Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. marca 2020 - Leto XXX, št. 11 stran 2 »Na naši šoli se med seboj vsi dobro poznamo« NA GORNJEM SENIKU IN V ŠTEVANOVCIH SO OTROCI VESELI PRIČAKALI PUST stran 4 »Gnauk tü boli, gnauk tam boli ...« stran 8 Papirnate ... stran 9 2 »Na naši šoli se med seboj vsi dobro poznamo« Predvideva se, da bo Vladni urad Železne županije za dvojezičnega izobraževanja ki so ga na šoli uvedli septemb- Učiteljica Judit Őze s svojimi pridnimi števanovskimi učenci termine vpisov na osnovne šole določil dneve na sredini aprila, zato so v prvih tednih marca tudi na dvojezičnih osnovnih šolah na Gornjem Seniku in v Števanovcih priredili informativna dneva. Slednja, manjša ustanova, je svoja vrata na stežaj odprla 4. marca v jutranjih urah, ko so lahko malčki in njihovi starši najprej prisluhnili splošni predstavitvi šole, nato pa so se - skupaj z radovednimi starši že vpisanih učencev udeležili nekaterih učnih ur. V telovadnici števanovske šole so se na začetku dneva zbrali štirje bodoči prvošolčki, nekateri v spremstvu svojih mamic ali očetov, prišla pa je tudi ena od babic. Prisotne je najprej v imenu upravljalca ustanove pozdravil predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, nato pa predstavil trud krovne organizacije za zagotovitev nemotenega delovanja obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol. Izpostavil je tudi družinsko vzdušje na števanovski šoli, kjer se po njegovih besedah posvečajo vsakemu od učencev. Naštel je še izvenšolske dejavnosti, ki dopolnjujejo dvojezični pouk, oziroma opozoril na možnost brezplačnega prevoza od doma do šole skozi vse leto. Ravnateljica Agota Holec je nato navedla podatek, da se ra 2007 - trenutno udeležuje 41 učencev v 8 ločenih razredih. »Šolski zakon predpisuje najmanj 8 učencev v posameznih razredih, občni zbor upravljalca pa je lani enoglasno dovolil oblikovanje 1. razreda z le dvema prvošolcema,« je trebnim jezikovnim izpitom iz slovenščine, tako bo od septembra mogoče, da izvaja dvojezični pouk v nižjih razredih po ena pedagoginja samostojno. Na šoli je sicer zaposlenih 10 učiteljev in učiteljica-asistentka iz Slovenije, smo še izvedeli, od 4. razreda dalje pa se odvija tudi pouk nemškega jezika. Ravnateljica je nato nadrobneje predstavila že omenjene izvenšolske dejavnosti: folklorno skupino (ki, žal, že tretje leto nima lastnega harmonikarja), lončarski krožek (z mojstrom iz Slovenije in vsakoletnim mednarodnim lončarskim taborom), pevski zborček ter rokodelske delavnice. Vodstvo šole se že vrsto let trudi, da bi ob učenju madžarskih citer učencem omogočilo tudi spoznavanje s prijemi na harmoniki. Pet šolskih ur telesne vzgoje - in Poslopje DOŠ Števanovci se že dobro desetletje postopoma prenavlja povedala ravnateljica in izpostavila, da ima obveznih tedenskih 5 ur slovenskega jezika in 1 učno uro spoznavanja slovenstva vsak učenec šole. »Pouk slovenščine se prične z osnovami jezika, ki jih vsi lepo usvojijo,« je prisotne opogumljala Agota Holec in dodala, da se k vsemu temu kasneje pridružijo še dvojezični predmeti: glasbena, likovna, telesna in tehnična vzgoja oziroma spoznavanje okolja. Dve učiteljici razrednega pouka že razpolagata s po- prizadevanja učiteljice - pa so obrodili sadove na vsakovrstnih športnih tekmovanjih. V okviru raznih šolskih programov dobijo šolarji brezplačne mlečne izdelke in sadje za zajtrk, kot noviteto pa je Agota Holec omenila projekt z nazivom »Šolski vrt«: v sklopu le-tega bodo učenci v grede posadili cvetlice in zelenjavo, ki jih bodo nato gojili v okvirih likovne in tehnične vzgoje. Tri dnevne obroke ali pa samo kosilo šolarjem zagotavlja hotelska kuhinja v vasi, ki s hrano postreže na sosednjem župnišču. Kot del programa za varovanje kulturne dediščine se načrtuje izdaja delovnega zvezka za učence 7. razreda, v katerega naj bi števanovski šolarji vključili porabske pravlji- večje doživetje zanje pa so zagotovo enotedenske jezikovne počitnice na slovenski Obali,« je poudarila ravnateljica. Obsežna obnovitvena dela so se na šolskem poslopju pričela v šolskem letu 2008/9, ko so zamenjali streho, vrata in okna oziroma dokončali izolacijo. Kasneje je prišlo do prenove sanitarij in tlakovanja na dvorišču, asfaltirano je bilo nogometno igrišče. »Od septembra nam bo na voljo večja telovadnica,« je podporo Vlade Madžarske najavila Agota Szilvia Szabó uvaja šolarje v skrivnosti dvojezične Holec, ki se je matematike za dosedanjo pomoč madžarske ce in domačo kulinariko. DOŠ države tudi zahvalila. Števanovci želi - s podporo »Na naši šoli se med seboj DSS - tudi postati narodnost- vsi dobro poznamo, starejši na bazična ustanova, kar po- učenci pomagajo mlajšim,« meni, da bi jo z namenom je poudarila ravnateljica, ki izmenjave izkušenj obiskova- pravi, da so njeni sodelavci li pedagogi s šol ostalih na- odprti tudi do staršev. Kakor rodnosti. Števanovski učenci nam je kasneje zaupala, prise udeležujejo tekmovanj v čakovati je, da se bo aprila znanju slovenščine in poz- na šolo vpisalo šest novih navanju lastne narodnosti, prvošolčkov: trije iz domačemedtem ko se uspešno pri- ga vrtca, deklica iz slovenske javljajo tudi na narodnostne skupine monoštrskega vrtca likovne in fotografske nateča- ter malčka iz madžarske vasi je. Izkazali pa so se še na tek- Vasszentmihály. movanjih v pravljičarstvu in Prav majhnost, torej nizko negovanju dojenčkov, je bila število učencev v posameznih ponosna Agota Holec. razredih, je najbolj privlačna Muzejskopedagoško dejav- lastnost šole v očeh staršev nost izvaja šola na obeh bodočih prvošolcev. Kakor pa straneh meje: v Pomurskem je tudi predsednik DSS Karel muzeju Murska Sobota so se Holec poudaril: ob tem, da se učenci udeležili predbožičnih vpiše čim več učencev in se delavnic, monoštrski Muzej tako ohrani šola, je še večjega Avgusta Pavla pa je stalno pomena, da se ti učenci tudi prizorišče učnih ur spoznava- čim bolje naučijo slovensko. nja slovenstva. Učenci nižjih (Slika na 1. strani: Starši in razredov odhajajo vsako leto malčki so se udeležili učne na enodnevno, učenci višjih ure slovenščine z ravnateljirazredov pa na dvodnevno co Agico Holec.) ekskurzijo v Slovenijo. »Naj-dm- Porabje, 12. marca 2020 3 V Dneve evropske kulturne dediščine bo vključeno tudi Porabje Mura Raba Tour na turističnem sejmu v Budimpešti Generalni konzulat RS v Monoštru je 27. februarja skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije predstavil projekt Dnevi evropske kulturne dediščine, ki bodo potekali od 26. septembra do 10. oktobra. Predstavitve so se udeležili predstavniki porabskih krovnih manjšinskih organizacij, dvojezičnih šol, društev in medijev. Koordinatorka projekta Nataša Gorenc je spregovorila o letošnji temi „Spoznaj? Varuj! Ohrani.” ter dosedanjih izkušnjah in prireditvah v okviru projekta, v katerem je Slovenija ena najbolj dejavnih držav. Izpostavila je interes, da se Slovensko Porabje vključi kot del skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ciljne skupine, ki jih nagovarjajo, so vse generacije - od najmlajših vrtčevskih otrok do radovednežev v tretjem življenjskem obdobju. Vključeno je izjemno široko področje kulturne in z njo povezane naravne dediščine, nepremična in premična kulturna dediščina. Med 27. februarjem in 1. marcem je na razstavišču Hungexpo v Budimpešti potekal že 43. mednarodni turistični sejem Utazás Kiállítás, ki spada med največje in najpomembnejše tovrstne sejme na Madžarskem. Skupaj z lokalnimi turističnimi ponudniki so se ga udeležili tudi partnerji projekta Mura Raba Tour. Generalna konzulka Metka Lajnšček je pobudo pozdravila. Porabje ima izjemno bogato kulturno dediščino, ki jo je vredno prikazati, ohraniti in prenesti na mlajše rodove. Med identificiranimi področji šege in običaje, kot sta vrajža noč in borovo gostüvanje; ohranjanje starih obrti, med katerimi so lončarstvo, pletenje košar, izdelava papirnatih rož. Del bogate kulturne dediščine Slovenskega Porabja pa Slovenski veleposlanik Robert Kokalj na stojnici Mura Raba Tour-a Pogovor na Generalnem konzulatu R Slovenije v Monoštru porabske kulturne dediščine, ki bi jih lahko predstavili v okviru prireditve Dnevi kulturne dediščine, so bili izpostavljeni: spominski zbirki v Küharjevi spominski hiši in muzeju Avgusta Pavla; prireditve, ki ohranjajo nekdanje je tudi porabsko narečje, ki ga je vredno ohraniti. Slednje bi predstavili na medgeneracijski delavnici, v okviru katere bi starejše generacije porabščino predstavljale mladim. Brigitta Soós Foto: K. Holec SODELOVANJE S CENTROM ZA SLOVENŠČINO KOT DRUGI IN TUJI JEZIK Na začetku februarja sta nas v Porabju in v Sombotelu obiskali predstavnici Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S Simono Kranjc, predstojnico Centra, Mojco Nidorfer Šiškovič, vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah, ter z lektorico slovenskega jezika Mojco Jesenovec, ki poučuje v Univerzitetnem središču Savaria v Sombotelu, sta se v torek, 4. februarja 2020, v prostorih Državne slovenske samouprave sestala predsednik Karel Holec in ravnateljica DOŠ Jožefa Košiča Ildiko Dončec Treiber, sestanka pa se je udeležila tudi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Na sestanku smo se pogovarjali o možnostih tesnejšega sodelovanja pedagoških delavcev v celotni dvojezični izobraževalni vertikali, od vrtcev, osnovnih in srednje šole, do katedre za slovenistiko na Pedagoškem centru Dániela Berzsenyija v Sombotelu. Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik je osrednja slovenska organizacija, ki pokriva široko paleto dejavnosti, povezanih s področjem slovenščine kot drugega in tujega jezika, med drugim razvija metodologijo poučevanja slovenščine kot nematernega jezika, izobražuje učitelje s tega področja in razvija ter izdaja sodobna učna gradiva za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Lektorica Mojca Jesenovec, ki je v Sombotel napotena preko programa Slovenščina na tujih univerzah, se je na osnovi tega prvega sestanka pretekli teden na Državni slovenski samoupravi že sestala z ravnateljicama in večino učiteljev obeh dvojezičnih osnovnih šol, z vzgojiteljicami iz vrtca na Gornjem Seniku in učiteljem slovenskega jezika na osnovni in srednji šoli v Monoštru, srečanja pa sta se udeležili tudi ravnateljici obeh monoštrskih šol, kjer se poučuje slovenščina. Učiteljem in vzgojiteljicam bo lektorica na tedenskih srečanjih skušala pomagati na področju metodike poučevanja slovenščine kot tujega jezika in jih usmerjati glede učnih gradiv in rabe slovenščine v okviru dvojezičnega pouka in medpredmetnega povezovanja. Simona Kranjc in Mojca Nidorfer Šiškovič sta se 5. februarja 2020 sestali še s sodelavkami Oddelka za slavistiko v Sombotelu in direktorico Inštituta za filologijo Katalin Horváth Molnár. Pogovor je potekal o trenutni situaciji študijskih programov slovenistike in o njihovi prihodnosti. Mojca Jesenovec Cilj sejemske udeležbe je bila predstavitev regije med Muro in Rabo kot turistične destinacije s številnimi možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa, tematsko vezanimi na štiri različne programe, to so konjeništvo, vodni turizem, kulturni turizem in pohodništvo. Gre za povsem nove nosilne tematike, ki v našem prostoru še niso izkoriščene ter omogočajo aktivno preživljanje prostega časa v podeželskih in turistično zapostavljenih regijah projektnega območja. Vodni program ponuja doživetje rek Mure in Rabe iz rafta ali kanuja, konjeniški program jahanje in vožnje s konjsko vprego ob nekdanji »železni zavesi«, pohodni program možnost pohoda po graničarski poti s prikazom življenja obmejnih varuhov v okviru stalne muzejske zbirke Varuhi meje, kulturni program pa odkritje skrivnostne zgodovine upornih Krucev. Skupni nastop in predstavitev projekta Mura Raba Tour je potekala pod okriljem projektnega partnerja Turistično društvo Monošter, dogodka pa smo se udeležili tudi ostali partnerji. Med prvimi obiskovalci sejma smo na naši Direktorica hotela Lipa Anita Vajda v stojnici imeli priložnost sprejeti pogovoru z obiskovalcem sejma veleposlanika Republike Slovenije v Budimpešti, Roberta Kokalja, ki je čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko pozdravil z navdušenjem. Udeležba na sejmu je bila odlična priložnost za promocijske namene novonastalih tematskih turističnih programov, v pomoč pa so nam služili večjezični promocijski materiali, kot so turistični zemljevid, zloženke, katalog lokalnih turističnih ponudnikov, zastave in panoji s fotografijami naravnih in kulturnih biserov čezmejne regije. Sejem, s skupaj več kot 400 razstavljavci, si je ogledalo več kot 35.000 obiskovalcev iz Madžarske in drugih evropskih držav. Projekt Kreiranje in plasiranje novega čezmejnega produkta aktivnega turizma kot integralnega dela sodobne turistične ponudbe med Muro in Rabo, z akronimom Mura Raba Tour je sofinanciran iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska za obdobje 2014-2020. Porabje, 12. marca 2020 4 PREKMURJE Smola, takša pa ovakša Smola, keleči izcedek, se začne cediti vö iz drevja, sploj iz krispanov, če zarežemo ali zasekamo v njega. Pravimo pa tüdi, ka ma človek smolo, če se njemi kaj lagvoga zgodi oziroma se njemi kaj ne zošika. Brodim, ka v Lendavi zdaj gé dosta takših, steri pravijo, ka so meli smolo. Na ministrstvi za kulturo v Ljubljani so pred dnevi vörazglasili varaše, steri so prišli v končni izbor za naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025. Predsednica sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK Cristina Farinha je bila tista, stera je vörazglasila, ka so v drügi kraug izbora prišli Ptuj, Nova Gorica, Ljubljana in Piran, »osmoljenca« pa sta Kranj in Lendava, kandidaturo stere sta lani podprli tüdi obe krovni organizaciji Porabskih Slovencov. Štirge vöodabrani varaši morejo zdaj dopuniti svoje koncepte v konkretne predloge. Šteri od njih de na konci tüdi vöodabrani za EPK 2025, pa de se znalo konec toga leta. Smolo, pravijo, ka majo tüdi tisti, steri so rojeni 29. februara, vej pa za istino svoj rojstni den leko svetijo samo vsakšo štrto leto. Med temi »smolčki,« je tüdi Vaneja iz vinogradniške držine Steyer iz Plitvice pauleg Gornje Radgone. Vsakše štiri leta na prestopni den oziroma Vanejin rojstni den v čast slavljenke pripravijo posabno smolčkovo trgatev naravno posüšenoga grauzdja, sorte dišeči traminec. Iz njega do po štiri lejtaj dali na trg vino Vaneja, letnik 2019. Priprave na tau posabno trgatev se pri Steyerovih začnejo že leto prva. Tak so lani septembra porezali šparone (enoletne mladike trte) z grauzdjom vrejd in jih obesili v enoj ekstra iži, čista pod strejo, gé se je na mrazi in vötri tau grauzdje lepau naravno posüšilo. Silva Eöry NA GORNJEM SENIKU IN V ŠTEVANOVCIH SO OTROCI VESELI PRIČAKALI PUST »Kusta repa, dugi len, fašenek je celi den.« Na pustni dogodek smo se v vrtcu pripravljali že nekaj časa, in sicer z učenjem novih pesmic in deklamacij ter s pustnim plesom in rajanjem. Tudi igralnico smo vzgojiteljice in otroci okrasili s pustnimi okraski in drugimi zanimivimi izdelki. Preoblačili smo se v pustne kostume in jih poimenovali, izrezovali PUSTOVANJE V VRTCIH MONOŠTER IN SAKALOVCI Na pustni torek je bilo v vrtcih že navsezgodaj veselo. Maškare so glasno pele in rajale ob pustni glasbi. V monoštrski slovenski skupini Zvezdice smo tudi letos uprizorili otroš- Maškare so glasno pele, igrale na glasbila, razveselile vaščane in seveda odganjale zimo. Popoldne smo se zbrali v kulturni dvorani Sakalovci, kjer sta Zveza Slovencev na V Vrtcu Monošter smo pripravili borovo gostüvanje Kurenti so nam zeželeli srečo in pregnali zimo kostume iz časopisov in spoznavali različne maske, med njimi tudi znamenitega kurenta, ki nastopa v tradicionalnem kurentovanju v Sloveniji. Izdelali smo papirnato lutko kurenta, ki smo si jo lahko nadeli na roke in z njo posnemali poskakovanje in zibanje kurentov. Ogledali smo si še videoposnetek, ki prikazuje kurente, na Gornjem Seniku pa so nas celo obiskali pravi kurenti. Le-ti so iz dežele odgnali zimo in priklicali srečo in dob- ko borovo gostüvanje. Že nekaj dni prej smo izdelovali rože iz krep papirja, s katerimi smo okrasili naš voz in bor. Razdelili smo si vloge in pripravili obleke. Ta stari slovenski običaj smo pokazali predvsem skozi tradicionalne like, povorko z vlečenjem bora in petjem pustnih pesmic. Naša povorka se je vila skozi Madžarskem in Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci pripravili pustno prireditev s pestrim programom. Najprej smo si ogledali pripravo krofov, naši malčki pa so z veseljem pomagali kuharici pri valjanju in izrezovanju krofov iz testa. Sledil je kulturni program, ki so ga otvorile