Poltnfn«	v	T5Sf©vfn?
Cena 1 Din
Leto I. (VIII.), štev. 150
Maribor, pondel]ek, 31. oktobra 1927
lihaja razu n »adalja in praznikov vsak dan ob 16. uri Rafem pri po »nem čok. lav. v U)o6l(a«< St. tt.4O0 V»rja moeočno, prapm.ii v nprori ali po poM 10 Din, rioriarij«« m Sem po 18 Din
Esi
Telefon:
Urodn. 440 Uprava 465
Uredniitvo in uprava; Maribor, Aiakaandrova etata it 19
Oglasi po tarifo
Oglaao »prstom« totfl	oridotok	v	Putium	M	SL«
Ma praznik vseh mrtvih
MEMENTO MORI! — QROBOVI TULIJO ... — ATILOV GROB. — STARODAVNE GOMILE. — ČUDNI OBIČAJI. — »SMRT« MED NARODOM.
Zadnje jesenske cvetke padaio na grobove našim dragim rajnim in smrtne prizanese niti maiki prirodi, ki baš te
dni izgublja list za listom, cvet za cvetom. .. Na Pobrežju se zbirajo množice, ki v znak p bete te obiskujejo svoje umrle znance in prijatelje. Grobovi tulijo in nas spominjajo smrti.
Čustvo pijetete do mrtvih je med našim narodom visoko razvito, saj vidiš še dandanes prav čedne nagrobne spomenike v vsaki hribovski vasi. Še celo za prastare grobove kažejo ljudje zanimanje.
Znana je govoricaa, da je kralj Atila Pokopa-n med Muro in Dtravo in da nje* Sovo truplo počiva v trojni krsti — iz železa, srebra in zlata. V Slov. goricah vedo celo povedati, da je njegov grob Pod neko kapelo, ki na 3 stebrih stoji. Še celo Slomšek je v »Drobtinicah« L 1847 opozoril na »hunska groblja, po katerih še hodimo«. —
Našemu ljudstvu so znane še druge gomile iz starih časov. Pri prekopavanju so že večkrat zasledili denar iz rimske dobe. Že 1. 1864 je Trstenjak v >Glasniku« pozval akademike k proučevanju starih slovanskih grobov; »Kdor izmed slovenskih pisateljev prvi do 1. avgusta I864 najboljši članek o staroslovanskih gomilah v kateremkoli slovenskem časniku razglasi, temu obljubim 20 goldinarjev in povabim ga, da bodeva na moje stroške šla razkopavat eno takšnih gomil«. Uspeh tega »razpisa« je bil negativen. Kljub temu se je pozneje do= gnalo, da so Slovani tudi v naših krajih pokopavali mrtvece na holmih in gričih. Razna znamenja iz turških časov v naših krajih označujejo brezdvomno tudi grobove naših mučenikov ali mrličev, umrlih Po kugi.
Zanimivi običaji — poganskega, prastarega izvora — so ob Vseh svetih in na dan Vernih duš še ostali med našim narodom.
V Slov. goricah’ pravijo, da pridejo dušo mrtvih na »dušno večer« *opet domov. Domači jim pripravijo na mizo kupico vina jjj ga — jzpijej0, kakor Povedo stargj otrokom, v resnici pa izpije vmo eden domačih- Ziutraj se otroci zelo čudijo, ko prazno kupico zagledajo. INa Pohorju je pa celo navada, da vernim dušam nastavljajo hr€n> s katerim se morejo »poživiti«. V prejšnjih časih je bil zelo razširjen običaj, ^ da so nastavljali cele krožnike Jedil vernim dušam, vendar jo vpliv cerkve t0 kmalu zatrl zato so taki slučaji že redki.
Bajeslovje smrti ie pri nas raziskovano po pesniških zbirkah Vraza in Štrek* lia, ki sta ugotovila, da se pri Slovanih smrt vedno predstavlja le v podobi bele žene, večinoma neusmiljene. Splošne govorice o smrtj so šiuom slovenskih pokrajin prav različne. V okolici Maribora se pripoveduje, da ho za smrt že 3 dni prej zvedel oni, ki se vedno postnih zapovedi dirži. Ako greš v cerkev, ne jej, sicer ti bo krsta pri pogrebu škripala ait se ti bodo na mrtvaškem odru ust« odprla!
Če kdo v vasi umrle, s« sosedje zberejo zvočen- pri' mrtvom, kjer molijo in prepevajo. Domači skrbe za potrebno o* krepčilo. Ako mrlič gleda, pravijo, da bo še kmalu kdo drugi pri hiši umrl. Kadar mrliča od hi ge nesejo, so mora to živini povedati. Tuli eni« psov pomeni kakor sltavAk-sMLio -cav. smrt v bliiini
V Slov, goricah vidijo včasih belo ženo smrt na križpotjih, kier se združujejo duše rajnih. Zato ni dobro, če ponoči kdo tiho čez križpotie gire; najbolje ie, če moli ali poje. Kier se pa veja ob vejo drgne, in se čuje ponoči škripanje, tam duše rajnih trpijo; kdor škripanje odseka, duše reši,
Pri Sv. Tomažu je celo navada, da prinese žena možu, ko umira, šentian-ževca in ga pijeta še enkrat kakor pri poroki. To spominja znabiti na staroslovanski običaj, da ie z možem tudi žena morala umreti.
V Prlekiji je ponekod navadaa, da mrtve pokopavajo samo dopoldne; mislijo namreč, da ob 12. uri vsi mrtveci novega tovariša obiščajo in je lažie, ako ta vse strahove podnevi presteji, ko pa opolnoči. Pri pogrebu ljudje opazujejo, če bo žena pogledala za umrlim možem, kadar ga v jamo polagajo, ako to stori, bode tudi drugi mož pred njo umrl. Ako pa mož pogleda v jamo, bo tudi niegova druga žena pred njim umrla.
Nekoliko vandalska je bila navada, ki se ie še uveljavljala v preteklem sto* Ritju, ko so ljudje bili mnenja, da za rajnimi duhovniki krasti ni greh. Dr. Paiek omenja več slučajev iz Šmarja in Pesniške doline, kjer se je vsa zapuščina izropala. Take žalostne slučaje registrira celo zgodovina lavantinske škofije.
0 »skušavanju« smrti ie mnogo pripovedk posebno v Prlekiji. Aktualne so pred vsem ob prazniku vseh mrtvih, ko se družina zvečer v sobi zbere, moli za rajne in si pripoveduje o neusmiljeni smrti. Neizprosna smrt pa kosi dalje in dalje ter »jako hitro hodi in hitro predaleč pride«. Memento mori! —
Atentat na predsednika grške
republike
Alehin-C^bablanca
Dvaindvajseta partija za svetovno Šahovsko prvenstvo, v kateri je jmel Aljehin bele, je bila po 40. potezi prekinjena. Stanje 4:2 za Aljehina.
