oglašajte v najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPR
7
SQUALIT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commerical Printing of All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 16, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 177
ffcb
MISMAS
ђу, smo včeraj poročali, je _ ^niinil po dolgi in mučni bolez-E »p® ^ismas, stanujoč na 1119 Bil •	je bil iz Ambrusa.
Je član društva France Pre-St. 17 8.D.Z. in podr. št. 5 »loške zveze.
zapušča soprogo Vera, ^ Hrovat, doma iz Ambru-sina Williama, ter iz prvega tj	Edward in dve hče-
Mrs. Alice Pire, brata ^ Mansfield, O., in v sta-V s X sestro. Pogreb se vrši °"oto zjutraj ob 9. uri iz Gr-
din,
pogrebnega zavoda,
jjj^^ E. 62 St., v cerkev sv. Vida na pokopališče Calvary.
^Wuinica
b zjutraj ob 8.15 uri se zadušnica v cerkvi Ma-^ ^'lebovzete na Holmes Ave.
prve obletnice smrti ^3,tič. Sorodniki in prija-se opravila
#
hn , ^^"^Gljo zjutraj ob 8. uri se
''da y
siJirti
oj.^'^^.^^'telji so vabljeni, da še ^•^ila udeleže.
zadušnica v cerkvi sv. ^ spomin prve obletnice 1ђ ^ .^°seph Dolinar. Sorodniki
kot
^HONiSTi
York je prispela 26 let-^јђа	filmska igralka
02ђ^у .^^^^'I'igida. Amerikanci jo Itjji 'Za Marilyn Monroe v '■ ^lijanka Gina se te oz-1уђ Л ""^ani in pravi, da je Marije o- pač to kar je, ona pa Lollobrigida.
V M
ot^o -5^ Yorku bo prisostvovala ђ^ЈЈ,	predstavi svojega
kaj	filma. Gina je bila,
^ Ameriki razumljivo, ^ја ^ilnianja in fotografirale 1?^ ^ je pri tem omenilo, da dr. Mirko Škofic. ^eđi ^ ^ zadnji vojni študiral v Rimu, je Slovenec, na
verzi
pa se je seznanil z Gino.
<вл
^LEćE kot
IS-ig. ^ТО, 14. septembra — ptva ^ ^з^гИуп Bell, ki je kot jezero Ontario, гђ ^ je v smeri Youngs-York—Ontario, je
Kakor se voli v Maine, tako se voli po celi Ameriki!
WASHINGTON, 15. septembra—Demokratska zmaga, ko je država Maine dobila po dvajsetih letih zopet demokratskega governerja, daje povod, da se politično napoveduje kot pravi sicer politični pregovor: Kakor se glasuje v Maine, tako se glasuje po celi Ameriki. V resnici so pohiteli tako voditelji demokratov kakor republikancev, da bi volilne rezultate, seveda vsak po svoje, tolmačili. Oglasil se je Adlai Stevenson in tudi Mitchell, pa tudi za republikance predsednik izvršilnega odbora eonard Hali.
Novo izvoljeni governer Ed-'
mund Muskie je demokratski governer države Maine po dvajsetih letih. Adlai Stevenson mu je čestital in ga je označil kot napovedovalca kakšni bodo izidi volitev novembra leta 1954.
Predsednik izvršilnega odbora demokratske stranke Mitchell je tudi mnenja, da ni težko napovedovati izida letošnjih volitev.
Mitchell sam je prepričan, da bo šlo v spodnjo zbornico 40 demokratskih poslancev več, kot pa jih je bilo do sedaj.
Predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Leonard Hall je hotel zmanjšati politični vtis, ki so ga napravile volitve za governerja v državi Maine in to po celi Ameriki. Hali je pokazal s prstom na senatorico Smith,
ki je pri primarnih volitvah zopet prodrla, je republikanka, kakor PO republikanci tudi trije kandi-datje za poslansko zbornico, ki so v primarnih volitvah zmagali.
Leonard Hall je operiral tudi s krajevno politiko. Krajevna politika ima sicer svojo posebno vlogo ko gre za razne občinske in samoupravne volitve. Tu pa je šlo za governerja, poglavarja država Maine!
Republikanec Hali se ni spustil v nadaljnje značilne politične pojave teh volitev. Senatorica Smith je leta 1948 dobila 71 odstotkov oddanih glasov, pri sedanjih primarnih volitvah pa le še 60 odstotkov glasov. Trije republikanski kandidatje za poslance so dobili pri volitvah leta 3952 12 odstotkov več glasov,
kot pri sedanjih primarnih volitvah. Takrat so se skrili za ime Eisenhower in sedanji padec glasov republikancev v Maine kaže,
da zgolj ime Eisenhower tudi iri letošnjih volitvah ne bo ta-io vleklo, kot je vleklo v letu 1952.
Farmarji zoper Eisenhowerja
Ameriške države, ki so znane
splošne pozornosti. Tudi občina jo je povabila na
Рћ
to priliko so bile tudi šole v Torontu pouka
J,
^br^} ' Marilyn Bell je sred-150,000 ljudi, več ka-kop I Pred mestno hišo se je ^ 1951, ko je Kanado in obiskala takratna bri-'^егшч- P^estolonaslednica prin-
C^YERLY
^to:
O., 15. septem-tovarni za produkcijo
stavki
posla 18,000 delav-je rt je prišlo radi tega, po. ђ ^^žba Goodyear Atomic
lf„ t^oslaia „4. ^ . ^6 d 1 ^o^^rno svoje stro
delavstvo domače je domačih '	dovolj in ne dopu-
r^^iiiii	tuje podjetje s
®*avci delalo v domači
kot ameriški Srednji zapad, in teh držav je 12 po številu, pomenijo mnogo v ameriškem kmetijstvu. Te države so: Illinois, Indiana, Michigan, Ohio, Iowa, Kan-gas, Minnesota, Missouri, Nebraska, Wisconsin, Severna in Južna Dakota. Pri teh farmarjih je bilo izvršeno povpraševanje kakšno stališče zavzemajo do sedanje kmetijske politike republikanske administracije; Bele hiše, oziroma Eisenhowerja. Pripomnimo naj, da so ti glasovi pri ameriških volitvah zelo važni. Bivši predsednik Harry Truman je leta 1948 dobil večino teh glasov in proti vsakemu pričakovanju zmagal. Ti farmarji so se sedaj po večini, skoraj po polovici izrazili zoper Eisenhowerja in njegovo agrarno politiko in le tretjina jo zagovarja.
Volilna borba naj bo dostojna
Za mesta poslancev in senatorjev v ameriškem kongresu še poteguje pri letošnjih volitvah 1,047 kandidatov. Med vodstvom demokratske in republikanske Ftranke je prišlo do sporazuma, da bo volilna borba dostojna. Osebne razmere naj se ne mešajo v borbo; sploh naj gre za stvarnost. Plemenska pripadnost, versko prepričanje ali narodnost naj ne igrajo nobene vloge. Ali si bo to zapomnil tudi ohijski republikanski kandidat za mesto governerja gospod Rhodes? Sam jc najavil, da sredstev ne bo izbiral. Lauscheta in njegovo družino je že oklevetal.
tudi v ohio gremo z rojstvi v rekorde
Ko se pečamo z gibanjem prebivalstva po raznih krajih zemeljske oble, nas mora zanimati tudi vprašanje, kako pa je z naraščanjem prebivalstva v naši lastni državi Ohio.
Statistični urgd v Colum-busu je seštel rojstva v ohij-skih družinah in to za prvih sedem mesecev leta 1954. Teh rojstev je bilo 120,758. Na tej podlagi lahko računamo, da bo novih ohijskih rojstev do konca letošnjega leta 230,000. Lani jih je bilo 210,727 in smo govorili o rekordu. Rekorde z rojstvi tudi sicer tolčemo zapovrstjo
zadnja tri leta.
- *
Oglasila se je tudi indijska vlada, ki je svetu povedala, da je bilo leta 1951 362,790,-000 Indijcev, koncem letošnjega junija pa že 376,750,-000. Indija računa, da se njeno prebivalstvo pomno-žuje približno za pet milijonov na leto.
Unije in banke
WASHINGTON, 15. septembra—Delničarji dveh bank Hamilton National Bank ter National Bank of Washington so sklenili, da se obe banki združite. Premoženje nove banke bo tako znaša-o $231,000,000. Slučaj omenjamo radi tega, ker sta pri teh bankah in sploh v tej bančni akciji udeležna brata Lewis. John Lewis je vodja ameriških rudarjev in je njeigova unija dala svoje denarne zneske, ki jih prejema kot članarino in prispevke od rudarjev v banko. Še to; nova Danka, ki bo poslovala pod imenom, National Bank of Washington, bo v prestolici druga najpomembnejša banka.
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši važna seja društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v običajnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Za rešiti je več važnih stvari, zato se vabi vse članstvo, da se udeleži.
KAM VSE DOVEDEJO DROGE-MAMILA!
Pravimo, da pride po sedmih letih vse na dan. To pot gre za dvakrat sedem, 14 let!
Jack Ray, star 34 let odsedeva kazen doživljenske ječe. Obsojen je bil radi umora. V svojem življenju se je pečal s prepovedanimi igrami, posredoval pa je tudi pri prodaji drog, mamil. Sedaj v ječi je priznal, da je pred 14 leti umoril 17 letno Rachel Taylor, umor pa je bil v zvezi z mamili.
