Leto II. Tedenska priloga ^Slovenca" z dne 11. aprila 1926, štev. 82. Stev. 15. Lepote naše slovensRe zemlje: Motiv s cerkniškega jezera. (Fot. J. Skerlep.) tl4 Gospa KoUontaj, ki je opravljala doslej posle sovjetskega poslanika na Norveškem, je bila te dni odpoklicana. Ona je doslej edina ženska, ki je zavzemala tako važno mesto. Nova žeška uradniška vlada." Kakor znano so po obolenju Švehle razbili socialisti dosedanjo ieško vlado, katero je zamenjala sedaj uradniška. Od leve na desno stoje: Slavik (kmetijstvo), Kallay (Slovaško), ftiha (železnice), Fatka (pošte). Engliš (finance), Cerny (predsedstvo in notranje). Hausmann (justiea). Svrovj- (vojna), .Schiefil (soc. skrb), Peroutka (trgovina). S proslave obletnice madjarske »osvoboditve« dne 15. marca 1.1. Madjarski državni upravitelj Horty s svojim spremstvom. Rabindranath Tagore. znameniti indijski pesnik, k: je smrtno rbolel. Z mednarodnega šahovskega turnirja na Semmeringu, ki je vzbudil tudi pri nas toliko pozornost. — V zadnji vrsti stoje od leve na desno: .Spielmann, Knoch, Treybal, Davidson, Reti, Vajda, Vates, Gilg, Tartakower, Wolf in Mollner; spredaj pa sedijo: Niemcovič, Aljehin, Griin-feld, Tarrasch, Michel. Tietz. Vidmar in Rubinstein. Zmagovalec je bil Dunajčan Spiel-mann, drugo nagrado je odnesel Aljehin, naš Vidmar pa žal le tretjo, da«i je premagal tudi Aljehina. 115, R.SkuMc, generalni ravnatelj >Triboveljske premogo-kapne družbe«. ¦ Pogled na del II. arhitektonske razstave, ki se vrši te dni v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Razstavila sta arhitekta R. Kregar in I. Spinčič ter njiju učenci in je vzbudila v umetniških kroorih mnogo pozornosti. Novi »Dom narodnega zdravja« na Sušaku, ki je bil nedavno otvorjen istočasno z lepo uspelo razstavo »Mati in otrok«. i''ran Šuklje, dvorni svetnik v p., bivši večletni dež. in drž. poslanec ter kranjski dež. gia-, var, ki je izdal te dni prvi zvezek-svojih spominov. Ker je bil pisatelj gotovo najmočnejša slovenska politična osebnost v zadnji četrtini preteklega stoletja, bodo vzbudili njegovi spomini nedvomno veliko pozornost. Slika je iz 1. 1888. Slike k ,^SIovenskemu biografskemii leksikonu''. Baudoiiiir de Courtenav. (* 1845) poljski jezikoslovec. Bulovec Anton, * 1869) naravoslovec. Bile Janez, (l.So9—19(«) pesnik. 116 Zoba 1 n ^ še Adrije- 117 -Kopališče Baska na otoku Krku, najbolj priljubljeno obniorsl-ro letovišče Slovencev, Slika nii desni: h !mjneRa dalmatinskega rastlinstva. ^ Dalmatinski Vintgar : Slap Krke pri Sibeniku. Pogled na Zader, nekdanje glavno mesto Dalmacije, ________ „ ki pa pripada sedaj z najbližjo okolico Italiji. Več kot gotovo pa je, da bomo morali la trn čimprej izdreti iz našega lelesa. Pogled »a Šibenik od juga. Slika iia desni: Portal katodralp v Trneini iz I. »Vila Velehita« šolska ladja sluSateljev naše pomorske akademije (slikana je v Benetkah in je videti v ozadju še (loževo palačo). . Pogled na Split, sedanje glavno mesto Dalmacije. Pogled na Dubrovnik, jugoslovanske Benetke. Slika na desni: Dalmatinke iz diibrovniške okolice v narodni noši. V ozadju otok Loknim. Manevriranje naše vojne mornarice s torpedom. Eskadra naše vojne mornarice v ilalnialinskili vmlali vozi v brazdi-c. !118 Tip nezdrave kmetiške bajte s hkvom in svinjakom, kjer