Incident z itali?anskfm konzulom v Skool u
. SKOPLJE. 31. oktobra. Sinoči je imel^ tu neki francoski profesor predavanje o balkanskih vprašanjih, kateremu je prisostvoval tudi italijanski konzul. Ko je predavatelj pojasnil gotove akcije današnje Italije na Balkanu, ga je italijanski konzul demonstrativno Pozval, naj ne vpleta v predavanje Italijo. To pa je občinstvo tako razburilo, da je bil konzul prisiljen, da je zapustil dvorano.
Homa*i"e v Rumuniii
BUKAREŠT, 3i. oktobra. Vlada je odredila za jutri najstrožjo pripravljenost vseh garnizij v državi, ker se boji, da bi prišlo radi velikih zborovanj narodne kmečke stranke v Albi Juliji do nemirov.
Železniška katastrofa v HaSiii
BARI, 31. oktobra. Na progi Ba>1—Lo* corotondo se je zaletel neki posebni pot niški vlak v tovornega in povzročil stra liovito katastrofo. Domala vsi vagoni potniškega vlaka so razbiti. Dosedaj so ugotovili gest smrtnih žrtev in nad 80 ranjencev, med temi 30 težko poškodovanih. Radi to nesreče so odpovedane v Bariju vse slovesnosti o priliki petega Jubileja aašistovskega pohoda na Rim.
ATENTATOR - KOMUNIST. — PREDSEDNIK. ADMIRAL KONDURIO-
TIS LE LAHKO RANJEN.
Pri zaslišanju je atentator izjavil, da se piše Zafori Koruzios. Prišel J« 18. oktobra iz Larise v Atene, kier s« je U»*
ATENE, 31. oktobra. Včeraj opoldne je bil izvršen na predsednika republike Kcaduriotisa političen atentat, ki je silno razburil tukajšnjo javnost, četudi K sreči ni povzročil težkih poškodb na napadenem. Ko se je predsednik Kondu-riobs vračal iz mestne hiše, kjer je po* zdravij osebno kongres županov, je nekdo ustrelil v njegov avtomobil. Krogla ie morala skozi močno šipo na avtomobilu in je s tem zgubila svojo smrtonosno silo. Predsednik je bil le lahko ranjen na čelu. Atentatorja je občinstvo takoj zgrabilo in ni manjkalo mnogo, da bi ga bilo na cesti sodilo in krvavo obsodilo. Le s težavo ga ie policija iztrgala iz rok tazjarjenih pasantov. Admirala Konduriotjsa so prepeljali na bližnjo kliniko, kjer je bil preiskan in ie dobil prvo pomoč. Podoba Je, da je atentator neki slaboumen komunist.
starnl v nekem manjšem hotelu. Pii niem so našli več komunističnih s®!*)?, vendui so njegovo izpovedi tako nejasno, d« vzbujajo sum, da gre za monarhisti* eno ali pangahstično zaroto. Pohoda ja uvedla danes cenzuro za vse komuni* stične liste. Komunistična zborovauut so Mia prepovedana, voditelji komunistov pa so postavljeni pod nadzorstvo* Zve« čti so se vršile po mestnih ulicah d«, moristracije, pri čemur je prišlo med komunisti in nacionalisti do spopadov in ie moralo končno poseči vmes vola-štvo. Atentatorja so zasliševali vso no# od 30. na 31. oktobra. Naglaš«, da nima nobenih sokrivcev.
Češkoslovaški praznik v Mariboru
V nedeljo dopoldne je mariborska češka kolonija zopet lepo proslavila svoj državni praznik »28, oktobra«. V čedno okrašeni dvorani dekliške meščanske šole se je zbrala mladina češke dopolnilne šole, starši Čehoslovaki, precej gojencev češkega tečaja in zastopniki oblasti ter Jugoslovansko-češkoslovaška Liga.
Intimno slavnost je otvoril s kratkim jedernatim govorom predsednik Češkega kluba g. Franjo B u r e š, ki je pozdravil mladino, češke rojake in zlasti zastopnike; prof. Vrščaja kot za stopnika velikega župana, ravnatelja ženskega učiteljišča g. Kadunca, ravnateljico meščanske šole go. Stupco, učiteljico češkega tečaja go. dr. Mi-iialičevo, zastopnika Jugoslovapsko-češkoslovaške Lige g. dr. Dolarja in inž. Lebna, ter učiteljico češke šole go. Teplo, ki letos nadomestuje odsotno učiteljico go. Simčikovo.
Sledil je z ljubeznijo prežet govor podpredsednika Češkega kluba g. Ivana K n o p a o pomenu češkega državnega praznika »28. oktobra« ter se v svojih lepih izvajanjih dotaknil tudi prijateljskih odnoŠajev s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Živahen aplavz in klici »Slava kralju Aleksandru in pre-zidentu Masaryku« so zaključili izvajanja govornika, ki kljub svoji visoki starosti vsako leto oživlja te prosia* ve s svojimi globoko zamišljenimi govori. Imenom velikega župana je ča-stital nadzornik Vrščaj.
Nato so se gosti čudili živahnim deklamacijam otrok mariborskih Čehov, ki so prednesli celo vrsto domoljubnih čeških pesmi in pokazali, da so v rokah dobre učiteljice, ki jih vzgaja tudi izven meja Češkoslovaške v iskrenem patrijotičnem duhu. Deca je pokazala tudi izredno inteligenco v prednaša-* nju v veselje svojih starišev in zadoščenje gostov.
Vsi skupaj so potem zapeli češko in slovaško himno »Kde domuv muj« in »Nad Tatro se bliska«.
Proslava je bila obenem vzor češke discipline in zavednosti priprostih čeških rojakov, ki so imeli tudi minulo soboto lečo slavnost »češke posviceni«
v Gatrrbrinovi dvorani ter tam slavili poleg svojega starega običaja še srebrno poroko svojega zvestega Člana ia članice zakoncev g. Kadermasa s pomembnim govorom predsednika g. Bureša. Prijateljsko slavnost, ki je družila drago nam češko kolonijo skup no z zastopniki JČ-Lige črez zolnoč, je dvignil še orkester Češkega kluba, ki ie neumorno sviral V počeFbaje ie5 kega žegnanja.
Intenzivnemu delu Češkega kluba, zlasti njegovemu agilnemu odboru ča* stitamo tudi mi ob 9. obletnici češkoslovaškega osvobojenja.