naše majhne maška- Nastop otrok iz Vrtca Števanovci Na ulični povorki v Sakalovcih ro letino. Skupine kurentov, ki nas je pričakala pred gornjeseniškim vrtcem in šolo, smo se vsi silno razveselili. Prav nihče se ni bal njihovega bučnega zvonjenja in poskakovanja. Potem ko smo si jih dobro ogledali in se z njimi tudi fotografirali, so si kurenti sneli naglavne maske in nas ogovorili. Povedali so nam, da prihajajo s Ptuja in da odganjajo zimo ter nam prinašajo srečo. Otroci so pustno dogajanje z zanimanjem spremljali, si ogledovali kurente in se z njimi tudi poskušali pogovarjati. Prav tako so si upali otipati njihove čudovite kostume in velike zvonce, ki so jih nosili pripete na verigi okoli pasu. Kurenti so s svojim obiskom pričarali pravo pustno vzdušje med otroci in tako poskrbeli za nepozabno srečanje otrok z njimi. To srečanje je zelo obogatilo naše praznovanje pustnega torka, ko smo se otroci in vzgojiteljice tudi sami našemili v pustne šeme in postali maškare. Na koncu smo se vsi skupaj še posladkali z okusnimi krofi, ki so jih za nas pripravile prijazne kuharice, ter se udeleži- ves vrtec, saj smo se pokazali vsem skupinam, ki so nas z radovednostjo opazovale. V vrtcu Sakalovci je dopoldne potekalo pustovanje skupaj s starši. Veselo rajanje se je nadaljevalo s povorko skozi vas. re - otroci iz vrtca. Predstavili smo se s pustnimi pesmicami, deklamacijami in plesom. Napisala vzgojiteljica asistentka: Romana Trafela Fotografirali: Romana Trafela in Szilvia F. Goczan li skupnega rajanja s starši in starimi starši v Kulturnem domu. Otroci so lahko spoznavali, da je pustni čas čas zabave, veselja, norčij in sladkanja s krofi. Čas pusta je tako v vrtcu minil z veliko mere razigranosti, dobre volje, predvsem pa želje po čudoviti pomladi, obsijani s toplim soncem. Zapisala: Andreja Serdt Maučec Foto: Izabella Vajda-Petres in Evelin Császár Porabje, 12. marca 2020 5 Naredil je videoprojekt o sodi Levente Nagy, učenec 8. razreda DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, je pripravil svoj prvi videoprojekt z naslovom „Szikvizikum”, pri tem mu je pomagal tudi oče. ni slovenske korenine, je povedal, da je na Madžarskem Ányos Jedlik leta 1826 dosegel lepe rezultate pri proizvodnji sode. Takrat je želel mineralno vodo, ki so jo iz Balatonfüreda tovorili v Győr, nadomestiti z umetno gazirano vodo. Najprej je svojo gazirano vodo, ki jo je naredil z napravo »apparatus acidularis« preizkušal le med redovniki svojega reda, v večjih količinah jo je začel proizvajati šele leta 1828. »Zanimajo me tisti poklici, ki izumirajo »Soda se šteje od leta 2013 za hungarikum. Samo in jih prav zato motista gazirana voda se sme imenovati soda ramo pokazati našim (szikvíz), ki je polnjena v plastenko ali balon s vrstnikom,« pravi specifično glavo,« je razložil Levente. Levente, ki bo šolanje »Nalogo sem pripravil na pod- nadaljeval v srednji šoli v Szomlagi razpisa Pedagoške strokov- bathelyu, kjer bi si rad pridobil ne službe Železne županije z znanje tudi na področju pripranaslovom Izberimo si poklic!« ve filmov. je povedal učenec, ki je na šoli Snemanje videofilma je trajalo odličnjak in zaradi očetovega dan in pol, v filmu predstavi, poklica – le-ta polni in distribu- kako se naredi umetno gaziraira »saudarsko vodau« – veliko na voda (soda). Film si lahko ve o mineralnih vodah in tudi ogledate na njegovi spletni strao sodi (Soda voda je zastarel ni (po registraciji) in ga lahko izraz, danes uporabljamo poi- ocenite do 4. aprila. menovanje soda). L.R. Horváth Učenec, ki ima po mamini stra- Forum zagovornice v Budimpešti Bálint Papp na čelu MURABA EGTC Na zadnjem zasedanju madžarsko-slovenskega teritorialnega združenja MURABA so odločali tudi o kadrovskih zadevah. Ker bo dosedanja direktorica Reka Dancsecs postala mamica, so naloge direktorja zaupali referentu za strategijo in razvoj mono- naslov diplomske naloge je bil Problematika obmejnega sodelovanja v zrcalu slovensko-madžarskih stikov. Takrat mi je veliko pomagal in svetoval bivši predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök,« je povedal Papp. Bálint Papp je poudaril, da je Bálint Papp že dalj časa dela na čezmejnih projektih štrske občine Bálintu Pappu, ki je funkcijo prevzel s 1. marcem. Novi direktor je povedal, da dobro pozna možnosti slovensko-madžarskega sodelovanja, saj je pred tem delal na več Interreg projektih na slovensko-madžarskem obmejnem območju. »Svojo prvo diplomo sem pisal na mednarodnih odnosih, združenje v treh letih obstoja pripomoglo k ohranitvi identite obmejnega prebivalstva in h gospodarskemu sodelovanju na področju turizma. Glede ciljev združenja je omenil, da si želijo obdržati mlade na tem območju oziroma iščejo nove razpise in projekte na področju razvoja kulturnega in turističnega sodelovanja. LR Horváth Zagovornica pri državnem sekretarju Slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss se je 26. februarja srečala s slovenskimi volivci v Budimpešti. Na forumu je spregovorila o aktualnih slovenskih zadevah in o razvojnih načrtih. FS Slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss se je 4. marca srečala z državnim sekretarjem za cerkvene in narodnostne zadeve pri Uradu predsednika vlade Miklósem Soltészom. Na delovnih pogovorih je sodelovala tudi gospa Eszter Kereszthegyi, vodja oddelka za narodnostne podpore pri Uradu predsednika vlade. Na pogovorih so pregledali konkretne podpore, ki jih je prejela slovenska skupnost in razpravljali o nekaterih tekočih slovenskih zadevah. FS Porabje, 12. marca 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Domau je prišla prva štorklja 13. februra je v Železni županiji v vesi Vassurány dolasela prva štorklja. Pred desetimi lejti tašoga reda je še mraz pa velki snejg pokrivo zemlau. Te se je tö zgaudilo tašo, ka pred časom se je domau prinesla štorklja, depa te je njej dosta bola žmatnejše bilau hrano sprajti kak gnesden. Največkrat so go vaščani polagali pa samo tak je leko živa ostala. Že gnauksvejta so tak držali, ka potistim, ka prva štorklja se pokaže, pomalek za njauv pride sprtolejt tö. Pa tau je največkrat tak bilau, istina, ka tak rano so samo rejdko ali če so se kaj zmejšale, prinesle (priletele) nazaj. Gnesden, nej zaman, ka se je vrejmen že fejst spremenilo, večkrat se zgodi, ka edne štorklje pri nas ostanejo pozimi, tak ka je sploj nej trbej polagati. Tau je zato mogauče, ka malo snega spadne, zemla pa voda sta samo malo zmrznjeni. Te »vogrske« štorklje se na tri kontinente odnesejo, tak 8000 kilomjetrov daleč od nas, največ ji odleti v Afriko, v državi Čad pa v Sudan. Na Vogrskom vsevküp 50005500 parov štorkelj žive, stauga največ na sojaj ma gnejzda, na tisti, gde elektriko pelajo. Tau je zanje zavole navarno, če je draut nej izoliran, zato ka so velki ftiči pa se naletji ma zgoditi, ka k dvöma drauta nagnauk vcujpridejo pa je elektrika buje. Prvin so na rauraj, na drejaj pa na sterjaj mele gnejzde, gde je nej tak nevarno bilau, depa gnesden več negajo taši rauri pa streje tö nej. Štorklje so zaščitene zato, ka sploj dosta haska delajo nam, lidam, vküppoberejo müši, drauvne stvari pa pod kontrolo majo kak korate tak kače pa küškere, nej ka bi je preveč dosta bilau. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Janez Janša je postal novi predsednik slovenske vlade Predsednik SDS Janez Janša je v državnem zboru na tajnem glasovanju dobil mandat za sestavo nove vlade. Podprlo ga je 52 poslancev, 31 jih je glasovalo proti, ena glasovnica je bila neveljavna. Po izvolitvi je prisegel kot novi predsednik vlade, ki bo vodil vladno koalicijo strank SDS, SMC, NSi in DeSUS. Glede na napovedi je Janšo podprlo 47 poslancev strank nove koalicije, torej vsi, razen poslanca SMC Janija Möderndorferja, predvidoma sta ga podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, trije glasovi pa so najverjetneje prišli iz poslanske skupine SNS. Poslanci SAB glasovnic niso prevzeli. Janez Janša je po izvolitvi prisegel kot predsednik 14. slovenske vlade. V nagovoru se je zahvalil tako poslancem kot tudi volivcem. »Zavedamo se, da so pred nami pomembni izzivi. Z odgovornim upravljanjem države in s povezovalno politiko smo jih sposobni premagati. Danes je bil storjen prvi korak,« je povedal novi premier, ki je še pred izvolitvijo poslancem v razpravi predstavil koalicijsko pogodbo, v kateri so člani nove koalicije, kot je povedal, »izhajali iz aktualne situacije, da je premier Marjan Šarec z odstopom povzročil vladno krizo«, možnosti pa sta bili dve, ali volitve ali poskus oblikovanja nove večine v državnem zboru. »Na prvem mestu, ko govorimo o strateških problemih te države, je demografija. Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo na svetu, eno najstarejših v Evropi, starejše od evropskega povprečja, celotna Evropa ima ta problem, Slovenija je država z najvišjim demografskim tveganjem do leta 2050 na evropski celini,« je poudaril Janša in dodal, da se bo treba te problematike takoj lotiti, zato je prišlo do koalicijske zaveze o ustanovitvi demografskega sklada, v katerega se bo preneslo državno premoženje, kar ga je še ostalo, in se bo tam plemenitilo. Zadnji zbaugom Den 7. februar 2020 je v držini Szigeti Lacija v Budimpešti vekivečno žalost prineso. Marika Szigeti, najdragša žena, šla, depa na žalost nej dugo uživala v penziji. Beteg, vrajži beteg! Nepričakovano go je v par mejsacaj premago, krepši Slejdnjo našo srečanje na 45. oblejtnici, ka smo končali šaulo v domanjoj vesi, v Števanovci mati pa babica, je odišla s toga bijo od njé. Kakšna düšna bosveta med angele v nebesa. lezen! Gda namesto toga, ka Njena bogata, lejpa, vesela živ- bi veselo svetili, go s püšli pa lenska paut se je skončala. Pa lübeznijo pozdravlali na njeni kak rada je živala! Že kak dek- 66. rojstni den, so z žalostnim ličina je furt vesela bila, furt se srcaum, skonznatimi očami je smejala, za vse se zaistino pa z vejnci djemavali zadnji vejdla radüvati. Šaloska, po dekliškom Bikki Marika, je v Števanovci rojena, osnovno šaulo je zgotovila 1968. leta. Bila je med prvimi, najbaugšimi učenci pa se je döjn za židano fabriko odlaučila. Že kak mlada dekla, 49 lejt nazaj, je spoznala svojga moža, dvajsti lejt stara bila, ka sta si živlenje pred oltarom vküp povezala. Pa kak srečno! Živlenjska paut Marika s svojim školnikom Rudinom go je daleč, v BudimpeUngerom na srečanji v Števanovci što odpelala iz rojstnoga kraja, Slovenskoga Porabja. zbaugom od njé 25. februara Za pet lejt sta dobila sina, s 2020. Iskreno sožalje tak v tejm njeno najvekšo veseldje. svojom imeni kak v imeni vsej Sploj ga je rada mejla, vse je njeni sošolcov pa razredničartrpetala za njega, sledkar pa ke Irene Pavlič, školnika Rudiza vnuke ranč tak. V cejlom ja Ungera. (od 1960. do 1968.) živlenji je živala za svojo dr- na števanoskoj šauli. Nepožino, rada je delala, flajsna je zablene spomine, stere smo bila, vse je včinila, aj leko mir- doživeli med letoma 1960 pa no, lepau pa v velkoj lübez- 1968 pa na naši jubilejni sreni živejo vsi. Svojo lepoto je čanjaj, si zapremo v srcé. cejlo živlenja zdržala. S svojim Draga Marika! Zbaugom! Poveseldjom, radostjov pa skrbjo čivaj vekivečno vu miru! je bila djedro držine. Kumar Tekst pa kejpa: pet lejt nazaj je v penzijo priKlara Fodor Pod Srebrnim brejgom … … vse ma biti, kak ne smej biti. Zakoga volo? Znova smetke nevolo dela. Telko ga geste, ka bi iz njega leko nouvi Triglav naprajli. Dobro, tou zdaj je šala gé. Depa kama aj tou vse, ka človek taliči, kama aj dé? Niške nej bi emo fabrike, v steroj bi se tou zažgalo, vsikši den pa se gezere pa gezere kil smetja znouva narodi. Kak bi se nekak iz toga smedjau, se šalo, se vsikši telko časa same gor vužgejo. Gnouk tam skrak mourdja, gnouk v prejgnjom slovenskom varaši, najbole nazadnje pa je v Maribori gorelo. Tak bi leko prajli, ka smetke samo za sebe brigo ma. Če lidge neškejo, aj je kürimo v fabrikaj, se cejla ta grdostija sama gor vužge. Tou je skur tak, kak tista pripovejd o Mohamedi, ka pravi: Če goura neške k Mohamedi, un na gouro dé. Slovenski parlament se je tö gor vužgo. Zaprav, tak je vrouči gé, ka se čaka, sto dun prejk vlado vzeme. Kakoli že bau, edni do srečni, drugi menje veseli ostanejo. Depa že se vej, ka slovenska politična sprtolejt najbole merna ne ostane. Najboukše bi bilou, ka edno dvej leti brezi najbole prejgnih vse ostane. Tau nas Belgija leko navči. Dvej leti so se nej mogli zgučati, steri kormanj v roké vzemejo. Pa v etom časi je njihova ekonomija tak cvejla kak eške nigdar nej. Tau nas tadale leko navči, kak leko politika vse vküper zmejša, ka vse naaupek dé. V Murski Soboti eden ogen tö neške doj vgasnoti. Lani so se lidgé smedjali ednoj starejšoj ženski, ka se je v mladoga dühovnika zalübila. Vse novine pa teveni so go pune bile. Majütala je s paperami, kak sta si z mladim libezenska pisma pisala. Bole je dühovnik gučo, ka je un takše nikak nej delo, bole je una tumačila, kak se njiva lüjbita. Na konci je kcuj k tomi svoje djau eške sobočki püšpek. Na teveni je povedo nikak tak, ka ženska je nej čijsta v glavej. Una ga je po tejm na birovijo nut zglasila, aj njej püšpek plača, ka jo je užalo, zbantüvo. Kak se tou vse vküper pogasi, de se eške vidlo, če sploj takšen gasilec na taum svejti geste. Eden ogen pa je do kraja doj vgasno. Od indašnje fabrike Mure je ranč pepeu nej ostano. Se pa najdejo ništerni, ka vejo povedati, kak jo korona virus leko nazaj gor postavi. Tou pa zatoga volo, ka tisti fal delavci tam spodkar naše matere Zemle več dela ne dobijo. Niške nede več škeu tou küpüvati, ka se tam narejdi. Je tou sploj mogouče, ka beteg velko Muro nazaj gor postavi? Srebrni brejg na tou nika ne povej. Un dobro vej, ka trbej počakati pa de se po tom vidlo. Kak bi un tou nej vedo, vej pa duže gé na tom svejti kak pa lidge. Miki Roš Oroslan eške gnauk Prvi porabski film Oroslan tadale po festivalaj ojdi. Prva pa, kak demo z njim na paut, trbej gratulejrati njegvomi režiseri Matjaži Ivanišini za velko priznanje, ka ga je doubo slejgen den v mejseci februari. Vö so ga zglasili za najboukšoga režisera za leto 2019 v Sloveniji pa tou ranč zavolo filma Oroslan. Tou priznanje se zove po Franci Štiglici, legendi slovenskoga filma. Zdaj pa rejsan na paut! Po tejm, gda je iz festivalov v Srbiji, Španiji pa Italiji prišo, Oroslan se najprva v Romuniji stavi pa na Češkom, nej dugo do ga v Avstriji eške gnok na festivali vidli pa v Nemčiji, Angliji ranč tak. Najdale, kak de se zagnouk neso, je Južna Koreja. Kak mi je vedo producent Miha Černec povedati, se paut tam daleč na drugom kraji svejta eške ne zgotovi. Mi Oroslani na njegvoj pauti vse dobro želejmo. Leko, ka se zmejs eške gnouk v Porabji tö stavi. M. Roš Porabje, 12. marca 2020 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 49. Luka Mornar Gnauk je živo eden človek, šteroga so zvali Luka Mornar. Vsikšo nedelo ma je žena lepau vöskefala klabük, ma zbiksala črejvle ino ga naravnala k meši. Vrkaj pred cerkvov je srečo svoje padaše, s šterimi se je pogučavo o deli ali o süuči, eden drügoma so si na znanje dali, ka je nauvoga. Večkrat se je med njimi stavo plebanoš tö ino pripovejdo ž njimi. Luka Mornar je znau šteti ino pisati, zatok je držo, ka več zna od drügi moškov. S plebanošom se je večkrat pogučavo o žmetni pitanjaj, samo edno je nej mogo razmeti, tau pa je bila vökivečnost. Furt je spitavo plebanoša, kak je mogauče, ka človöki po smrti više ne pride, ka več na vöke nika nej trbej delati. Plebanoš ma je tomačo, ka je nej mogauče, ka bi nekakoma više prišlo biti v nebesaj. Lukani se je tau špajsno vidlo ino je sam pri sebi dosta o tom premišlavo. Eden februarski den je odišo na brejg po drva. Napravo je edno lejpo brémeno, ga lüčo na pleča ino se napauto doj prauti vesi. Gda je prišo v dau, je stano, ka bi se malo zdeno. Doj je seu na travo ino si zbriso čelo, te pa je na drejvi začno spejvati eden ftič. Tak lepau je füčko, ka ga je Luka Mornar vörno poslüšo. Eške nikdar v žitki je nej čüu takšo lejpo spejvanje. Gda je ftič enjo, je Luka Mornar pá na pleča lüčo svojo brémeno ino se napauto v vés. Gda je dojprišo, se ma je vse nikam špajsno vidlo. Rami so ovak vövidli, poštija je bila šurša. »Gda ste pa vse tau napravili?« se je spitavo, »vej sem pa nika nej na pamet vzeu.« Pri stüdenci so stale ženske, štere so si natakale vodau. Poklono se jim je, depa tak se ma je vidlo, ka je ne pozna. Te je prišo na svoje dvoriške. »Ka se pa je tü zgaudilo?« je pito naglas. »Odišo sem po brémeno drv, zdaj pa pridem domau ino je vse ovak!« Gda ga je čüla edna ženska, štera je rauže polejvala, je staupila k njemi ino ga pitala: »Koga iškete, oča, leko vam kaj pomagam?« »Kak koga iškem? Vi povejte, što ste, ge sem Luka Mornar, vert v etom rami!