kraljuje jetika Lesena kmetiška bajta z Dolenjska s tako nezdravimi premajhnimi okni, zaradi česar primanjkuje v notranjosti svetlobe in zraka ter se bohotno razvijajo bolezni. »Stranišče«, iz katerega raznasajo muhe odpadke v hiše, kar povzroča širjenje griže, tifusa in črevesne jetike. Vzorno obzidano stranišče pri Vidovičevi hiši v Lukovici, zgrajeno od ministrstva za narodno zdravje. Vzor slabega vodnjaka, ker je nezadostno pokrit in daje tako nezdravo okuženo vodo. Zanemarjeno gnojišče ob steni, kar povzroča vlago in razjeda zidov je. Gnojišče mora biti v be-tonirani jami. ločeno od poslopij. Pravilno napravljen vodnjak, postavljen s pomočjo ministrstva za narodno zdravje. Premalo zdravi« - prev«L botezni. Modema veda je spoznala in dokazala, da se more človek mnogih bolezni ubraniti, če živi in se ravna po določenih pravilih. Ta veda se imenuje higiena ali zdravje-slovje, to je nauk, ki nas uči ohraniti in utrditi naše zdravje. Raziskovalci so spoznali, da so vzroiki mnogih teh obranljivih bolezni taki, ki se dajo odpraviti. In če odpravimo te vzroke, vidimo, da se bolezen ne pojavi. Tako n. pr. so v drugih državah odpravili na ta način mnc^o bolezni in jih danes več niti ne poznajo. Na Danskem n. pr. umrje na 1000 ljudi 8 in pri nas 18. Dalje na zadnji strani. Križem Slov^enlie. 119 Slika na levi: S prvega pastirskega tečaja na Jesenicah: Udeleženci tečaja, ki se je vrSil 6. marca t. 1. 2 odborom in predavatelji v ospredju. Šolski otroci iz Frama pri Mariboru, ki so se dne 17. marca t. 1. slovesno posvetili presv. Srcu Jezusovemu. Na jugoslov.-italijanski meji med Raikekom in Uncem: Skupina naših lin. stražnikov ob državnem me^iku. Visoka starost. Dne 17. t. m. je umrl v Mali Ligojni pri Vrhniki 88 letni Janez F u r 1 a n. Dva dni kesneje je umrla njegova žena 82 letna Marija. ISolehala sta samo še«t dni. Zapustila sta deset sinov in hčera, ki so v«Hinoiiui poročeni, ter 4« vnukov in 1.") jjravnukov in pravnukic. Najboljši škofjeloški sekali pomaranž letošnjo veliko noč 120 Iz galerije naSih plsatelfev. Dr. Ivan Pregelj. Dr. Ivo Šorli. Premalo zdravja - prevei! bolezni. (Dalje.) Da se večina bolezni tako rada razvija, je v splošnem pripisovati trem činiteljem, od katerih je prvi; naše slabe stanovanjske razmere. Slabo stanovanje je gnezdo bolezni. Stanovanja so povečini povsod enako slaba, v mestih in na kmetih. Zaipiski nam kažejo, da umre največ takih ljudij, ki žive v najslal)ših socialnih razmerah, v nehigienskih stanovanjih. Kakšno mora biti naše stanovanje? Ono mora biti prosvorno, mora biti v njem dober zrak in dosti svetlobe, ne sme biti pretoplo in ne premrzlo. Kuhinja mora biti ločena od spalne sobe, družine z otroci morajo imeti več sob. Stanovanje mora biti snažno in čisto. Stanovanje mora dajati družini vse pogoje za prijetno bivanje, ker le v takem stanovanju se more razviti pravilno družinsko življenje. Samo v takem stanovanju morejo starši vzgojevati svoje otroke v telesno in moralno močne ljudi, vzbujati v njih čut za snažnost in se z uspehom boriti proti današnjim trem socialnim boleznim — alkoholu, jetiki in spolnim l>oleznim. Zahteve, katere danes poslavljamo iz higienskih in socialnih razlogov na naše stanovanje, so •¦^icer samoposebi razumljive, vendar jih del ljudi