V enem tednu zgorelo dvole otrok
Danes teden se ie na Tolstem vrh* pri Guštanju dveletna hčerka delavca Kokola tako močno polila s kropom, d« je v Par urah umrla. Sest dni pozneje je pa v Guštanin že z drugo PO* dohno strašno nesrečo obeležena usoda otrok v industrijskem kraSu, kje* je oče v tovarni, matj pa polna *fcrh| in poslov revne in pretesne domačije. Šestletna hčerka delavske obiteiji H»r-mono, ki šteje 6 otrok, je v m*tewii odsotnosti parila na ognjišče. Ob pr®ve-iliki vnemi, ki se ie morala deliti p* o* genj in na še manjše otroke, se i® pa dekletcu vnela obleka in predno so liudje na njen krije v naihuiših mukah* pritekli na pomoč, je bila že smrtno nevarno opečena. V Slovenjegraško bolnico so otroka odpeljali takoi, zvedeli so pa od zdravnikov, da so mu ure življenja — štete. —-
Samomor starca pri Št. Hill
Nad 74 let stari Štefan Vaupotič.
prevžitkar v Novinah, občina št. R3, te že dalje časa kazat znake velik® potrtosti, katero so mnogi tolmačili tudi kot duševno zmedenost. V petek pnoti večeru je ves potrt sedel dalje časa v sobi svoj rejenke Zofije Reich. Ta ga Je ne* kaj časa vpraševala to in ono, ko ni pobila odgovora, ga je pa pustila v mir* ter se bavila s svojimi posli. Ko je bi} sam, je vzel starec kuhinjski nož ter so « njim zabodel v prša. Zabode} ge J« sicer v desno stran, a je vendar tekr-v, i ia ttoviL —
Sfnm 2
v r C t R S t ir Jutra/
V Marilurn, dne 3l. X &27.
Dravograd manom junakov za osvoboditev Korotana
OB VELIKI UDELEŽBI LJUDSTVA JE BIL VČERAJ ODKRIT NAGROBNI SPOMENIK PADLIM JUNAKOM V DRAVOGRADU. - ZAOBLJUBE VEČNEGA VZORA POŽRTVOVALNOSTI.
Dravograd, 31. oktobra. Najlepši jesenski dan je dala narava k proslavi spomina padlih junakov za našo korotansko zemljo včeraj v Dravogradu. Mnogo udeležencev proslave je dospelo že predpoldan, po tretji uri popoldne je pa že valovila velika množica po široki cesti pred' šolo.
Pol ure pozneje je ta velika množica že obstopila spomenik padlih junakov nasproti kapele na dravograjskem pokopališču. Svetli marmor je imel spodaj naokrog mnogo ovenelega listja — jesenskega cvetja ali »pisem smrti«, kakor je dejal Lenau v svojih »Jesenskih pesmih«, navzgor v solnce je bil pa trdni kazalec, neodvisen od pestrega življenja naokrog in od smrti pod seboj: neomajen, vedno zvest, zvest, zvest za življenje in za smrt —.
Gospa Nendlova, od Kola jugoslovanskih sester v Dravogradu, je v kratkih in prisrčnih besedah povedala, kako se je po inicijativi prošta Serajnika postavil ta spomenik v znak spomina in hvaležnosti rojakov in domovine do padlih žrtev za rodno grudo, v vzpodbudo jugoslovanskega sveta in pri tem tudi v spomin, da svete dol žnosti do doma niso prenehale. Govornica sicer ni kazala na več starih ženic v žalni obleki kraj novega grobišča, ni govorila o majkah, ki še da nes točijo grenke solze za junaškimi sinovi, opozorila je pa na dolžnost skupnosti do svojcev onih, ki so vse dali za vse.
Mrtvim junakom je prvi govornik proslave gosp. Janko Arnuš sporočil pozdrav generala Maistra, ki radi bolezni ni mogel sam priti, navzoče je pa pozval, naj želje junaških žrtev za vedno sprejmejo za svoje. Človek umrje, ne umirajo pa njegove želje in želje padlih junakov po svobodni in srečni domovini vseh Jugoslovanov morajo ostati naše na veke.
Po tem govoru je gosp. prošt Serajnik ob asistenci treh duhovnikov blagoslovil grob. Po blagoslovitvi je veliki župan g. dr. Schaubach položil na grob prvi venec s pozivom k večni častitvi in spominu žrtev za zemljo stare slave in trpljenja. Spomenik naj bo klicar mladini k vneti in požrtvovalni domoljubnosti.
»Drugovi naši«, je nagovoril v imenu vojske general Spasič pokojne junake. Vse, kar ste le mogli ste dali za narod in državo! Komandant 45. polka je po ginljivem govoru položil na grob venec. Enako v imenu oblastnega odbora, predsednik dr. Leskovar, v imenu mariborske mestne občine pa ravnatelj Kochler.
Vodja bojnih tovarišev pokoinih junakov Malgaja, Maliča in drugih, Rajko Kotnik iz Guštanja, je položil na grob venec, nabran na zemlji, katero je močila junaška kri, ter spregovoril sledeče:
»Okovi so padli, narod je vstal, može je veleval na plan, da čuvajo meje in zidajo dom *— sebi in narodu, vsem.
Y imenu Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je spregovoril g.
M. Kovačič, ki jc poudarjal, da nad 15.000 članov organizacije, katero zastopa, jemlje padle za svoj vzor ter jim tudi sledi v domorodni potrebi. »Vsi vam sledimo, če nas zove čas«, je bil zaključek lepega govora, katerega je izrekel v imenu Sokolstva dr. Železnikar. »Vedno vašo pot, iu-iiaki!« —- je ob polaganju lepega ven-L® zaobljubil £• Reja kot zastopnik Orjune. ki se ie s sedmimi prapori poklonila spominu junakov in vzo rov. Grob okinčali in v lepih besedah počastili spomin junakov so tudi nred-sednik Jugoslovanske Matice v Mariboru, ravnatelj g. Detela, gasilci, dra-vogradska Narodna čitalnica, šolska mladina in zastopnik Zveze slovenskih vojakov, major v pok. g. Colarič, ki je v lepem govoru naglasil večnost ‘vz9ra proslavljenih junakov.
Članica odbora, gospodična Fieler-
jeva je prebrala poklonilno in pozdrav no depešo Narodne obrane iz Beograda ter odborovo zahvalo vsem, ki so pripomogli k proslavi.
Proslavo je zaključila predsednica odbora ga. Remčeva, ki je spomenik izročila v varstvo dravogradske občine. Župan je z iskrenimi besedami varstvo sprejel in velika množica se je Začela razhajati.
Grankni podstavek spomenika se je skril v vencih in svetju, tnrak je padal na zemljo, marmor je pa še vedno blestel: neomajen, zvest. Široka cesta je zopet zavalovila od velike množice ko so še mnogi stali pred nagrobnim komnom ter brali dolgo vrsto imen junakov, ki spijo smrtni san, in živijo po .svojih vzorih z jugoslovanstvom na veke^ združeno življenje. Zadnje so se ločile od grobov ženice v črnih -rutah, majke, ki so sinove žrtvovale. Vedrejši jim je bil obraz, bodrejša ho ja, četudi je od častne proslave sinov še daleč do oskrbe starih darovalk najdražjega.
