razme j šarjenju in političnem zločinu, kaki* Wwt U »tract I terega naj bi bil izvršil na cesar- borni publikaciji, objavljeni v založništvu "Stunde". V naslednjem hočem omeniti, kako sem se prepričal, da so navedbe omenjene publikacije resnične. Še zdaj živi na Dunaju žena, ki je od prevega dne vedela, kako je prišlo do ma-yerlinske tragedije. To je bivša stara in zvesta eesarjeva prijateljica gospa Schrattova. Schrattova je celo odlična dama. Skoro 40 let svojega ljubavnega razmerja s cesarjem, katerega je videla vsak dan, je ostala daleč od kakršnihkoli intrig. Bila je cek> cesaričina prijateljica, kar je v takih primerih zelo redko. Ko sem bil zadnuč na Dunaju, se nisem mogel sestati s Schrattovo. ker je ni bilo na Dunaju. Toda njena nečakinja, ki je živela z njo, mi je dala mnogo informacij. Ko sem se vrnil v Pariz, mi je poslala rodbina Schratt brošurico. izdano v založništvu "Stunde". Prvih 22 strani jevo pobudo Rudolfov bratranec je bilo črtanih z rdečim svinčni- mentov, navedenih v tem članku. "Vsebina jt gola resnica". Med dokumenti je tudi protokol posebnega komisarja, kateremu je bilo naročeno odpeljati truplo Marije Vetser v spremstvu njenega svaka in brata. Tu čitamo tudi o žalostnem križevem potu Marijine matere, ki je Ava dni iskala svoio hčerko. Pretresljivo je tarnanje nesrečne matere pri misli, da je truplo njene hčerke zapuščeno v Mayerlingu, da ni nikogar pri njem. da nihče ne skrbi zanj in da nihče ob njem ne moli, kakor zahteva pijeteta do mrtvih. Schrattova je pred leti večkrat sprejela mojega ameriškega kolego, pariškega dopisnika lista "World" Doscha Fleu-rota. On je zbral vse podatke iz njenega pripovedovanja in tako i-ma podrobno opisano mayerlinško tragedijo, kakor se je spominja Schrattova. Primerjala sva njeno pripovedovanje s tem, kar sem u-gotovil na (temelju raznih doku- bacha zaprli s ^obico, obito z blazinami, da bi si besnež v svojem divjanju ne razbil bujne glave. Sčasoma pa je mož opešal in začel trezno presojati svoj položaj. Spoznal e, da je imelo 1: jegovo dosedanje vedenje značaj blaznosti, dasi se morda v enakih primerih vedejo ravno pametni ljudje na tak način. Predno pa je ptegnil stvar do dobra premisliti, so se odprla vrata in v sobico je stopil sam ravnatelj zavoda in se začel na vse kriplje opravičevati, češ da je pomota in da mu je zelo zal. Telefo-nino je bil vprašal pri filmskem podjetju, kaj je prav za prav z mladeničem, predno ga začne zdraviti in tam so mu dejali, da je popolnoma zdrav, da pa ima v zvočnemu filmu vlogo, kjer mora posnemati otroški jok, kar se mu prav mojstrsko posreči, kakor nikomur drugemu. Seveda so mladega moža takoj izpustili. Sosedje pa se ga odslej ogibljejo, kajti prijazn? poteze mu izginejo z obraza, kadar sreča koga izmed njih in pravijo, da pri tem grozeče stiska pesti. SEZNAM ARANŽIRANI H KONCERTOV. Z. junija: Calumet. Mich., (Opera House). 7. junija: Traunick. Mich. 15. junija: Ely, Minn. 22. Junija: Duluth, Minn. 30. avgusta: Oirard, Ohio. 21. septembra: SND., Cleveland, O. 12. oktobra: Cleveland-Newburg, O. Naslov: Svetozar A. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee« Wis. LASO EST BLOTEffl D/UL? h D. B. mmm T ia! — j« vzkliknil Willie je dosegla tudi tebe ta tr čarije? g||| jih zapicils v u irno e pmiex-l ta p.glevl ter o^tal popolnoma miren Cenearije. da' *>rko i mofla dvomiti le en trtnutek? — O. Willie, ali moreš dvomiti o pričevanju lastnih oči? Zaupala m ti popolnoma, dokler me niso prepričale moje lastne oči! Ravnaj z enoj odkritosrčno. Ta sem zares zaslužila! Odkrit om dof-ti s teboj Nimam pa nikakih stiiov z Miss CLn- j to ter nitem zaljubljen vanjo! — Tega t* ne verujem, ker imam dosti proti-dokazov. Ce b' bila Miss Clinton lepa kot Venera ter modra kot Minerva.« No>va francoska motorna ladja 1 re n, g tu nadomestiti tega kar »i mi nudila ti Sedaj pa. ko si dozo- I Lafayette" je dospela v New York rela v pojavno devico ti moram povadati, da bije moje srce še vedno zate. Jerica vse to je preveč sreče zame! Na Lafayette" i:abin.skih pot- ter bo dne 31. Enoinstiridestto pogla\je. SIDRA ZA PREIZKUŠENE DUŠE nast vozljev na uro je prostora za 591 nikov. za 334 turistov in za 142 potnik, v tretjega razreda. Glede notranje opreme prekaša vse drusic. Nova ladja ima 25 000 ton depla-BpOSebno prostori za potnike tretje-cementa ter vozi z naglico osem- ga razreda in turiste so tak: kot na nooenem drugem pluje sedaj. parniku, kar jih Havre. maja odplula proti Z •Lafayette' -e je pripeljal v Ameriko Monsieur Maurice Tiliier. upravni ravnatelj francosk ■ družbe. Solnce je zahajalo. ko sta se Willie in Jerica odpravljala domov. Zapustila sta pokopališče pri drugih vratih. Tam je našel W ILe k leselj. v katerem se je pripeljal. V manj kot pol ure sta bila zopet pred vrati Grahama. Kij >:a e bližala e zapazila Jerica, da se vrši tam nekaj neobičajnega. Lun >,o se premikale v vsako smer Sprednja vrsUa so bila na ste-zaj odprta Skozi okna je lahko razločila luč in ko je prišla bližje, je opazila, da je polovica dvorišča polna k.vcegov. Mr Orahani je im«*i veliko družbo in to je bil skrajno neprikladen čas za Jerico, da pove Emiliji in njenemu očetu o svoji sreči. Peljiva se po aleji, Willie, — je rekia. nekoliko razočarana. N* je rekel Willie. — ki se je ustavil pri drugih vratih. — Danes ne moreai iti n.tcr. kajti vsa niša je polna družbe m r^zventega imam posledice svetovne vojne. Da beži sestanek ob osmih ter .sem vajen biti točen. Jutri zjutraj pa te bom lah- I človek pred davki. Torei ni nič čud-ko vld ' 'nega. pač se pa sliši čudno, da oe- HISE BEZE PRED DAVKI Da vkov rJhče rad ne plar-u;e. posebno če so previsoki. Marsikdo 01 jo popihal pred davki, samo če bi : imel kam in če bi ga pustili dezer-tirati. Mnogi res beže, toda ne pred davki, temveč šele potem, ko i.!-, spravi davčni vijak na boben Tako je po vsem svetu, posebno pa v o-nih evropskih državah, ki čutijo Da Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 31 iraja: Milwaukee. Cli.rl...i It«- Cltrrb« M iiir:. |uitida. Hou!< ki.«- sur Mer 2S j' t.ija: I >r»-fMi»-n. CherUiurt. Junija: ;r>-ni*-n, Cherlmui M a J-M . < ik ft>>tt«rUaiii, Buiih (u« terdam g. n .ml.ure Ki rincn IJremeu Hrmim jur IJa: Culiiin:.U9, Cherti'j'jrg, l;rem«n Junija: H. r. r ^.iria. iln rt'inirf lie><>J_te. Cherbwuig, H .ml. junija: Nem V A merit 2* junija: M iretan1* lielfst-n ar.,i. M uiri> k.thd 1. H«. l~eviatt:an, Chvrk C*.rile (iiar.de. .N s J.mJa: i\»ria, lia\re ( n»rT«i.ir« l'hfrl»'ur<, A ur wcri'<-n •me »ur Mer ip -ii, (lenuM rk, ClierlMmrft Hamt.urg . CherlMJur®. Hrtinea f Junija: !!»