Rachel Taylor je posečala dr-avno univerzo v Pennsylvaniji. V ta zavod se je znal priklatiti tudi Jack Ray in se je ponašal kot da gre za študenta. Predstavljal se je tudi kot prodajalec moških jopic; v resnici pa je začel s širjenjem mamil med študenti. Ob eni priliki je dobil zvezo z neko tudi 17 letno mladenko Candy, ki je bila nagnjena k uživanju mamil. Med njima je prišlo do intimnih odnošajev. Po treh mesecih sta Ray in Candy prišla do spora, kar je Candy dovedlo
do tega, da je poslala Taylorjevi pismo, v katerem je priznala svoje odnošaje do Raya, obenem pa izdala vse potankosti, ki se tičejo razpečavanja mamil. Ray je za to pismo zvedel in ga je hotel na vsak način izvabiti od Taylorje-ve. To je delal po naročilu tistih svojih pomagačev in financerjev, ki so bili enako zapleteni v nedovoljeno trgovino z mamili.
Ray je povabil leta 1940 Tay lorjevo v svoj avtomobil, ji je ponudil $500, če mu izroči ome njeno pismo. Ker ni šlo ne zlepa ne s podkupovanjem, je Ray na Taylor jevo naperil revolver. Tay lorjeva je pobegnila iz avtomobila, Ray za njo, jo dohitel, s pišto lo pobil na tla in jo obdelaval po glavi tako dolgo, dokler ni bila pobita. Nato ji je strgal obleko v njej pa našel zaželjeno pismo Slučaj Taylorjeve je bil do se daj nepojasnjen. Bil pa je leta 1940 velika družabna senzacija ameriškega severovzhoda.
TAJNIK DULLES JE POROČAL AMERIKANCEM; POLITIČNI ZASTOPNIK USA V BEOGRADU
SOVJETI PROTESTIRAJO
ZOPER SKLEPE V MANILI
WASHINGTON, 15. septembra—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je danes govoril ameriškemu narodu. Njegova izvajanja so prenašale vse radijske in televizijske postaje Amerike. Dulles v svojih izvajanjih ni poročal ničesar važnega, o čemur ne bi mi že poročali.
Važne so pa zunanjepolitične okoliščine, ki kažejo na to,
da se svetovna zunanja politika bije za Nemčijo in gre boj, kdo bo dobil Zapadno Nemčijo na svojo stran.
Državni tajnik John Foster*""-—-
Zadnje vesti
Zopet mrzlo in oblačno vreme za danes. Najvišja temperatura dneva bo 74 stopinj, najnižja 58 stopinj.
Zbor Jadran ima izlet
V nedeljo bodo šli Jadrančani s svojimi prijatelji v prosto naravo na poznane Česnikove farme, ki se nahajajo na Rt. 84, baš nasproti farme lovcev St. Clair Rifle and Hunting Club v Paines-ville-u. Tam se bodo imeli prav fletno. Družba bo prijazna, petja med pevci gotovo ne bo manjka o, za nekaj okrepčil se bo preskrbelo, za prigrizek pa naj vsak sam preskrbi in seboj prinese, meli bodo tudi godbo. Pevci in 5evke se priporočajo svojim prijateljem, ki so radi v veseli druž 3i, da se jim v nedeljo pridružijo na izletu, kjer bo za vse pristne zabave v obilici.
V bolnišnici
Resno bolna se nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba št. 321, Mrs. Mary Dejak, p. d. Lavšeto-va Micka, stanujoča na Thames Ave. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila na svoj dom! 15-lbtnica zakona
Danes obhajata poznana Mr. in Mrs. Stanley in Mamie Marin 15. obletnico njunega skupnega zakonskega življenja. Slavljenca obratujeta znano gostilno Park-view-Marin Tavern, ki se nahaja ni vogalu E. 79 St. in St. Clair Ave. Sorodniki in številni prijatelji Jima tem potom izrekajo svoje iskrene čestitke, želeč jima vso srečo in zadovoljstva zakonskega življenja še na mnoga leta.
Pozdravi
Poznana Mrs. Frances Plevnik iz Kildeer Ave. pošilja z obiska v stari domovini najlepše pozdrave vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Piše, da je bivanje tam zelo prijetno.
Dulles je imel važna posvetovanja s francoskim poslanikom v Ameriki Henriem Bonnetom. Po-, slanik Bonnet je danes zapustil Washington in odletel v Pariz, da tam poroča o ameriški politiki do Evrope predsedniku francoske vlade Pierru Mendes Franceu. Bonnet je le to povdaril, da je šlo pri razgovorih z Dullesom pač za presojanje položaja, ki je nastal, ko je francoski parlament odklonil francosko soudeležbo pri skupni zapadnoevropski obrambi in to v družbi z Nemci. IJobert Murphy v Beogradu
Podtajnik ameriškega državnega tajništva Robert Murphy pe nahaja istočasno, ko obiskuje britanski zunanji minister Anthony Eden evropske prestolice, tudi v teh prestolicah. Najprvo se je nahajal v Bonnu v Zapadni Nemčiji, kjer je imel dolge razgovore s kanclerjem zapadno-nemške vlade Konradom Ade-nauerjem. O teh razgovorih jp dejal samo to, da so bili uspehi zadovoljivi, da pa so bili razgovori strogo tajnega značaja. Več da, torej ne more povedati. Ko je bil povprašan ali gre za diplomatsko tekmo med Ameriko in Veliko Britanijo, ko se nahajata zastopnika zunanje politike obeh držav, skoraj istočasno v Evropi je odvrnil, da sovpadanje časa pomeni le slučajnost.
Robert Murphy je trenotno v Beogradu, Anthony Eden pa v Parizu.
Diplomatski krogi so v zvezi s prihodom Murphya iznesli staro napoved, da naj bi tudi Jugosla-\!Ја pristopila k Severno atlantski zvezi. Jugoslavija je članica Balkanske zveze, katero tvorijo države Jugoslavija, Grčija in Turčija. Grčija in Turčija sta že članici Severno atlantske zveze. Zakaj ne bi k tej zvezi pristopila tudi Jugoslavija ki je materialno in vojaško navezana na Zapad, a glavno kar je pj'votno nemška zamisel, pa je tole:
N emško-f r ancosko sporazumevanje ne gre naprej. Francija je odklonila sodelovanje z Nemci pri skupni zapadnoevropski obrambi. Nemški kancler-Konrad Adenauer je te težave predvidel in je vrgel v svet propagandni predlog, naj se mesto Francije in Italije računa z Jugoslavijo pri tej skupni zapadnoevropski obrambi, ker je računati tudi z jugoslovansko oboroženo silo. To je bil predlog, ki ni najnovejšega datuma, verjetno pa bo ameriški podtajnik Robert Murphy te dni o tem razpravljal tudi s Titom v Beogradu.
Minister Eden v Parizu
Britanski zunanji minister Anthony Eden se je iz Rima napotil v Pariz, kamor je danes dospel in imel prve konference s predsednikom francoske vlade Pierrom Mendes Francem. Anthony Eden je naglasil, da je, kakor v
Bonnu v Nemčiji, tako v Rimu dosegel popolno soglasje do svojega načrta do Nemčije in skupne zapadnoevropske obrambe. Francoz Mendes France pa uganja francosko nacionalistično politiko in postaja do Nemčije vedno bolj trd in nedostopen. V katerikoli obliki bi Nemčija pristopila k zapadnemu bloku, naj bo njen vpliv vojaško in politično omejen. Kako pa so razpoloženi Angleži do Nemcev?
Ministru Eden je znano, da so Angleži različno orientirani do Nemcev sploh. Levičarsko krilo delavske stranke, ki ga vodi Be-van, je zoper vsako nemško obo-ložitev. Konservativci nekake sredine stranke so za oborožitev Nemčije. So pa tudi v konservativni stranki elementi, ki so zoper Nemce in smatrajo Nemce za bolj nevarne kot pa Ruse. Velika Britanija ima, kakor Francija, tragične skušnje iz zadnjih svetovnih vojn, kaj pomeni oborožena Nemčija. Posebno v zadnji vojni je bila Velika Britanija po istih Nemcih skoraj leto dni podnevi in ponoči bombardirana. Kdo garantira, da se ta slučaj zopet ne ponovi in to v tretjič?
Zdi se pa, da je večina britanskega javnega mnenja za znani britanski kompromis. Ponižane Nemčije ni mogoče potiskati ob ptran v nedogled, tako pravijo ti krogi. Njih glasnik pa je ravno gospod Anthony Eden.
Zakaj protestirajo Rusi
Sovjetska zveza je vložila v obliki spomenice protest zo^er zadnje sklepe v mestu Manila na Filipinih, ko je šlo za skupni nastop antikomunističnega bloka v južnovzhodni Aziji. Moskva pravi, da gre za ameriško maslo, za ameriški imperializem, ki da ogroža varnost, tako v Evropi kakor v Aziji. Ta sporazum ima v programu celo vmešavanje v pokrajine Indokine, kot so Vietnam, Laos in Cambodia, kar vse očitno krši sporazum, ki je bil sklenjen v ženevi. Sicer pa k temu sporazumu niso pristopile azijske države Indija Nehruja, Burma, Indonezija in Ceylon, kar potrjuje, da ne gre za kake interese domače južnovzhodne Azije, marveč le za novi ameriški koloni jalni imperializem. Kakor je Severno atlantska zveza v Evropi naperjena le zoper sovjetski blok, tako je nova zveza sklenjena v Manili naperjena le zoper Kitajsko in splošno azijsko varnost, tako trdijo Rusi.