Mariborski ia dnemi drobiž
Misli ob nagrobniku Antona Medveda
Štiri dolga leta me ni bilo v Mariboru. Ko sean se vrnil v prijazno to podrav sko mesto, sem videl, da se le med tem marsikaj spremnilo, in pogrešil sem ne-JneknleffegB ljubega znanca, ki ga je ta čas ugrabila smrt in odvedla v neznano deželo večnosti. Nameril sem svoj korak doli proti pobreškemu pokopališču, da obiščem grobove dragih znanih umrlih ih ondi v duhu Pokramljam s tistimi, ki so mi bili ljubi v življenju. In tako sem dospel do gomile bivšega tovari.ša=pro fesorja,- do tesnega prostorčka, Kjer je našlo svoj počitek veliko, zlato srce, dr; Antena Medveda.
Izreden človek, ta Medved! Nekaj orjaškega je bilo v njegovi krepki, širo-koplečati postavi, v krepkem njegovem telesu pa je bival izredno krepak in plemenit duh- Po dobrodušnosti svoji ie pri klenil Medved nase vsakega, ki ga 3e poznal in imel priliko občevati ž njim
Sedaj pa poglej Medvedov kip na nagrobnem spomeniku njegovem! Opazuj ga natančno. Kaj malo je zadeta podobnost markantnega Medvedovega obraza. Ta obraz te pusti čisto hladnega. Kiparju se ni posrečilo, da bi bil mrtvemu kamnu vdihnil življenje, da bi bil v tem obrazu le oddaleč naznačil tisto čudovito dobrodušnost, tisto prikrojeno dobro5 voljnost, ki je odsevala z vsake potezice Medvedovega prijaznega lica, ki ie tvorila jedro in vsebino vrlega njegovega značaja. Za simbol Medvedovega profesorskega in vzgojiteljskega delovanja si je kipar izbami sejalca. Mislil je pač tu na Jezusovo priliko o sejalcu, 'ki seje seme božje besede. A moč Medvedova je bila v njegovi besedi, vsa moč njegovega duha in njegove osebnosti se ie izpričevala v sijajnem njegovem govorniškem nastopu. V šoli. v cerkvi, pri narodnih slavnostih ie vsepovsod prevladovala njegova govorniška sila, ki mu . je odpirala srCa mladine, ki mu je gladila pot v globino vernih duš, ki ie pretresalo notranjost rodoljubnih Poslušalcev. In menda ne bi bilo tako nemožno in tako težko, da bi nam bil kipar v nagrobnem spomeniku s primernim, a jasnim simbolom označil, da. tu počiva mož, ki je v 1»; vi vrsti slovel kot govornik. Sel naj hi bil v L.iubljano pogledat Trubarjev spomenik, kjer jo globokoeutni kipar Ber neker, sin našega Pohorja, na tako enostaven. a tako učinkovit način predstavil | iubarja kot pr ed i k a u t a - govoril i -ka. Ne ugaja, mi. da so za Medvedov spomenik izbrali rjavkast kamen. Beli marmor vse drugače učinkuje, vsaj Medvedov kip naj bi bil izklesan iz bc--lega murnu jn, če že ne ves spomenik. In 'to bi bilj tudi lahko v napisu označili, da 'o bil Medved profesor katehet, in pristavili rojstno in smrtno leto.
I cle misli so iue obha jale, ko sem stal ob Medvedovem grobu,	m.	P,
Avtopromet lia Pobreški cesti na Vseh svetih.
Jutri j>opo'dne bodo na Pobreški cej sli vzdrževali promet 4 mestni avtobusi s križiščem pred moško kaznilnico- Vozili' bode vsakih deset minut v obeh smereh in bo med njimi tudi veliki S&u-ier-avto. Jzvešeki in privatni avtomo* bili jutri popoldne po Pobreški cesti ne bodo smeli voziti. —
Uniformirani mestni šoferji.
Šoferji mestnih avtobusov dobe vkra tkem uniforme in bodo tudi zaobljubljeni. Tako postanejo uradne osebe. Ta odredba je vsekakor zelo umestna, ker bo preprečila nepotrebno im često žaljivo prerekanje. —
Predprodaja vstopnic *a mestni avtopromet
Da se olaiša občinstvu posluževanie mestnih avtov, se bo uvedla predpro* daja voznih listkov s pomočjo avtomatov, ki bodo nameščeni na Glavnem trgu,- 'Grajskem trgu, pred kolodvorom in -sploh na vseh prometnih križiščih. Na Glavnem trgu bo vrh tega Postavljena tudi čakalnica, v kateri, bo istota-ko avtomat za vstopnice. —
Nad 7.000 oseb
se ie prve4 tri dni Poslužilo mestnih avtobusov. Najbolj frekventirana ie bila proga Glavni trg—kadetnica. Velika večina ljudi, posebno mladina, se je sicer vozila ■_ samo za zabavo, občina pa je imela kljub temu prav lep dobiček. Ne dvombo se bo mestni avto-promet veliko bolj obnesel kakor podeželski, —
General Maister častni član Zveze slovenskih vojakov.
Na Potu v Dravograd je v soboto zvečer prispela v Maribor delegacija Zveze s.ovenskih vojakov z majorjem g. Colaričem na čelu in posetila ljubljenca našega naroda generala Maistra. Ob. tei pri!jki so izročili odborniki ZSV svojemu bivšemu vojskovodji diplomo kot viden znak častnega članstva ZSV. ki ju. lujp Podeljeno nedavno našemu Vojaupvu, Delegacija ZSV je bila v soboto zvečer gost pri generalu Maistru.
Novi inženierJi • arhitekti.
V soboto je na tehniški fakulteti ljub liauske univerze napravilo več kandidatov diplomski izpit za inženerje-arhitek-te. Med niimi ie tudi g. Saša Dev, član Društva iugosl. akademikov v Mariboru in J. A. D. »Triglava« v Ljubljani. — Čestitamo! —.
Jugoslovanski izseljenci žrtve potopa »Mafalde«.
Iz Južne Amerike poročajo brzojav* no, da je od 36 jugoslovanskih izseljencev, ki so potovali z »Mafaldo«, prispelo v Rio de Jaoeiro trideset Usoda šestih naših izseljencev pa je neznana. Med njimi je Dalmatinec Petar Bebič, dalje Banačana Vaso Roknica in Jovan Na-nu ter trije Makedonci. —
K članku »Smrt poročnika U. Maliča«.