danes ne izpolnjuje, ker jih noče ali ne zna, drugi del pa, ker jih ne more. Velik del stanovanj je danes nezadosten in ravno oni sloji ljudstva, kateri bi zdravih stanovanj najbolj potrebovali, trpo na tem največ. Danes ni ne velikih ne malih stanovanj in če bi tila, jih ne dobe potrebni, ker ne morejo plačati visoke najemnine. Večina današnjih malih stanovanj po mestu in na kmetih pa ne odgovarja higienskim zahtevam. Zato ni čudno, če so današnja stanovanja ne ognjišča zdravja, marveč gnezdo bolezni. Prevladuje mnenje, da je jetika bolj razširjena po mestih nego na kmetih, češ, ker je na kmetih čist zrak. To pa ni resnica. Cist zrak je res na kmetih, toda le zunaj, na polju, v gozdu, ne pa v hiši, ki ima mala, zadelana okna, male prenapolnjene sobe in podobno. Tu se stiska po zimi vse okoli peči, okna se ne odpirajo, ampak se mnogokrat še z žaganjem ali krpami zadelavajo. Ni torej čudno, da je z ozirom na bolezni podeželsko prebivalstvo mnogokrat še na slabšem kot mestno. Vodovoda ni in ljudje mnogokrat pijejo vodo, po-m^ano z gnojnico, ker imajo slab vodnjak in se gnojnica pod zemljo steka vanj. Stranišča so po večini slaba, odprta, mnogokrat imajo še svinje prost pristop. Muh je vse polno in te silijo iz stranišča in gnojišča v kuhinjo, v sobo in zastrupljajo jedila. Ceste in pota so slaba, povsod za.staja voda in gnojnica. Vse to vpHva seveda na stanovanje in porprga razširjati bolezni. Drugi vsrok razširjanja bolezni je slabo ospodarsko stanje, revščina in pomanj-;anje. Kjer nič ni, tam še Bog pravico zgubi, pravi lovenski pregovor. Denarja ni, da bi si ljudje po-tavili hiš8 in popravili stanovanja, nabavili po-rebno pohištvo, perilo in obleko. Mnogokrat za-lostuje gospodarjev zaslužek komaj za najpotreb-lejšo hrano številni družini in za kaj drugega jim le preostane. Večkrat .pa se pridruži slabim gospo-larskim razmeram še slabo gospodarjenje lovzročeno po pitju alkoholnih pi-aC, po pijančevanju. Koliko družin je ž3 ipropastilo pijančevanje, koliko nesreče je že po-^ročilo, in koliko je še bode. Pijančevanje je vzrok lašim slabim gospodarskim razmeram, saj se polije na leto v Sloveniji za 4 milijarde dinarjev. V Mariboru se je ipopilo leta 1923. po uradni statistiki lad 1 milijon litrov vina, v Ptuju tudi toliko. In o zavživanje alkoholnih pijač narašča od leta do eta. Kakšna bo naša bodočnost, se s strahom vpra-ujejo ljudje, ki se nad tem zločinom na lastnem larodu zamislijo. Tretji činitelj našega današnjega slabega nravstvenega stanja je — ne sramujmo se tega >ri2nati — naša nizka kultura in še nižja ; d r a v s t v e n a ku 11 u r a , ki je j)osledica prve. red jedjo. Nepoučen bi si mislil, da je to nekaj aretiranega in bo rekel, čemu je tega treba, saj 36 tudi brez umivanja rok lahko doseže visoko starost. Ko bo pa enkrat poučen v nevarnosti, v Icateri se nahaja, če sede k jedi z umazanimi rokami, ne bo več tako govoril! Pomanjkanje zdravstvene kulture je prav za prav pomanjkanje smisla za higienske potrebe, smisla za snago. Ni smisla n. pr. za čistočo telesa ali okolice, za pravočasno zdravljenje in pravilno življenje in podobno. In kjer ni smisla za kaj dobrega, tam se pojavi slabo. Kjer ni smisla za zdravje, tam nastane bolezen, p Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.