42. obletnica poroke
Danes obhajata splošno poznana Mr. in Mrs. Frank in Frances Gorjanc iz 19314 Arrowhead Ave. 42. obletnico svojega zakon skega življenja. Oba sta zelo aktivna pri Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Mrs. Gorjanc pa je poznana tudi kot izvrstna kuharica. Njuni mnogoštevilni prijatelji jima če
Volilno gibanje je v polnem razmahu. V Golumbusu je nastopil podpredsednik Richard Nixon, ki je v skrbeh, da če dobijo demokratje večino v kongresu, bo šel Eisenhowerjev program po vodi. Nixon bo obdelal osem držav ameriškega severo-zapada.
Predsednik spodnje zbornice Martin je odšel na agitacijsko potovanje in bo na terenu ves čas do volitev.
V	Cincinnati, O., je nastopil Adlai Stevenson, ki je označil republikansko stranko za gnezdo pepira in prepirljivcev.
V	zunanje političnem pogledu bo senator Knowland zastopal v volilnem'boju idejo, da če je že potrebna vojna, naj jo sprejmejo sedaj, ker bodo sict r v bodoče komunisti obvladali svet.
Clevelandsko organizirano delavstvo bo dne 8. oktobra sklepalo o tem kdo bo delavski politični kandidati.
Britanska delavska delegacija, ki se je nahajala v Sovjetski zve-, zi in na Kitajskem, se je vrnila nazaj v Anglijo. Član te delegacije Bevan, je ob prihodu takoj zatrdil, da je bila pred očmi tej delegaciji Velika Britanija in njeni interesi.
V Parizu imajo poleg političnih tudi družabno senzacijo. James Goldsmith, hotelir iz Londona, je, kakor je znano, poročil 18-letno hčerko iz bogate družine industrijca Patino iz Bolivije. Ta je pet mesecev po poroki, na 14. maja letos porodila otroka. Porod se je izvršil cezarejskim potom in mlada žena je na porodu umrla, otrok pa je ostal pri življenju. Otrok je ostal v oskrbi stare matere v tukajšnjem hotelu, in zanj se je brigala posebna strežnica. Ta otrok je sedaj z strežnico vred in vso opremo ne-znanokam izginil. Oče Goldsmith pravi, da ga je nekdo ugrabil. Otrok je vrhu tega še bolan. Oblasti so mnenja, da v ozadju te ugrabitve tiči družina Patina, s katero ni bil Goldsmith v posebno dobrih odnošajih.
. .Na Daljnem vzhodu so se včeraj in danes nadaljevali napadi med komunistično Kitajsko in Čiang-Kajšekom. Mnogo je to, da so komunisti začeli s topovskim ognjem obdelovati dva nova otoka severno od Formoze, ki sta še pod upravo Ciang-Kaj-šeka. Spor med Kitajci se torej širi.
Cleveland kot industrijsko mesto vabi tujce, predvsem one iz Evrope. Trenotno se v mestu nar hajajo delegatje iz 10 evropskih držav. Ti industrijci se posebno interesirajo za najnovejšo opre-
stitajo ter želijo še na mnoga mo hiš. Torej na splošno za poleta!	hištvo vsake vrste.
stran 2
enakopravnost
U
ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—r(Za eno leto)________________
For Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za ^ri mesece)
..$10.00 . 6.00 . 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države).
For One Year—(Za eno leto)______________
For Six Months—(Za šest mesecev) ___
For Three Months—(Za tri mesece)____
-$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
KO REŠUJEJO EVROPO...
(2)
Skupna zapadnoevropska obramba je propadla. Snuje se nekaj novega. Amerika že pošilja v Evropo posebne odposlance, ki naj se posvetujejo v zapadnoevropskih pre-slolicah. Za enkrat samo o vprašanju v kaki meri naj se Zapadni Nemčiji dovoli ponovna oborožitev. Razumljivo, da bo v zvezi s tem vprašanjem govora tudi o tem kakšno politično vlogo je pripisati tej Zapadni Nemčiji potem, ko se ji bo dala samostojnost. Vprašanje ni tako enostavno.
Ali Zapadna Nemčija postane samostojna, ali pa ostane omejena v svojem državnem življenju, ima nad seboj neko nadzorstvo, ima zvezane roke, ko gre na primer za njene zunanjepolitične pogodbe. Zapadni Nemci zahtevajo za sebe popolno .samostojnost brez vsakih omejitev. Končno bi na to njeno zahtevo pristali Amerikanci, morda celo Angleži; nikakor pa ne—Francozi.
Ko je šlo za skupno zapadnoevropsko obrambo, je šlo za skupno vojaško komando, je šlo pa tudi za prvi poskus, da se zapadna Evropa združi recimo po vzgledu Združenih držav Severne Amerike v eno federativno državo. Sicer pa ideja o evropski federaciji po vzgledu ameriške federacije, ne nekaj novega. Močno so jo povdarili takoj po prvi svetovni vojni.
Ameriška slabost ko vodi svojo zunanjo politiko, je ta, da gleda na drugi svet s svojimi tipično ameriškimi očmi. Zakaj bi ne prišlo do federalne Evrope, če pa je lahko prišlo do ameriške federacije!
Mi se vprašamo naj prvo o tem, kateri jezik pa naj bi bil v tej evropski federaciji uradni jezik. Amerikanci namreč pozabljajo na svojo lastno zgodovino. Ta zgodovina pa pravi:
Prvi naseljenci, ki so prišli v sedanjo Ameriko, so bili Anglosaksonci, torej angleško govoreče ljudstvo. Tudi bodoči naseljenci, ki so prišli sem kot verski preganjanci v starem kraju, so bili po ogrbmni večini anglosaksonskega porekla. Ta večina je v razvoju Amerike tudi ostala, čeprav so se v Ameriko naseljevala tudi druga ljudstva. Ker so Anglosaksonci vedeli, da so itak v premoči; ker so bili radi skušenj z Anglijo sami prežeti z idejo svobode, novim naseljencem, ne—Anglosaksoncem te svobode niso kratili, ker so vedeli, da jih bodo itak použili v svoji večini. Življenska skušnja namreč kaže, da tam, kjer se svoboda krati, se obuja pri ponižanih in zapostavljenih notranji narodni odpor. Ta nauk uči vsa zgodovina politične Evrope, kjer so večinski narodi nekam kar po naravi tlačitelji manjšinskih. Odtod odpori manjšinskih narodov, odtod nemiri, odtod nestanovitnost v življenju posameznih držav in Eivrope 'same.
Kar so si Anglosaksonci sami sebi prerokovali, to se je tudi zgodilo. Velika prednost je bil jezik. Angleščina je bila državni in družbeni jezik. Ta je ostala še danes in to še v večjem povdarku, kot kdajkoli popreje. Le država New Mexico ima poleg angleščine priznano tudi španščino za uradni jezik.
Pa ali je ta Amerika tako lahko prišla v današnjo obliko ameriške federacije? Bližamo se stoletnici, ko je tudi ameriška republika morala prestati težko krvavo pre-skušnjo ali bo kot federacija ostala, ali ne. Usoda ji je bila mila. Dala ji je predsednika Abrahama Lincolna, ki je znal rešiti federacijo. Pa če bi bil takrat na predsedniškem mestu kak slabič, kot je bil slabič na prestolu v An-gliji, angleški, kralj, ki je ravno povzročil gibanje za odcepitev od Velike Britanije! Šele po končani državljanski vojni je bila federativna republika ustaljena, Unija pa ohranjena. In šele potem je ta ameriška republika iskala svoje lastno življenje, svoj lastni JAZ in ga tudi izoblikovala. Potrebna pa so bila kot vidimo, desetletja in desetletja! Če naj se vtikamo v zapadno Evropo, glejmo nanjo samo z evropskimi očmi!	L. Č.
PREDPISI O NOVIH CENAH ŽITA IN MOKE
PRODAJNE CENE ZA ŽITO IN MOKO
V skladu z novo odkupno ceno so predpisane tudi najvišje prodajne cene za žito, moko, pšenični zdrob in otrobe. Pri tem je treba poudariti, da so nove prodajne cene določene fran-ko nakladalna postaja, medtem ko so doslej v republiškem merilu veljale enotne prodajne cene franko razkladalna postaja. Ker se bo torej računala dejanska tovornina, bodo cene v posameznih prevoznih relacijah različne.
Za pšenico je predpisana prodajna cena 26.60 din za kg franko vagon nakladalna postaja prodajalca; tej ceni bo treba prišteti še tovornino (doslej je znašala cena s tovornino in maržo za vse postaje v Sloveniji 27.75 din). Cena uvožene pšenice je določena na 26 din s pribitkom voznine po pariteti Novi Sad, se pravi, da se k ceni za pšenico, naloženo na primer na Reki, pribije tovornina, kakor da bi se blago pripeljalo iz Novega Sada. To računanje voznine je predpisano zaradi tega, da ne pride do večjih irazlik med ceno domače in uvožene pšenice v posameznih relacijah. Z isto odločbo so predpisane še naslednje cene franko nakladalna postaja prodajalca: rž 23.60 din, ječmen in oves 19 din, pšenična moka tipa 1000, doslej enotna krušna moka (80% menjave) 35.50 din, pšenična moka tipa 1200 (doslej štev. 5) 32 din, ržena moka tipa 1250 32 din, koruza v zrnu s 14 % vlage 19 din in otrobi 11 din.