Ker je bil članek napisan po spominu, se je, vanj vrinila pomota. Po izjavi g. podpolkovnika (maja 1919 majorja) Grebenca je bil on komandant I. bataljona mariborskega pešpolka, ne g. ppuk- Grizold, kakor sem napisal jaz. Spomnil me je tudi še nekaterih častnikov, ki so bili Pri tem bataljonu, tako pokojni nadporočnik Bevk, pri čegar četi .ie bil g. Juvančič, sedai uradnik Narodne banke v Mariboru, g. J. Žagar, strokovni učitelj v Mariboru, in drugi. — Toliko v popravek in dopob idilo.. — Pisec.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru,
podporno društvo za slučaj smrti, obvešča vse svoje člane, da šteje z dana5 šnjim dnevom okrog 700 članov- Glede na splošno človekoljubnost društva g?, opozarja občinstvo Slovenije, da imajo vse tiad 50 do 80 let stare in zdrave osebe priliko, da pristopijo k temu .prokurist rtemu društvu nepreklicno samo še do konca leta 1927. Od novega leta naprej se lx>do »prejemale samo vse zdrave osebe do nedovršenega 50. leta. Komur je torej le količkaj ležečo na o-skrbi svojih dragih ostalih, naj ne zamudi te ugodne prilike in naj takoj za-lte-va pristopne tiskovine iz društvene »Ljudske samopomoči« v Mariboru. —
Vstopnice za koncert Kola,
ki bo v soboto dne 5- novembra, so od danes naprej v predprodaji v trgovinah gg- Zlate Brišnik in Jos. Hofer. Ker vla‘ da za koncert nenavadno zanimanje, ka koršno ie doslej vzbudil le še trikrat razprodani »Mrtvaški ženin«, naj se vsak pravočasno pobi riga za karto, sicer bo ostal brez nie. —	'
Izvozne listine za izvoz krompirja.
Ravnateljstvo kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Mariboru sporoča na stavljeno aktuelno vprašanje glede izvoza krompirja, da izvršuje Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru za vso mariborsko oblast vsofito-pataloško službo tudi pri izvozu krompirja v inozemstvu in da se morajo izvozniki obračati na gornjo državno u-stanovo, če rabijo izvozne listine. Od zavoda dobljena potrdila niso v zvezi s potrdili, ki se moraio morda dobiti od pristojnih sreskih poglavarstev, odnosno mestnih županstev. Vsakemu izvozniku se toplo priporča, da stopi pravočasno osebno v stik z zavodom zaradi ostalih pojasnil. —
Ljudska univerza v Mariboru.
Danes predava skladatelj in profesor zagrebškega konzervatorija g- Dobronič o »Narodni ideji v naši in tuji- glasbi«. V pretekli sezhi so žele njegove: skladbe na zagrebškem koncertu velik uspeh-Ljubitelji glasbe, ne zamudite te izredne priložnosti! V petek je predavanje z demonstracijo o zdravstveni telovadbi dojenčka. Prireditelja sta g. dr. Marinič in telov. učitelj g. Lavrenčič. —
Obvestila »Študijske knjižnice«.
Dne 1. in 2. novembra ostane knjij* nica zaprta- — One stranke, ki si obdr-že iposojene knjige svojevoljno čez določeno dobo, t. j. Čez trideset dni, izgube po »Pravilniku« pravico za.a nadaljnje izposojevanje knjig na dom. —
Koncert opernega pevca Nerallča.
V petek, ll. novembra nastopi operni pevec g. N e r a 1 i 6 v samostojnem koncertu. v sredo, 23, novembra pa bomo imeli priliko slišati Krocmeriev trio iz Gradca. —	.
Družabni večer priredi Zveza privatnih nameščencev v Mariboru v soboto, dne 5. novembra ob 20. ua i pri Gambrinu.. Godba, ples. izborna vinska kapljica ter domače pecivo, vse to bo gotovo Privabilo staro i« mlado na prireditev. Pridite vsi, ki že* lite preživeti večer v prijetni družbi! Narodno kulturno društvo v Mali Nedelji vprizori v nedeljo 6. novembra ob Vi A. pop. v Društvenem domu narodno igro s petjem »Rokovnjači«, združeno z ljudsko veselico in plesom. Vabljeni so vsi od blizu in daleč. —	1531
Mednarodni slepar v rokah pravic«.
Pred dnevi je žandarmerija v Ogu-linu aretirala mednarodnega sleparja Arturja Schlebingerja, madžarskega dr« žavljana, ki se je izdajal za lesnega trgovca in na veliko- sleparil lahkoverne ljtidi. Udejstvoval se je v Gradcu, na Dunaiu v Badenu, pri nas Pa zlasti v Mariboru in okolici tor na Hrvatskem-Rudolfa Komauerja iz Meže je opeharil za 4000 Din, Alfonza Pernata iz 5*“ Lovrenca za 500 Din. Franca Razboršeka iz Slov Bistrice za 1800 Din in v*8*© drugih oseb. Ko so ga prepeljali v Zagreb* ške policijske zapore, j® zavfcil večjo količino veronala in padel v globoko nezavest, in se doslei 'še ni zavedel. Njegovo stanje ie obupno. Zasledujejo ga tu di oblasti iz Madžarske in večih krajev naše države, vse radi zločina goljufije. Tatvina zaklane svinie.
V soboto so neznani sitorilci ukradli iz mestne klavnice Špeharju Francu Kokolju zaklano, 36 kg težko svinjo, vredno nad 500 Din.
J
REPERTOAR:
Pondeliek, 31. oktobra. Zaprto.
Torek, 1. novembra ob 20. ari »Travia« ta«.
Sreda, 2. novembra Ob 20. tgri »Školjka* ab. C. Knnoai,
V M c rižoto, dhe 3T. X-
MarIBdrsRi VtCERNIK 'JuTrs.
jfefrMTŽ
Mariborski grobovi
POZABLJENI IN
NEPOZABLJENI NAŠI DELAVCI.
NARODNI IN KULTURNI
Šepniti — sed vivi*
Obiskal sem vsa mariborska in studenško pokopališče m izbral za našo zgodovino važnejše grobove.
Staro mestno pokopališče:
Sedaj je opuščeno- Pri vbodu tc pozdravi doslovni napis:	»Prepovedn
sonetišnik...« Tu počivajo: prvi med prvim; prvi lavantinski škof. slovenski Pisatelj in pedagog Anton Martin Slom* šek, čegar proglasitev za svetnika je v teku. Nicgova literarna dela, ki so trajna dc-dščina slovenskega naroda, so prešla v meso in kri podeželskega ljudstva in on lahko ponovno reče o sebi kakor Horac: Non otnuis moriar! — Drugi, menda najmnTCiSi včUijivi) slovenski grob je grob Antona Tomšiča z obeliskom, ki no si napis: Rodil se je 26. dan maja 18421. v Dednem dolu na Dolenjskem, umrl v Mariboru 26. dan mala 1871 1. Na podstavku je za danes iz onih časov za pra* vega rodoljuba res dirljiv napis:
. • Hrabremu bolniku
o svobodi in napredku slovenskega naroda postavili njegovi če« ti tel ji.