• de France. 10. vre Maj. stl<\ t'h» rl"Hirir IvnnUnd, <'lu-rl.ourj?. Antwerp Volendatn, Boulogne »ur Mer, terdam AutuMu«, Nap. >11, Genova ltot- Juni ja : CI«\elatsd, Cherbourg. Hamburg M ii:it»-vi u-ka. Clii rt»>urK Nato sta se ločila. Willie se ie (Xloeljal proti Bostonu, a Jerica je hitro odprla vrata ter < znašla v <> ;jemu vanny Pruce-cve. katero je videla prvič, odkar se je pripetila na reki velika nesreča. ALi je pr.sla Mis. Graham, Fanny? — je vprašala Jerica, ko sta Korakali proti hisi Da, zares. \kšs Graham. Kitty in Izabela. mala deklica ter bolan gospod, Mr. Clmton, mislim ter neki drugi gospod. — a on je že odšel ii H SB — Kdo je oošel? Visok, čestitji\ gospod, a s rrnimi očmi ter belimi lasmi, vendar pa ni star. — Ali misliš reči. da je odšel? Da N1 • a pa :.i bil? z ostalimi Bil je tusaj. ko sem prisila jaz ter odšel pred nekako eno uro. Slišala sem ga praviti Emiliji, da bo počakal svojega prijatelja u Bostona, da pa se co vrnil se danes. Upam, ca it' bo, Jeiica. kajti ti bi ;ja morala videti. Medtem časom sta dospeli do hiše in skozi odprta vrata je Jerica lahko slišala glas S. rs Grahamove Govorila je s svojim možem ter Emilijo ter ramo rekla, ko je Jerica vstopila: Strašna stvar! Jerica Fhnt je bila tudi tamkaj; Kje pa je sedaj ta otrok0 Obrnila se je ter zagledala Jtri'*o. St .pila je prori njej ter jo srčno poljubila | Njenih poljubov ni nikdo maral in tudi Jerica ni bila posebno vzra-do&čcna Jerica je odšla proti stopnicam ter srečala tam Izabelo. ki je nosila v roki velik vrč ter izgledala zelo čemerna. Kljub temu pa je se precej prijazno pozdravila Jerico. Ve eli me videti te živo, je rekia mirno ter takoj nato posvetila svojo pozornost drugim stvarem Nič ni moglo vznemiriti Jerice oni večer. Vsaka stvar, katere se je dotaknila, je izpadla po njei.i volji. Sedli o za mizo. ko so se vrata odprla ter sta vst pila brez obotavljanja Mrs. Amory in William Sullivan ze ored davki hiše. A ker je na svetu mogoče vse. se je pripetilo tudi to in sicer v ameriškem mc>eecu Manviile. neg-\ mesteca so slabih no^ah Finance omenjc bile že več let na siaom nogan in končno se jt komunalno gc oodar-stvo sesulo v brezdno velikega primanjkljaja. Državni governer je takoj ukrenil vse potrebno, da je prišl:> mestece v prisilno poravnavo. Davkoplačevalcev se je polastila panika, kajti jasno je bilo. da bodo morali vsi prispevati k sana- Kdoi je namenjen potovati v stari kraj, le potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi Iv drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samoretn« dati najboljša pojasnila In priporočamo vetoo le prvovrstne brso-parnike. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Sao Francisco, Jacob Laushln Germ, Tndi nedriavljanl samoeejo po tovatl v stari knJ as oKJsk, toda preskrbeti st morajo dovoljenje ss po»mitev (Return Permit) Is Wash-Ingtona, ki je veljaven sa eno leto Bres permits je sedaj nemogoč« priti nazaj tndi v teka C. mesece* in isti se ne pošiljajo vet v stari i kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovanje^a šel nekdo na originalno idejo, kako uiti preteči katastrofi. Najel je ciji mestnih financ Končno je pri . . . . _ . . v stari kraj. Prošnja sa permit ■« f o . j ^Hg, mora vložit* najmanje eden mesec; , j pred nameravanim odpotavanjes stavbnika m se domeniti z njim, da mu prestavi hi>."> na mejo mestne občine« S pomočjo traktorjev pomočjo traktorjev valjarjev in drugih tehničnih pripomočkov sta prepeljali hišo iz mesta in tako je bil mož rešen nevarnosti. da mu oblasti zarubijo se srajco m spodnje hlače Zgledi ^ ečejo in tako so sledili onemu podjetnemu meščanu kmalu drugi in zda i zbeže vsak teden najmanj štiri iz mesta. A občina si ne more pomagati, kajti državno pravdni-štvo je izjavilo, da ni nobenega za -kona ki bi brani! meščanom seliti se iz mesta. In o nt U pota je jo preko New Torka je najhc'}*, da v prošnji označijo naj -ie jim pošlj« ha Barge Office, Ne« York, N. X. COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Frank Janesh, A. Saftič. Saliaa, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Bilsh. J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary BamblcK J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelich. Mascoutah, Frank Augusttn North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barbonch. Summit, J. Horvath. Waukegan. i rank Petkoviek Mi K Vsi so bili v zadregi in najbolj te rekel z globokim ginjenjem: Mr Amory. Mr. Sullivan mi hčerko Tukaj zahvala za to rešitev! je bila Jerica, a Mr. Clinton je vstal' pnpoveduje, da ste vi rešili mojo KITAJSKI GUSARJI POLAGAJO MINE objel Mr Amoryja ter st„pil k Jerici, ki je pohlevno sto- Res je. da sem plaval z Pri tem j« pila na stran. — Tukaj je oseba, ki je rešila vašo hčerko uo do breg% a dejanski jo je rešila Jerica. Moja plemenita Jenca! — je šepetala Emilija, ko je pritisnila poljub na usta Jeric*, našli njena na roko Amoryja. O. Jerva. j« vzkliknila Elizabeta. — jaz nisem vedela! — Tvoj otrok? -- se Je oglasil Mr Elizabete. Da. moj otrok hvala Bogu! — Je rekel Mr. Amory spoštljivo Nato pa se Je pričela splošna zabava. Večer je hitro minul Kakor poročajo iz Hongkong*, je zadel velik kitajski parnik na Kan tonski reki ob mhKv ki so jo bili položili kitajski morski razbo -i niki. in se je potopil. Ti razbojniki imajo sploh navado polagati mine v to re!;o. da prisilijo ladje v neposredni bližini Kantona do iz-Graham ter prekinil medklic plačila visokih odkupola. Kitajski: brodolastiiki so sedaj zahtevali od j kantonske vlade, naj napravi ko- 3 KAKO DOBn SVOJCI IX STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni ške postave, ki je stopila v veljav« z prvim juli jem, snašs Jugoslovan-skt kvota 8*5 priseljencev letno, s kvotcl rizeji se izdajajo samo onlo prosilcem, ki imajo preiJiost t kvoti in ti no; Starlš* .meriških d ris v • ijanov, možje ameriških državljank i ki so se po 1. jnrjjn 1928. leta por« j čili, žene In neporočeni otroci izpotf {18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drag« polovice pa e c opravičeni ifc« . in neporočeni otroci Izpod 21. leta | onih nedržavljanov, ki so bili p«, stavno pripoščeni v to deielo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se okračajtt »s poznano in sanesljlv SAKSER STATE BANK J0Ž3 Zelene. KANSAS Girard, Agnes Mocnli. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer. J. Cerne. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kob<£ Detroit, Frank Stuiar, Ant. nezich. 11» junija: lirem. n. Chertx.urs. l:r«-m. 11 junija: Maurel irila Ch»Tl"'iirK l>eutj«ch:and, C"hvrl»Mjrs, llamb L,eviathan. CHerl^jurg 12 junija: Paris. Havre SuttK.irt, Clierl..ji;rK. I'.rvinen 14. junija: 11 "mer;<■ _ fherh.mr^ Lapland. Cherbourg. New Amsterdam, lloi Rutterdam A nt w«rr>. ri lU jfiie Sur M«r i 4 junlta; I'resident Harding. Cherbourg, m pri wtmte Biancamano. Naiw>U. Ftre 6 DNI PREKO OCEANA1 Na j h raj«« In najbolj usodna po« a« ootovanj« na ogromntn ••rnlklh: FRANCE 30. maja; 17. jun. (7 P M.) <7 P M i : !!»• de France 6. jun.; 25, jun. •4 P M.» <6 P M > I PARIS 1». junija: 30. junija • 7 P M • 17 P M > Najftjl« po 1 te.e«nt«i VaakS«.] !" V D- »»bril kat'lDt a Taernl m .^rm! ml udobnosti _ »n »lavna rraof-aaa hjhlrOa lareln«. nlmkf rana Vi.r»t«lt« kttareiraknlt pooMali!«BH« a«*ata FRENCH LINE 1» STATE llfltlT N1W YOftK. N. Y. 17 junija: Fran. e. Havre Europ.t, Cberl« >urg liremen IS. Junija: Vuii.ina, Tr>t A I ijttania. < 'hertourg liaml-u.tr, rl»..ure tles.rK« Wasliii;^: -n. Bremen ■ t Tih!. • g Oliert»'.>ur g ly Junija: Berlin. H. ul..pne tJur M. r. Br. m 20 a 1 tri'a: < »1 \ rn pil*. fh*»rii uraf Westernland, Cherbourg. Ani«« pen Srat^ndam, Fif.u!.'gTie s terd.. m K. nw, Napoll. Genova Na^la Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odplutj«: S A T U R N IA 2f). MAJA — 3. J XXIJ A 16. AVGUSTA VULCANIA IX. JUNIJA — 1. AVI.USTA 2. SEPTEMBRA ir Itnr, Kot 21 junija: St I^.tjin. M:nr.-tor k; President Ilrf-nvn (Tl..'r-5.r..!ra. II iTT ( h» rf..turg Ko»seve!t, C!i Haturnia }- xv»-t i gli.-j rer pn itr;e » er.« novosti na Irh n ivalnl tal P" dl Iirtjl. fno i-l. kaAa v«» lad-11 iobnr.afi tr. ita-aiuAlto v Kvr. -tj.i :ri rit maj \'eC 1'Htb ladjah vklju 1 drugem rundu. 'il.'Mirg C O S U L I C H LINE 17 Battary P'aca, New York Ja- ti CORTLANDT STKEn NEW YOKE ; nec gu3a.rskemu početju. Pojdi semkaj, Jerica - je rekel Willie, — ter glej, kako krasni ji noi. Bila Je zares krasna noč. Zrak je bil zelo mrzel, sodeč po naglih ko-lakih peSeev ki so prihajali mimo. J Naslovljena ns Willieja ?e zrla Jerica na nebeiki svod z istimi občutki. kot pred davnimi časi. Ravno takrat Je prijel človek mimo ter prižgal plinovo luč. Jenca je vzdihnila: | IB I H^H E To 01 bilo lelo lahko za ubogega strica True-a. — Veliko izbolj-ianje re je završilo od one^a časa. To je ' jo rekel Willie, ko .»e je ozrl naokrog po čedni sobi. v kateri ste stanovala izza poroke. — Dragi stric True — je rekia Jerica. — Njegova luč gori še ved§ no svetlo v nebesih Na zemlji pa je ie davno ugasnila. V krasnem mesteca, kakih trideset milj od Bostona, si je postavil .stari ot> **tiipa Amory,a krasno hišo. katero je poolnoma prevredli Filip Okar as je J ene s poročlia. so »f Grahamovi presebli v svojo hišo v Tj» je prihajal tudi Filip ki je rekel nekega dre Emiliji: MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie> Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Bekula. Eveleth, Louis Gtouže. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovSe Virginia, Fra>>k Hrvattch. Sheboygan, Johr Zorman. West Allis, Frank Skok. ■e boljša vsaki dan. Rože prihajajo na- se sedaj. Ali naj bova še naprej ločena? Tvoj oče ne nasprotuje najin: željam. Z veseljem tx> blagoslovil sivolasega ljubimca. Emilija pa je zmajala z glave ter rekla ljubko in milo: — Nc govori o tem. Filip! Pomisli na moje slabotno zdravje ter na moje brezni oč nos 11 — Tvoje zdravje, Emilija, iaj na tvoje lice. Ona ni umaknila roke. katero je držal v svoji, pač pa jo krepko stis- nila- H lili IMI Sffei^;^^^ — Moja edina misel je bila. dragi Filip. _ je rekla, da bi bila združena s teboj. Sedaj pa se bo uresničilo to koprnenje. Tvoja hiša bo tudi moja in nikdo naju ne more ločiti. Ko je trava zepet zelenela ter so ptički zopet prepevali, je prišla r.milija. da živi poleg Filipa. Tudi Mrs. Ellis je prišla, da nadzoruje hlev. ki je postal zopet njen ponos. Tudi Mrs. Prime je prišla, da skrbi za kuhinjo ter za svojo drago Emilijo, ki je zopet okrevala ter se veselila življenja. Zvečer sta šla večkrat ven. k^dar se je teninilo in takrat je vedno« ponavljala Emilija stare tesede: — Solnce ne bo, več zatonilo in tudi luna bo ostala vedno na nebu. Bog nam bo dal večno luč. kajti Bog je večna slava' jlB M MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. if. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertck, NEW YORK Gowanda, Karl Stemlaha. Little Falls. Frank Maala. OHIO Barberton. Jonn Baiant, Joe Hiti Clev^iand, Anton Bobek. Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Baiant In J. Kumfte Niles. Frank KogovSek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakAe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Bresovec, V. vaniek. Crafton, Fr. Machek. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, 11 ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vate članstvo, p&č pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE RO- Export. G. Previd. Loula Ju pan-člč. A. Skerlj. Farrell, Jerry Ukora. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fk-renchack. Irvln, Mike Paushek. Johnstown, John Pc-Ianc, Martir Korosheta. Krayn. Ant Tauielj. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvtek. Midway, John 2 ust. Moon Run. Fr. PodmlJiek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine, Arb in U. Jakoblch. J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pezdhrc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Bcblfrer. . West Newton, Joseph Jovan Wlllock, J. Peternel UTAH Helper. Fr Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Bvet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph lYatnik in Jos. Koren. Racine in okollcc. Frank Jelene, WYOMING Rock Springs, Louis 'laucher. Dlamondville. e\ Lumbert. Vsak zastopnik Izda poirdllo ta svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za štiri mesece $2 $1.50. za pol leta S3.; za četrt leta New York City Je *7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. sa celo leto. * - 4 i.1