Da se dosežejo čim stabilnejše prodajne cene, oblikujejo pooblaščena podjetja oz. pooblaščeni mlini povprečno prodajno ceno v sorazmerju z nakupi neposredno od proizvajalcev z nakupi od pooblaščenih podjetij in pooblaščenih mlinov in z nakupi uvožene pšenice. Prodajne cene za moko in prodajne cene za kruh v prodaji na drobno pa se oblikujejo na podlagi prodajnih cen na debelo, pri čemer okrajni oziroma mestni ljudski odbor določa najvišje stroške trgovine na drobno in najvišje stroške pe-
čenja kruha za pekarne. Detaj-listične trgovine in pekarne pa ne smejo prodajati moke drugim podjetjem, temveč samo neposrednim potrošnikom.
Z odločbo so določeni tudi posebni predpisi glede obračunavanja dobička pooblaščenih podjetij za promet z žitom. Dobiček teh podjetij, ki ostane po odbitku materialnih stroškov, amortizacije, stalnih prispevkov za družbeno skupnost, obresti za obratna sredstva, sredstva za investicijski sklad in za rezervni sklad, se ne obdavči z davkom na dobiček temveč razdeli tako, da pripade okraju (mestu), v katerem ima podjetje sedež, 20%, medtem ko gre ostanek 80% za investicijski sklad, kamor se prinesejo tudi doslej nastale pozitivne razlike in razlike med predvidenimi povprečnimi in dejanskimi preciznimi stroški.
NOVI PREDPISI O MLETJU
Po novi odločbi o mletju pšenice in rži so določeni naslednji tipi pšenične moke: pšenična moka tipa 40 (prej O g), v kateri sme biti največ 0.43% pepela; pšenična moka tipa 600 (št. 2) z največ 0.65% pepela; pšenična moka tipa 1000 (doslej moka enotne 80% menjave) z največ 1.05% pepela; pšenična moka tipa 1200 (št. 5) z največ 1.25% pepela; pšenični zdrob tipa 400 z največ 0.45% pepela (t. j. pepela, ki ostane po poskusnem zgorevanju). Količina pepela v pšenični moki se izrazi v odstotku na suho sno)f
Industrijski mlini morajo iz 100 kg pšenice, teže 76 kg z 2% tujih zrn in primesi dobiti z mletjem 80 kg moke in 17 kg otrobov. Če meljejo vse tri tipe (400, 600 in 1200), morajo iz 100 kg pšenice namleti in dati v promet najmanj 50 kg pšenične moke tipa 1200, ostalo moko pa meljejo glede na stanje obratov in na tržne zahteve. V pšenični moki vseh treh tipov sme biti tudi 5% ržene moke. Omeniti je še, da je po novi odločbi meljava za merico prosta.	S.
I Po Ljudski pravici-Borbi)
DVA TISOČ LET STARE LIBANONSKE CEDRE
V začetku vročega poletja je promet v bejrutskih hotelih zelo živahen. V glavnem mestu Libanona se zbira gospoda prednjega Orienta. Ob evropsko oblečenih Sirijcih z njihovimi ženami, ki so tudi odložile pajčo-lane, vidiš slikovite noše petrolej skih mogotcev iz Saudove Arabije in jemenitskih šejkov, /idiš Egipčane, ki so po revoluciji zapustili domovino, vidiš Francoze, Turke, Grke in Perzij-ce, včasih pa tudi kakega Afgan-за in Pakistanca. Vsi prinašajo denar v deželo in pridejo tu na svoj račun, kajti nobena druga orientalska dežela ne nudi tujcu toliko hotelov z modernimi hladilnimi napravami, kopališči, zasneženimi gorami, športnimi igrišči, starodavnimi svetišči in slovečimi cedrami kakor Libanon.
3000 LET STARA DREVESA
Libanonci so zelo ponosni na svoje cedre, vendar pa pravijo nekam žalostno nasmejani: "Če bi imel Libanon samo polovico toliko resničnih ceder, kakor ima naslikanih na državni zastavi, pisemskih znamkah, kovancih ,policijskih čeladah in vojaških uniformah, bi bili njegovi orebivalci zelo srečni." človek bi mislil, da ta drevesa izumirajo. V gorah rastoče cedre pa so mogočne in če ležiš v senci njihovih daleč segajočih vej, neho? te pomisliš, da stoje ta drevesa tu že blizu dva tisoč let.
Libanonske gore so lepe tudi brez ceder. Sem je prodrlo samo toliko civilizacije, kolikor je človek potrebuje za prijetne počitnice. Lahko si Evropejec ali Azi-
jec, v Bejrutu lahko ostaneš dva dni, dva tedna ali dva meseca, pa se ti bo zdelo mesto zmeraj privlačno. Podnebje je nezdravo in utrudljivo, zrak topel in vlažen. In vendar je mesto izredno živahno, celo v opoldanskih urah, ko sicer v Orientu vse počiva.
PROMET, OPIJ IN TRGOVINA Z DEKLETI
Po ozkih stranskih ulicah neprestano pojejo zvonci temnoze-lenih tramvajev, na katerih vise ljudje ko čebele na roju. Nene-homa je slišati hupanje divje drvečih avtomobilov, da tujec začudeno maje z glavo, ker ne more razumeti, da brezobzirni šoferji še niso do smrti povozili vsakega desetega prebivalca Bejruta. Morska obala blizu mesta je od sončnega vzhoda do zahoda posejana s kopalci, trgovine so odprte pozno v noč, živilski trg pa je eno samo mrgoleče mravljišče. Tudi noč se je v tem mestu spremenila v dan. Iz pristanišča osvetljujejo mesto močni žarometi, razlegajo se signali prihajajočih in odhajajočih ladij, iz neštetih evropskih in arabskih kavarn, čajarn in točilnic se razlegajo vesele poskoč-nice. Sredi mesta pa žare' velikanske svetlobne reklame kinematografov.
Tujec se počuti v Bejrutu dobro, vendar pa dolgo ostane tujec. Mnogo vprašanja ostanejo odprta. Ali je Bejrut res mesto, kamor se zgrinjajo množice ljudi prek vsega vzhodnega sredozemskega področja? Ali je Bejrut raj trgovcev s hašišem in opijem? Ali se stikajo tu niti tr-
govcev z dekleti iz vsega prednjega Orienta?
Nedvomno je marsikaj pretirano, gotovo pa je Bejrut senčna stran kozmopolitičnega pristaniškega mesta. Liberalizem je element te dežele. Ne le v gospodarstvu, marveč tudi na vseh drugih področjih daje država državljanom popolno svobodo. Libanon ne pozna obvezne vojaške službe, kar je bridko čutil v vojni proti Izraelu. Tudi šolski pouk ni obvezen. In vendar ima ta dežela samo 10% nepismenih, najmanj med vsemi arabskimi deželami. Tudi v verske zadeve se država ne vmešava. Za socialne zadeve skrbi zelo malo, vendar pa napravi na tujca vtis lepo urejene dežele. Ceste so lepše kakor v večini sosednih dežel, higienske razmere pa so v orientalskem okviru zelo zadovoljive. Libanon je ne le kulturno, marveč tudi politično mnogo bolj povezan z Zahodom kakor večina arabskih držav.
(Po Ljudski pravici-Borbi)
Goveja pečenka na programu Demokratskega piknika




V nedeljo, 19. septembra bo Demokratska stranka Cuyahoga okraja imela svoj piknik v Euclid Beach parku. Kakor je poročal načelnik stranke, Ray T. Miller, bo na programu z ozirom na okrepčila kot posebnost goveja pečenka.
Glavne atrakcije programa se pričnejo ob 2. uri popoldne. Vršil se bo sprevod Združenih narodov, nastopil bo znani radij o disc-jockey Bill Randle s postaje WERE; Johnny Peconov orkester bo igral in govor bo podal Stephen A. Mitchell, načelnik demokratskega narodnega odbora. Vožnja na zabaviščih v parku bo po pet centov za otroke in na razpolago bodo vse pik-niške facilitete v parku. Otrokom se bo razdelilo brezplačno balončke, oddalo se bo vstopnice za svetovne serije baseballa kot tudi vsakovrstne druge dobitke.
Pričakuje se, da bo piknik privabil na tisoče posetnikov iz Cuyahoga okraja. Program je pod načelstvom James Donnelly, predsednika clevelandske mestne zbornice, in Albert S. Porter, inženirja Cuyahoga okraja.
TEŽEK INVALID — ZMAGOVALEC MOTORNIH DIRK
Pri nedavnih motornih dirkah okrog Staffelskega jezera v Zahodni Nemčiji seje najbolje odrezal dirkač Simmerl Strasser, mvalid brez desne roke in očesa ter s hromo desno nogo. Strasser je prvi prevozil 70 km dolgo tekmovalno progo med 31 zdravimi dirkači v kategoriji motorjev dc 150 ccm jakosti. V prvi. vožnji kljub svoji težki invalidnosti ni dobil niti ene kazenske točke, uspešno pa je tudi pozneje nastopil na ocenjevalni vožnji, kjer morajo vozači pokazati izredno spretnost in drznost. Invalida Strasserja so videli med ocenjevalno vožnjo, ko je s svojim motocikklom pravkar izvajal eno najtežjih fines—vožnjo po gugalni deski. Pri tej preizkušnji se je primerilo, da so mnogi zdravi dirkači zdrknil z motorjem vred z deske v trenutku, ko se je ta prevagala, invalid Simmerl Strasser pa je tudi to nalogo odlično opravil, za kar je dobil prvo nagrado in naslov zmagovalca.