Ta grob pa je silno zapuščen in zanemarjen!
Od grobov iz neposredne predpreo-bratne dobe ie omeniti grob gimn- prof. Blaža Mateka, roj. 3. H. 1852 in umrlega 29. J. 1910. leta. Nagrobnik nosi citat iz sv. pisma: Blagor možu, ki drži se vedno modrosti; kajti neumrljivost in modrost sta si y sorodu! — Blagopokoini profesor Blaž Matek si je stekel svoje ime kot avtor »Aritmetike in Algebre« v slovenskem jeziku in svoie dosmrtno spoštovanje pri svojih učencih kot strog, a pravičen profesor.
Pomemben je nadalje spomenik pphor ske^ korenine, profesorja in pedagoškega književnika Janeza Kropivnika (roj. 4 XII. 1849 in umrl 9. XII. 1912), ki počiva v rodbinski grobnici rodov Srebre in -ernec- Istotam počiva tudi narodni bu* diteli dr. Vladimir Sernec, odvetnik, starosta »Sokola« in občinski svetnik mariborski, zlata, iskrena duša, kd živj večno v srcih vsch^eistomislečih rodoljubov!
Nadalje počiva tukaj nadučitelj v pok. Lovro šlianec (roj. 29. VII. 1838), umri 23. I. 1908 in njegova soproga Marija. Liudje, ki so si upali leta 1908-, v času ok toberskih revolt (20. X. 1908!!) dati slo* venski napis na grobih, so junaki in raj-n| Šijanec je čestokrat govoril o takratni sanji, ki je danes — resnica: Jugosl** iVija. Slava zvestemu sinu domovine!
Ponftmben je grob profesorja Luka Lavtarja, ki je izdal lepo, pregledno, pe-dagogično praktično slovensko računico, a ima nagrobni napis v nemškem Jeziku k. k- ProfcssoT (roj. 21. X. 1846, umrl 9. marca 1915). Pokojni Lavtar, mentor stareiših šolnikov, je bil dober Slovenec in odkrit narodnjak, a njegovi zaostali so smatralj za irotrebno, napraviti mu nemški spomenik.
Od slovenskih vojaških grobov ie orne ®iti na tem pokopališču grob dragega
maiorja Jerneja Ankersta (roj. 3- VIII. 1881. umrl 31. VII. 1923). Marsikateremu Mariborčanu je v trajnem spominu. Drugih grobov ne omeniam.
To pokopališče ie jasna slika suženj* ske predpreobratne dobe, ker najdeš po nemškem začetku slovenska nadaljevanja ... Niso pa temu krivi dragi pokojniki, ampak njih svojci, ki »o bili zastrupljeni s suženjsko mentaliteto.
Izmed nemških grobov na tem poko* pališču je pred vsem omeniti grob notur ja in župana Othmarja Reiserja (roj. 21. VIII. 1792, — umrl 15.1. 1868) poleg katerega počiva niegov sin, ces. svetnik Dr. Mattbaus Reiser, istotako župan tna iriborski in pravni konzuleut mestne hranilnice (roj. 30. III. 1830, umrl 27- XII. 1895). Grobnico krasi velik monumenta* len križ. Oba pokojnika imata velike zasluge za razvoj mesta Maribora.
Dragih pomembnejših posebnosti ra-zun različnih plemičev nemške narodnosti ni na tem počivališču, ki polagoma razpada (saj je opuščeno)- V oči pade, da je večina grobov popolnoma zapuščena in bo stvar Zgodovinskega društva, da pred demontiranjem tega pokopališča raz bere vse plošče zaslužnih osebnosti, ki spe tukaj nevzdramuo spanje.
Novo mestno pokopališče:
a) magdalensko.
Grob mariborskega rodoljuba, vzor-duhovnika in prijatelja mladine Dr. Antona Medveda ima res jedinstven sporne nik z irehefom njegove tipične glave »n s simboličnim sejalcem na njivi... Njegov spomin med Mariborčani ie trajon, večen; kaiti ni starejšega in mlajšega in-teligenta iz mariborske gimnazije, ki se ne bi spominjal svojega profesorja Medveda, vaor-duhovnika in vzor-rodolju-ba.
V vrsti duhovniških grobov, poleg o-menienega spomenika je treba omeniti grob mladega duhovnika magd. župnije, umrlega 17- VII. 1927). To je sveži grob idealnega, od politike nezastrupljenega duhovnika, ki je baš ravno radi tega svojstva postal ljubljenec ne samo svoje fare in — mesta.
Drugih za zgodovino Maribora pomembnejših grobov na tem pokopališču ni. Glede monumentalnosti spomenikov je to pokopališče na zelo nizki stopnii. Poleg že omenjenih spomenikov pada v oči rodbinski spomenik, ki nosi napis »Kejžarjevi«. Ta nagrobnik je po okus nosti j edinstven in res umetniški. V grobu počiva blagi Danilo (r0j. 15. XII. 1900, umrl 30. IV. 1925), simpatičen mladenič, kateremu so dali svojci v slovo res pomemben ver®:
»Mimo šel sem po žaljenja poti, gledal v obraz sem resnici in zmoti ... Kar je na svetu, vse prazna je pena le duša ie dragocena.*
Umrl je Danilo tragične smrti m res Skoda je, da ga ni več med nami.
(Grobove novega centralnega in studenškega pokopališča priobčimo v pri bodnji številki. Op. ured.)
Moskvi grozi lakota
Prehranjevalna kriza v Moskvi zavzema vedno večji obseg. Pred trgovinami z živili se uvrščajo kupci v dolge djvore-de, h čemur jih pred vsem sili veljko pomanjkanje moke in kruha. Težko se dobi tudi mleko, maslo in slična prehrani c* valna sredstva. BoUševiki so radi pomanjkanja zelo vznemirjeni, ker se spominjajo. da je revolucija leta 1917 izbruhnila ravno radS pomanjkanja živil. Sodobna kriaa je posledica slabega trans Porta in premalega dovoza v Moskvo, ki »e ie z vestmi o nova vojni še povečUa. Premožnejše prebivalstvo si pripravlja zaloge, radi česar revnejši sloii sploh ne dobe niti najpotrebnejših sredstev za pre hrano. Moskovski sosvet je ukazal, da morajo pekarne obratovati tildi ob nedeljah in Prašnikih, za kar je Potrebna zopet večja zaloga moke. Ako naredba ne bo imela uspeha, bodo v Moskvi po* novno uvedli krušne karte, kakor je bilo za časa svetovne vojne v vseh državah oblčaino.
fpomlnlalte te CMD
Služkinja
vse, išče službe v mestu. — Naslov Pove uprava.	15l9
Meblovana sobica
s separatnim vhodom se odda. Linhartova ulica 32. __	1.521
Pomočnik za soljenje mesa (Salz*r)
se išče. Prednost imajo neoženjeni, mlade, dobre moči; pogoji voljni, plača po sposobnosti. Ponudbe poslati na firmo A Mitrovič i sinovi, Split.	1447
VulkanlzaolJa
kupi stare anto plašče in ^zračnice. — Albert Cigoj, Kopitarjeva \l, Maribor,
1200
Vsakovrstne nogavice, kakor flor, svilene itd- v vseh barvah popravi v najkrajšem času pletairna M Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17.	1214
Specljalna delavnica ra črkoalikarstvo in soboslikarstvo, I.. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1330 Čevlji
moški, zimski, še dobro ohranieni št. 41, poceni na prodaj. Naslov pove uprava .»Slovenca« Maribor.	1469
Športna
Maribor - Rapid 1:0 (1:0)
Maribor prvak v jesenski sezoni.