« »Žau mi je, oča,« je pravla ženska, »de je pa tau ram moje držine ino ge sem nikdar nej čüla za vaše ime.« Luka Mornar je nej mogo k sebi priti. »Zdaj dém doj k žipani,« se je čemeriu, »vidli mo, čena je iža!« Napauto se je v kancelaj, de so pa tam nej najšli njegvo ime ino niške ga je nej pozno. »Dém tagor na farof,« je pravo Luka Mornar, »tam piše, ka sem krščen!« Gda je prišo na farof, je tam najšo ednoga mladoga dühovnika, šteroga je eške nikdar nej vüdo. Donk ga je pito: »Bojte tak dobri, pa poglednite v svoje knige, če najdete moje ime. Ge pa stari plebanoš sva veukiva padaša, furt pripovejdava o vökivečnosti. Ne morem gorpriti, ka se je zgaudilo. Gnes po obödi sem odišo na brejg po drva, pa sem nej biu müden. Samo zatok sem stano, ka bi poslüšo ednoga ftiča, šteri je rejsan prelejpo spejvo. Istina, ka ne vejm povödati, kelko cajta sem ga poslüšo, liki mislim, ka samo en par minutov. Depa donk, gda sem se povrno v vés, je več nej bilau moji lüdi, moje držine, eške kamle več ne poznam! Tam spodik pri žipani več nega mojoga imena!« Luka Mornar je samo gučo, dühovnik pa je isko v svoji knigaj. Gledo je v té, gledo je v tiste, na konci je v edni tristau lejt stari knigaj najšo dojspisano ime Lukana Mornara. Cuj pa je bilau spisano, ka je en den odišo po drva pa se je več nikdar nej povrno. »Kak je tau mogauče,« je velo Luka Mornar, »ka sem tistoga ftiča tristau lejt poslüšo ino sem nej na pamet vzeu, kak brž čas leti?« »Vidite,« ma je tomačo dühovnik, »vi ste tistoga ftiča spejvanje tristau lejt poslüšali ino ga vam je nej više prišlo. Tak je z vökivečnostjov tö: gda štoj mrgé ino v nebesa pride, ma nikdar više ne pride, pa ne čüti, kak cajt leti!« Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Predsednik DSS se je predstavil komisiji Komisija za narodnosti madžarskega parlamenta je na svojem zasedanju 3. marca sprejela več poročil in podprla nekaj pobud, med njimi Poročilo o položaju narodnosti na Madžarskem, ki je bilo sestavljeno na podlagi (2) odstavka 22. člena XXXVI. zakona o državnem zboru. Komisija je podprla civilno pobudo z naslovom »Kohezijske politike za enakost regij in ohranjanje regionalnih kultur. Predsednica Zveze državnih narodnostnih samouprav Erzsébet Racskó Holler je komisijo seznanila s pripombami in mnenjem omenjenega zduženja o novem nacionalnem šolskem kurikulumu. Na tokratni seji je komisija prisluhnila predstavitvam več predsednikov državnih narodnostnih samouprav, ob grškem, romskem in ukrajinskem tudi predsedniku Državne slovenske samouprave Karlu Holcu. FS Porabje, 12. marca 2020 ... DO MADŽARSKE Razpoke v sodelovanju opozicijskih strank Vse več je razhajanj med opozicijskimi strankami, ki so ob lanskih občinskih volitvah nastopile precej enotno in zahvaljujoč tej enotnosti zmagale v Budimpešti in marsikaterem večjem mestu. Čeprav večina strank trdi, da lahko na parlamentarnih volitvah leta 2022 opozicija zmaga le z enotno listo in s skupnim mandatarjem, so se v njihovem sodelovanju pojavile razpoke. Odnose med dvema levima strankama (Stranka socialistov in Demokratski forum) zastruplja borba za vodilno vlogo. Čeprav javnomnenjske raziskave kažejo na vse večjo prednost stranke bivšega premiera Ferenca Gyurcsánya, se s tem socialisti nočejo sprijazniti. Še bolj jih moti, da so nekatere njihove prominentne osebnosti prestopile v Demokratski forum, katerega predsednik je dal vedeti, da se veliko ljudi iz stranke socialistov pripravlja na prestop v njegovo stranko. Desničarska stranka Jobbik pa se po zadnjem volilnem kongresu ubada z izstopi, saj je stranko zapustilo veliko prej vodilnih politikov, ki se ne strinjajo s politiko novega predsednika. Med temi je tudi Tibor Bana, parlamentarni poslanec iz Monoštra, ki se ne strinja z metodami vodenja stranke in s tem, da novi predsednik stranke ne sprejema kritik. Madžarska družba še ni prebolela trianonske travme Bolj se približujemo 100. obletnici podpisa Trianonske mirovne pogodbe, bolj se pozna, da večji del družbe še ni prebolel travme, da je država izgubila približno dve tretjini svojega ozemlja. Reprezentativna raziskava inštituta Publicus je ugotovila, da je od zadnje raziskave (l. 2018) naraslo število tistih, ki se strinjajo s trditvijo, da je bil Trianon največja tragedija madžarske zgodovine. Leta 2017 se je s trditvijo strinjalo 73 odstotkov vprašanih, letos že 83 odstotkov. Naraslo je tudi število tistih, s 45 na 54 odstotkov, ki menijo, da se nikoli ne smemo sprijazniti s takratno odločitvijo.Če pogledamo strankarsko pripadnost teh ljudi, ugotavljamo, da so večinoma člani ali simpatizerji FIDESZ-a in desničarskega Jobbika. Največ zavračajo to misel člani levo-liberalne stranke Demokratski forum. 8 »Gnauk tü boli, gnauk tam boli ...« Pišta Žampar po iži Tjörni v Slovenskoj vesi žive z žanauv Eržikov. Dva mlajša mata, sebe pa od družine. Gda sem dja mali bijo, kak se nazaj spaumnim, samo Szondi bači so Pišta (Žiga) pa Erži Žampar med prebiranjom stari kejpov edno hčerko pa enga sina, depa obadva že posaba živeta. Srečo sem emo, gda sem je gorpoisko, zato ka ranč pred menov so domau prišli iz Va- meli mašin, pa če je trbelo, te so oni doladjemali.« - Mate dva sploj stariva tjejpa, gde je lüstvo dolavzeto. Tau vetje, ka sto so tej? Pišta kak regrut (v zadnjoj vrsti prvi z lejve) raša. Gda sem je proso, aj mi stare kejpe pokažejo, Eržika edno leseno škatülo naprejvzela. Ta je puna bila s starimi kejpi, bili so taši med njimi, od steri so še domanji nej znali sto je na kejpi. - Pišta, eden najstarejši kejp od vas je tisti, več ji vejn tak nega, gda ste v kratki lačaj dolavzeti. Gde je tau bilau? »Tau je tam bilau, kak je kulturni daum, tam je eden taši gradec bijo. Ne vejm, ka je moglo biti, ka sem tak vönaravnjeni, depa tau vejm, ka so me Szondi bači dolavzeli, steri so tü više nas bili doma. Tistoga reda še nej tak bilau kak zdaj, ka vsikši puno tjejpov ma od vidi, kak tam lüstvo stoji, kak je zadjen tau (ozadje) vönapravleni, aj lepše kaže, depa tau, ka sto pa gde sta se redla kejpa, tau ne vejm.« - Drügi kejp od vas je tisti, gda ste že regruti bili, steri ste vi na kejpi? »V zadnjoj redej na lejvoj strani sem dja, na srejdi pa Földini Laci, če ga poznaš. Če dobro vidim, te med tejmi so že na žalost štirdje pokopani, ka smo te regruti bili. Tau je v krčmej bilau dolavzeto, gda smo domau prišli. Na srejda na tjejpi Baratkovič Matji bači sedijo, zato ka oni so bili tanačelnök (predsednik krajevne skupnosti).« - Ka je bilau predpodnevom pa zadvečerek, dočas ka ste nazaj domau prišli? »Bila edna komisija, gde si se dola mogo razmetati cejlak do nagoga. Tam so te poglednili, če si nej betežen pa vse fele so te spitavali, še tau tö, če maš kakšno žlato ali od svoje družine vanej na tihinskom.« - Ka je bilau v krčmej, gda ste domau prišli? »Dočas so z daumi stariške djesti prinesli, piti je pa tak bilau. Gda smo se nadjeli pa malo nika spili, potistim se je paradija začinila, do zazranka smo plesali pa se veselili.« - Na tretjom kejpi je vašo Zdavanjski kejp s prščaji pa starašicami, svadbicami pa drüžbani »Na ednom tjejpi so moja baba pa dejdek pa dva sina, višeši je moj oča. Na drügom starom tjejpi je pa moja mati, obadva tjejpa je fotograf delo. Tau se zdavanje, sto vse stojijo tam za vami? »Na taum tjejpi, steroga je fotograf Tanai redo, so prščaji, svablice pa drüžbange, tau je šestdesetšestoga bilau, gda sva se miva ženila. Gostüvanje je nej pri nas bilau, kak sem dja doma bijo, liki tam, kak je žena bila.« rdeče lice mave.« - Mate eden družinski kejp, gde ste vsi dolavzeti. »Rejdko se taši tjejp napravi, depa na taum tjejpi smo vsi Pišta kak mali pojbiček Na kejpi stari stariške, višeši pojep je oča od Pište - Dobro gostüvanje je bilau? »Dobro, depa vejš, kak je tau, na drügom gostüvanji biti je vsigdar baukše kak na svo- štirdje nagnauk dolavzeti, mivadva pa sin pa hčerka, tau je še te bilau, gda sta doma bila.« - Je eden taši kejp, gde teti- Eržika (s prave) s padaškinjo Kati jom. Velko mesto nej bilau, zato ka samo edno pa pau iže so meli doma. Edno ižo smo vöspatjivali, samo omari so ostali, pa tam smo te večerdjo meli, sledkar pa še plesali, tak ka stejska bila. Najprvin smo na zdavanje šli, te doladjemat k Tanaina, te smo v krčmau šli, gde smo do paunauči bili. Po paunauči smo te domau šli na večerdjo pa te do zranka smo tam tapili pa plesali.