KONSUMNE ZADRUGE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
Pregled konsumnih zadrug v Zedinjenih državah, katerega je pred nedavnim objavil urad za delavske statistike, kaže, da je nemogoče podati kako določno ali enostavno definicijo konsumnih kooperativ v tej deželi.
Zadruge navadno nastanejo na podlagi istega načela in potrebe, kakor je bila organizirana prva zadruga v Rochdale v Angliji pred dobrim stoletjem, ko seje skupina oseb odločila ustanoviti nov način trgovine, oziroma direktne dobave potrebščin ali posluge konzumentom. (Kakor vemo, je po rochdalski formi konzumne organizacije pristop neomejen in vsak član zadruge ima en glas, čisti dobiček pa je razdeljen med članstvo, ali pa tudi med odjemalce po količini nakupa).
V Združenih državah pa imamo tudi zadruge, ki so bile ustanovljene po drugih zadružnih organizacijah, delavskih unijah in filantropih. Dalje je ameriški business sam uvidel potrebe formiranja organizacij, ki sličijo zadrugam—to se pravi, mali neodvisni trgovci, apotekarji, trgovci z železnino, pohištvom itd., so si ustanovili svoje lastne kooperative na debelo za dobavo svojih zalog. In po poročilu U.S. Bureau of Labor Statistics, imajo tudi vse vzajemne (mutual) zavarovalninske družbe nekatere zadružne karakteristike, posebno nekatere, ki bolj kot ostale nagovarjajo svoje lastnike zavarovalnih polic, naj prisostvujejo v diskuzijah glede upravnih problemov in smernic, kakor tudi delno vlagajo svoje investicije v druga kooperativna podjetja.
Največje in najuspešnejše zadruge, ki obratujejo na podlagi lochdalskih načel v okviru ameriškega življenja, so farmarske zadružne organizacije. Te so že dolgo in trdno vraščene v podeželski Ameriki, tako da je kakih 3,000 zadrug za farmske in splošne potrebščine do leta 1950 krilo od 20 do 25 odstotkov poglavitnih potreb farmskega prebivalstva. (Številke povzete iz poročila Zadružne lige Združenih dr-
dobivajo svoje blago iz distn nih in krajevnih zadrug, ki ji lastujejo lokalne podružnice.
Dober obrat teh zadrug, drobno in debelo, je dal pobu o za večjo zadružniško proizvo njo potrebščin, kakor umetnega gnoja, stavbinskega materiala in petroleja ter drugih farmski predmetov. A največ obrata uspeha pa beležijo one farms e zadruge, ki dajejo na trg agn kulturne produkte svojih c a nov-zadrugar j ev.
V ameriških mestih zadruge nimajo lahke poti, ker težko te^ mujejo s cenami velikih veriz nih in drugih trgovin in prav za to je moralo število zadružn trgovin zaeno z drugimi malii"| neodvisnimi trgovinami zapre vrata. Ali, kakor v drugih deželah, tako tudi v Združenih državah krijejo zadružne trgovine razne potrebe konzumentov, sicer v zdravstveni oskrbi, gra nji stanovanjskih hiš, proizvo nji in dobavi j an ju električne si le v farmskih predeljih; telefon ski poslugi na podeželju, zava rovanju, majhnih posojilih, os bi predšolskih otrok; v nudenp oskrbe stanovanj in potrebščin za dijake, počitniških prostorov,
dalje živilskih hladilnic (frozen food locker plants); pralnic m pogrebnih zavodoy.
Okrog 10 milijonov ameriških družin pripada k eni ali vec za drugam. Točno število ni znano, ker zadruge v tej deželi niso o vezane o tem poročati kaki cen tralni vladni agenciji, kakor o morajo v nekaterih drugih e-želah.
Zadružna liga Združenih dr žav je članica Mednarodne zadružne zveze. Ustanovljena 3 bila leta 1916 s ciljem, da vigne zadružno misel in ^^elova nje na vseh zadružnih podro dar niso v njej včlanjene v jih širom Združenih držav. ameriške zadruge. Kontro n članice lige so zadružne trgov'i ne na debelo in velike zadruzn organizacije kot Vzajemna zava rovalninska družba, Kreditn^ unija, Podeželska električna za druga itd. Približno 80 odstotk^^ liginega indirektnega člans
rp ,	..	jena farmah,
zav). Te kooperative navadno
(Common
Counci
il)
V Trstu so slučajno odkrili tajni arzenal
Trst, 27. avg.—V četrtek popoldne so zidarji, ki so hoteli popravljati razpadajoči zid na koncu silosa skladišča železniškega signalnega materiala v starem pristanišču v ulici Flavia Gioia, slučajno odkrili zazidano skladišče orožja. Ta stara zgradba je znana tudi po tem, da je v prvem delu taborišče ezulov.
Po dosedanjih poročilih so našli v tajnih skrivališčih okoli 40 zabojev orožja, v glavnem brzostrelke in mitral jeze z municijo, ameriške in angleške .izdelave. Orožje je bilo v odličnem stanju 'П pripravljeno za takojšnjo uporabo. Tiskovni urad civilne policije je sicer potrdil, da so orožje našli, ni pa hotel dati nobenih drugih pojasnil. Kominformov-ska "Unita" je že vnaprej de-niantirala, da to orožje ni njihovo, medtem ko je krščansko demokratski "Giornale di Trieste" objavil neprepričljivo hipotezo, da gre najbrž za črnoborzijanst-vo z orožjem.
Ponovna najdba večje količine orožja v Trstu ni presenetila, saj je tržaški napredni tisk neštetokrat pozval odgovorne oblasti, naj začno z resno akcijo, da bi odkrili razna skladišča orožja, k6r so že dosedanji procesi dokazali, da je takih skrivališč dosti. Ta najdba samo ponovno potrjuje, da deluje neka tajna ilegalna organizacija, ki gotovo nima miroljubnih namenov, če pripravlja skladišča mitral jezov in brzostrelk.
Pogoste najdbe orožja pri ljudeh, za katere se je v večini primerov izkazalo, da so člani nove!
fašistične organizacije, so do^^ zgovoren dokaz, da obstoja luje v Trstu tajna teroristi^n^
skupina v službi iredentistov,^^^ katere je tudi znano, da so stopali pri lanskih novembrs fašističnih izgredih. Med je tudi letos aprila bil med ose mi, ki jih je sodilo zaveznis^_^ vojaško sodišče zaradi neza te posesti orožja znan udelez lanskih novembrskih f&šisti n izgredov, ki pa je bil tako] končanem procesu izpuščen.
Kljub vsem tem dejstvop^^^
dokazom pa angloameriška
jaška uprava dosedaj ni \ nastopila proti takim teroris nim skupinam in se ni da bi odkrila razna skla orožja, temveč je dala s sp mi obsodbami in izgovori o n govornih elementih in samo potuho fasistično nav njenim ekstremistom. g ^
TOLAŽBA	e-
Bistroumna in duhovita
riška igralka Katherin
burn se je mudila nekoč v
bi, v kateri so govorili o zen
vrlinah in napakah. Ko . v	.	■ „ ■JpnSK'" '
vprašali, kaj meni o zc je odgovorila:	_ grn
"Edino, kar me tolaži, " ženska, je zavest, da se mi " treba poročiti z nobeno zen MAJHNA RAZLIKA
Neki pariški novinar davno vprašal v Parizu čega se nemškega tov "Kakšna je v Nemčiji med odptimistom in P
stom?"	„ .g iTie-
"To je kaj preprosto, J gg
nil nemški novinar, "pn "
optimisti uče angleščine, P
sti pa ruščine."
enakopravno®!!
SPORAZUM V TEHERANU
BTRAN г
e bo iranski parlament rati-med vlado in 2q ^^^°dnim petrolej skim kon-.. bodo milijoni ton per tekr	kmalu znova pri
v ^ svetovni trg, določene o e funtov in dolarjev pa v 32П0 teheransko državno bla-Neki časopisni agenciji se Jo ° potrebno izračunati četo jsod prenehanja obra-^■^finerije v Abadanu, ki ® edilo izglasovanju zafiona o cionalizaciji iranske nafte, mi-tri leta in tri dni. pet	obe stranki v tem
žava° ■	sporu, iranska dr-
ska rt ^"^glo-iranska petrolej-jj '^"žba, z zaskrbljenostjo in ^jij^ °^o4stvom gledata, kako leta prisilnega počitka fin ^ - ^^elcev in največje ra-svetu. Iran ni mogel Pob denarnih sredstev za ang?*!	ker je bil zaradi
svpt blokade odrezan od
mogel
Пап v. petroleja kot svojega
jvecipora ______]____1_____J.___
•"^jega narodnega bogastva.