Včeraj se ie vršala v Mariboru odločilna tekma v jesenski prvenstveni sezoni, • med najosrtrejšima protivnikoma Mariborom In Rapidom. Maribor si ies sigurno igro, ki je v vsakem oziru nad-criljevala igro Rapidove enajsterice, priboril pičlo toda zasluženo zmago. Z včerajšnjo-zmago si je definitivno osvoiil prvo mesto v prvenstveni tabeli.
Maribor je predvedel tehnično dovršeno igro in v stalni premoči ogrožal nasprotnika, ki je imel v obrambi najbolj še moči. V napadu Maribora se je posebno odlikovalo levo krilo Bertoncelj, ki ie s svojo precizno igro, sijajnim dri-blingom in taktično zamišljenimi potezami mnogo pripomogel k uspelm. Leva zveza Vodeb ima napako, da se v svoji požrtvovalnosti vrača v obrambo m čestokrat v odločilnih momentih ni na mestu. Center Pavlin je dober vodja napada, včeraj pa je imel pred vrati slab dam Desna zveza Hreščak ie bil junak dneva. Iz težke poziciie ie dosegel edini in z-magonosni goal. Kasneje je postal žriev besnega tempa in se ni več uspešno uveljavljal. Desno krilo Starc je koristen začetnik, ki postaja kliub primitivni igri od tekme do tekme boUša o-pora napada. Krilska vrsta je svoji nalogi vzorno zadovoljila. Hreščak I, Kirbiš in Košenina so se defenzivno zlasti v podpiranju napada odlikovali in torUsko vrsto 'nasprotnika onemogočili- Ožja obramba je rušila Požrtvovalne poizkuse Rapjdovega napada. Koren ie bil izredno razpoložen, v Lazničkl pa je i™1®! dobrot oporo. Geuer ni rmel prilike, da bi se uveljavil.
Rapid je zapustil slab utis. Niegovo moštvo je predvedlo raztrgano igro in že v začetku ni imelo izgledov na uspeh. Najboljša moža sta bila Pavlin in Ter-glec, ki pa je preoster. Levo krilo je bilo nemogoče. Venko ni prišel do veljave, ker mu sodnik ni pustil, da se preostro uveljavlja. Desno krilo je zedovoljilo. V krilska vrsti je bil najpožrivovalneiši Baumgartner, dočim sta stranska krilca zaostajala- V ožji obrambi je briljiral K urana h. dočim ie bil Barlovjč jako ne-siiguren. Vratar Cere ie edini šut, ki j« bil dobro plasiran, pustil v mtrežo.
Potek tekme je bil v prvem polčasu naravnost divji. Vsi deli Mariborskega moštva so v startu m hitri kombinaciji tekmovali med sabo in vzdržali v diktiranem tempu do konca. Napad se j® sunkoma približeval nasprotnikovim vratom, kier pa ie imel malo sreče. Tudi RaPid ie ustvaril nekaj nevarnih situacii in c®lo po Pavlinu dosegel goal, sodnik pa je pravočasno opazil ofside. V 33. mt nuti je po uspeh kombinaciji iz kota Hreščak TI. dosegel edini in odločilni gol kar je tempo še poostrilo. Maribor ie vzdržal v premoči in mestoma nasprotnika popolnoma izoliral-V drujr©m polčasu je tempo znatno popustih Rapidova moč je bila zlomljena in vsi poizkusi njegovega napada, ki v kril-®ki vrsti m jmel opore, so ostali brez-
uspešni. Mariborova premoč radi neodločnosti napada in žilavosti ožje obrambe Rapida ni zabeležila uspeha, čeprav je neprestano ogražala vrata nasprotnikov. Potek tekme je postal nezanimiv. Žoga ie menjavala polji in so prizadevanja obeh moštev popustila.
Med tekmo se ie primeril incident. Radi neke sodnikove odločitve je občinstvo vdrlo štiri minute pred zaključkom! na igrišče, radi česar je sodnik za deset minut prekinil igr. Sodil je g. Vodišek' iz Ljubljane izborno in ie ves čas imel igro v roikah. Prvič je mariborska publika ® zadoščenjem in zadovolj* stvom opazovala ostro srečanje nasprotnikov, ki ga ni motila nesposobsnot sodnika.
Publike okrog 1000. Zastonjkarjev nabito polna galerija-e drevesih.
•
Predpoldne sta se vršiH triom! naraščajev. Drugi naraščaj Maribora je zmagal nad Rapldovim v razmer ju 3:1. dočim! je prvi podlegel v razmerju i:Q (0:0).
Predtekmo prvenstvene tekme sta odigravali rezervi Maribora in Rapida. »Nepremagljiva enajsterica« Mariborov« rezerve je proti pričakovanju po dolgih letih podlegla Rapidovi v razmerju 3:1 (1:0).
* ■■■;'■' \ Sparta (Praga) * Rapid (Dunaj) 6:2.
V prvi finalni tekmi za srednjeevropski kup je Sparta v izrednem stilu ka-i tastrofalno porazila dunajski Rapid 4a si z risokim razmerjem zasiguraja zmago v borbi za srednjeevropski kup. Visok poraz je zakrivila obramba, ki uflj vzdržala stalni premoči Spariancev. — Prvi gol je s presenetljivim strelom dosegel Kado v prvj peteri proti goaiu Ra* pida. V 13 minuti 2:0 aa Cehe. V 15*2:1, v 32 minuti 3:L v 33*3:2. V drugem polčasu Rapid v premoči. Tempo ne vzdiržS in Čehi osvajajo teren. V 16*4:2. M 30*5:2 in v 40*6:2. SoAifld van Pinao (Belgija) ze&o dober.	,	.	^	a
PrhnoirietSlovaB 13d) (4:0).