« - Eržika, je eden kejp, gde ste vi dolavzeti pa še edna drüga dekla, sto je ona? »Tau je moja padaškinja Neguš Kati. Te so še črni, bejli tjejpi bili, depa nikak so je itak vöpofarbali, vidiš, kak lejpe Porabje, 12. marca 2020 ca stojijo pri žigulini, sto je ona? »Tau je naša baba dolavzeta pri prvom našom avtoni, steri je eden zeleni žiguli bijo. Tistoga reda je žiguli sploj dober avto bijo, mena se je sploj vido, vsigdar nas je odpelo pa nazajpripelo, kama koli smo šli.« - Kak gledate te kejpe od mladi lejt do gnesden, ka vam na misli pride? »Tau nam na misli pride, kak brž smo stari gratali, zdaj ka smo v penziji, zdaj pa še bola čas dé, vrag tašo še nej vido. Zdaj, gda bi že malo baukše bilau, zdaj je pa tak, ka gnauk tü boli, gnauk tam boli.« Karči Holec 9 Indašnje so prenesle v moderno Papirnate rauže iz krep papirja v nauvi obliki Konca februara so se v organizaciji Slovenske zveze začnile rokodelske delavnice (tri) v Slo- udeleženke papirnate rauže za zdavanske prilike (zdavanske korine), štere so redle z železnimi Na prvoj delavnici so pod vodstvom Milene Zelenik delale udeleženke papirnate rauže za zdavanske prilike (zdavanske korine) venskem daumi v Varaši. Na delavnice se je zglasilo 13 žensk, od mladi do starejši. »Za našo organizacijo je tüdi važno, aj se ta stara obrt ohrani, gordrži, maudlami pa namakale v vosek (loj). Bilau jim je v čast, ka ji je včila takša erična ženska, štera je za svoje izdelke leta 2002 od Obrtne zbornice Slovenije (Kisi- Sombotelčanke na drugoj delavnici obenem pa ponüjamo možnost za vse tiste lidi, stere briga, kak se leko navčijo nauve tehnike pa oblike pripravljanja rauž iz krep papirja,« je povedala sekretarka Slovenske zveze Gyöngyi Bajzek. »Vsakšo drugo leto se organizira borovo gostüvanje v Porabji, gé tüdi nücajo dosta rauž, zdavanski korin pa vencov. Vüpamo, ka za naslednje leto, gda mo meli borovo göstüvanje, naše ženske do že pripravlene na tau, ka s svojimi nauvimi formami rauž do leko kinčale baur pa redle püšle za svablice pa korine za drüžbane,« se je vüpala sekretarka. Na prvoj delavnici so pod vodstvom Milene Zelenik delale ce Pomurskoga muzeja Murska Sobota, delale nauve oblike rauž iz krep papirja. Vse ženske, ka so prišle na delavnice, so flajsno delale, se dosta nauvoga navčile, ka do leko pri svojom deli nücale v prihodnje. Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja, je povedala, da je do sodelovanja prišlo prav s pomočjo Gyöngyi Bajzek, stera je lani ali ta prvo leto, gda so bili iz soboškoga muzeja v Slovenskom daumi, vidla, kakšni püšeu so prinesli za dar. Tau se je njej povidlo, pa je mislila, ka nej bi naaupek bilau, če bi se tau našim ženskam tö pokazalo. »Mi v soboškom muzeji dobro znamo, ka vaše ženske tö znajo rediti korine, kelko sem gez vidla, indašnje korine,« je pripovejdala Jelka. »V muzeji skrbimo za tau, ka naša indašnja erbija se ohrani (nesnovna dediščina). Korine so ženske inda v vsakšoj vesi delale, najbole za gostüvanje, za borovo gostüvanje, pa redile so korine za vejnce, če so starci mirali. Inda so dosta toga namakali v loj. V muzeji smo se tak zorganizirali, ka se vsakši mejsec dvakrat dobivlamo, ženske pridejo v muzej pa te redimo rauže. Kak etnologinja sem pa tüdi mejla željo, ka napravimo nekaj nauvoga, modernoga, ka bi leko tüdi gnesden tau ponücali,« je pripovejdala Jelka Pšajd med Narcise in krokosi z druge delavnice pari Kamara) dobila certifikat, ka lejpe pa kvalitetne stvari dela, od leta 2012 pa je Milena vpisana v register žive kulturne erbije. Drugo paut so vküper z ženskami, stere so članice skupine Roži- tejm, ka so ženske flasno delale. Zatok so te začnili vküper delati z likovnimi pedagogi pa z enim umetnikom (művész), steri tau malo ovak vidijo, bole moderno. Oni so njim pomagali, ka so se navčile napraviti takšne »moderne« rauže, stere so prvin nej poznali. Tau smo si leko poglednili pri stolaj, pri vsakšom so ovakše rauže delali. Ema Lončar je izde- dja ešče nej redla, pa me tau zanima. Vsigdar se leko kaj nauvoga navčiš. Dobro je, ka so prišle ženske iz Sobote, sploj pa ka zdaj delamo sprtolejšnje Korini, kakše so gnauksvejta meli na gvant piknjene, gda je zdavanje bilau lovala mak (pipacs). Slavica Bertalanič zvončke, Marjeta Andrejek pa Zorica Županek trnjove rauže, Elizabeta Horvat narcise, rauže tö.« Marijana Kovač: »Moja mati (Ana Unti) je tö trno dosta rauž znala napraviti, ge sem ji Glavni organizatorki delavnic: sekretarka ZSM Gyöngyi Bajzek in etnologinja iz Sobote Jelka Pšajd Anica Crnkovič pa krokuse. Vse ženske iz Murske Sobote so z veseljom pokazale, kak one delajo korine, vse so pa bile fejst ponosne (büszkék) na tau, ka vsakšo drugo leto ojdijo na Vransko, ta, gde je vseslovenska razstava papirnatih rauž. Indašnje so prenesle v moderno, njine rauže se odavlejo tö. Jelka njim pa tanačiva, naj te rauže nikak ne dejejo v kakšnji stari šticlin ali pisker, naj ji dajo v kakšno tenko glažojnasto vazo, etak do gratale okras moderne sobe tö. Porabske ženske so tö trno zadovolne bile, ka so se leko kaj nauvoga navčile. Iluš Časar: »Rada sem, ka sem prišla, ka tü vidim takše rauže, ka sem Porabje, 12. marca 2020 zatok tö pomagala, samo ka te sem eške delat odla pa sem nej vsigdar čas mejla, zdaj sem pa rada, ka sem leko prišla pa se leko kaj navčim.« Tri srejde je trno veselo pa živo bilau v Slovenskom daumi, na delavnice so nej samo iz Porabja prišle ženske, liki iz Sombotela tö. Organizatorge so tö zadovolni bili pa se zahvalili »kolegicam« iz Sobote: »Hvala za večlejtno dobro sodelovanje Pomurskomi muzeji Murska Sobota, posebej tüdi etnologinji Jelki Pšajd, ka tüdi letos so nam bili na pomauč pri izvedbi rokodelski delavnic,« se je zahvalila Gyöngyi Bajzek. Tekst in slike: Gyöngyi Bajzek in Marijana Sukič 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 27. Reforme dvej razsvetljeni cesarov za modernizacijo Pauleg toga, ka bi Vogrsko vri za vsikši ram plačati 1 fokralestvo znauvič napunila z rint »porca na dim«, donk pa lidami, se je cesarica ino kra- je bilau vse dosta ležejše kak lica Marija Terezija dosta prva. Nauvi réd je pomago trüdila za tau tö, ka bi rosag modernizerala. Oprvim je vpelala takše carine (vámok), ka bi bole bogate avstrijske krajine svoje industrijske produkte ležej odavale na Vogrskom (tekstilije, škéri pa mašine), pa ka bi madžarski pavri ležej v avstrijske dežele pelali, ka so na zemlej pripauvali (sildje, dvan, vuno, Marija Terezija s svetov kronov - »Birke trbej vino, depa živo krmiti, če je škémo briti« - je mejla šegau gučati maro tö). Če rejsan je tak v našom 600 gezero paverskim držitali Monarhije agrarno delo nam v 7600 vesnicaj. glavno ostalo, je pauleg tra- Cesarica je znala, ka more dicionalni cejov vsikdar več svojo lüstvo vönavčiti tö. Tistekstilni, židani, ledarni pa toga ipa so na srejdnji pa porcelanski manufaktur bi- visiki šaulaj najvekšo mauč lau. Na konci 18. stoletja so meli ježuiti, v rokaj so držali v rosagi delali v kauli 125 več kak polonje katoličanjski takši veštaukaj, od šteri pa je gimnazij. Gda je rimski pápa skoro vsikši samo menje kak leta 1773 razpüsto ježuitski dvajstim lidam delo dau. red, so njine šaule prejkvzeli Zavolo kolonizacije so sloba- drügi katoličanjski baratke, udni grünti pomalek sfaldja- med njimi piaristi, frančiškavali, zatok so gospaudge na ni, cistercijani ino benedikbole modernom zahodnom tinci. Protestantskim šaulam tali Vogrske začnili vekšati se je v tom cajti lagvo godilo, svoje marofe, od svoji pavrov visiko šaulo so ranč edno nej pa terdjali vsikdar več tlake meli. (robot). Skoro vsikšo leto je Na šaulske reforme Marije vövdarila kakša rabuka, za- Terezije je krono dalo rentok se je cesarica odlaučila, delüvanje »Ratio Educatioka pavrom ležejši žitek na- nis« z leta 1777. Na prvom pravi. štauki so bile tzv. »ljudske Leta 1767 je Marija Terezija šaule« z ednim škonikom po vödala urbarno rendelüva- vesnicaj, z dvöma po trgaj nje, štero je za eden cejli ino s trejmi po varašaj. Takši grünt ednoma pavri naprej- je bilau na Vogrskom više spisalo: na keden 1 den tlake štiri gezero, tak je v vsikšoj z márov ali 2 dneva z rokauv, drügoj madžarskoj vesnici edno devetino pauva, za dar bila šaula. Škonicke so bili na leto 2 piškenca, 2 kopuna, lotaroške, dühovniki, kanto12 djajec pa 1 kilo zmauč - za ri, zvonari