(jj, ^ delničarji anglo-iranske Ji d f leta 1913 je največ-^iso ^ angleška vlada) se da	sprijazniti z mislijo,
^'^fhnil ta bogati vir do-
da^j ^®P^av je bilo tej strani Mitičnih
laže, je več tehtnih po-
Pq^ - strateških razlogov, z gospodarskimi ko-ta^j. Vzpodbujalo Veliko Brije ^ sporazumu tembolj, ker ^"^eriška" nafta iz Kuvajta Ј2р	Arabije čedalje bolj
"angleško" nafto iz
ti	imele pri iskanju po-
zi 2 poravnali spor v zve-petrolejem, po-zlajti posredovalno vlogo, sajjjj^ padcu predsednika Mo-^ashingtonska vlada je za splošen, politični tfoig- velike ameriške pe-cile ^ družbe pa so se vklju-Ško.	ustanovljeni angle-
Cosjjj^^^'^Vško - holandsko - fran-Čirin ^fizorcij in prevzele ve-
obr;
' ^^^^eznosti v zvezi z obnovo
aCOVa>-» •
in Pf , . naprav v Abadanu tovijg iranske nafte na sve-jo, ^^gu. Strokovnjaki trdi-ga potrebe svetovnega tr-v glavnem krite, rf	koristi petro-
рГесЈу družb so ameriški računi Vojaškega značaja, po-2 možnostjo, da bi se po-
večal sovjetski vpliv na tem področju. V Washingtonu pričakujejo, da bo teheranski sporazum omogočil tesnejšo vključitev Irana v strateške kombinacije na Bližnjem vzhodu.
Sporazum o iranskem petroleju ima vse znake kompromisa, v katerem vsaka stran nekaj dobi in vsaka nekaj izgubi. Anglo-iranska družba bo dobila odškodnino. Vrnila se bo na nafto-nosna polja Irana, le v novih okoliščinah, s pogojem, da bo del dohodkov prepustila svojim ameriškim in drugim družabnikom iz konzorcija, nekoliko več ji del kakor prej pa iranski državi. Čeprav bodo nove družbe petrolejskega konzorcija opravljale "svoje delo" v imenu iranske vlade in iranske narodne petrolej ske družbe, položaj bivših gospodarjev perzijske petrolej-ske družbe ni tako omajan, kakor je morda kazalo v prvih dneh nacionalizacije.
Z iranskega stališča ta sporazum ne pomeni, da bi se bila uresničila želja po rodnim bogastvom, ki je postala zelo priljubijenav tej bogati in sila revni deželi. Minula leta so pokazala, da manjkajo mnogi bistveni pogoji, da bi dosegli ta cilj. Sporazum v Teheranu pripoznava dejstvo nacionalizacije in odpira perspektive za določeno zboljšanje finančnih razmer te dežele. Tudi to so sadovi, čeprav nepopolni, omejeni. To je korak naprej v primerjavi z nekdanjim stanjem, dolga pa je še pot do ciljev, ki so jih razglašali pred dobrimi tremi leti.
G. Altman.
(PO "LJUDSKI PRAVICI")
EGIPT RAZJEDAJO SPORI
Kairo — Predsednik egiptovske vlade podpolkovnik Gamal Abdel Naser je rešil hudo krizo, ki je grozila, da bo izzvala resen razcep v njegovi vladi in v vojni junti. Do krize je prišlo po ostavki ministra za nacionalno orientacijo majorja Šalah Šaloma, ki se je spri s svojim bratom majorjem Gamal Salemom, članom vojne junte, okoli vpra-
šanja osnovne orientacije egiptovske zunanje politike.
Predsedniku Naser ju je uspelo, da je imel sinoči skupni sestanek z bratoma Salem. Po ve-čurnem konferiranjju je novinarjem izjavil, da so govorice o notranji krizi v Egiptu, najbolj blago rečeno "zelo pretirane."
Major Saleh Salem je doslej odklanjal, da bi se sestal s predsednikom Naserjem. Ostavko je podal po vrnitvi z nedavnega obiska, ki je predstavljal temelj spopada s članom vojne junte majorjem Gamel Salemom. Med tem časom pa so tu krožile govorice o velikem razcepu v vojaški junti in o ustanovitvi disidents№ga gibanja v armadi, ki naj bi ga sestavljali nasprotniki anglo-egitovskega sporazuma o Sueškem prekopu. Po drugih informacijah pa je prišlo do razdora v vojaški junti zaradi odpora dela oficirskega zbora, ki da nasprotuje akciji predsednika Na-serja proti "muslimanskim bratom." Predsednik Naser je prejšnji teden namreč obtožil to versko organizacijo, da je "kovala zaroto za prevzem oblasti." Prav tako so poročali, o ostrih spopadih med člani vojaške junte zaradi vprašanja, če je umestno da se Egipt angažira v vojaških paktih z ostalimi arabskimi in muslimanskimi deželami.
Beneška Slovenija obtožuje
Trst,—List Beneških Slovencev "Matajud" zahteva v svoji zadnji številki, da italijanska vlada končno spremeni dosedanjo politiko do deset tisočev Slovencev, ki žive v teh krajih. Beneška Slovenija, pravi list, šteje šestdeset tisoč državljanov, katerih jezik je slovenski in ki žive v slovenskih vaseh Nadiške, Ter-ske in Rezijske doline in po planinah nad Čedadom in Tarčen-tom. Že od časov narodnoosvobodilne vojne zahtevajo ti ljudje zaman svoje pravice do šol v materinskem jeziku in do izobrazbe svojih sinov v lastni, domači tradiciji. Prebivalstvu Beneške Slovenije ne priznajo niti najosnov-
^Ohn yager
Gra IV 1-5702
^ko žpi^ENl KONTRAKTOR ' klet zgraditi novo garažo
Ј^гет vašo hišo, vam po-ypopolno zadovoljstvo
ar potrebujete
ргоц ^AROVALNINO
.®бпјц, viharju in avto-®' se lahko zanesljivo obrnete na
i90Q,^*Petrich
^ildeer Ave
IV 1-1874
^ZAVAROVALNINA
BIZNES - AVTO -p ŽIVLJENJE
kakršnokoli VanT - vi potrebujete, |\ .	lahko preskrbi
stakich
185th STREET
Clai- C- P°^Gg
Savings & Loan Co.
'el, KE 1-1934
OKUSNA JABOLKA
in sveže očiščene kokoši
dobite pri
J. SOMRACK
Maple Grove Rd., od Rt. 91, blizu Rt. 84
WILLOUGHBY, OHIO
Za naročila po telefonu, pokličite Wlloughby 2-1845
Hiše naprodaj

LAKE SHORE BLVD. 'ara sv. Križa
Sob^ hiša za eno družino, 8 sobo; ognjišče za '^adst drva, stranišče na 1. '^opalrjj^'^^' 3 spalnice in "tile" iu; I 3na drugemu nadstrop-soba na 3. nad-klst pod vso hišo, gor-^ avta • '^'^'^''ien zrak, garaža za lota	Krasno splanira-
^0 čevljev. Cena $22,500.
% W "REALTY
^ 185th St.—KE 1-5030
Prijazno ste vabljeni na
ZABAVO OB DRUGI OBLETNICI
MIHCIC CAFE
na 7114 ST. CLAIR AVENUE
pod vodstvom JEAN in TONY SELAN
V soboto, 18. sept 1954
VSE NASE GOSTE, PRJJATELJE IN ZNANCE LEPO VABIMO NA TO PRIJETNO DOMAČO ZABAVO.
Servirali bomo fino govejo pečenko (Roast Beef Dinner) v zabavo in ples bo pa igrala fina godba PETE SOKACH & HIS TUNEMIXERS
Večerja stane $1.50
Za rezervacije pokličite EN 1-9359
JEAN in TONY SELAN, lastnika
nejših pravic in na vse mogoče načine izvajajo raznarodovanje vasi in naselij. Vse to se dogaja v času, ko je v italijanskem tis. ku mogoče čitati, da "uživajo Slovenci v Italiji najširše svoboščine in veliko pomoč države."
Kakor poudarja "Matajur," ni v 16 občinah Beneške Slovenije niti ene slovenske osnovne šole, prebivalstvo pa je prisiljeno, da se izseljuje v druge države, če ne želi doma umreti od lakote. Odgovorne oblasti ne spoštujejo niti italijanske ustave, ki določa avtonomijo za Furlanijo in za kraje, v katerih živi deset in deset tisočev Slovencev, niti enakopravnosti vseh državljanov ne glede na jezik.
Ko opisuje šovinistično nasilje nad Slovenci, poudarja list, da še vedno delujejo trikolorističnc bande, ki jih tolerirajo. Na čelu teh so ljudje, ki so imeli odgovorna mesta v državni upravi. "Ni mogoče čitati niti enega slovenskega lista," pravi dalje Ma tajur, "ne da bi to izzvalo težave. Pri nas še vedno križari jo voditelji trikoloristov, ki bi želeli dokazati, da je tou žarišče antitalijan-stva, samo da bi imeli izgovor za delovanje proti nam."
"Vse, kar hočejo naši sovražniki dokazati, zaključuje "Matajur," je samo lov v kalnem, ki je niki dokazati," zaključuje Matajur, "je samo lov v kalnem, ki je som Italije, za katero bi bilo koristno in potrebno, da bi v ob-
mejnih krajih vladalo vzdušje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med narodi, ki tu
zive.
šE PRAV DOBRO
ohranjen fornez
na premog, Niagara izdellca, rabljen samo par let, se odda proti zelo majhni odškodnini.
Vpraša se na 18910 SHAWNEE AVE. IV 1-5697
v NAJEM
mlad zakonski par
ALI POŠTEN, MIREN MOŠKI DOBI V NAJEM ENO OPREMLJENO SOBO. GARAŽA IN DRUGE UGODNOSTI.
Vpraša se, na 19800 NAUMANN AVE.