V prvenstveni tetami med Primortan« in Slovanom sl Je Primorje priborilo s«*, služeno visoko zmago v razmerja l&ft,
Ostale nogometne tekme. \
Vienna—WAC 5:0, Amtria—Sfawwn 2:1, Mertha—Wacker 2:1.
Kopeuhagen; Daneta* 'Ncgvelus (01).
Concordia, prvak v hazentj
IHrIja:Coneordia 8:12 (4:4).	\
Včeraj se ie v Ljubljani odigraJatafra ključna tekma za hazensko prvenstv®] države. V strahu premoči Je Conoond^ izvojevala zmago in si priborila mariov* državnega prvaka- V prvem polčasu stat ■bili družini precej enakovredni V diru-i gem polčasa je Concordda stria oduorf maaprotn!ka& in z lahkoto dosegla vjso-; ko razmerje- Sodil je zagrebški sodnik g. Munder, ki-je bil iako objektiven. Priznal pa je osmi gol za Concordio neupravičeno, kor je spravilo Ilirijo It koncepta.	j
SVETOVNI PATENT
„ZEPHIR“
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
za vsakogar
Od 1.000-3.000 Din mesečno lahko zasluži vsakdo brez razlike moški ali ženska, v mestu, na deželi in vasi. Ne ovira službe ali poklica. Javite samo svoj naslov na: Beograd, Vlaj-kovičeva br. 5. Masing
Rezila za brlvi ske aparate
GILLETTE
nudi najugodneje
Drago Rosina
Maiibor, Vetrinjska ulica
z 10 kg drv ogreva ~ sobo skozi 24 ur <£ „XEPHIR‘, tvornlca peti
Zastopstvo za Maiibor železnina
PINTER & LENARD
Prostovoljna zapuščinska
javna dražba
se vrši dne 3. novembra ob 9. uri v Kejžarjevi ulici 6/1. — Na dražbo pri* dejo: dve spalnici, jedilnica, steklo, posoda, okviri za slike, ure, posteljnina, *	obleke	itd.
TStraiil
BfarltforsM V^ČfcftrvTTC juffL
T M a rt Bor tj, dne 3u. X.
ISUIII
Ako hočete livedeti tvojo bo-dočnost, obrnite se na znameni* tega pratologa Egipčana, kateri Vam pove VaJo prlhodnjost in značaj is črt na roki in iz pisave. Sprejema vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9.—13. in od 14,—80. ure. Ben-Ali, hotel .Kotovo*, soba 5, Maribor.
Baterije
za žepne svetilike
na drobno in na debelo
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska '20
od1.dol5. novembra plesna reviia: Gdč. Monserat .	Vera Violetta
»	Tilda Otti
h	Lona Wadora
•	Sandri
Prvorazredne gimnastične točke	z jako zanimivim
programom. — Od 8. novembra t. L vaako nedeljo ln praznik popoldanski koncert s polnim programom. 1522
En vagon
dalmatinskega vina, lastn. pridelka, prispelo!
Toči se v lastni
L dalmatinski gostilni IVO TR60
Maribor, Vetrinjska ulica 3
Advokat
dr. Vinko Zorc
vljudno naznanja, da se
nahaja njegova	1513
advokatska pisarna v
Beogradu, Srem tka ul. 14/|.
Tužnim srcem iavllamo pretresljivo vest, da Je naš ljubljeni sin
Danilo
v cvetoči starosti 16. let danes po mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v srpdo, dne 2. novembra 1927,
Maribor, dne 3l. oktobra 1927.
Žalujoče rodbine: Pregel, Jagodič, Hmelak
Mr. Miroslav PRULL, lekarnar v Mariboru, Glavni trg 11
(poleg rotovža) poroča, da je prodal svojo lekarno gosp. Mr. Francu Mlfnariku, lekarnarju na Bledu,
se zahvaljuje gospodom zdravnikom in cenj. občinstvu za zaupanje, izkazano mu v 24letni dobi njegovega strokovnega delovanja, ter prosi, da ohrani to zaupanje njegovemu nasledniku,
Prevzem liSsnt.
Mr. Franc Mlinafik lekarnar na Bledu, naznanja, da je prevzel mestno lekarno v Mariboru, Glavni trg 12 (poleg rotovža) od gosp. Mr, Miroslava Prulla ter se priporoča zaupanju gospodov zdravnikov in cenjenega občinstva.
1509
VS\
!t
Vsem p. n. obiskovalcem staroznane
GO/TILNE ZRINJ/K3
MARISOR, FRANKOPANOVA ULICA Št. 11
naznanjam, da sem jo prevzela jaz in prosim za na-daljni obisk. Postrežba bo v vsakem oziru točna in današnjim cenam primerna.
JULKA NOVAK
• gostilničarka.	1514
Majhen kraj
lep zaslužek
Zastopniki-prodajalci, tudi ženske, se iščejo v vsakem še tako majhnem kraju mariborske oblasti. V vseh slojih in v vsakem poklicu si lahko vsaki še posebej zasluži več 1000 Din, če sprejme to ponudbo. Ponudbe na upravo lista pod šifro .Marljiv*. 1515
OTVORITEV TRGOVINE!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otvoril v lastnem poslopju v
T ATT EN BA CH OVIUUC114
TRGOVINO
z dvokolesi, motorji, šivalnimi stroji in vsemi nadomestnimi deli. Veliko skladišče vsakovrstne pneumatike kakor ,.!yfichelin“, „Reithofer“, Dunlop, Pirelh, Everest, Continental, Semperit, Peters-Union, Hutchison, Horst, Tip Top, The-Batct, High-Life is svetovno znanih najboljših tovarn. Velika izbira koles Waffenrad-Steyer, prvovrstne verige ca kolesa m motorje znamke P«rry; obroči, krmila v poljubni obliki, vilice vseh vrst, zobnate verižice vseh velikosti, blatnike in sedeže iz najboljše tovarne Ažman, razni prostoteki z zavoro, prostoteki brez zavore, svetovnoznam or-pedo prostoteki z zavoro, stojala za kolesa, prvovrstne svetiljke karbitne in električne, velika izbira žepnih sve 1 jic. Baterije kakor električne žarnice vedno na zalogi. Opozarjam automobibste in motocikliste, da imam posebno sk adisce za bencin in olje. Plašči in zračnice za automobile in motorje v vseh dimenzijah. Velika količina sklepov za verige in jermene. Ako ne najdete nadomestnega dela za Vaše kolo, motor, auto, šivalni stroj, etc. p°J 1 e v Tatten-bachovo ulico štev. 14, tam Vam ga gotovp preskrbe, ker imam najboljše zveze s tu- in inozems imi tovarnami.
Cene solidne!
Blago prvovrstno!
Postrežba točna!
Priporoča se
JUSTIN GUSTINČIČ
Izdala Konzorcll »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaj itelja in urednik: Fran Brozovi £v Mariboru, liska MarU'°*^ka tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detelav Mariboru.