ali stari dijacke, vsakši 30 grüntov pa edno zvün včenjá štenjá, pisanja tele. Zvün toga so mogli pa- pa računanja so mogli s svo- ji šaularov dobre krščenike tö narediti. Včenjé je bilau v maternoj rejči. Prva tri lejta srejdnje šaule so bila »mala gimnazija«, slejdnjivi dvej pa »veuka gimnazija«. Dijaki so se od svojoga desetoga leta latinski včili, depa vse več praktičnoga: o geometriji, zgodovini, geografiji ali naturi. Vöronavuk je biu v nemškoj rejči, vogrsko gramatiko so se tam tö nej včili. Po več madžarski varašaj so oprli »kraleske akademije«, na šteraj so se dvej leti za gimazijskoga škonika, sledik pa za delo v kancelajaj včili. Edna sama prava univerza na Vogrskom je leta 1784 z Nagyszombata (Trnave) v Pešt prišla, v cejlom 18. stoletji pa se je najmenje 3-4 gezero madžarski štanderov šaulalo na erični univerzaj po Evropi. Marija Terezija se je dosta spravlala z zdravdjom pa pravicami svojoga lüstva tö. Naprej je spisala, ka more vsikša županija meti ednoga vönavčenoga padara, vsikši okraj (járás) pa edno veško babo. Padarge so mogli vnoči-vodnék pripravleni biti, srmake pa šenki vračiti. Na birovijaj so več nej smeli mantrati otaužene, leta 1768 je cesarica dojzapovödala, ka bi saudili čalaricam. Marija Terezija je mrla novembra 1780, v svojom 64. leti starosti. V štirideset lejtaj svojoga kralüvanja se je trüdila, ka bi razločki med njenimi rosagi menjši gratali. Držimo go za edno najvekšo habsburško cesarsko peršono, ovak pa je med vsejmi ženskami gvüšno tista, štera je največ napravila za Vogrsko. Jožef II. - nej kak njegva mati - je sto sploj naglo vpelati svoje razsvetljene (felvilágosult) absolutistične reforme. Nej je sto, ka bi ga pri tom nazajdržali, zatok se je nej dau kronati (zvali so ga »krau s klabükom«), nikdar je nej vküppauzvo državni djilejš. Na začetki svojoga kralüvanja se je največ spravlo z vörami: v svojom »tolerančnom patenti« (türelmi rendelet) je leta 1781 dosta pravic dau protestantom ino pravoslavcom. Oprvim je deset, Erdeljsko pa na tri krajine raztalali. Leta 1784 so začnili vküppisati »kataster«, lišto grüntov, ka bi vpelali plačevanje porcov za nemešnjake tö. Pred birovijov je vsikši človek gnaki grato, zbrisali so štrafanje na smrt. Leta 1785 je Jožef II. vödau rendelüvanje, s šterim je vsikšoma tlačani (jobbágy) dau pravico oditi k drügoma gospaudi ino slobaudno odebrati slüžbo. Pavri so leko od tistoga mau cejlo leto odavali svojo vino ino drügi pauv ranč tak, devetino ino desetino pa so donk mogli dale plačüvati. Slejdnje vekše Jožef II. - »krau s klabükom« - je dobro premislo r e n d e l ü va nj e svoje reforme za modernizacijo Monarhije (patent) cesara vsikši stau, kisnej pa že vsi- je vöprišlo febraura 1789, v kši petdeset prostestantski šterom je naprejspiso pobedržin leko dühovnika mejlo, ranje porcov po vsej grüntaj. zozidali so leko svojo šaulo, Vsikši - če je nemešnjak ali farof ino cerkev - če rejsan ta paver - je mogo 12 procentov slejdnja je nej smejla na ulico od svoji zaslüžkov nutplačagledati, ino brezi törma pa ti, tau je znamenüvalo, ka je zvona je mogla biti. pri tlačanaj od tistoga mau Jožef II. je brodo, ka je Cerkev ostalo skoro 70 procentov tö pod rosag valon: razpüsto penez. je meniške réde, šteri so se Tau pa so madžarski stanovi nej s šaulami ali špitalami (rendek) več nej mogli trpeti spravlali, tau je bilau 1.500 - nej je dojšlo, ka je krau vpebaratov v 140 klauštraj. Zap- lo nemški gezik, jim je eške ro je püšpekove seminare, stare pravice tö vkrajvzeu. doj je zapovödo prauške ino Tistoga ipa so Habsburgi procesije. Z ednim rende- vküper s carskov Rusoškov lüvanjom je Židauvom do- pá bojno prauti Törkom püsto, ka küpijo zemlau, se začnili, zatok, če bi prišlo spravlajo z meštrijami ino do edne vogrske rabuke ali opérajo svoje šaule. bojkota, bi leko Monarhija Od leta 1783 je želo cesar pá vrazmo spadnila. Tau je vsikšo krajino svoje Mo- čüto že betežen Jožef II. tö, narhije za gnako napraviti. zatok je en mejsec pred svoLeta 1784 je uradni gezik na jov smrtjov - zvün patentov o Vogrskom tö nemški grato, vöraj, dühovniški šaulaj ino naprej so ga spisali v kance- tlačanaj - vsa svoja reformna lajaj, depa pomalek v šaulaj rendelüvanja nazajvzeu. ranč tak. Županije so zgübile svoje pravice, Vogrsko so na -dm- Porabje, 12. marca 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 13.03.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, 14.30 Globus, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.55 TV-izložba, 16.10 Yeal rešuje gozd, kratki dokumentarni film, 16.25 Varuška nindža: Kdo si?, nizozemska nadaljevanka za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, 18.15 Pujsa Pepa: Športni dan, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Kinoteka: John Ford, mož, ki je iznašel Ameriko, francoski dokumentarni film, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo PETEK, 13.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.05 Videotrak, 9.50 Slovenski magazin, 10.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.20 Prisluhnimo tišini: Slabo slišim, kaj zdaj?, 13.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, 14.55 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.25 Biatlon - svetovni pokal: sprint (Ž), 16.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, 17.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, 19.20 Videotrak, 20.05 Francozinje, francoski film, 22.00 160. obletnica rojstva Huga Wolfa (*13.3.1860-†22.2.1903) Hugo Wolf: Corregidor, posnetek komične opere iz SNG Maribor, 0.10 Zadnja beseda!, 0.45 Videotrak, 1.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, 2.40 Info kanal SOBOTA, 14.03.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 Osvežilna fronta: Počeni, 10.55 Ugriznimo znanost: Pesek, oddaja o znanosti, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.00 Sveti prostori: Azijski templji - ljudje, narava in bogovi, francoska dokumentarna serija, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Nova klubska hišica, risanka, 18.45 Mandi: Žabec, risanka, 18.55 Dnevnik, 19.15 Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.20 Prevara (V.), ameriška nadaljevanka, 22.25 Poročila, Šport, Vreme, 22.50 Sedmi pečat: Dan gneva, španski film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SOBOTA, 14.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 8.00 Avtomobilnost, 8.35 Alpski magazin, 9.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 14.25 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 15.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, 18.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Maribor, 26. kolo, 22.25 Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), 23.00 Circom Regional: Mrtva sezona, koprodukcijska magazinska oddaja, 23.40 EPP (Ekonomsko propagandni pop), koncertni dokumentarec, 0.50 Videotrak, 1.45 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, ekipna tekma, 3.20 Info kanal NEDELJA, 15.03.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, 10.10 Žogomet: Situžoga, avstralska otroška nadaljevanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in Nika Gorič (A. Vivaldi), 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Na lepše, 15.10 Neverjetna zgodba poštarja Ferdinanda, belgijsko-francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Ptičja pesem, risanka, 18.55 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 V imenu ljudstva, slovenska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 iOtok, dokumentarni film, 23.45 Operne arije: Basist Saša Čano, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 15.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.20 Videotrak, 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 8.00 Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina (Metlika, Črnomelj, Vinica), 8.30 Ambienti, 9.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 10.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 11.15 Nogomet - evropska liga: vrhunci osmine finala, 11.45 Vrhunci evropskega prvenstva v rokometu 2020, 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 13.