NOVE ŠKARJE
Neka newyorkska tvrdka je naročila vso polletno proizvodnjo neke tovarne jedilnega pribora in raznega orodja iz Shef-fielda. Gre za novo vrsto škarij. Vsak par škarij ima tri vrste spodnjih krakov, ki jih z lahkoto pritrdimo v okvir ali od vi jemo. Prvi pa je namenjen izključno striženju sukna, druga dva pa običajni domači porabi. En par krakov ima tope robove, druga dva pa ostre.
Ker je ameriška tvrdka naročila 72,000 parov škarij, do prihodnjega leta ne bodo prišle na druge trge. Angleška tovarna je dobila nove stroje in orodje, da bo proizvodnjo znatno povečala. Mesečno mora izdelati 12,000 parov škarij, da bo zadovoljila ameriško naročilo. Eden izmed direktorjev tovarne je rekel, da vodstvo upa, da bodo v kratkem že lahko izdelali dnevno 3000 škarij.
slovenski planinski čaj
Prejeli smo PLANINSKI ČAJ direktno iz Slovenije. Pošiljka je dospela po avionski pošti, tako da ČAJ je svež in okusen.
Slovenski PLANINSKI ČAJ ni po svojem okusu samo odličen nadomestek čaja, ampak vsebuje tudi planinske rastline, ki ugodno delujejo na organizem.
Vsaka škatljica vsebuje 100 gramov PLANINSKEGA ČAJA ter nosi navodila v slovenščini in angleščini za uporabo. ,
Cena one škatljice slovenskega PLANINSKEGA ČAJA je samo $1.00—poštnina vključena.
Ker se zaloga hitro črpa naročite takoj.
Pošiljite ček ali money order TIVOLI IMPORTS 6407 ST, CLAIR AVENUE
Cleveland 3, Ohio
Slovenski PLANINSKI ČAJ je naprodaj tudi v slovenski lekarni
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO ROAD
Cleveland, Ohio
y BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI, KO JE NAŠ DRAGI SIN
Laddie Kaučič
ŽRTVOVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE V PRID MIRU NA BOJNEM POLJU
Mirno spavaj, sinko zlati,
tam na hribu v zali trati.
■ Slavec naj Ti pesmi poje vse nadaljne dni bodoče.
To želijo Ti sestrice Tvoje In osamljeni Tvoj oče . .. !
Žalujoči ostali:
JOHN V. KAUČIČ, oče VALERIJA DEBELJAK,
MARIAN BOCIAN,
DOLORES SIERPUTOWSKI, sestre
Cleveland, Ohio, dne 16. septembra 1954.
EUCLID POULTRY
S49 EAST 185th ST., KE 1-8187	Jerry Fetkovšek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice itd NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE.
SEDAJ JE ČAS
Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela.
Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost.
Lahko pišete na ta naslov:
FRANK KURE
R.F.D. T, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: I4ewt>ury I-/83
Fino belo grozdje!
že veliko obiskovalcev si je ogledalo to grozdje, ki bo izvrstno za mošt. Vsem se je dopadio. Kmalu bo čas za trgatev, torej, kdor želi imeti okusno kapljico, naj si naroči grozdje že sedaj. Cene so zmerne. Pridite in si oglejte kadar vam čas dopušča. Lahko pa pridete tudi v nedeljo celi dan.
JOHN GRLICA
LAKE RD. — PERRY, OHIO
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY GO'S BASEMENT
Našanajvečja razprodaja srajc v več letih 10,000 splošno znanega izdelka
2.95 in 3.95 srajce
I	i
Iz finega sanforiziranega Broadcloth blaga z ovratniki v izberi 8 popularnih stilov
Čisto bele in pisani vzorci! Tudi nekateri Madras in nekateri beli vtiski na belem
99
To niso srajce nabavljene nalašč za razprodajo, ampak splošna znani izdelki, ki se prodajajo po ^ej Ameriki po 2.95 in 3.95! Nam ni dovoljeno-omenjati imena tega znanega izdelovalca, ampak vi boste takoj spoznali pravo vrednost teh srajc. Znane so zaradi svojega pravilnega kroja, skrbnega dela, ličnosti in finega blaga. Navadne zapestnica, francoske zapestnice, čisto bele, različni vzorci, madras in nekateri beli Oxford vzorci tpr ovratniki v 8 različnih,stilih, da se ustreže okusu vsakega moškega! Mere 131^-32 rokav. Mere 14 do 14^^-32 do 34 rokavi. Mere 15 do 16^-32 do 35 rokavi in 17 do 17'/j-33 do 35 rokavi.
The May Co.'s Basement oddelek z moško opravo
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
STISKI TLAČAN
Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ
(i
I
(Nadaljevanje)
Premolknili so.
"No, zdaj pojdemo, kajne?" je deseti brat čez čas dejal Janezu in Petru Klepcu. "Ti, sraolar, ki si grajski človek, pa ostani doma, moli in čakaj, da se vrnemo," je še velel Ostanku.
In so šli, šli in prišli že precej daleč v hosto.
"Kako pa, če zdajle kje udarimo na tiste ljudi, ki so se natepli v tole hosto?" je Petra Klepca skrbelo. "Ali naj jih zadrevim?"
"Stori zmerom samo, kar ti velim," ga je deseti brat krotil. "Trči le tistega, ki se loti nas!"
Kar ti izza debelega hrasta stopita dva moža in zamolklo pravita; "Stojte! Kdo ste?"
"Boštjan," reče deseti brat. *'E3den od vaju naj nas vodi med vaše!"
"Gregor," je straža potrdila geslo. "No, le za menoj!" je tujec potlej mrko rekel in se obrnil v goščo.
Janez se čudi. "Kdo sta ta-dva?" ugiba. "Iz naših krajev nista, po tuje zategujeta jezik." Hm . . . Prepasana suknja doko-lenka, za pasom kratek, kriv meč, na nogah opanke in na glavi okrogla čepica . . . križ božji, mož, ki jih vodi, je—Uskok! Že je hotel vprašati, kaj Uskoki hočejo tu, pa jih ustavi druga straža in precej spusti dalje. Gredo v goščo, še malo, izmed drevja se že svetlika soj nekega bližnjega ognja—v taborišču so tujih neznanih ljudi.
Zdaj se je čudil tudi deseti brat.
Do petdeset brkatih, z nožem, mečem in sulico oboroženih mož je po turško čepelo ob ognju in se mrko oziralo po teh, ki so pri-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Newlyweds with hearts so true — far north — 3 room place will do.
SAginaw 1-9043
PLEASE, someone rent a 5 room apartment to our nice mommy and daddy and 2 normal little boys, N. or N. W. To $90.
juniper 8-1081
REAL ESTATE
By Owner — EXTRA . LARGE 7 room frame sided residence; gas heat; 1&6 baths; tile kitchen; enclosed porches; 2 lots. Vicinity Kostner-Dickens. $26,500. — You save agent's commission. By appointment.
SPaulding 2-0023
ELMHURST — By Owner — Charming Cape Cod in excellent neighborhood; attractive, 145x60 ft. corner lot, 2 bedrooms expandable to 4, alumimun combination storms, attached garage and breezeaway; close to Catholic and public schools. Immediate possession. $16,900.
210 E. Wilson TErrace 4-5232
ELMHURST — 3 year old, 2 story frame and stone. 3 huge bedrooms: 1% baths. Heated garage; gas hot water heat; 2 fireplaces. Many de luxe features. $33,500. Owner,
174 Fairfield TErrace 2-0121
HINSDALE — 3 bedroom ranch; full basement. Garage. Breeze-away; lot 75x125. $16,500. — Owner.
Hinsdale 3260
šli. Bili so srednjih in mlajših let, a vsi nekako divji in molčeči. Med njimi je bil en sam, ki se mu je poznalo, da na svojih plečih nosi misel vseh in skrb za vse. Tih in zamišljen je sedel na štoru ob ognju in gledal v list papirja, ki ga je držal proti luči.
"O Boštjan," se je zavedel in stopil naproti desetemu bratu.
"Dosti vas je, Gregor," je ta segel v roko svojemu postranskemu polbratu. "Z menoj sta samo tale mladi fant in Peter Kle-pec."
"Ne bo nas preveč, huda nas čaka."
Deseti brat je molčal, neprijetna, mučna misel ga je vila.
"S čim pa boš?" je Gregor zmajeval z glavo. "Saj si praznih rok."
"Tale mladi fant mi je gorečnost, Peter Klepec pa orožje in moč. Za nas tri se ne boj, dosti zaležemo, kjer pritisnemo!"
"Sedite torej, odpočijte se — založite in si dušo primočite!"
Gregor je kratko, ukazujoče mignil. Mlad Uskok je od ognja brž na ražnju prinesel lepo pečeno ovčko, drug Uskok pa še precej nabrekel meh vina.
Peter Klepec je dobrovoljno zarenčal, si odtevsnil težak br-tavs mesa s kostjo vred in hrust-nil vanj, da se mu je maščoba po-cedila v razkuzmano brado. Lačen je bil, kamenje bi bil grizel, če ne bi bilo tegale mesa.
Vsi so ga strahoma gledali. "Prav je, da je še kaj mesa," so si mislili, "sicer bi požrl koga izmed nas!"
"Saj res ne more škoditi, če ima vamp kaj dobre mlačve," je
deseti brat dejal in si tudi vzel rezino bravine.
Le Janez ni segel po mesu, čeprav je bil hudo lačen.
"Odkod so vam ovce?" je vprašal in trdo pogledal po vseh. "Kje ste dobili vino?"
Dedci so se zasmejali, da nehati niso mogli.
"Če ste nakradli vse to," je kazal po razmetanih krvavih ovčjih kožah in praznih vinskih mehovih, "se ne priteknem ničesar!"
"Kar jej, kar jej," so se smejali, "tudi ukradena ovca se da lepo opeči; samo vino je kislo ko vrisk, vode pa ni nikjer po teh krajih."
"Ne maram!" se je zarekel. "Kako naj jem in pijem, ko se okradeni tlačan joka?"
"Kdo pa si, dečko?" so se zabavali še bolj. "Pa ne, da si gosposki birič, ki si prišel lovit tatove?"
Tudi deseti brat se je smejal. Le Peter Klepec se ni menil za nič, po medvedje je momljal sam vase, grizel in žvečil slastno meso in med strašnimi zobmi drobil tudi kosti, da je hreščalo, kakor bi veje lomil s starega gabra. Za primako si je nastavil vinski meh, ga ožel, osušil in praznega odstavil in se ozrl.
"Hoj, tako tako!" ga je krdelo strme ogovarjalo. "Zdaj pa bo, kajne?"
"Ali si zdaj spet enkrat sit?"
"Če ne, ti stopimo kam še po dve, tri ovce in po tovor vina."
"Ni treba," je Peter Klepec branil. "Za silo sem se že odte-ščal, potlej se bo pa že še videlo."
"Samo, da ne hlastneš po kom izmed nas, ko se zlačniš!"
Smeha in zabave so imeli z medvedastim Petrom Klepcem; trmoglavega Janeza, ki se mu po očeh vidi, kako je lačen, pa se vendar brani jedi in pijače, so v smehu in šali skoraj zgrešili.
"Dobri fant," je Gregor naposled mogel reči, "kar jej in pij! Noben tlačan, mislim, se ne joka zaradi te naše večerje. Kupili smo, res da po sili in v ceno, a kupili smo vendarle vse, ovce in vino."
A Janez mu ni verjel, trdogla-vo se je branil mesa in vina, dasi je bil lačen kakor bi prišel s tlake.
Gregor je z očmi trenil po krdelu in ukazal:
"Tiho, poslušajte me zdaj!"
Ob kratkem je povedal, zakaj sta on in njegov brat Boštjan hudo gorka grofu v žužemperku.
"Nocoj se maščujeva staremu skopuhu, ki za naju ni skrbel nikoli nič. Doto, ki nama gre, si zdaj vzameva sama."
Janez je dobival rdeča ušesa, deseti brat ga je krotil, da ni poskočil in povedal svoje.
"Kaj?" se je pošteni fant šepeta je upiral. "Med razbojnike si me prignal? Še nikoU se nisem doteknil tuje lastnine, a zdaj naj grem z njimi krast? Če misliš, da ti je grofa terjati za kaj, opravi to sam!"
"Molči, Janez janezasti," ga je deseti brat tešil, "če Uskoki zvedo, da se upiraš kraji, ki jih je edina primamila iz take dalje, bodo mislili, da si vohun, in te raztrgajo na drobne kose!"
"Zato moramo napasti grad," je Gregor dalje pravil in jim, gledajoč v list papirja, dopovedoval, kje so dragotine, kje orožarna, kje grofova bivalnica. "Vse, kar je v gradu živega, pokoljite, od vrha do tal grad oplenite in zaž-gite na vseh štirih vetrovih!"
Možaki so se zadovoljno režali in skoraj že pripravljali, da bi brž zdivjali nad grad.
"Ves plen prinesite semkaj," je Gregor zabičeval. "A kdor ftii izroči grofa, živega ali mrtvega, se mi prikupi prav posebno in mu prepustim pol svojega deleža pri plenu."
Deseti brat je šinil pokonci; zgrozil se je ob strašnih besedah in tiho rekel malopridnemu bratu:
"Grof je vendarle tvoj in moj oče, ne pozabi tega, Gregor!"
"Nikoli še ni pokazal, da je; tudi tebi ne!"
"Oče je oče, čeprav je, kakršen je. Preklet sin, ki roko dvigne zoper svojega očeta!"
Gregor je molčal, pobešal oči in težko dihal, a naposled je spet ukazoval:
"Pripravite se vsi, iti moramo!"
"Mi trije pojdemo naprej!" je deseti brat dejal po kratkem preudarku. "Prevohati moramo, ko-
MERCHANTS' ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY'S 4 TRGOVINE
Pravkar dospele MASTERFIELD
JESENSKE OBLEKE
VEČ STILA! VEČ VREDNOSTI! NIZKA CENA!

ШД


Dodatne hlače 14.95
Nove jesenske temne barve, plave, rjave ali sive, v finem worsted blagu, ki ga običajno dobite v oblekah po veliko višjih cenah. Masterfield obleke so dokaz, da vam ni treba plačati visoke cene za dobro obleko. Detajli so ročno izdelani, da dajo večjo popolnost. Fini stili in kroji, ki zadovoljijo najbolj natančnega moškega.
NA LAHKA ODPLAČILA
BAILEY'S drugo nadstropje in v vseh podružnicah
liko.ljudi je v gradu, a tale Peter Klepec si mora kaj preskrbeti, da razbije grajska vrata. Vsaj dve uri časa nam pustite, da opravimo vse to."
"Saj res, le pojdite!" je Gregor pokimal.
In so šli.
A Gregor, malopridnež, kakršen je bil, ni več zaupal bratu Boštjanu; pomignil je čvrstemu Uskoku.
"Vaso," mu je tiho velel, "hodi počasi za njimi, pazi, kam pojdejo, ne pusti jih z oči!"
Prežun je bistro razumel in mrknil v temo.
'^Bera, bratje, bo velika, nemara še večja kakor je bila to zimo, ko ste s svojimi junaškimi brati grofu Thurnu pomagali razpoditi vojsko kmečkih upornikov in opleniti in zažgati mesto
Krško," je Gregor hrabril Uskoke. "In kakor tačas grof Thurn, vam zdaj tudi jaz dajem vso pravico: pomorite, oplenite in po-žgite vse!"
Razbojniki so si dobrovoljno kimali in lakotno renčali, češ, pojdimo že...
Deseti brat je z Janezom in Petrom Klepcem prišel iz hoste nad žužemperkom, postal in rekel:
"Mi trije ne bomo morili, plenili in požigali, kajne?"
"Saj nismo razbojniki!" je Janez jezno godrnjal.
Peter Klepec je molčal; sit je bil, leno, počasi je mis|il, v srcu pa mu ni bilo ne jeze ne želje po plenu, saj še nikoli ni moril in ne kral.
"Valpta, Janez, prgmikasti kdaj kesneje, če mu res odpustiti
V BLAG SPOMIN
ne moreš tiste nerodnosti pri Ančki," je deseti brat mečil užaljenega ženina. "Ti, o Peter Ke pec, pa le razbij vrata v vozo in otmi Kabliča, čeprav ti srb^i tec nemara še hvaležen ne Potlej jo umeknemo, odko e smo prišli."
"A kaj bo rekel hudi mož, ki nas je odtodile tako ščuval? s® je Peter Klepec počasi spomni.
"Vrag mu pomagaj, mi mu n® smemo, kristjan je smo!"
"Grofa bodo pa le pogubiU i" grajske tudi," je Janez stra ma rekel.
"Ne bodo! Veš, grof in skoraj vsi grajski so šli v Ljubljano, grofinjo, ki jo je medved ud^ -pokopujejo tam. Л kar 31 ostalo doma, se lehko ume v stolp, kjer jim vsi Uskoki pridejo do kože."
"I, zakaj potlej vse to. Janez razumel.
(Dalje prihodnjič)
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN BRATA
JOSEPH DOLINAR
KI JE UMRL DNE 18. SEPTEMBRA 1953.
Eno leto je poteklo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva,
a mi Te pogrešamo ves čas. •
Na Tvoj grob bomo položili cvetočih rožic šopek lep.
Naj bo dokaz ljubezni naše,
da nam spomin je na Te svet.
Žalujoča soproga, otroci, brala in sestra.
Cleveland, Ohio, dne 16. septembra 1954.
V blag sporni**
OB DESET LETMCI
ŠEGA PREDRAGEGA & BRATA, SOPROGA i« OČETA
SGT. JOHN BERGANT
ki je svoje mlado
na bojnem	1944.
dne 16. septembra 19**'
Deset dolgih let
ko v službi domovme ]e
prenehalo biti Tvoje zlato srce.
Naša srca so pa	ljub.
saj si nam bil tako m l ^ a si nam bil odvzet v cvetoči mladostni dob • ^
Spomin na Te
srcih do konca naših dni.
žalujoči:
JOHN in FRANCES, STEVE. ANDREW, ALB in JOSEPH, bralje MARIAN in FRANCES, MARY, soproga SHIRLEY, hčerka
Cleveland, O., dne 16. sept. 19^^
104 leta izkušnje v varenju
v vsakem zaboju...'
STROH'S

\
6










The Stroh BrAwery Co., Detroit 26, Mich.
OKUS,
ki ga nobeno drugo pivo ne dosega
Edino ameriško pivo varjeno nad ognjem ob 2000°
.zza 1850, sta fin okus in mehka gladkost pridobila za Stroh poznanje kot resnično fino pivo. Poskusite ga danes. Veselite se čudovitega okusa Stroh's—edm^ ga ameriškega piva varjenega nad ognjem ob 2,000 stopinj.
Ugajal vam ho
je 1аНкеј$Ц SEDAJ PO иОКАШШ CENA®