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 14.30 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, ekipna tekma, 15.10 Biatlon - svetovni pokal: mešane štafete, 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 18.20 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 20.00 Žrebanje Lota, 20.10 Dinastije: Tigri, koprodukcijska dokumentarna serija, 21.00 Abba za vedno, britansko-švedska dokumentarna oddaja, 21.55 Vikend paket, 23.10 Kaj dogaja? Z Jonasom, 23.40 Videotrak, 0.35 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, 2.20 Info kanal PONEDELJEK, 16.03.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: dr. Mira Omerzel Mirit, 14.15 TV-izložba, 14.30 S-prehodi: Potvarjanje zgodovine, 15.05 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.15 Dober dan, Koroška, 15.45 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Divine kaprice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus: Evropska prestolnica kulture Reka 2020, 23.30 Glasbeni večer, 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Napovedujemo PONEDELJEK, 16.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.40 Videotrak, 10.25 Otroški program: Op! 11.00 Obzorja duha, 11.35 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 15.00 Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton, 15.40 Na lepše, 16.15 Prava ideja!: Saša Božič, coachinja, 16.50 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.50 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 18.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, 19.25 Videotrak, 20.00 Od Rusije do Irana - prečkanje divje meje, potopis, 20.55 Dediščina Evrope: Victor Hugo - državni sovražnik, francoska nadaljevanka, 21.50 Erdogan - izvoljeni sultan, francoska dokumentarna oddaja, 22.50 Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film, 23.20 1/2, kratki igrani film AGRFT, 23.50 Videotrak, 0.20 Info kanal TOREK, 17.03.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.45 Duhovni utrip, 15.00 TV-izložba, 15.15 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Ples v mesečini, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Libanon - država kot talka, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Pričevalci: Cilka in Marko Modrijan, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo TOREK, 17.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.45 Opus: Evropska prestolnica kulture Reka 2020, 11.15 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.30 Alpe-Donava-Jadran, 15.00 Avtomobilnost, 15.45 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja, 16.50 Joker, kviz, 17.50 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 18.55 Moja soba: Zadnja, Porabje, 12. marca 2020 OD 13. marca DO 19. Marca resničnostna oddaja, 19.25 Videotrak, 20.00 Temna stran razkošja, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja! 21.40 Nova Planica, dokumentarni film, 22.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 0.25 NaGlas!, 0.40 Zadnja beseda!, 1.25 Videotrak, 1.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, SREDA, 18.03.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.50 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 3. del, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem, 18.05 Zmedi gre v Zakajzato: Lizijini ključi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Lucia de B., nizozemski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Naravni parki Slovenije: Geopark Karavanke, 3. del, dokumentarna oddaja, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.40 Napovedujemo SREDA, 18.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 7.45 Videotrak, 8.30 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 9.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 10.10 Videotrak, 10.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 11.40 Dobro jutro, 13.55 Dober dan, 14.40 Ambienti, 15.05 Vikend paket, 16.25 Ugriznimo znanost: Kako na smučeh skočiti čim dlje, 16.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 17.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 18.15 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Planica 2020, oddaja o svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, 20.35 Oddajniki in (dobre) zveze, dokumentarni feljton, 21.15 Moje mnenje, 22.05 Deklina zgodba (II.), ameriška nadaljevanka, 23.10 Jeklene ptice nad Idrijo, dokumentarni film, 0.05 Videotrak, 0.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 1.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 2.25 Info kanal ČETRTEK, 19.03.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenci v Italiji, 15.10 Brez meja - Határtalan, 15.40 TV-izložba, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko, 18.00 Sovice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Dediščina Evrope, francoska nadaljevanka, 0.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo ČETRTEK, 19.03.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.25 Videotrak, 9.10 Naravni parki Slovenije, dokumentarna oddaja, 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 10.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski poleti, kvalifikacije, 12.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 13.35 Nova Planica, dokumentarni film, 14.25 Joker, kviz, 15.15 Prišla je sreča (I.), italijanska nadaljevanka, 16.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 16.45 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 17.45 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski poleti, kvalifikacije, 19.00 Firbcologi: O dvojčicah, risanju po nohtih in izvalitvi jajc, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Videotrak, 20.00 Planica 2020, oddaja o svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, 20.30 Nogomet - evropska liga: napoved kola, 20.55 Nogomet - evropska liga: osmina finala, povratna tekma, 22.50 Planica 2020, oddaja o svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci povratnih tekem osmine finala, 0.00 Ambienti, 0.30 Slovenska jazz scena, 1.20 Videotrak, 1.50 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski poleti, kvalifikacije, 3.10 Info kanal Srečanje z učitelji Pri Pavlovi hiši so mladi ustvarjali grafite Dobrodelno društvo Four Elements, ki se angažira na področju mladinske kulture, je pod vodstvom grafitarja in umetnika Backa priredilo čezmejno delavnico na Gimnaziji BORG v Bad Radkersburgu in v Mladinskem centru v Gornji Radgoni, ki se je zaključila na dvorišču Pavlove hiše v Potrni, kjer so mladi izdelane Lektorica Mojca Jesenovec, ki je v Sombotel napotena preko programa Slovenščina na tujih univerzah, se je 2. marca sestala z ravnateljicama in večino učiteljev obeh dvojezičnih osnovnih šol, z vzgojiteljicami iz vrtca na Gornjem Seniku in učiteljem slovenskega jezika na osnovni in srednji šoli v Monoštru, srečanja pa sta se udeležili tudi ravnateljici obeh monoštrskih šol, kjer se poučuje slovenščina. KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. www.radiomonoster.hu ideje grafitov pršili na barvne stene oziroma panoje. Predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša Susanne Weitlaner je pojasnila, da so dogodek pripravili v sodelovanju z Inštitutom za umetnost v javnem prostoru, in sicer kot zaključno prireditev razstave z naslovom Transborders: »V različnih krajih na meji med Slovenijo in Avstrijo se je 29. avgusta lani začel 72-urni festival. Umetniki so ob meji, od jugovzhodne Štajerske oziroma meje z Goričkim pa vse do meje pri Šentilju, štiri dni ustvarjali. Ob reki Muri in njenem pritoku Kučnica so razporedili stalne ter začasne instalacije in intervencije, sledili pa so tudi performansi. Oktobra smo potem v Pavlovi hiši odprli razstavo, na kateri je bilo poleg nekaj umetnin predstavljeno še dokumentarno gradivo razstave Transborders.« Sicer pa je Društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko-Pavlova hiša skupaj z Društvom avstrijsko slovenskega prijateljstva v Gradcu podprlo pobudo, da bi v enem od tamkajšnjih vrtcev jeseni zaživela tudi dvojezična, slovensko-nemška skupina, in sicer samo za otroke staršev, ki imajo stalno bivališče v štajerski prestolnici. Po popisu iz leta 2001 je na avstrijskem Štajerskem, vključno z Gradcem, slovenščino kot občevalni jezik navedlo okoli 2200 ljudi, vendar pri tem niso ločevali med pripadniki avtohtone slovenske manjšine in tistimi, ki so se priselili in govorijo slovensko. Tekst in fotografiji: Silva Eöry SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB