PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 189 (13.722)
Trst, petek, 24. avgusta 1990
Ingrao in del fronte za »ne« se glasovanja o vladni resoluciji nista udeležila
Vladno linijo podprla tudi poslanska zbornica Večina komunistov se je glasovanja vzdržala
Andreotti ponovno poudaril nesporno in temeljno vlogo OZN pri reševanju mednarodnih konfliktov Komunisti kritični predvsem do nedoslednosti vlade, ki se je brez pomisleka opredelila za politiko ZDA
RIM — Odločitev vlade, da v Per-zjjski zaliv pošlje vojno mornarico, je sinoči podprla tudi poslanska zbornica- Potem ko je resolucijo odobril se-nat, so se zanjo z veliko večino izrekli iudi poslanci. Zanjo jih je glasovalo 283, 22 jih je bilo proti, 99 poslancev Pa se je glasovanja vzdržalo. Nekateri Poslanci KPI se glasovanja niso udele-zili. Med slednjimi so predvsem člani fronte za »ne«, odločitev pa sta v razpravi pojasnila strankin tajnik Occhet-!o in predstavnik fronte za »ne« In-9rao.
Razpravo, ki je trajala ves dan, je zaključil predsednik vlade Andreotti, frj je še poslednjikrat utemeljil odločitve vlade, hkrati pa je pojasnil, da OZN ostaja glavna sogovornica pri Vseh nadaljnjih odločitvah v zvezi s strategijo proti Iraku. Andreotti je poudaril, da bi »propad OZN pomenil resignacijo šibkejših in svobodo individualnih izbir najmočnejših«.
Zunanji minister De Michelis se je v včerajšnjem posegu zaustavil predvsem pri vprašanju talcev oziroma ita-ujanskih državljanov v Kuvajtu. Menil )e. da je psihološki pritisk, ki ga je še uo nedavnega izvajal Irak, nekoliko R°pustil, kar po njegovem mnenju priča o nastajajočih nesporazumih v Hu-?einovi vladi. Glede posledic, ki jih bo UPela zalivska kriza, pa je De Michelis °Pozoril, da ne gre le za nevarnost 9°spodarske destabilizacije, pač pa za ogrožanje vse mirovne politike. Obrambni minister Rognoni je tudi poudaril temeljno vlogo OZN v pogaja-djih za zgladitev spora v Zalivu.
. Nesoglasja v KPI je želel včeraj pojasniti tajnik Occhetto, ki je med dru-gtm opozoril, da je vzdržanje njegove stranke »predvsem pacifistična pobu-da, saj se nihče ne sme skrivati pred tako pomembnimi odločitvami«. Načelnik poslancev KPI Ouercini pa je v Sv°jem posegu pojasnil različna stališča komunistov in torej možnost, da ne Č°do glasovali soglasno. Ouercini je izredno kritičen do odločitev vlade, »ki je prenagljeno ukrepala, šele dato pa je poiskala kritje pri OZN«, globljo analizo razhajanj med fronto 4 »ne« in Occhettovimi podporniki da je podal Ingrao, ki je tudi napove-pUj’ da se glasovanja ne bo udeležil. č°jasnil je, da se z odločitvami vlade ,e. strinja predvsem, ker je Italija ta-Jč°i podprla ukrepe ZDA, šele nato se J® Posvetovala z OZN, ki je edina pri-tojha za reševanje mednarodnih spo-°v. Svoje odklonilno stališče pa je P0jasnil rekoč, da ni ravno stranskega Rumena, saj odraža stališče, ki ga fron-J* za »ne« ima do splošne vladne poli-ke. »Zalivska kriza je bila edinstvena Priložnost, da bi OZN končno potrdila jojo pravo mednarodno vlogo, itali-n tlS*ca vlada pa je ukrepala v popol-eui nasprotju z njenimi načeli,« je P°dčrtal Ingrao.
De Michelis, Andreotti in Martelli v poslanski zbornici	(Telefoto AP)
Achille Occhetto	(AP)
Zatišje pred današnjim potekom ultimata v zvezi z zaprtjem ambasad v Kuvajtu
Stalne članice Varnostnega sveta dosegle soglasje za podporo OZN akciji v Zalivu
Cena nafte včeraj dosegla 31 dolarjev
LONDON — Cena surove nafte je včeraj na mednarodnih trgih dosegla 31 dolarjev za sodček (gre za nafto, ki naj bi jo dobavili v oktobru), kar je največ od decembra 1982. Toda strokovnjaki menijo, da bi cena sodčka nafte (približno 159 litrov) lahko dosegla celo 40 do 50 dolarjev, če se bo kriza v Zalivu razvila v vojni spopad. Da pa dviganja cen nafte še ni konec, dokazujejo tudi prve včerajšnje vesti z ameriških naftnih trgov, kjer so za sodček nafte zahtevali 32 dolarjev.
Včeraj se je tudi govorilo, da bo že v nedeljo prišlo do neformalnega srečanja Opeca na Dunaju, Irak pa je tudi že dejal, da bo vsako povečanje proizvodnje nafte štel za sovražno dejanje. Za povečanje se zavzema Savdska Arabija, pri tem pa lahko računa na podporo Arabskih emiratov, Katarja, Ekvadorja in kuvajtske vlade v izgnanstvu.
BAGDAD — Na iraško-savdški »fronti« je včeraj vladalo relativno zatišje pred današnjim dnem, ko se izteka ultimat Sadama Huseina, ki je od 68 držav, ki imajo svoja veleposlaništva v Kuvajtu, zahteval, da ta predstavništva z današnjim dnem zaprejo, osebje pa preselijo v Bagdad. Odgovor na ta ultimat je bil dan že pred petimi dnevi in je bil negativen, kar lahko pomeni, da bo danes morda prišlo do odločilnega preobrata v zalivski krizi. Najbrž si Husein nasilne izpraznitve ambasad ne bo upal privoščiti, saj so Američani večkrat poudarili, »da bo Irak nosil krivdo za vse posledice, do katerih bi lahko zaradi tega nasilnega dejanja prišlo.« Bolj verjetna je domneva, da bo iraška vojska obkolila tuja predstavništva v Kuwait Cityju, v katerih bodo v večini primerov ostali le veleposlaniki, osebje pa se je v glavnem že preselilo v Bagdad.
Ta napetost, ki vlada pred današnjim »vročim« dnem pa je sprožila tudi celo vrsto diplomatskih akcij in vse kaže, da nekatere že rojevajo prve sadove. Tako je zvečer iz New Yorka prišla vest, da naj bi pet stalnih članic Varnostnega sveta včeraj sprejelo osnutek resolucije, po kateri naj bi OZN dala svoj »pečat« pod aktivnost multinacionalnega vojaškega ladjevja v Za-
livu. Vest je posredoval ameriški veleposlanik v OZN Pickering, ki je ob tem tudi povedal, da morajo osnutek resolucije odobriti še vlade ZDA, SZ, Kitajske, Velike Britanije in Francije.
Na diplomatsko misijo se je podal tudi jordanski kralj Husein. Njegovo potovanje je zavito v precejšnjo skrivnost, ve se le, da je bil včeraj v Jemnu, obiskal pa naj bi še nekaj arabskih držav, med katerimi naj bi bil tudi Irak.
»Diplomacijo« se je šel včeraj tudi Sadam Husein. Egiptovskemu predsedniku Mubaraku je poslal odprto pismo, kot odgovor na Mubarakov poziv Huseinu, da se umakne iz Kuvajta, če se hoče izogniti vojnemu spopadu. V odgovoru Husein pridiga o islamu in Mubaraku ponuja zavezništvo proti »izdajalskim naftnim kraljem in šejkom, ki so vohunili za ZDA proti Iraku.«
Husein pa se je včeraj »proslavil« še s propagandno »televizijsko vojno«, s katero je prebil vse meje slabega okusa. Za neko ameriško TV mrežo se je namreč dal posneti skupaj s skupino zahodnih talcev, med katerimi je bilo tudi precej otrok in katerim se je Husein v elegantni civilni obleki, ki jo je ob tej priliki zamenjal za vojaško uniformo, skušal predstaviti kot dobri stric, ki nikomur noče nič žalega.
večino sprejel vzhodnonemški parlament
združeni 3. oktobra
VZHODNI BERLIN — Vse nejasnosti v zvezi z datumom združitve Nemčij naj bi bile od včeraj zgodaj zjutraj odpravljene in obe Nemčiji naj bi se združili v eno samo državo že 3. oktobra.letos. Tako je namreč po nekajurni nočni razpravi včeraj ob 3. uri zjutraj odločil vzhodnonemški parlament. Za 3. oktober je bilo 294 parlamentarcev (27 več od potrebne dvotretjinske večine), kar je bilo dovolj za odobritev. Tako bo NDR, ki je bila ustanovljena 7. oktobra 1951, dejansko nehala obstajati le nekaj dni pred svojo 41. obletnico.
Izredno zasedanje parlamenta v Vzhodnem Berlinu se je začelo že v sredo zjutraj, ko so najprej obravnavali in nato odobrili volilni zakon, po kate-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Meja med Italijo in Avstrijo zaprta za vse tovornjake?
RIM — Zveza avtoprevoznikov (Confetra) je sporočila, da namerava italijanska vlada prepovedati prehod tovornjakov preko avstrijske meje na italijansko ozemlje. Prepoved naj bi veljala za vse tovornjake, ki presegajo težo osem ton. Avtoprevozniki so zaradi napovedanega ukrepa močno zaskrbljeni, saj bi to zanje pomenilo veliko daljše in mučnejše proge preko Švice ali Francije ali celo preko vzhodnoevropskih držav.
Po drugi strani pa Confetra meni, da je bila odločitev neizbežna, saj se spori med Italijo in Avstrijo glede prehoda tovornjakov in koncesij italijanskim prevoznim družbam, že predolgo vlečejo. Confetra hkrati upa, da bo omenjena prepoved priložnost za nova pogajanja med pristojnima oblastema.
Pogovor s slovenskim zgodovinarjem Tonetom Ferencem
NA 9. STRANI
Julija inflacija presegla streho šestih odstotkov
RIM — Optimistične napovedi prejšnjega meseca, da se bo inflacija do konca leta ustavila pod streho šestih odstotkov, so se izjalovile. Povprečna mesečna inflacijska stopnja se je namreč julija gibala med 5,3 odstotka v Genovi in 6,9 odstotka v Milanu. Že ti dve številki potrjujeta, da bo inflacija do konca leta poskočila preko šestih odstotkov, ki si jih je državna bilanca zastavila za cilj. K temu je delno prispevala tudi kriza v Zalivu, vendar pa ekonomisti opozarjajo, da ni bila odločilna.
Podatki za julij se oslanjajo na višje proizvodne cene in cene na debelo, ki so junija narasle za 1,1 odstotka. Podatki iz vzorčnih mest pa ne vsebujejo podražitev bencina in naftnih derivatov, saj se nanašajo na obdobje pred 15. avgustom. Kako so te podražitve vplivale na inflacijo, bo mogoče ugotoviti šele po septembrskem obračunu. Vsekakor pa je že sedaj razvidno, da bo prihodnji mesec inflacijsko povprečje nihalo med 6,2 in 6,3 odstotka, to je na istih vrednostih, ki so jih zabeležili v začetku tega leta.
V posameznih vzorčnih mestih so se življenjski stroški julija povišali za 0,5 odstotka v Benetkah, 0,9 odstotka v Genovi, v Bologni, Turinu, Neaplju in Palermu so zabeležili 0,6-odstotni povišek, v Trstu in Milanu pa so se stroški povišali za 0,8 odstotka. Delavske in uradniške družine so julija odštele največ za elektriko in gorivo, dražja pa je postala tudi rekreacija; povišale so cene vstopnic za kino in gledališče, za dvesto lir dražji pa so tudi dnevniki. Družine, ki imajo šoloobvezne otroke bodo morale tudi letos nekoliko zategniti pas, saj so nekatere podražitve na tem področju bistveno vplivale na višje življenjske stroške. Julija in v začetku avgusta pa so se v nekaterih deželah podražili javni prevozi in storitve, medtem ko se stroški za zdravstvo in stanovanje v tem obdobju niso bistveno spremenili.
Pričakovanje za srečanje med predstavniki Inkhate in Mandelovega ANC
Po desetih dneh medetničnih spopadov se je položaj v Južni Afriki pomiril
JOHANNESBURG — Po 12 dneh krvavih medetničnih spopadov, v katerih je bilo ob življenje več kot 500 oseb, se je vzdušje v črnskih mestih industrijskega območja okrog Johannesburga nekoliko pomirilo. V soboto, 11. avgusta, so se začeli spopadi med pripadniki Inkhate, organizacije, ki jo vodi kralj Žulujev Butelezi in ki zastopa interese svojega ljudstva in več milijonov priseljencev iz Mozambika iz Sva-zilanda ter črnskima plemenoma Xhosa (kateremu pripada Nelson Mandela) in Šoto, ki pa se prepoznavajo v ANC (Afričan national congress).
Premirje pomeni istočasno pričakovanje, saj vztrajno govorijo o srečanju med predstavniki Inkhate in ANC, na katerem naj bi razčistili spor. Srečanja naj se ne bi udeležil Nelson Mandela, ki prav te dni odhaja na obisk v Norveško, Libijo in Alžirijo. Butelezi ga je med drugim obtožil, da ni nikoli odgovoril na njegova povabila, da se sestaneta in pogovorita, čeprav da ga je povabil kar 47 krat. Tudi v vrstah ANC je marsikdo mnenja, da je napovedano Mandelovo potovanje v tem trenutku neumestno in da bi se moral v večji meri posvetiti položaju znotraj Južne Afrike. Tudi južnoafriški predsednik De Klerk je apeliral na Butelezija in na Mandelo, da bi se čimprej sestala, saj skupna domovina potrebuje močno vodstvo v vseh svojih komponentah.
Čeprav je vzdušje relativno mirno, so tudi včeraj zabeležili vrsto protestnih akcij, katerih tarča so vglavnem bile policijske postaje znotraj črnskih mest. Ti protesti so bili še zlasti množični v krajih Kagiso in Diepkloof (na sliki AP), kjer je nekaj sto mladih ljudi organiziralo protestni pohod zoper policijo, med katerim so metali kamenje na policijske avte in na poslopja. V obeh primerih beležijo malenkostno gmotno škodo.	a.
Minister za red in varnost, ki je odgovoren tudi zakoličijo je pozval voditelje raznih skupnosti, naj ne podžigajo ljudstva, saj to samo prispeva k ustvarjanju eksplozivnega vzdušja.
Capetownski nadškof in Nobelov nagrajenec Desmond Tutu je včeraj obiskal nekaj črnskih mest, ob tej priložnosti je tudi pozval k premostitvi etničnih nasprotij.
Nov val požarov v Italiji
O kninskih dogodkih bo razpravljal Sabor
KNIN :— Pred današnjim izrednim zasedanjem hrvaškega Sabora je v Kninski krajini čutiti napetost. Na tamkajšnjih cestah so še vedno barikade, ob njih pa oborožene civilne straže. Le-te so številnim novinarjem onemogočile vstop v Drniš, kjer so napovedovali vročo noč. Hrvati iz Drniša in njegove okolice, so namreč včeraj ves dan negodovali zaradi ravnanja svojih miličnikov. Od njih so zahtevali, naj zlomijo upor v Kninu. Kot so dejali na včerajšnji tiskovni konferenci v Kninu je 70 drniških miličnikov, med njimi tudi 20 Hrvatov v noči s torka na sredo zavrnilo ukaz, naj se odpravijo v Knin, da bi tam razmere normalizirali. Ukaz so zavrnili z obrazložitvijo, da nočejo poglabljati nacionalne nestrpnosti in onemogočiti svojih kninskih delovnih tovarišev, ki so se povsem postavili na stran srbskega življa v kninski krajini. Sekretar šibe-niškega sekretariata za notranje zadeve Ante Buj as je zanikal trditve Srbske demokratske stranke o takšnem ukazu.
Dan pred zasedanjem hrvaškega Sabora, za katerega še niso potrdili, da se ga bodo udeležili tudi predstavniki SDS, je bil položaj v Kninu precej miren. Po predvčerajšnji informaciji o neredih v drniški policijski postaji, do katerih naj bi prišlo, ko so policiji
ukazali, naj napade Knin, smo dobili najnovejšo izjavo Anteja Bujasa, načelnika šibeniškega SNZ, češ da je v Drnišu vse v redu in da miličniki srbske in hrvaške narodnosti normalno odhajajo na delo.
Včeraj dopoldne se je Rade Bulat, predsednik zunajstrankarske ZZB NOV Hrvaške sestal z borci iz Knina, Drniša in Gračca. Ugotovili so, da je temeljna naloga borcev ponovna vzpostavitev omajane enotnosti države. Načelno menijo, da se ima ljudstvo pravico braniti, vendar je treba spoštovati oblast in sistem.
Sicer pa je hrvaška vlada izpeljala prve ekonomske sankcije proti kninskemu gospodarstvu, kar tam razumejo kot začetek gospodarske blokade. V delovno organizacijo TVIK je prispela zahteva za plačilo '62 milijonov dinarjev dolga, ki so ga zamrznili septembra lani. Prej so se dogovorili, da bo del dolga poravnala hrvaška vlada, del Splitska banka, pri kateri ima podjetje svoj račun, del pa naj bi poravnal kolektiv. Žiro račun podjetja je blokiran. Če dolga v 60 dneh ne bodo poravnali, bo šlo podjetje v stečaj, kar bi pomenilo likvidacijo največjega delovnega kolektiva v Kninu.
PETAR DAMJANIČ
• Nemčiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
rem bodo 2. decembra potekale prve splošne volitve ponovno združene Nemčije. Zakon med drugim predvideva tudi najnižji odstotek (5 odstotkov), ki ga morajo stranke doseči na chlotnem državnem ozemlju za izvolitevVsvojih predstavnikov, omogoča pa tudi volilna zavezništva med strankami.
Zasedanje se je nadaljevalo z obravnavo štirih resolucij v zvezi z datumom združitve Nemčij. Toda po hitrem porazu prvih dveh, ki sta zagovarjali združitev NDR in ZRN z 22. oziroma celo s 15. avgustom letos (retroaktivno združitev so predlagali socialdemokrati), so se takoj po parlamentarnih hodnikih začela pogajanja med strankami. Končno so bivši trije partnerji v vladni koaliciji: tri krščansko demokratske stranke, liberalci in socialdemokrati sprejeli kompromisni predlog liberalne stranke za 3. oktober kot datum nemške združitve. Proti temu datumu je glasovalo le 62 poslancev, 7 pa se jih je vzdržalo. Zanimivo je, da so bili proti združitvi Nemčij pred splošnimi volitvami 2. decembra bivši komunisti in poslanci »Zavezništva 90«, ki je v bistvu vodilo vse manifestacije, ki so privedle do padca starega komunističnega režima v NDR.
Novi dogovor predstavlja kompromis predvsem za socialdemokrate, ki so v začetku tedna zavrnili 14. oktober (takrat bodo tudi volitve v novih petih nemških deželah, ki bodo obsegale ozemlje današnje NDR) kot datum združitve, ker naj bi bilo to po njihovem mnenju prepozno. Izbira pa zadovoljuje tudi kanclerja Kohla, ki je poudarjal, da naj d° združitve pride po dokončni rešitvi vseh zunanjih vidikov tega dejanja.
Zunanji vidiki združitve pa bodo najbrž določeni 12. septembra na zasedanju skupine dva plus štiri (obe Nemčiji u1 štiri zmagovalke 2. svetovne vojne: ZDA' SZ, Velika Britanija in Francija) v Mo®' kvi in nato dokončno ratificirani 2. °kl tobra v New Vorku, kjer bodo zasedah zunanji ministri 35 držav KVSE. Takra naj bi bila združena Nemčija potrjena kot suverena država, ki nima več obveznosti do vojnih zmagovalcev.
Suvarja bo zamenjal Mesič
ZAGREB — Danes bo v Zagrebu izredna seja vseh treh zborov Sabora, na kateri bodo razpravljali o političnem položaju v Republiki Hrvaški. To je včeraj sklenilo predsedstvo republike. Uvodničarja bosta hrvaški predsednik republike Franjo Tudjman in predsednik vlade Stipe Mesič.
Agencija namreč sporoča, da bo na današnji seji Sabora tudi vrsta razrešitev in imenovanj. Med njimi je prav gotovo najbolj uradna napoved, da naj bi dosedanji predsednik hrvaške vlade Stipe Mesič zamenjal Stipeta Šuvarja v predsedstvu SFRJ. Vodstvo vlade naj bi prevzel dosedanji podpredsednik Josip Manolič.
RIM — Dolgotrajna suša in ponekod močan veter sta ponovno največja zaveznika požarov, ki so tokrat zajeli predvsem Srednjo Italijo in jugovzhodne dele Francije. Včeraj je bilo najhuje v Toskani na območju Lucce, kjer je v pičlih šestih urah zgorelo 3.000 hektarov gozda. Izredno stanje je tudi na otoku Elba, kjer se proti plamenom bori tristo mož, saj so ognjeni zublji oplazili turistična naselja Porto Azzurro in Cavoli.
Z ognjem, za katerega prevladuje mnenje, da je bil podtaknjen, se borijo tudi v okolici Viterba v Laciju. Zaradi močnih sunkov vetra pomaga pri gašenju tudi letalo civilne zaščite. Gasilci so v teku dne dobili kar stotrideset klicev na pomoč in delajo tako rekoč brez prestanka. Policija je medtem sporočila, da je ustavila priletnega moža, ki je v avtomobilu skrival vžigalice, papirnate bakle in zažigalne rakete, medtem ko so v Grossetu prijavili tri sumljive osebe
Na sliki (telefoto AP): eden od številnih požarov, ki postopoma uničujejo zelenje vzdolž Škornja
Elan sprejel Lampiča
BEGUNJE — S štirinajsitmi glasovi za, enim proti in enim vzdržanim je delavski svet Elana včeraj do osme ure (kot je bil ultimat slovenske vlade) potrdil Petra Lampiča za direktorja Elana, sklep pa so malce zavito formulirali. V njem namreč delavski svet »jemlje na znanje imenovanje Petra Lampiča«, obenem pa je delavski svet v sklepu opredelil tudi nadaljevanje posla s švicarsko banko za rešitev Elana.
Predsednik delavskega sveta Avgust Šlibar je izjavil, da se z imenovanjem novega direktorja izteka tudi (v zadnjem času) zelo naporno delo delavskega sveta in se na enak način končuje tudi doba samoupravljanja.
Med razpravo kakih posebnih argumentov ni bilo slišati, preprosto in jasno pa je bilo le povedano, da brez tega vladinega denarja za Elan ni rešitve. Še vedno pa je malce nejasno, koliko časa bo Lampič direktor (šest tednov do stečaja) in ali bo direktoroval novemu Elanu, ki ga ustanavljajo v radovljiški občini, da bi Elan sploh lahko prišel do denarja. Bolj ali manj gre tu za
»kozmetiko« - bistvo pa je v tem, da je imenovanje novega direktorja prižgalo zeleno luč za dogovorjeni scenarij reševanja. Kdo bo ob vsem. tem odnesel celo kozo (zaposlitev, upniška razmerja), bo pokazal čas. Nekaj pa je Petru Lampiču treba priznati: šole gor ali dol, nastop na seji delavskega sveta je bil umirjen, preudaren in jasen.
Ultimat je torej uspel. Elan začenja svojo preobrazbo, ki jo je zlasti opozicija v kolektivu predvidela tudi pri kadrih.
Kako prav je imela slovenska vlada, da je odločno posegla v dogajanja v Elanu priča naslednje: včeraj popoldne je minister Izidor Rejc prejel kopijo vloge zveznemu sekretariatu za ekonomske odnose s tujino, v kateri predlagatelj Elan Holding, Brnica-Furnitz, prosi za ustanovitev zasebnega,podjetja. Vlogo je podpisal dosedanji v.d. predsednika poslovodnega odbora Elana Vinko Bogataj. Taka namera zagotovo ni skladna s prizadevanji slovenske vlade in upnikov za rešitev Elana, so sporočili iz predstavništva IS za tisk. (dd)
Vlada o turizmu
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Živko Pregl, ugotovil, da niso utemeljene vesti o velikem upadu turističnega prometa v avgustu. Zadnji podatki o stanju turističnega prometa na dan 20. avgusta - torej dva dni po najhujšem zaostrovanju v kninski krajini - kažejo, da ji opaznejšega zmanjšanja števila nočitev v hotelih, ter. da je v hotelih in turističnih naseljih celo več tujih turistov kot prej.
Zahtevajo odmrznitev plač
BEOGRAD - Predsedstvo zveze samostojnih sih dikatov Jugoslavije zahteva, da zvezna skupščin • zvezni izvršni svet in ustavno sodišče Jugoslavije naj kasneje do 10. spetembra analizirajo zahteve s^n“1^e ta o odpravi zakona o izplačilu osebnih dohodkov-se to ne bo zgodilo in če se bodo še naprej s?a materialne in druge razmere delavcev,, bo sindika seji, ki bo 18. septembra predlagal in organizira splošno stavko, ali pa bojkot omenjenega zakona.
vabilo furlanske tvrdke Maddalena
Obisk madžarskega zastopnika v Vidmu
Ministra Jena Gerbovitsa sprejel tudi Bravo
V Nadiških dolinah hudo zaskrbljeni!
S praznikom dvojezičnosti v Celovcu
Nov poziv staršev za dvojezičen pouk
Izpolni naj se razsodba ustavnega sodišča
VIDEM — Na vabilo industrijske tvrdke Maddalena ^ pVci, vodne sesalke) je bil včeraj na neformalnem obisku rlaniji madžarski minister za kmetijstvo Jeno Gerbo-ts. p0 snidenju z gostitelji pa so mu priredili sprejem pri demski Trgovinski zbornici, kjer so ga sprejeli njen pred-ednik Gianni Bravo, deželni odbornik za kmetijstvo Ivano envenuti, občinski odbornik in načelnik agrarne fakultete niverze v Vidmu Cesare Gottardo pa še številni gospodar-■ Kl Predstavniki. Gost, ki se takšnega sprejema ni nadejal, . naglasil, da Madžarska naglo ubira pot demokracije, zato Jeni uradni predstavniki tudi obiskujejo zahodne države, Jer se zanimajo prvenstveno za nove tehnološke postopke, ene in tržne mehanizme. Minister Gerbovits je pohvalil drlanski model", v katerem odlično sobivata kmetijstvo in & a industrija, in pojasnil, da bodo na Madžarskem priva-zirali zemljišča in kmečka'gospodarstva ter uredili nama-ame sisteme. V ponedeljek bo obiskal Moskvo in seznanil Pristojne sovjetske dejavnike s tem, kar je videl v Furlaniji, ~,r z možnostmi sodelovanja z njo. Predsednik videmske , r3ovinske zbornice Bravo je med drugim ugotovil, da Fur-^nija uvozi iz Madžarske letno za 40 milijard lir lesa, celu-u°Ze. kmetijskih proizvodov in živih živali, da pa Madžari , vozijo iz Furlanije še vse premalo litega železa, jekla in julijskih proizvodov, saj znese vrednost tega blaga komaj v Milijard lir na leto. Od tod potreba po okrepitvi izmenja-, ' sicer tudi na osnovi pisem & nameri iz leta 1984 in v
sklo
'Pu Skupnosti Alpe-Jadran ter Pentagonale.
VIDEM — Vprašanje pomanjkanja vode v Nadiških dolinah je iz dneva v dan bolj pereče, zato bo predsednik videmske pokrajinske uprave Tiziano Venier sklical prihodnji teden sestanek z deželnim odbornikom za okolje Armandom Angeli-jem, z župani vseh nadiških občin in z zastopniki Gorske skupnosti, Krajevne zdravstvene enote ter zainteresiranih vodovodnih konzorcijev. Za to se je Venier odločil takoj po včerajšnjem srečanju s pokrajinskim svetovalcem oziroma sovodenjskim županom Pavlom Cudrigom; proučila sta nastale - nevzdržne - razmere in soglašala, da je prizadeto prebivalstvo po pravici zaskrbljeno.
Posebne težave so v občini Grmek, kamor so gasilci iz Humina pripeljali včeraj že tretjič vodo v cisternah, ker so tamkajšnja zajetja čisto suha. Drugje ni posebno boljše, čeprav ima 7000 prebivalcev teh dolin na voljo dva vodovodna konzorcija -Poiana in Friuli centrale. Zato je morala nastopiti celo civilna zaščita!
CELOVEC — Skupnost staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu ABCČ, ki še zmerom čaka na konkreten odgovor, kdaj in kje mislijo urediti takšno izobraževalno ustanovo v koroškem glavnem mestu, se je odločila za nadaljnje obveščanje javnosti. V tem okviru bo priredila v petek, 31. avgusta, na ploščadi pred stolnico in v kulturni taberni Pri Joklnu "praznik dvojezičnosti" in nanj seveda vabi vse otroke, njihove starše pa tudi prijatelje mladine.
Prireditev se bo pričela v popoldanskih urah. Ob treh se bo predstavil in zabaval udeležence klovn Mimo, uro in četrt pozneje pa še Gabrijel Lipuš in Polde Bibič z "Jurijem Murijem", a pred tem, vmes in za tem bodo prireditelji poskrbeli za risalni kotiček, bogato knjižno polico in še kaj.
V večernem programu, ki bo namenjen prvenstveno odraslim, bosta nastopila Polde Bibič ("Živelo življenje Luke D." avtorja Pavleta Lužana) in Heino Fischer (odlomki iz del Petra Turrinija, Felixa Mittererja in drugih).
Sledila bo družabnost, dražba podarjenih slik in seveda javna razprava o tem, kaj gre še nadalje ukreniti za to, da se izpolni razsodba ustavnega sodišča, ki se glasi, da morajo otroci tudi v Celovcu imeti možnost za dvojezičen pouk v javni ljudski šoli.
Organizacija takšnega praznika dvojezičnosti v Celovcu in tudi siceršnja dejavnost omenjene skupnosti staršev terja kajpak zajetna finančna sredstva, zaradi tega skupnost ABCČ toplo naproša rojake in prijatelje, da jo temu primerno podprejo.
Bojan Brezigar 0 diskriminiranju Primorskega pri časopisni reklami
g	— Deželni svetovalec SSk
v, Brezigar je naslovil deželni ^hi interpelacijo, zakaj je bil Pri-°rski dnevnik izključen iz sezna-časopisov, ki so jim deželi Vene-o lI> Fjk ter republiki Slovenija in skiVa^a zauPale objavo oglasov v t '°PU kampanje "Glas morja", s ka-hv° So ze^e*e objasniti mednarodni j bosti stanje Jadrana. Primorski og^hik pa je bil diskriminiran še deželne agencije za delo, ko je Hj *a objavo oglasov o zaposlova-t^bdadih, in vendar ima ta časopis gf * ustrezno rubriko. Svetovalec t0 ?*9ar bi seveda rad zvedel tudi re'bbj namerava deželni odbor uk-(g , b, da se tej diskriminaciji nare-tt)e .®ec. Na isto temo uglašeni pis-
vprašanji sta naslovila na bednika deželne vlade Biasuttija \L'ja nekaj tedni že svetovalca KPI Budin in Ivan Bratina.
Pted,
Pted
Od danes pa do nedelje zvečer
San Daniele nas vabi na pristen in žlahten pršut
VIDEM Od jutri do nedelje bo v kraju San Daniele del Friuli tradicionalni praznik tamkajšnjega znamenitega surovega pršuta, ki ga prireja Občina v sodelovanju s Konzorcijem za zaščito pršuta. Direktor konzorcija Francesco Ciani je označil leto 1990 kot mejnik, saj je letos vseh 25 včlanjenih podjetij prvič uvedlo samodisciplino pri proizvodnji; na ta način bodo obvarovali tipičnost krajevnega pršuta, hkrati pa njegovo kakovostno raven na mednarodnih tržiščih. Lani so proizvedli 1.560.000 pršutov in ustvarili 340 milijard lir prometa, letos pa bodo proizvedli 1,7 milijona pršutov - v prvem polletju so jih pripravili okoli 850.000 in ustvarili promet blizu 200 milijard lir.
Na srečanju z županom niso zahtevali njegovega odstopa
SEŽANA — Včerajšnje srečanje vodilnih sežanskih gospodarstvenikov s predsednik SO Ivanom Vodopivcem ni minilo v posebnem prazničnem vzdušju, a ga tudi ni povsem zagrenilo, kot je marsikdo pričakoval ob spletu zadnjih dogodkov. Nanj so vplivali izjemno slabi poslovni rezultati gospodarstva ob polletju: sežansko gospodarstvo je imelo za 75 milijonov izgub in ustvarilo le 6,6 milijona akumulacije. K napetemu ozračju je prispevalo tudi dejstvo, da so se včeraj soočili predsednik in nekateri direktorji, ki so pred dnevi na sestanku kluba gospodarstvenikov zahtevali njegov odstop, češ da je v veliki meri 'odgovoren, da občina še nima izvršnega sveta. Potem ko je Ivan Vodopivec pojasnil, da se v prejšnjem spodletelem poskusu ni vmešaval v sestavo vlade, od gospodarstvenikov včeraj tega vprašanja nihče ni hotel načenjati.	j ^
Turisti odhajajo iz Jugoslavije
KOPER — Reka turistov je že teden dni usmerjena od morja proti državnim mejam. Tako vse te dni velja pravilo, da gre iz Jugoslavije vsaj dvakrat več tujih turistov, kot jih pride. V zadnjih šestih dneh je skozi 5 mejnih prehodov na Koprskem iz države odpotovalo 672.000 tujcev, prišlo pa 288.000. Najbolj očiten dokaz, da gre torej sezona h koncu. Goste ne zadržijo niti občutno (v povprečju 30-odstotno) znižane cene, ki jih po 20. avgustu uveljavljajo zlasti v številnih istrskih krajih. Nižje cene ponujajo še v nekaterih agencijah s Slovenskega Primorja, ki posredujejo zasebne sobe, pa tudi hoteli že ponujajo nižje cene za agencijske goste. Zdaj je na Obali in Krasu (ne računajoč na počitniške domove) 12.000 turistov (12% več kot lani v tem času).	_ *
Niz prireditev ob sežanskem avgustovskem praznovanju
SEŽANA — Navajamo delni seznam .prireditev ob sežanskem občinskem prazniku.
Danes, 24. avgusta:
18.00 - nastop ritmičnih skupin Mehki čevlji (Sežana) in ŽKK Cimos (Senožeče) na sejmišču;
18.00	- 24 ur balinanja na igrišču Skala v Sežani;
19.00	- ples z ansamblom Avtomobili (sejmišče).
Jutri, 25. avgusta:
7.45 - tekmovanje v streljanju z vojaško puško (strelišče Gaberk pri Divači);
9.00	- Kraški sejem (sejmišče);
9.30	- Nastop Godbe na pihala Divača (Sežana);
10.00	- slavnostna seja zborov skupščine občine Sežana;
14.30	- začetek košarkarskega turnirja za člane (Sežana);
16.00	- koncert Godbe na pihala Divača (sejmišče);
16.00	- športni srečolov (sejmišče);
17.00	- rokometni turnir (Hrpelje);
18.00	- 60 minut domačih frajtonaric (sejmišče);
19.00	- Moped show (sejmišče);
20.30	- nastop folklorne skupine KZ Vinakras Sežana in predstavitev igre Kraška ohcet (avditorij);
20.00	- ples z ansamblom BB Band (sejmišče).
V nedeljo, 26. avgusta:
9.00	- nadaljevanje Kraškega sejma (sejmišče);
10.00	- Dan na kolesu, start izpred Gasilskega doma v Sežani;
15.30	- otvoritev pekarne v Senožečah;
17.00	- 5. srečanje harmonikarjev (restavracija Adria v Senožečah);
16.00	- športni srečelov;
17.00	- nastop mažoretk HIT GPO Nova Gorica (sejmišče);
18.00	- ples z ansambloma Slovenija in Težka mehanizacija (sejmišče);
19.00	- nastop humorista Andreja Jelačina "Toni Karjold' (sejmišče);
21.00	- prvi del modne revije Boutigue Fenix iz Sežane (sejmišče);
21.30	- nastop plesne šole Kazina iz Ljubljane;
22.00	- drugi del modne revije Boutigue Fenix.
Ovrednotenje Bernardina z ameriškim sodelovanjem
PORTOROŽ — Podjetje Emona - Hoteli Bernardin d.o.o. se z družbo Resort Condominium International (RCI) iz Indianapolisa v Združenih državah Amerike dogovarja, da bi se skupaj vključili v mednarodno menjavo počitniških kapacitet za dobo tridesetih let. Doslej še niso podpisali ustreznega sporazuma, pač pa samo tako imenovano pismo o nameri izvedbe tega posla, saj nameravajo najprej preizkusiti, kako bi se takšen posel obnesel. Za sedaj so za vse zainteresirane na Bernardinu uredili dva vzorčna apartmaja in oddali v zakup šestindvajset tednov možnosti koriščenja enega svojih apartmajev.
Bistvo posla oziroma zakupa po sistemu time-sharing je v tem, da naj bi vsak turistični apartma - na Bernardinu bi lahko dolgoročno uredili stoštirideset apartmajev, na začetku pa jih ponujajo samo petintrideset — oddali v povprečju za trideset do petintrideset tednov na leto za dobo tridesetih let. In to tako, da bi vsak kupec lahko dobil samo pravico do koriščenja tega apartmaja za en določen (na primer štiriintrideseti) teden na leto.
Glede na sezono so oblikovali različne cene zakupljenih apartmajev. Zvedeli pa smo, da naj bi za en štiriposteljni apartma zakupniki plačali 6 tisoč do 12 tisoč mark - v povprečju 7800 DEM - in za to ceno bi smeli trideset let letovati po en teden v tem ali katerem drugem počitniškem naselju. Kajti najbolj privlačen del takega zakupa je ravno v tem, da je družba RCI nekakšen menjalniški pool, v okvi-
ru katerega lahko zakupniki izmenjujejo svoje apartmaje po vsem svetu. Zakupniki se namreč sčasoma naveličajo počitnic v zmeraj enem in istem kraju in zaradi tega svoj apartma lahko odstopijo za nekaj časa menjalniški družbi in izberejo prost apartma v kateri drugi državi v svetu.
Družba Resort Condominium International ima na razpolago stanovanja v 1700 turističnih krajih v sedemdesetih državah oziroma v 350 turističnih krajih Evrope. Od vzhodnoevropskih držav je v ta sistem vključeno samo eno naselje na Poljskem (Gdansk) in zdaj bo morda še Bernardin v Jugoslaviji.
Družba RCI ima en milijon članov, od tega v Evropi 120 tisoč. To praktično pomeni, da dobi zakupnik apartmajev po sistemu time-sharing možnost počitnic v sedemdesetih državah sveta. Zato se za zakup zanima tudi kar veliko Jugoslovanov, saj bi z zakupom apartmaja v Jugoslaviji pridobili možnost počitnic tudi kje v Združenih državah Amerike, ali kjerkoli drugje v svetu.
Na Bernardinu so tudi že izračunali, da bi jim v primeru povprečnega zakupa petintridesetih apartmajev, po odbitju potrebnih stroškov vlaganj in vzdrževanja, ostalo približno tri milijone mark zaslužka - ki bi ga še kako potrebovali za preureditev in obnovo celotnega hotelskega naselja. Seveda pa bo šele čas lahko pokazal, kakšno je stvarno zanimanje za ta posel in kakšen bo dejanski zaslužek.
BORIS ŠULIGOJ
Tartinijeva vila ni več ^protokolarni objekt«
STRUNJAN — V prestižni vili Tartini lahko od-(j0^ Počitnikujejo tudi navadni smrtniki, če le imajo p y°lj pod palcem. Nekdanji protokolarni objekt re-sp^liškega izvršnega sveta v Strunjanu je namreč ju ^ladi prevzel v dolgoročni (25-letni) najem Ijub-Sov'5^' Slovenijales. Delno bo namenjen Slovenijale-tojv!1? Poslovnim partnerjem, delno pa drugim gos-tD/l .‘o njegove zmogljivosti zdaj že pridno polni por-thla' a9encba Kompas. Zdaj sta na voljo dva apar-t6n (2 do 4 osebe), ena dvoposteljna in štiri enopos-°seh^ s°be- Za polpenzion v apartmaju je treba po Min'	1120 dinarjev, za polpenzion v dvopos-
Hitim.s°bi Pa 350 dinarjev. Sobe imajo še skupne sa-so zat0 še sorazmerno poceni, vendar na-b0 aVajo te sobe kmalu preurediti v apartmaje. Tako runjan pridobil nekakšen luksuzni penzion za k0i evhejše goste, ki bodo deležni prav take "proto-g0s2n.e'' postrežbe, kot so je bili sicer deležni visoki Paru iz Preteklih let. Zdaj je za javnost odprt tudi tla l\ ln prehod ob morju, čeprav se upravljale! bojijo, 1 Preveliko odpiranje javnosti škodovalo parku.
B. Š.
Portorožani: Le kdaj do zelenjavne tržnice!
PORTOROŽ — Portorožani bi radi dosegli, da bi nedaleč od avtobusne postaje revitalizirali tržnico. Tu so pred leti že uredili prostor za prodajo sadja in zelenjave, potem je ta dejavnost zamrla (menda zaradi previsokih pristojbin, ki jih je zaračunavalo Komunalno podjetje Piran) in nekdanjo tržnico sd spremenili v parkirišče. Komunalno podjetje Okolje je menilo, da bi bilo pobudo iz portoroške krajevne skupnosti mogoče izpeljati, vendar bi morali za preureditev parkirišča v tržnico nekje izbrskati vsaj 552.000 din. In če bi še želeli, da bi na tej majhni tržnici res prodajali samo sadje in zelenjavo ob zmernih pristojbinah, bi morala občina Okolju odstopiti v upravljanje finančno veliko bolj zanimive tržne površine (pred vhodom v portoroško kopališče in tržne prostore med slaščičarno Beograd ter stavbo krajevne skupnosti). Takega pogojevanja s strani Okolja pa člani občinskega izvršnega sveta niso podprli. Prav zaradi težko sprejemljivih pogojev se zdi, da bodo Portorožani še lep čas brez tržnice. Medtem pa dosega sadje in zelenjava na stojnici ob portoroški promenadi astronomske cene: kilogram jabolk stane tu kar 50 dinarjev. Nič čudnega, če se turisti prijemljajo za glave in govorijo, da so morali na počitnicah plačevati dva do trikrat višje cene kot doma!
B. Š.
Vpisovanje se zaključi 31. avgusta:
pozanimaj se pri tvoji KZE (USL).
Sole za poklicne bolničarje
8
Na pobudo Deželnega ravnateljstva za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine.
Trst med najdražjimi vzorčnimi mesti
Avgusta so cene višje za kar 0,8 odstotka
Birokratsko stališče ministra Maccanica glede afere Pahor
»Poštne položnice morajo biti napisane samo v italijanščini«
Občinski statistični urad je objavil nihanje cen v Trstu meseca avgusta. Splošni podatki kažejo, da so v tekočem mesecu porastle v primerjavi z julijem za 0,8 odstotka. V letni projekciji pa to pomeni, da znaša splošna podražitev 6,6 odstotka.
V	Trstu je najbolj poskočila cena elektrike in goriva, saj je v tem mesecu poskočila za kar 3,8 odstotka. Očitno je, da je pri tem vplival položaj v Zalivu, ki je že povzročil zvišanje cen nafte in seveda njenih derivatov. Po ceni goriva so se najbolj podražili predmeti za domačo uporabo in sicer za 1,4 odstotka. Porast je očitno nižji od tistega za energijo, razloge zanj pa gre iskati v normalnih tržnih trendih in ne v Huseinovih aneksijskih težnjah. Predmeti in orodje za prosti čas so se podražili za 1,2 odstotka, prevozi in komunikacijska sredstva pa so se podražila za 0,9 odstotka. Cena hrane je poskočila za 0,7 odstotka, nespremenjene pa so ostale cene oblačil, stanovanj, zdravstvenih uslug in drugih javnih storitev.
V	primerjavi z lanskim avgustom so seveda cene letos znatno višje. Prednjačijo elektrika in goriva, ki so avgusta letos dražja za kar 13 odstotkov. Za 8 odstotkov so se podražile cene artiklov za šport in rekreacijo (očitno je tudi povpraševanje večje), na tretjem mestu pa je cena stanovanj, ki je avgusta letos višja od lanskega avgusta za 7,8 odstotka. Hrana se je povišala za 7,1 odstotka, za 7 odstotkov se je povišala cena splošnih storitev, za 5,8 odstotka pa cena predmetov za domačo uporabo. Oblačila so dražja za 4,9
odstotka, prevozi 4,5 odstotka, zdravstvene usluge pa 1,8 odstotka.
Trst je vsekakor italijansko mesto, kjer so avgusta zabeležili med najvišjimi porastki cen, vendar je nekaj mest še dražjih. V Genovi so na primer cene poskočila za 0,9 odstotka. Trst je med najdražjimi mesti tudi glede na projekcije za prvih osem mesecev, ki jih je objavil statistični urad Občine Bologna. Seveda je treba opozoriti, da se statistični izračuni nanašajo na vzorčna mesta, ki so Bologna, Genova, Milan, Neapelj, Palermo, Turin, Benetke in Trst. Lahko se seveda zgodi, da so drugi kraji dražji in da so tam cene občutneje poskočile. Statistični urad v Vidmu je na primer izračunal, da so v furlanskem glavnem mestu v tem mesecu cene poskočile v primerjavi z julijem za 0,9 odstotka, to je za desetinko odstotka več kot v Trstu.
V primerjavi z vzorčnimi mesti pa je Trst vseeno med tistimi, kjer cene najbolj rastejo. Že omenjeni statistični urad iz Bologne pravi, da je glede na osemmesečne projekcije pred našim mestom, v katerem znaša splošna podražitev 6,6 odstotka, samo Milan, kjer so cene poskočile za 6,9 odstotka. Drugo mesto pa si s Trstom deli Turin, kjer znaša povišek prav tako 6,6 odstotka. Trendi v ostalih mestih pa so naslednji: Bologna 6,2 odstotka, Genova 5,3 odstotka, Neapelj 6,1 odstotka, Palermo 6 odstotkov in Benetke 5,8 odstotka.
Na sliki (foto Križmančič) je trgovina z živili, ki so se avgusta v Trstu podražila za 0,7 odstotka. V primerjavi z lanskim avgustom pa so se podražila za 7,1 odstotka.
.Obstoječi zakoni ne dovoljujejo uslužbencem državne poštne uprave, da bi sprejemali poštne položnice v slovenskem jeziku. To je mnenje ministra za odnose z deželami Antonia Maccanica, ki ga je vladni predstavnik utemeljil v daljšem odgovoru na parlamentarno interpelacijo skupine poslancev KPI, neodvisne levice in Zelene liste, ki jo oblikovala furlanska komunistična predstavnica Silvana Facchin Schiavi. Dogodki se nanašajo na afero, v katero je bil v začetku leta 1988 vpleten profesor Samo Pahor, ki je februarja zaradi tega tudi preživel nekaj dni v zaporu, nato pa se je zaradi istega incidenta zagovarjal pred tržaškimi sodniki. Parlamentarno interpelacijo predsedniku ministrskega sveta so poleg Schiavijeve podpisali tudi komunista VViller Bordon in Alberto Ferrandi ter južnotirolski zeleni predstavnik Gianni Lanzinger.
Minister Maccanico v svojem posegu uvodoma sporoča, da ga je za odgovor neposredno pooblastilo predsedstvo vlade, ministrovo stališče pa se naslanja tudi na informacije, ki jih je v Rim v zvezi s tem dogodkom postalo tržaško ravnateljstvo poštne uprave. Maccanico pravi, da odgovarja resnici dejstvo, da je 21. januarja 1988 Pahor zahteval, naj poštna uprava za naslednji dan poskrbi za navzočnost uradnega prevajalca. »Tej zahtevi pa poštna uprava ni mogla ugoditi tudi zato, ker je bila predložena po hitrem
postopku, tako da poštno ravnateljstvo, spričo kratkega časovnega roka, ni moglo na noben način zahtevati in doseči od Prefekture prisotnost prevajalca,« pravi minister, ki dodaja, da je 6. februarja dospelo na poštno ravnateljstvo drugo Pahorjevo pismo v slovenščini. Ravnateljstvo je to pismo nemudoma poslalo na krajevno preturo za ustrezni prevod, iz preture pa so ga 11. februarja poslali nazaj pošti s kratkim pripisom, da tamkajšnji urad ni pristojen za prevod Pahorjevega dokumenta. Dan kasneje (12. 2.) se je ravnatelj poštne uprave uradno obrnil na Prefekturo, ki je 20. 2. vrnila pismo z ustreznim prevodom v italijanščino. »Samo takrat je poštno ravnateljstvo lahko zvedelo, da je Pahor zahteval prisotnost prevajalca,« dodaja še minister, kar je bilo očitno prepozno, saj je do znanega incidenta na tržaški pošti prišlo 10. 2. Iz tega pa je vsekakor mogoče sklepati, da bi poštna uprava, če bi bila pravočasno obveščena o Pahorjevi zahtevi, morda pravočasno poskrbela za prisotnost prevajalca. A to je le ugibanje.
Poštno ravnateljstvo je bilo torej šele 20. februrja »uradno« seznanjeno, da je Pahor zahteval prisotnost prevajalca, ker je hotel plačati avtomobilsko takso s poštno položnico napisano le v slovenščini. Minister za dežele glede tega ugotavlja, da je že leto prej (točneje 5. maja 1987) Pahor dobil »razčlenjeno« pismo državnega po-
štnega ravnateljstva v zvezi z rabo slovenščine v odnosu do državnih oblasti, še posebno pa v odnosu s poštno upravo. To pismo se na dolgo in na široko sklicuje na Posebni statut, ki je priložen Londonskemu memorandumu in »ki določa uradno rabo slovenščine le za določene primere«. Po Maccani-covem mnenju poštna uprava torej ne sodi med krajevne ustanove, ki so »zemljepisno oziroma teritorialno omejene« in ki poslujejo v volilnih okrožjih, kjer slovensko govoreče prebivalstvo predstavlja vsaj četrtino vsega prebivalstva. Vendar pa po mnenju ministra poštna položnica za plačilo avtomobilske takse na noben način ne sodi v okvir, ki ga določa Londonski memorandum.
Maccanico nadaljuje svoj odgovor z birokratsko ugotovitvijo, da imajo poštni uslužbenci, preden sprejmejo vsakršno položnico, dolžnost preveriti, ah se številke na položnici res ujemajo z odgovarjajočim napisanim denarni® nakazilom. »Tega pa uradnik 10. " 1988 ni mogel ugotoviti, ker ni poznal jezika, v katerem je bila poštna položnica napisana. Če bi jo vsekakor vseeno sprejel, ne da bi preveril sozvočja med v številkah in v besedah napisno vsoto, bi tvegal disciplinski postopek s strani poštne uprave,« zaključuje svoj odgovor minister Maccanico, ki je, kot znano, podpisnik vladnega osnutka za zaščito naše manjšine...
S. T.
Ali »Alusuisse« res zapušča naše mesto? Lista Frausin napada miljske upravitelje
V tržaških gospodarskih in političnih krogih je zelo negativno odjeknila novinarska vest, da švicarska družba »Alusuisse« nima več namena zgraditi načrtovanega obrata na območju nekdanje rafinerije Aguile. Kemijski objekt, ki naj bi v začetni fazi stal približno 260 milijard lir in bi v prvi fazi zaposloval skoraj dvesto delavcev, je bil tesno povezan s spornimi podzemskimi skladišči za plin družbe Monteshell, ki še burijo duhove posebno v miljski občinski stvarnosti, a tudi v Trstu. Gradnja teh spornih skladišč je danes še v velikem dvomu, prav ta negotovost naj bi prepričala švicarsko družbo, da opusti načrte o tržaškem obratu.
Kot rečeno, je (neuradna) vest, ki baje ni nepričakovana, vzbudila veliko zaskrbljenost v lokalnih gospodarskih in v sindikalnih krogih naše province, a tudi med krajevnimi političnimi silami, ki se bojijo, da bi ta afera postavila v slabo luč tukajšnjo ekonomsko stvarnost. Na Deželi vsekakor še upajo, da bodo Švicarji kljub težavam potrdili načrt o gradnji kemijskega obrata, ki ga bodo v glavnem finansirali z denarjem zasebnikov. Miljska občina še ni uradno reagirala na to vest, sindikalni voditelji pa že pritiskajo, da je treba družbo »Alusuisse« na vsak način prepričati, da
ostane v naši pokrajini. Velike nejasnosti in negotovosti okrog skladišč Monteshell pa gotovo ne prispevajo k jaS' nosti, tako da je usoda vsega industrijskega območja nekdanje rafinerije Aguile še zelo nejasna.	.
V zvezi s to novo afero, o kateri bo v prihodnjih dneh nedvomno slišati še polemike in razhajanja, se je vče®) oglasila miljska Lista Frausin s tiskovnim komunikeje®. . katerem očita županu Jacopu Rossiniju, da je pri vsej ie‘ zadevi občinska uprava popolnoma odsotna. Komunisti 1 neodvisni levičarji, ki so združeni v Listo Frausin, so ®h® nja, da bi se moral krajevni občinski svet že zdavnaj uk'far' jati s tem vprašanjem, odbor pa bi moral natančno preverh možnosti, da bi tovarno pravzaprav res zgradili na obmoc)u nekdanje naftne čistilnice. V obratu »Alusuisse« bi lahk° zaposlili tudi del delavcev Aguile, ki so trenutno v dopolnilni blagajni in praktično si niso še na jasnem, ali b°h lahko sploh kdaj še delali. Lista Frausin ob koncu svojefr tiskovnega sporočila obsoja politično zadržanje Občine M1' Ije glede tega kočljivega vprašanja, sedanjemu občinske® odboru pa polemično očita, da je doslej zamudil marsikat®' ro pomembnopriložnost za zagotovitev gospodarskega razvoja občinski skupnosti.
Domačini toplo sprejeli udeležence Mladinskega raziskovalnega tabora
Znanstvena slika o Repentabru se počasi dopolnjuje
Topel sprejem domačinov, pomoč občinske uprave, ki je v prejšnjih tednih pripravila vso razpoložljivo dokumentacijo, in lepo vreme so gotovo pripomogli k temu, da se 10. Mladinski raziskovalni tabor Repentabor 90 odvija v najboljših pogojih. Mladi raziskovalci so že zbrali namreč veliko gradiva, ki ga bodo prihodnji teden dopolnili in uredili v pisni obliki.
Veliko zaslugo imajo — kot rečeno — repentabrski prebivalci, katerim so se mladi raziskovalci med našim obiskom še posebej zahvalili. Že na prvi sestanek so domačini prišli v velikem številu, v naslednjih dneh pa so z veseljem sprejemali raziskovalce na domovih in odgovarjali na njihova vprašanja, pripovedovali o dogodkih v vojnem času, pomagali pri iskanju jam, s svojo živo govorico izpričali življenjskost narečja itd. Nič manj pomembna ni niti pomoč občinske uprave, ki je na stežaj odprla vrata arhivov, dala na
razpolago Kulturno središče na Colu in Bubničev dom v Repnu itd.
»Vaščani so že vedeli za naš prihod,« nam je dejal mentor sociološke skupine David Pupulin, »tako da so nam na stežaj odprli vrata. Tudi prebivalci italijanske narodnosti naša skupina anketira izrecno mlade od 16. do 25. leta starosti — so bili vljudni. Samo v dveh primerih smo dobili odklonilni odgovor.«
Nekoliko več težav ima arheološka skupina, ki jo vodi Matej Župančič. Skupina je sicer že imela stike s prebivalci Repna, Cola in Opčin (v glavnem gre za lastnike zemljišč, na katerih so jame), ki so jim pomagali pri iskanju jam. Doslej pa skupina še ni zvedela za neznane najdbe, za kar si je po Župančičevem mnenju treba potrpežljivo pridobiti zaupanje domačinov. »Upajmo, da bomo imeli možnost, da si ogledamo neznane najdbe, saj jih sami ne bomo našli,« nam je še dejal. Sad raziskovalnega dela, ki naj bi se
nadaljevalo po zaključku Tabora, naj bi bil popis vseh arheoloških najdišč.
Zgodovinska skupina pa je obratno imela kar veliko sreče, kot nam je povedala pomočnica Barbara Čok. Skupina želi zbrati čim več informacij o partizanski šoli na Repnu, ki je bila najbolje organizirana partizanska šola na tržaškem Krasu in v katero je vsako leto zahajalo do 130 otrok. O šoli je sedaj le malo znano, na Taboru pa so že prejeli dragocene informacije o njenem delovanju. Po drugi strani pa zbira skupina podatke o postojanki kurirk, ki je bila prav tako dobro organizirana in je štela 40 fantov in deklet.
Mentor naravoslovne skupine Erika Junc pa je naš obisk izkoristila, da bi na domačine bralce naslovila prošnjo. »Iščemo stare fotografije gmajne, da bi jih lahko primerjali s sedanjo pokrajino in ugotovili, kako se je spremenilo okolje,« nam je dejala. Skupina, ki je začela kartirati posamezne vrste povr-
šin, želi urediti kartografijo vegetacije.
Geografska skupina, ki jo vodi Marko Jagodic, pa se posveča delu v arhivu, kjer si izpisuje podatke o naravnem in migracijskem gibanju prebivalstva ter o njegovi strukturi. Podatki so doslej potrdili pričakovanja, nam je povedal Marko. Migracijsko gibanje je precejšnje, naravno pa je v zadnjem desetletju negativno.
Nekoliko težje je delo etnološke skupine, ki jo vodi Andrej Furlan. Leta preučuje, kako so gradili Štirne, kako so izoblikovali votline in zgornji del, katero orodje so uporabljali, zlasti pa, kako so imenovali orodje in dele Štirn. Prav ob preučevanju izrazoslovja imajo raziskovalci največje težave, ker je štancarski poklic izumrl, samo redki domačini pa poznajo stare izraze. Ko bo končala popis Štirn, pa se bo skupina posvetila gastronomski kulturi!
Informacije domačinov so bile seveda zelo pomembne za jezikoslovno
skupino, ki jo vodi Vesna Goffl6^; Skupina preučuje, kateri je P°9° jezik in kakšna je jezikovna P0® !.j. občine. Doslej so ugotovili, da se v . domačinov pogovarja
standar;
dnem narečju, in tg povsod družini kot na občini. Narečje Parg. ohranilo skoraj nobenih ^zv^rnJj\,oje'
Na slikah (foto Fugi): levo raziskovalcev pred županstvo®; sno pa intervju zakoncev Skal® •
je-
zičnih napisov, je skupina u9oto1jip0' da jih občinska uprava dosledno rablja. Slovenske organizacije *z^api-v glavnem enojezične slovenske J) j,-se, italijanske pa enojezične ske (kljub temu pa so slovenske ^0. nizacije marljivejše pri uvajanju ,aja jezičnosti). V glavnem, je ugota JoVg Gomezlova, pa italijanske usta nimajo prave jezikovne kultur® ^g. sih postavljajo dvo- ali večjezičn piše, iz izbranega vrstnega reda F mogoče ugotoviti, da pojmujejo J^gjc izrecno kot sredstvo, ne pa kot kulture prebivalstva. (B.G)
Glede ukrepa na račun šole Erjavec
TAR hudo lakoničen v utemeljitvi odredbe
Naravovarstveniki kritizirajo znanstveni projekt
Protest proti vivisekciji in genetski manipulaciji
Deželno upravno sodišče (TAK) včeraj objavilo utemeljitev odredbe, „ Katero je ta torek zavrnilo zahtevo po začasni prekinitvi učinkovitosti pisma, s katerim je tržaški šolski skrbnik dr. vdo Čampo povabil ravnatelja rojan-ske nižje srednje šole Fran Erjavec Prof. Josipa Pečenka, naj do 31. avgusta 1990 uredi vse, kar je potrebno, da oi se ta šola spremenila oziroma zre-uucirala na ločen oddelek proseške P12]e srednje šole Fran Levstik. Kdor le pričakoval (kot smo mi), da bo ute-ioeljitev odredbe samo odredbo dejan-sko pojasnila, se je motil. Utemeljitev namreč v svojem dispozitivnem delu glasi dobesedno takole: »Si riget-ta per mancanza dei presupposti.« Dzavrnjeno zaradi pomanjkanja pred-
Kaj naj k temu rečemo? Seveda moramo najprej obžalovati, da se TAR ni kaj več potrudil in da je tako redkobeseden o zadevi, ki je — če za druge ne — vsaj za nono )n neučno osebje, dijake in starše šole Erjavec, pa tudi za širšo slovensko narodnostno skupnost velikega pomena. Starša, ki sta Podpisala in vložila priziv na TAR, se fitavi Nadja Peric Dolhar in dr. Renato ^tokelj, sta s pomočjo odvetnikov Petra Sancina in Petra Močnika natančno utemeljila, zakaj bi po njihovem bilo Potrebno začasno prekiniti učinkovi-rost skrbnikovega pisma: v bistvu gre za stvarno ohranitev avtonomije ene zmed slovenskih šol, ki so med dru-j^tn zaščitene po Londonskem rriemo-jf^Pdmu iz leta 1954 in katerim tudi ranjanska notranja zakonodaja pridava poseben status. Res je, da nismo Pred dokončno razsodbo TAR o prizida proti skrbnikovemu pismu, a zade-“ je dovolj pomembna in tudi časov-° Pereča, da bi TAR že zdaj lahko 0dredb~ Povec*a^ v utemeljitev svoje
.Sicer pa, če je že TAR tako redko-, eseden, nam ne preostane drugega, o j da skušamo mi kaj več povedati £'roma raztolmačiti njegovo odredbo. p6 J? JAR zavrnil zahtevo po začasni pj-kmitvi učinkovitosti skrbnikovega Pov a' te očitno mnenja, da pismo ne fu^zroča kake hude in nepopravljive j^de. Kot smo že zadnjič zapisali, pa siti t mo9°če razumeti tudi na dva di-epj‘ralno nasprotujoča si načina. Po j0 l strani bi namreč to lahko pomeni-TAR skrbnikovo pismo' po mnenju
sodišče (TAR) je
Ijiv -16 Povzročalo hude in nepoprav-ha 6 {^o.de, ker bi po njegovem stvarne ukinitev avtonomije šole Erjavec bil Odstavljala takšne škode. Ko bi
opravka razlaga resrična’ ♦i,4?eli
ki n z nesprejemljivim stališčem, seKrf k* upoštevalo že omenjenega po-torf?e£a statusa slovenskih šol in ki bi Uvef kršilo eno izmed temeljnih host v*jenih pravic slovenske narod-strie skupnosti v Italiji.
fr,
Y. 0'INJECNAMENTO SLOV6NA|
* FRAN CRIAVDC *
DRŽAVNA SREDNJA
ŠOLA
S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM FRAN ERJAVEC
(Foto Magajna)
Obstaja pa tudi druga možnost, in sicer, da skrbnikovo pismo po mnenju TAR ne povzroča hude in nepopravljive škode, ker je preprosto ne more po-vzočiti, točneje, ker je pravno prešibek akt, da bi lahko povzročil prekinitev avtonomije šole Erjavec. In dejansko šolski skrbnik dr. Čampo se v svojem pismu sklicuje na ukrep, ki ga ministrstvo dejansko še ni sprejelo, poleg tega in predvsem pa ravnatelja sole Erjavec samo vabi (in mu torej ne ukazuje), naj uredi vse, kar je potrebno, da bi se ta šola spremenila v ločen oddelek šole Levstik. Vabila pa, kot vemo, niso obvezujoča.	M g
V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah bi moral v kratkem nastati Inštitut za raziskovanje inteligentnih sistemov. Gre za načrt, od katerega si veliko obeta tržaška in širša znanstvena skupnost, saj se iz več ozirov predstavlja kot novost, in to na mednarodni ravni. Toda načrt je po drugi strani vzbudil tudi nekaj negativnih reakcij zlasti med naravovarstveniki, ki menijo, da predvideva tudi razvoj dejavnosti, ki so z etičnega vidika sporne oziroma nesprejemljive.
Kot je bilo svoj čas rečeno na predstavitvi projekta v hotelu Evropa v Nabrežinskem bregu, bo Inštitut za razsikovanje inteligentnih sistemov imel to posebnost, da bodo v njem interdisciplinarno raziskovali delovanje možganov. V njem bodo z drugimi besedami z ramo ob rami delovali fiziologi, psihologi, fiziki, matematiki in sploh vsakršni znanstveniki, ki imajo možnost, da osvetlijo ta ali oni aspekt delovanja teh izredno kompleksnih sistemov. Za ustanovitev inštituta je dala pobudo Mednarodna šola za višje študije (SISSA) iz Miramara, idejni načrt je zanj pripravil prof. Emilio Bizzi, ki vodi oddelek za možgane in spoznavne vede pri znamenitem Massachusetts Intitutu of Technology (Cambridge, ZDA) v sodelovanju z ekipo italijanskih izvedencev, za njegovo uresničitev pa se je, kot uvodoma rečeno, zavzel tudi padriški Center za
znanstvene in tehnološke raziskave. Gre vsekakor za velikopotezno pobudo, saj so nekateri že tvegali napoved, da bo Trst s tem inštitutom postal na področju inteligentnih sistemov to, kar je Ženeva postala s CERN-om na področju fizike.
Kaj pa moti naravovarstvenike? Predvsem dvoje. Načrt, ki ga je izdelal prof. Bizzi, izrecno govori o hlevčkih za poskusne kunce in o operacijskih sobah, kar očitno pomeni, da bodo v snujočem se inštitutu uporabljali tudi eksperimentacijo na živalih. Načrt poleg tega govori tudi o »manipulaciji genetskih struktur, ki tvorijo biološko osnovo obnašanja«. Na to je takoj postalo pozorno krajevno in nato še vsedržavno združenje proti vivisekciji. Kmalu je v Trstu nastal tudi protestni odbor, v katerega so pristopila naravovarstvena združenja AIPA, Amici della Terra, AsTAD, Odbor za osvoboditev živali, ENPA, LAV, LeAL in WWF. Njihov protest proti eksperimentiranju na živalih in proti genetski manipulaciji v snujočem se inštitutu je že odmeval v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine in celo v rimskem parlamentu. V zadnjih tednih pa so protestniki začeli zbirati podpise pod peticijo, ki jo nameravajo poslati ministroma za znanstvene raziskave Ru-bertiju in za zaklad Carliju ter medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje.
Wehrenfemig zahteva pojasnila od predsednika deželnega odbora
Zaplemba pri Finsepolu
Deželni svetovalec Zelenih z znakom golobice Andrea Wehrenfennig je včeraj naslovil na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija nujno interpelacijo, v kateri zahteva od Dežele, naj do potankosti pojasni svoje odnose z družbo Finsepol, katere lastnik je podjetnik Ouirino Carda-relli. Interpelacijo Wehrenfennig utemeljuje z bojaznijo, da ne bi šlo za drug primer »Cogolo« (furlansko podjetje, ki je pred nekaj meseci šlo v stečaj in v katerega je deželna finančna družba Friulia vložila obsežna finančna sredstva).
Svetovalec namreč opozarja, da je tržaško sodišče na zahtevo Delavskih zadrug odredilo jamstveno zaplembo pri družbi Finsepol za vrednost šestih milijard in pol lir. »To se je zgodilo,« nadaljuje v interpelaciji Wehrenfennig, »zaradi nepravilnosti, ki so jih zadruge prijavile v zvezi s prodajo nepremičnin v okviru trgovskega centra Dreher, katerega lastnik je prav družba Finsepol.«
Vezni člen med Deželo in družbo Finsepol ter utemeljenost svojega posega pa Wehrenfennig pojasnuje z načrtom za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, za katerega je dala
pobudo Finsepol (lastnik zemljišča je družba, povezana s Finsepolom), Dežela pa že prispevala deset milijard lir. V kolikor predvideva celotni načrt investicijo 200 milijard lir, nadaljuje svetovalec, gre prav gotovo predvidevati, da bo Finsepol prosila za nadaljne javne finančne intervencije. K temu dodaja še ugotovitev, da je dobršen del trgovskega centra Dreher najela za svoje urade prav Dežela in da »lastništvo Sesljanskega zaliva bremenijo hipoteke za več kot 60 milijard lir, medtem ko naj bi imele razne družbe, ki sodijo v okvir Finsepola, nad 100 milijard lir dolgov.« Zaradi vsega tega, opozarja Wehrenfennig, mora Dežela globoko razmisliti, v kakšna tveganja se podaja.
Na interpelacijo deželnega svetovalca je včeraj reagirala Finsepol, ki je prek svojih predstavnikov zanikala, da bi imela finančne težave, pri tem pa poudarila, da se dela v trgovskem centru Dreher normalno nadaljujejo. Napovedala je nadalje, da bo proti Wehrenfennigu vložila sodno prijavo.
w Ripidi, Jazzione in Annie e Okley prvi
Žirija potrdila izbire občinstva
petn Cer>a strokovne in »ljudske« žirije, ki je morala izbrati Prireri^ finalistov za zaključni in najpomembnejši nastop občin Ve Musicanta, je v glavnem potrdila ocene samega nu pStYa, ki je sledilo tridnevnemu glasbenemu marato-ProfJv* Pet mest vsake kategorije (začetniki, ljubitelji in skuDSl0nalci) so zasedli namreč prav tisti posamezniki in
.r''*** 6. /fi e/~> /->/-7	rln ar or! o ivtrnnli nhfiinatv/u
ki so od ponedeljka do srede iztrgali občinstvu resnj^ate9°riji začetnikov (nastopajoči v tej kategoriji so
števil na ljubo prejeli v absolutnem merilu najmanjše točk) 0ntočk) se je najboljše uveljavila skupina Ripidi (393 (370) fUy° mesto je zasedla skupina Flamingo Boulevard tem Lreffe mesto skupina Rockin' Tennessee (324), med-ka, in° sla se na četrto in peto mesto povzpela posamezni-CattUnslcer Ruffaele Rampini (z 276 točkami) in Daniele skunimr!Z 271 točkami). Med prve neuvrščene pa sodita le Dre; ,verkraft (to je najmlajša nastopajoča skupina, ki Med i-2®7 točk) in Rubbish (prejela je 258 točk). odrez 'JubifeJ;i pa so se — kot pričakovano — najbolje so oj,, j Mzzione, ki so žiriji »iztrgali« kar 496 točk (prejeli Giova° • n° največje število točk). Drugo mesto je zasedel (469 točkt V~ianeiIi M74 točk), tretje pa skupina Nostress CJi). Četrta in peta uvrščena skupina sta Laidos (462
točk) in Cici's Band (436 točk). Le za nekaj točk pa se v vrh lestvice nista uvrstili skupini Hot waves (420 točk) in Im-provvisando jazz trio (408 točk).
Najboljši od profesionalcev so po mnenju žirije bili Anni e Okley (prejeli so 465 točk), Vernice fresca (461) in Scai sudai (427), četrto in peto mesto pa sta zasedli skupina Wind (421) in pevka Alba Maria (420). Prva od izključenih pa sta skupina XDR s 415 točkami in pevec Maurizio Lo Pinto s 391 točkami.
Finalisti, ki so pravzaprav že zmagovalci glasbenega tekmovanja, saj nadaljnjih selekcij ne bo (razen tekmovanja na Radiu Koper, na katerem bodo izglasovali tri absolutno najboljše skupine in pevce), bodo nastopili na zaključnem večeru, ki bo 8. septembra na Trgu Unita. Mnogi od njih naj bi po informacijah tržaškega občinskega odbor-ništva za mladinska vprašanja že prejeli vabila ali ponudbe za nastope na raznih prireditvah in radijskih oddajah. Razen zmagovalcev so si pozornost med člani žirije (ki so jo sestavljali »strokovnjaki« s te in onstran meje) zaslužili torej pevka Anela, skupini Rockkomando in Dirty Flash, kantavtor Alessandro Capuzzo (ki je med drugim tudi pokrajinski svetovalec Zelene alternativne liste) in skupina Rubens.
Truplo odkrili šele teden dni po smrti
Luč, ki je noč in dan gorela v stanovanju 54-letnega Dionisia Laurenciga v Ul. Puschi 15/1 pri Valmauri, je v sosedih (sicer le po tednu dni) vzbudila sum, da z moškim nekaj ni v redu. Včeraj zjutraj so telefonirali policiji in sprožili alarm. Ker na zvonenje ni nihče odgovarjal, so agenti poklicali gasilce in ti bo skozi okno vdrli v njegovo stanovanje.
V mali kuhinji jih je čakalo srhljivo odkritje: Laurencigovo truplo je ležalo na tleh in bilo že v hudo razpadajočem stanju. Po prvi oceni zdravnice Rdečega križa Giuliane Nicolazzi je mož umrl pred tednom dni, verjetno iz naravnih razlogov. Sodišče bo moralo sedaj preveriti osebnost pokojnega in objektivne okoliščine smrti ter odločiti, ali je za potrditev naravne smrti potrebna še obdukcija trupla.
Predor pn Trgu Foraggi Je M zaradi nesreče P°ldrugo uro zaprt
^utraf0,jnPri Trgu Foraggi je bil včeraj ki seia 9° časa zaprt zaradi nesreče, Je Drinotu, »i' _	__
ki seJjp019? ^asa zaprt žaram nesreče, ^ostavnn Pr'Petila okrog 10. ure, ko je k®' ki og ;VOzg° občinske smetarske služ-0bčinqiT skozi predor upravljal 52-let-o, ob k,,1 UsMžbenec Gioacchino Biba-k°leqa c ®rem je sedel	1:0
^alvatore Milton,
9ubilo sme v6 Milton, nenadoma iz-s,;ran cestijl v°knje in zapeljalo na drugo PMjal mir,, '‘p’ P° katerem je s fiatom 126 J®"je, m v,n ^b-letni Michele Aidone. Tr-, nato vni° ®e^no' vendar v nesrečo je Za fiatom en še peugeot, ki je vozil
a'co prenovi11,50 v katinarsko bolniš-r,9'. ntedtom , Mdoneja, Bibala in Milto-P°skodov . ko se voznik peugeota ni nof110'5 in no Vsem trem so nudili le prvo Pneh D°Vedali' da bodo okrevali v So,avijen nnmrornet Pod predorom je bil 6da Pov7Ara9° ur°F kar je v okolici ocilo precejšen kaos.
Dve leti zaporne kazni za mlada prenapeteža ki sta uprizorila surov pretep na Trgu Goldoni
Tržaško sodišče (predsednik Trampuš, javni tožilec Reinotti) je včeraj obsodilo 25-letnega Roberta Rioso in njegovo 28-letno prijateljico Barbaro lozzo vsakega na dve leti zaporne kazni, ki jo bosta morala tudi odsedeti, kajti sodišče je osvojilo zahtevo javnega tožilca, da se ju ne izpusti na pogojno svobodo. Tretjemu obtožencu, 29-letnemu Robertu Flora, bo sodišče sodilo na drugem procesu.
Vsi trije so bili vpleteni v nasilni dogodek, ki se je pripetil 15. avgusta na Goldonijevem trgu in v katerega so bili proti svoji volji vpleteni policijski pripravnik Riccardo De Bosichi ter njegova prijatelja Marino Sterzai in Laura Kočevar. Trojica se je mirno pogovarjala, ko sta okrog 21.30 stopila do nje prenapeteža, ki sta De Bosichi-ja, v katerem sta prepoznala policista,
začela grobo žaliti in zasramovati. Trojica se je hotela umakniti proti avtu, toda to ji ni uspelo, saj jo je obkolila večja skupina mladih nasilnežev. De Bosichi je pokazal policijsko izkaznico, ki pa so jo prenapeteži sprejeli s pljuvanjem in roganjem. Pripravnik se je skušal umakniti v telefonsko govorilnico, toda še preden je odprl vrata so ga z brcami in udarci spravili na tla. Njegovo nemoč je loz-zova izkoristila še tako, da mu je ugasnila cigaretni ogorek na licu. Podobno se je zgodilo tudi z njegovima prijateljema, ki sta pretepena obležala na asfaltu. Ko je na Goldonijev trg prihitela policija, so se zlikovci razbežali, lozzova in Riosa pa sta bila prepočasna. Po nekaj dneh so agenti izsledili še Flora.
S kolikšno agresivnostjo in surovostjo so se znesli nad trojico, ki jim ni storila nič hudega, pričajo udarci, podplutbe in rane, ki jih je Sterzai zadobil v glavo. Še vedno leži v bolnišnici, popolnoma pa bo ozdravel šele čez mesec dni.
Javni tožilec Reinotti je včeraj med svojim posegom ostro ožigosal ta in druge podobne dogodke ter poudaril, da nasilje ne sme najti mesta v omikanem Trstu. Zahteval je dve leti zapora za oba obtoženca, kar je sodišče, kot rečeno, upoštevalo. Sicer pa sta lozzova in Riosa že vajena koronejskega zapora, tako da jima sedenje ne bo delalo večjih preglavic. Za občane pa bo vsekakor dobro, če bodo pred njunimi nasilnimi izpadi vsaj nekaj mesecev zavarovani.
Zadnja pot Dolinčana Pepija Lovrihe
Pred dnevi so v Dolini spremili k zadnjemu počitku zavednega Slovenca, domačina Josipa Lovriho, ki je po kratki neozdravljivi bolezni umrl v tržaški bolnišnici. Pepi »Uzmečev«, kot so ga imenovali domačini, se je rodil v tej vasi pred 82 leti. Po končani ljudski slovenski šoli je delal na očetovi kmetiji, pozneje pa na svoji. Poleg dela na kmetiji, je bil dolga leta zaposlen pri oskrbi čistoče vasi in drugih poljskih cest. Kot ljubitelj petja se je še kot mladenič vključil v cerkveni zbor in v zbor domačega društva »Valentin Vodnik«, kjer je ostal dolgo let. Vsako leto je Pepi imel blizu »Studenca« osmico, njegov pridelek pa so cenili tako domačini kot tuji gostje. Zaradi preprostega in veselega značaja je bil v vasi zelo priljubljen, saj je rade volje vsakemu pomagal. Pred odprtim grobom se je v imenu župnijske skupnosti in vaščanov poslovil Zorko Jurjevič, ki je v kratkih besedah orisal življenje pokojnika.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš
Marko Tenze
(KETI)
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči: žena Elvira, sin Franko, hči Zoja, zet Franko, sestra Darinka, vnuki Maja, Tomaž, Jana in Tibor ter ostali sorodniki.
Križ, 24. avgusta 1990
Ob smrti dragega prijatelja Marka žalujeta z Elviro in družino
Tatjana in Jože Koren
Ob izgubi dragega Marka se pridružujeta tako težko in boleče prizadeti Elviri in družini
Milena in Stanko
KD Vesna, ŠD Mladina in upravni odbor Doma A. Sirk iz Križa izrekajo družini Tenze globoko sožalje ob izgubi dolgoletnega prijatelja in sodelavca Ketija.
Ob smrti bivšega upravitelja gospoda Marka Tenzeja izrekajo svojcem občuteno sožalje
Upravni svet Nadzorni odbor Direkcija in kolektiv Tržaške kreditne banke
Zadruga Naš Kras se klanja spominu svojega ustanovnega člana Marka Tenzeta in izraža iskreno sožalje hudo prizadeti družini.
Draga
ANČKA
vedno boš ostala v naših srcih.
Spominjajo se te prijatelji Romi-na, Valentina, Giulia, Karen, Miri-am, Maurizia z Rinaldom, Saško in mama, Claudio, Enzo, David, Lučko, Massimo, Renato, Edi, Nicola, Andrej, Dario, Pino, Sandro, Franco, vsi prijatelji iz Trebč in s ostalega Krasa ter izražajo družini iskreno sožalje.
Ob prerani izgubi drage Anne Primesi izrekata Franko in Božena družini iskreno sožalje.
Ob prerani izgubi drage Miške izreka prizadeti družini občuteno sožalje
Romina z družino
Do konca meseca na pobudo Sklada Mitje Čuka
Zanimiv in pester program poletnega centra na Opčinah
O začetku letošnjega poletnega centra, ki ga prireja Sklad Mitje Čuka, smo na kratko že poročali. Takrat pa ni bilo prostora za sliko, ki jo zato objavljamo danes. Ob tem ponavljamo nekaj že danih iniormacij, in sicer, da je Sklad tudi letošnji poletni center organiziral v Prosvetnem domu na Opčinah, od koder seveda udeleženci hodijo na priložnostne izlete in ekskurzije. Kot med drugim priča tudi naša slika (foto Križmančič), pa je dejavnost v centru izredno pestra, zanimiva in zabavna obenem. V centru se bodo otroci zbirali do konca meseca.
Od jutri v Križu tradicionalni festival komunističnega tiska
Na vrtu Ljudskega doma v Križu bo od jutri do ponedeljka festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI »Josip Verginella« s sodelovanjem skupine mladih vaščanov ter članov moškega pevskega zbora Vesna. Prireditev se bo začela jutri ob 18. uri z okroglo mizo na temo »Obračun in perspektive zahodnokraškega rajonskega sveta«, na katero so organizatorji povabili demokratične politične stranke, ki so zastopane v tem izvoljenem telesu. Sodelovanje so med drugim že napovedali predsednik Renato Busetti in načelnika svetovalskih skupin KPI in Slovenske skupnosti Slavko Štoka in Robert Vidoni ter kriški svetovalec Krščanske demokracije Zacchigna. V nedeljo bosta gosta festivala mlada kanfavtorja Ivo Tul in Andrea Guzzardi, ki bosta nastopila ob 19. uri. Jutri in pojutrišnjem bo za ples igral ansambel Zodiaco, v ponedeljek pa bo občinstvo zabavala openska glasbena skupina TAIMS. Med zabavo bo nastopila plesna ekshibicijska skupina, ki izvaja brazilsko lambado.
Festival komunističnega tiska se bo danes začel tudi v Miljah in sicer na prireditvenem prostoru ob pristanišču (Ul. Garibaldi). Kioske bodo odprli ob
18. uri, festival pa bo trajal do nedelje 2. septembra. Vsak večer bo za ples igrala glasbena skupina »Tono«. V okviru festivala bodo zbirali podpise za tri deželne ljudske referendume o vprašanjih zaščite okolja, na programu pa je tudi več političnih pobud in okroglih miz. Med drugim bo beseda tekla o umestitvi načrtovanih plinskih skladišč v obratu Monteshell, v središču pozornosti pa bo tudi upravni ter politični položaj v Občini Milje, nenazadnje pa bo tudi na sporedu okrogla miza o kočljivem položaju na Bližnjem vzhodu. Temu moramo še dodati, da je včeraj delegacija miljskih komunistov ob drugi obletnici smrti položila venec na grob preminulega bivšega župana Gastoneja Milla.
V Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija pa se bo do ponedeljka nadaljeval festival Unita in Dela, ki ga prirejata sekciji KPI pristaniških delavcev ter železničarjev. Danes ob 19.30 bo javna razprava na temo »Irak, Kuvajt in Bližnji vzhod: ali je sploh še mogoče preprečiti oborožene spopade«. Med drugim bo sodeloval član pokrajinskega tajništva stranke in načelnik KPI v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato.
V Miramarskem drevoredu odprt novi lokal Golden Gate
V Trstu že nekaj tednov obratuje novi lokal, ki Je namenjen predvsem mladini in tistim, ki si želijo prostor za prijeten večer. Zamislil si ga je Ivan Milič iz Slivnega, ki je med drugim tudi član SDGZ.
Lokal je v Miramarskem drevoredu št. 27, imenuje pa se Golden Gate. Gostje imajo na izbiro več specialitet, med temi pa izstopajo predvsem najrazličnejše creppes in sangria. Ob dobrotah lahko v lokalu uživamo tudi dobro glasbo. Golden Gate je odprt vsak dan od 17. do ene ure zjutraj, dan počitka pa ima lokal ob ponedeljkih. Na sliki (foto Križmančič) je Ivan Milič s sestro Anamarijo.
ADRI06/5
s.r.l.
DOLINA 445 (Trst)
Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105
UVOZ - IZVOZ - REEKSPOfVT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
gledališča		razstave		kino
MIRAMARSKI PARK
Poletna prireditev LUČI in ZVOKI
Jutri, 25. t. m., ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini.
Naslednje predstave: v torek ob 21. uri predstava v angleščini in ob 22.15 v italijanščini; v četrtek ob 21. uri predstava v nemščini in ob 22.15 v italijanščini.
Grad sv. Justa
Nocoj ob 21.00 bosta na sporedu opereti VESELA VDOVA in FRASOUITA, ki ju bo predstavila skupina Državnega gledališča kubanske Opere. Skupino sestavlja šestdeset ljudi, ki nastopajo kot solisti pevci, plesalci in glasbeniki. Plesalsko skupino vodi Alicia Alonso. Za režijo in scenografijo skrbi Carlo Rivolta.
razne prireditve
SK Brdina priredi jutri, 25., in v nedeljo, 26. t. m., na Opčinah v Prosvetnem domu SMUČARSKI PRAZNIK. V soboto ples z ansamblom Zvezde ter v nedeljo ples z ansamblom Happy day. Odprtje kioskov ob 16. uri. Vabljeni!
Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi na slovesno praznovanje svojega zavetnika SV. JERNEJA. Danes, 24. t. m., ob 19. uri maša, v nedeljo, 26. t. m., ob 8.30 pritrkovanje, ob 9. uri slovesna maša - ob lepem vremenu procesija okrog cerkve, ob 20. uri Paganinijev večer: Branko Brezavšček - violina, Andrej Varl - kitara (Ljubljana - Slovenija). Prisrčno vabljeni!
Sekcija KPI Josip Verginella prireja jutri, 25., v nedeljo, 26., ter v ponedeljek, 27. t. m., v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK UNITA IN DELA. Bogat program, vse tri večere ples z ansambloma Zodiaco in Taims.	j
Združenje krvodajalcev priredi svoj praznik jutri, 25., in nedeljo, 26. t. m., v Ločniku (Lucinicco). Oba večera bo ples z narodnozabavnim ansamblom KRT iz Kamnika. Lepo vabljeni!
razna obvestila
Radio Opčine vabi vse tiste, ki bi radi spoznali šport za radijskim mikrofonom in ki jih zanima športno poročanje, naj telefonirajo na Radio Opčine, tel. 212658 ali 211043, in pustijo ime, priimek in telefonsko številko.
Slovenski klub v Trstu, Društvo slovenskih izobražencev ter predsednik in člana pripravljalnega odbora za Svetovni slovenski kongres Bojan Brezigar, Ravel Kodrič in Boris Pahor vabijo
v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah na
-	predstavitev priprav za sklic Svetovnega slovenskega kongresa in
-	oblikovanje področnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa za Furlanijo-Julijsko krajino
čestitke
Danes, 24. t. m., praznuje v Gročani BARBARA GROPAJC deseti rojstni dan. Da bi bila še vnaprej tako pridna in vesela ji želijo mama, očka, stric in nona.
[ včeraj - danes
Danes, PETEK, 24. avgusta 1990
JERNEJ
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.59 .- Dolžina dneva 13.43 - Luna vzide ob 10.38 in zatone ob 21.11.
Jutri, SOBOTA, 25. avgusta 1990
LUDVIK
PLIMOVANJE DANES: ob 5.48 najnižja -42 cm, ob 12.15 najvišja 45 cm, ob 18.33 najnižja -31 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1022,5 mb raste, veter 10 km na uro severovzhodnik, vlaga 44-odstotna, nebo jasno, morje rahlo, razgibano, temperatura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Miriam Leggieri, Fe-derico Sabadin, Elena Zottig-Pintor.
UMRLI SO: 41-letni Giorgio Vendramin, 79-letna Nerina Razem, 77-letna Silva Ghidini, 63-letna Franca Findrik, 40-letna Ivelise Orfeo, 83-letna Giovanna Crevatin, 75-letna Rachele Zupančič, 75-letni Marko Tenze.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Lungd-mare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungoma-re Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	Trstu je na ogled vrsta razstav, ki
spadajo v okvir pobude »Neoklasicizem -aktualnost in zgodovina Trsta« in ki bodo na ogled do konca decembra.
V	Vili Sartorio je na ogled razstava »Neoklasicizem - umetnost, arhitektura in kultura v Trstu«, v Muzeju Revoltella pa »Aktualnosti neoklasicizma«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00, ob četrtkih in petkih 10.00-22.00, ob nedeljah 10.00-13.00 in
17.00-	20.00.
V	bivšem anglikanskem templju je
na ogled razstava »Potovanje, potniki, neoklasicizem«. Urnik: vsak dan 10.00-
13.00	in 17.00-19.00.
V	Palači Costanzi bo do 30. t. m. na ogled razstava z naslovom PRIMA DELL' URAGANO. Razstavo je organizirala tržaška letoviščarska ustanova v sodelovanju s Krožkom Maritain. Umik razstave ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava »Načrti za cesarja«. Urnik: vsak dan 10.00-13.00 in
17.00-	19.00.
V	konjušnicah in v nekaterih dvoranah Miramarskega gradu ter v dvorani Franco na Trgu Liberta je na ogled do konca avgusta razstava »Stanovanjska kultura na periferiji cesarstva«. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
Na Gradu sv. Justa bo do konca avgusta na ogled razstava ruskega slikarja, kostumista in designerja Erteja. Umik: vsak dan od 10. do 19. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah je odprta do 31. t. m. razstava "Padri e figli - continuita nelFarte triesti-na".
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu je do konca avgusta odprta razstava "La grafica della bottega del Tintoretto". . .
V	občinski galeriji v Miljah - Trg republike - bodo 31. t. m. ob 18. uri odprli razstavo slikarja Silvia PECCHIARIJA-PEČARJA. Razstava bo na ogled do 8. septembra.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec, Boršt, Zabrežec sporoča, da bo odhod avtobusa na izlet Petrova gora, Karlovac, Zagreb jutri, 25. t. m., ob 6.30 iz Boršta in ob 6.35 iz Boljunca. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vpisovanje v partizanskem klubu v Boljuncu, tel. 228050.
Planinski odsek ŠZ Sloga in SK Devin organizirata jutri, 25., in v nedeljo, 26. t. m., vzpon na Jalovec. Zbirališče in odhod z osebnimi avtomobili iz Sesljana ob 7. uri. Za informacije: Viktor Štopar (tel. 226283) in Bruno Škerk (tel. 200236).
Klapa mladih ima še eno ali dve prosti mesti za križarjenje z jadrnico po Dalmaciji od 25. t. m. do 1. septembra. Za informacije tel. na št. 212119.
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 9. septembra, izlet za svoje člane v mestece Caorle in bližnje lagune. Vpisovanja sprejema Danica Smotlak, tel. 232114, do 1. septembra.
mali oglasi
OSMICO je odprl Mario Milič v Repni-ču št. 39. Toči belo in črno vino.
DOBRO'založeno osmico z domačo pijačo in prigrizkom je odprl Drejče v Vrtni ulici v Doberdobu.
ODDAM v najem prostor 100 m2 kot skladišče v Gorici. Ponudbe med 14. in 15. uro na telefon (0481) 521303.
PRIKOLICO za 3 osebe v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 828251.
OBRTNIŠKO PODJETJE iz dolinske občine zaposli 15-letno vajenko. Pismene ponudbe poslati na upravo. Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Vajenka«.
IŠČEM zaposlitev kot prodajalka tudi part-time na območju mesta Gorice. Poznam dobro slovenski in srbohrvaški jezik. Tel. (040) 208896 v popoldanskih urah.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003866) 58806.
PRIDNA šivilja šiva in popravlja nova oblačila. Tel: na št. 220609.
V STROGEM središču Trsta oddam v najem pokrit parkirni prostor za avto.. Ponudbe od 13. do 14. ure na tel. št. (040) 310165.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da bo od ponedeljka, 27. t. m„ spet odprta.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dolinski občini, za čiščenje občinske telovadnice 2 uri dnevno. Tel. v večernih urah na št. 228607.
ŠD BREG išče osebo, stanujočo v dolinski občini, za urejevanje občinskega nogometnega igrišča. Tel. v večernih urah na št. 228607.
ARISTON - 21.00 Le avventure del Barone di Munchausen, r. Terry Gilliam
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Chi ha paura delle streghe, r. Nicholas Roeg, i-Anjelica Huston.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Melancholia, r. Andi Engel, i. Susan-nah York.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Bambole, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Major Le-ague - la sguadra piu scassata della lega.
NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Mondo New York, 1'altra faccia della mela,
dok.
NAZIONALE IV - 17.00, 22.15 Acgue di primavera, r. Jerzy Skolimowsky.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 La časa 5.
MIGNON - Jutri: La chiave, r. Tinto Brass, i. Stefania Sandrelli.
LJUDSKI VRT - 21.15 A spasso con Dei-sy.
EDEN - 15.30, 22.00 Ardente colata d'a-more, pora., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta.
LUMIERE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto
RADIO - 15.30, 21.30 Miami Špice su-perfemmine in calore, pora., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ O
___________prispevki__________________
Ob obletnici smrti drage žene Marije Carli daruje mož Angelo in otroka z družinama 20.000 lir za godbo V. Parma,
20.000	lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah in 20.000 lir za SD Primorec.
Ob 24. obletnici smrti dragega očeta Josipa Albertija daruje hči Marija z družino 15.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 15.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob obletnici smrti mame Lojzke daruje družina Križmančič 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka in 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Cveta Hrovatina in Karmelo Škabar daruje Justina Malalan z družino 60.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	počastitev spomina Cveta Hrovatina darujeta Živa in Pavla 20.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Rafaela Grgiča daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za zbora Ta-' bor.
V	spomin na Karmelo Škabar daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za Ljudski dom v Trebčah.
V	spomin na Franca Ukmarja darujeta Romano in Anica Emili 30.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Laure Sedmak daruj e družina Meula 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Cveta darujejo Alenka, Mitja, Borut in Aljoša 25.000 Ih za KD Tabor Opčine in 25.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Cvetka Hrovatina daruje družina Darka Švaba
100.000	lir za PD Tabor Opčine.
Namesto cvetja na grob Cveta Hrovatina daruje Nadja 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Cveta Hrovatina darujejo Slava Hrovatin ter Cvetka in Franc Malalan 30.000 lir za vzdrževanj6 spomenika NOB na Opčinah in 30.000 Hr za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na gospe Stano Offizia in Zoro Bajc darujejo ukovska dekleta
250.000	lir za Slovensko tržaško skavtsko organizacijo.
V	spomin na dragega moža in na vse svoje drage mrtve daruje Marija Košuta (Kocjanova) 50.000 lir za spomenik padlim v Križu, 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič, 50.000 lir za Dijaško matico in
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Rafaela Grgiča daruje družina Guštin (Padriče št. n
20.000	lir za ŠZ Gaja.
V	spomin na Ernesto Jagodic ter na Franca in Slavo Košuta darujeta Cveto in Elda 50.000 lir za malega Giulia Vida-lija, 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk in
50.000	lir za Dom slovenskih upokojencev.
V	spomin na pokojnega Franca_ Ukmarja darujeta Anica in Drago Štoka
30.000	lir za Kulturni dom Prosek.
V	spomin na Franca Ukmarja daruje!3 Marija in Milan Ukmar 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Slavka Guština darujeta Oriella in Silvano Caharija 20.000 lir za krvodajalce.
V	spomin na Slavka Guština darujeta Dragica in Mario Caharija 50.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Slavka Guština daruj6 Klapa bareto s Proseka 113.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Slavka Guština darujet Lucia in Paolo Stibil 20.000 Ur za Cente za rakasta obolenja.
V	spomin na Franca Ukmarja daruj Danica Versa 25.000 Ur za Kulturni do Prosek-Kontovel.
menjalnica				23. 8. 1990	
TUJE VALUTE	FIXING '	MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDUNG MILAN 7,900	bankovci TRST
Ameriški dolar .		 1152,—	1145.—	Japonski jen 			7,700
Nemška marka .		 747,—	740.—	Švicarski frank		918,500	900.'' 104,50°
Francoski frank		 222,150	218.—	Avstrijski šiling		106,335	
Holandski florint ... 664,160		652,-	Norveška krona		193 —	189''
Belgijski frank		 36,381	35,—	Švedska krona		202,350	198''
Funt šterling ..		 2255,200	2220,—	Portugalski eskudo .	8,384	
Irski šterling ..		 2005,400	1980,—	Španska peseta 		11,838	11. 880-^
Danska krona .		 194,380	190,—	Avstralski dolar		960,750	
Grška drahma .		 7,565	7,—	Jugoslov. dinar 		—	100."
Kanadski dolar		 1017,600	990.—	ECU		1546,950	
					
PRIMORSKI dnevnik
petek, 24. avgusta 1990
(LilllCS □ stran 7
Italijanski filmi navdušujejo Moskovčane
dniih k.° tisoč gledalcev si je v za-ciip p, .'-th mesecih ogledalo projek-teli ^ italijanskih filmov, ki so jih vr-Grs V Inoskovski kinodvorani Forum, sta ^®rtti. da je to kinodvorana, ki prp,;.° i^acis in odprli v sovjetski p0z 0intci prav zato, da bi omogočili film avanie italijanskega avtorskega
c>h d ?rvem obračunu po šestih mese-— atovanja (dvorano so namreč od-
Mi 6.
Gian V.111®103) se Je upravnik Sacisa konf Paol° Cresci srečal na tiskovni Ijpgj ,renci z moskovskimi novinarji. vjjpj6 tako priložnost, da se je upra-0 Pohvalil, saj je družbi Sacis in c6n).; Pet° nekaj, kar so mnogi produ-Ures .!r.0?ga leta obljubljali in nikoli ve sr,101^’ C®!0 nekatere javne ustanova v c-761!1 9ovorile, a doslej jim pod-bZ ni uspel.
Pa	uspeh je doživela original-
hina .1.11,;egralna verzija Ludviga Luc-ljjatj ^Iscontija. Morali so tudi poda-
Polžj;
predvajanja, kajti zaradi
Ptožr?6 ^^ma' traja štiri ure, sta bili tfiesto šStam° ^ve Projekoh1 dnevno na-
Prelkt^' .rnarca do sedaj so v Moskvi Znanjuavt*3. nekaj znanih filmov pri-ni, pn 3e^tserjev, kot sta brata Tavia-Pfavi?*31 ,^vati in Luchino Visconti, nekat 611 Pr°stor pa so odmerili tudi Hitn0 ^ novejšim delom, kot je, de-Atary per sempre.
pretep8?® Forum, kjer je bila prav v Ce ^ d*1 dneh tudi premiera Hobotni-“staln S^u^t dejansko kot nekakšna ^ro<3uk ;razs,;ava<< italijanske filmske
n~i vi •	•
lezki milijoni za jopič in hlače lepega Jacksona
Usnjeni jopič in hlače, ki ju je nosil temnopolti rock zvezdnik Michael Jackson med svojim Bad Tourom pred dvema letoma, veljata ta trenutek 16.500 luntov šterlingov ali kar 36 milijonov lir. Morda se zdi znesek komu pretiran, a tako ceno sta dosegla ta dva dela obleke na dražbi mreže Hard Rock Cafe v Londonu v preteklih dneh.
Na dražbi, ki jo je organizirala družba Phillips, so prodali med drugim tudi filmske posnetke enega zadnjih koncertov v živo skupine Beatles. Film je posnel osebni prijatelj štirih fantov iz Liverpoola, disc jockey Chris Denning, s kamero »super 8« leta 1966 ob nastopu v newyorškem Shea Stadiumu. Film ni opremljen s tonskim posnetkom, kljub temu pa je zanimiv, ker ni nobenega drugega tonskega ali filmskega posnetka s tega koncerta.
Med drugimi zanimivostmi, ki so jih prodali oziroma kupili na dražbi, je bil tudi sivi smoking, slavni »tuxe-do«, ki ga je nosil Buddy Holly na svojih koncertih ob koncu petdesetih let in torej v dobi, ki je videla rojstvo rock and rolla. Njegova cena je bila 10 tisoč funtov šterlingov (22 milijonov lir).
Neki japonski kupec je odštel kar 1000 funtov šterlingov za pismo, ki ga je John Lennon naslovil leta 1969 tedanjemu ministru Haroldu Wilsonu, ko se je pritoževal, da je Velika Britanija podprla vojno ZDA v Vietnamu. Pismo se zaključuje z besedami: »With love, John.«
Komika Greggio in Pišu v Latisani
kojnj^ietna, duhovita, domiselna in resnici na ljubo tudi nekoliko nora stopata Ezio Greggio in Raffaele Pisu bosta prihodnji četrtek (ob 21.30) na-kratkj8 na ^r9u Indipendenza v Latisani. TV gledalcem sta se priljubila s TV dn v®černim varietejem Striscia la notizia, ki je bil nekakšna parodia ctalnemVntka z vestmi, intervjuji, fleši in kratkimi reportažami v res »demen-v0in q ključu. V Latisani bosta predstavila kabaretni večer z istim naslo-PifelNNanizator je Azalea Promotion, vstopnice bodo stale 20.000 lir, izku-"a bo namenjen Unicefu.
filmske premiere
eva fornazarič
Presenečenje: film za »preživele«
»Italiani brava gente.« Res je. Pridni so, pošteni, sposobni, dobri in sila naivni, včasih celo neumni. Kako si lahko drugače tolmačimo odločitev distributerja (Chance film), da vrže -pravzaprav odvrže - na tržišče nov italijanski film prav v tem času, ko so vsi na počitnicah in je večina kinodvoran na »dopustu«.
Film, ki naj bi pritegnil pozornost »preživelih«, je Donne in... affettuose lontananze 51-letnega režiserja in do-kumentarista Sergia Rossija. V filmu nastopajo tri protagonistke mladega italijanskega filma: premalo upoštevana Angela Finocchiaro, že priznana Lina Sastri in nadvse zanimiva Fioren-za Marchegiani. Italija je torej poskrbela za nov film, ki je res vreden, da si ga ogledamo, nato pa je pozabila, da je polovica filmskega uspeha v reklami, druga polovica pa v dobi, ko gre film v distribucijo. Filmu Donne in... se ne obeta rožnata prihodnost, vendar ne zaradi filma samega, pač pa zaradi neprofesionalnega dela impozantne organizacije (tudi RAI 3 ima prste vmes, saj je vendar koproducent), ki bi mu morala biti v oporo.
Potem, to se pravi čez približno leto dni, bomo spet deležni tragičnih obračunov delovanja italijanske filmske industrije, ki bo trkala na vrata Ministrstva za kulturo in prireditve in se pri tem bridko jokala, češ, glej, kako se nam slabo piše. Poleg tega pa bomo spet morali prisluhniti »vsevedom«, ki trdijo, da ni generacijske prenove v svetu italijanskega filma in vzklikajo vsem novim »mojstrom« od Tornatore-ja do Monice Vitti. V poletni soparici se torej kar sam ponuja dvom, da v italijanski kinematografiji nekaj res škripa, vsega pa prav gotovo niso krivi režiserji in igralci.
Morda smo se še najbolj pregrešili novinarji, ki v glavnem molčimo, ker se nam zdi pod čast pisati o drobni domači produkciji in najraje razglabljamo o »velikih« režiserjih. Igra je seveda nevarna, kot zelo zgovorno dokazujeta dva primera iz sezone 1989-90 - Fellinijev Glas lune in Tornatore-jev Stanno tutti bene. Felliniju se ni nihče upal pošteno izjaviti, da je bil film vse prej kot na višini njegovega avtorskega slovesa. Tornatore, ki ima na polici oskarja, pa je spravil na ek-
ran dolgočasno pripoved, ki je ne more ohraniti pri življenju niti sam Marcello Mastroianni. Kljub temu sta bila oba deležna velike pozornosti in vsesplošnega razumevanja.
Žal ne morem mimo ugotovitve, da se nekaterim avtorjem dogajajo velike krivice. S tem nočem trditi, da so vsi mladi italijanski režiserji potencialno dobri, vendar mislim, da jim organizatorji produkcije in distribucije krojijo usode po nedopustnih in predvsem strogo nedemokratičnih (pa tudi nerentabilnih) pravilih. Edini merodajni sodniki so gledalci, zato morajo imeti vsaj filmi možnost, da sploh pridejo do publike. Donne in... so predstavili na minulem festivalu v Locarnu, Turne bo te dni na sporedu v Montrealu, iz tega pa bi lahko sklepali, da sta oba namenjena italijanskim emigrantom.
Ne vem, koliko gledalcev je imel Turne, lahko pa si predstavljam, koliko oseb bo uspelo videti prikupno italijansko verzijo Rohmerovih ženskih trikotnikov v Trstu. Tri dekleta si namreč skušajo pomagati iz sentimentalnih težav in iščejo v prijateljstvu rešitev iz krize. Lorenza je ginekologinja in išče idealnega življenjskega sopotnika, a se še zaveda, da je njeno iskanje brezupno; Luisa uči in je pravi volk samotar, zelo se boji ljubezenskih odnosov in ne zaupa predstavnikom moškega spola; Carla pa je uradnica, ki se muči z nekim poročenim moškim. Vse tri iščejo partnerja, vendar ne iz kakih pustolovskih vzgibov, temveč iz neke nagonske nuje po življenju v dvoje. Pri tem velja podčrtati doprinos scenaristov, ki so, poleg lisjaka Ageja, še režiser ter Caterina De Martiis in Maria Giovanna Pintus.
Presenečenje Rossijevega filma je vsekakor v tem, da je znal strniti v sorazmerno drobnem delu nekaj velikih tem, a je obenem ohranil izredno sproščeno in veselo vzdušje. Dame sicer nastavljajo pasti in trdno upajo, da bodo ujele kakega poštenega fanta, če jim pa spodrsne, ohranijo vedrino in tudi tisto lastnost, ki ji Američani pravijo »positive thinking«.
• Rahlo prepozno smo izvedeli, da so po manj kot tednu dni že umaknili film iz tržaške kinodvorane.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 3
Lir
TV Slovenija 1
TV Koper
s„ .-Ijevanki: Una , Rata doro, 9.30 Santa 10-15 Fa^ara
amni: Cronaca di un w.°te (dram., It. 1950, r. ni - Angelo Antonio-1.55 Vri' Nassimo Girotti)
■ -05	kratke vesti
i»30 Doi^Zanka: Hooperman
1	0 Tuha in lešniki
HOO ^e.vnik
14,15 Filmgra: Ciao Vrtilna 7D) a	Tracv (krim.,
15.2o ^ke)1945' r' William
!s20 Slnska oddaia: Bi&!
1(M0 Tv ke: Psammet
r0s lllm: II distintivo
);.»g£0'^rchS910
.Ms ,Ulhentarec: Atlante
$40 ai$: Santa Barbara
2o-40 F>nah in dnevnik 'rali not;te dei gene-AnJ ,am-' VB 1967, r. 0'_T' Litvak, i. Peter
a-io
s« tgttsr
15 Film' Vk >n vreme
tlicp' Vl0lazi°ne del co-1982 m°rale (krim., ZDA ’ r- Robert Collins)
9.00
10.40
11.05
11.55 13.00
13.30 13.45
14.30 15.15
16.30
16.55
18.30 18.45
19.40
20.30
23.00
23.15
0.10
0.25
Plar * cfn1^6' Simon Tem-M.D q P Marcus Welby M 3o tutti ' '55 Uri dott°re per
U'1SKkv5nnF0rum
II.45 O t7^PP10 slalom, 12 ^ sto	11 prezzo e giu-
,s« IS?»SwštoTr'
mo aa 9.uida per l'uo-l96?P?Sato (kom., ZDA
alle r8nke: Dalle nove
16 SoV5'50 Man*
Flori H' Fhamonds -i0. 17 « - r.anci° con delit-da9a h ai dire si-La
&K»t>'SU?*bUr9°'
Glas£Unelm°tivetto...
22.45 \?tondasul °ddaia: Lina 5 ^an ■ rnare 2
^■IS^Perg^Angels-
Yariete. wan9eh l?5 feshowaUri2io C°-10 pilm: Aeonovosti
P^rnale6^6 Tigre sfida ■ RoC(knm., Fr. 1965, 9etHanitl)Vernay, i. Ro-
Nanizanki: Lassie, 10.10 La mia terra tra i bo-schi, vmes risanke Dokumentarec: Boj za preživetje
Nanizanka: Monopoli Nadaljevanka: Capitol Dnevnik
Rubrika o gospodarstvu Nadaljevanka: Beautiful Nan.: Saranno famosi Variete: Ghibli Nan.: Mr. Belvedere Film: Domenica e sempre domenica (kom., It. 1958, r. Camillo Mastro-cingue, i. Alberto Sordi, Vittorio de Sica)
Športne vesti Nanizanka: Le strade di San Francisco Vreme, dnevnik in šport Variete: Stasera mi but-to
Dnevnik - nocoj Petkov boks: Calamati-Barrett (za superlahko kategorijo)
Dnevnik in horoskop Film: Miracolo ordina-rio (fant., SZ, r. Marek Zaharov, i. Oleg Jan-kovsi, Irina Kupčenko, 2. del)
9.30 SP v kolesarstvu na dirkališču (prenos iz Tokia)
14.00	Deželne vesti
14.10 Kolesarska rubrika: Biči & bike
14.40 Tenis - turnir ATP (prenos iz San Marina)
16.55	Film: Ti ho visto ucci-dere (krim., ZDA 1954, r. Roy Rowland, i. Barbara Stanwyck, George San-ders, Gary Merrill)
18.15 Poletje Magazin 3
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Drobci
20.00	Dokumentarec: Divja lepota - Sporočevanje
20.30	Nanizanka: I professio-nals - II guarto uomo
21.25 Film: I guappi (dram., It. 1974, r. Paguale Sguitie-ri, i. Claudia Cardinale, Franco Nero, Fabio Testi), vmes (22.35) večerni dnevnik
23.35 Nanizanka: II nero e il giallo
0.35 Nočni dnevnik 1.05 Italija pred 50 leti: Italijani v Južni Afriki
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade: Kljukčeve dogodivščine, 9.30 nanizanka Delfin Flipper
9.55 Dokumentarna oddaja: Na valovih spoznanj
10.30	Nad.: Mihailo Lomono-sov (1. del, pon.)
11.40	Video strani
15.55 Poletna noč (pon.)
18.00	Dnevnik in poslovne informacije
18.10	Dokumentarec: Mesta mostovi - Čuprija
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Pet prijateljev
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik
19.50 Vremenska napoved
19.54 Zrcalo tedna
20.15 Dokumentrana oddaja: V 80 dneh okoli sveta (3. del)
21.10	Nanizanka: Zakon v Los Angelesu
22.00	Dnevnik in vreme
22.20 Poletna noč, vmes nanizanka Pri Huxtablovih, nadaljevanka Sin z otoka in nanizanka Allo, Allo
0.20 Video strani
13.45
15.30
17.45
19.00
20.00
21.45
21.15
22.30
23.00
Tenis - Turnir ATP v New Havnu (1. polfinale, prenos)
Tenis - Turnir ATP v New Havnu (2. polfinale, prenos)
Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box Odprta meja Nogomet: Borussia-Kai-serslautern
Jadranje - Kenwood Cup
TVD Novice Boksarski prvaki: Boxe d'estate (vodi Rino Tommasi)
Tenis - turnir ATP v New Havnu (posnetki srečanj v finalu)
L4E
TV Slovenija 2
17.00	Satelitski prenosi
19.00	Glasbena oddaja: Po domače s Stanko Kovačič
19.30 Dnevnik
20.00	Piranski glasbeni večeri: Ansambel za staro glasbo La Maurache iz Francije
21.15 Dokumentarec: Izdajalci in vojni zločinci
22.00	Satelitski prenosi
RETE 4
8.20	Nanizanka: Bonanza
9.20	Film: Se io fossi onesto (kom., It. 1942, r. C. L. Bragaglia, i. V. De Sica)
11.00	Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.00	Nanfzanka: Lou Grant
12.45 Otroška oddaja
13.40 Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Falcon Crest
15.30	Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle deipini
19.00	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nad.: Febbre d amore
20.30	Film: La cieca di Sorren-to (dram., dt. 1952, r. G. Gnetilomo, i. Antonella Lualdi)
22.15 Nadaljevanka: Ricordi di guerra (5. del)
0.05 Nanizanki: Cannon, 2.05 Barnaby Jones
15.20
16.00
18.00
20.00
20.30
20.35
22.10
23.15
1.00
ITALIA 1
12.00	La famiglia Ad-dams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affitto -Troppo cruda per una cotta, 13.30 Appartamen-to in tre - Amori e struzzi,
14.00	Starsky & Hutch, 15.05 Giorni destate DeeJay Beach in Ibiza Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
Nanizanke:	Batman,
18.30 Supercopter, 19.30 Časa Keaton Risanke
Variete: Venerdi con zio Tibia
Film: La časa 2 (srh., ZDA 1987, r. Sam Raini, i. Brice Campbell, Sarah Ber-
ry)
Nanizanka: Venerdi 13 Film: L'ululato (srh., ZDA 1981, r. Joe Dante, i. Dee VVallace, Belinda Belas-ki)
Nanizanka: Ai confini della realta
15.30	Film: Canzoni nel mondo (glas., It. 1963, r. Vittorio Sala, i. Mina)
17.00	Nan.: Gli inafferrabili, • 18.00 Doc Elliot
19.00	Filmi in risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Riuscira 1'avvocato Franco Benenato a ... (kom., It. 1971, r. N. Guer-rini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
22.15 Aktualno: Blue News
23.45 Film: Ciao, marziano (kom., It. 1980, r. Pierfran-cesco Pingitore)
24.00	Rubrika o motorjih in Odeon šport
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Variete: Banane
21.30	Nan.: Chicago story 22.50 Nočne vesti
23.05 Nočni šport: teniški turnir WCT (četrtfinale)
TELEFRIULI
TMC
8.30 Nanizanke: Superman, 9.00 Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Boomer, cane intelligente, 10.30 Skip-py il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper,
ODEON
9.30 Nan.: Captain Nice 12.30 Filmske novosti
13.00	Risanke in nan. Heidi
15.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
12.00	Risanke: Snack
12.30	Nan.:MagoMerlino
13.00	Športne vesti
13.30	Dnevnik
13.45 Nadaljevanka: Anarchi-ci grazie a Dio
15.00	Film: E' sbarcato un ma-rinaio (kom., ZDA 1958, r. Norma Taurog, i. Felicia Farr, VValter Matthau)
17.00	Risanke: Snack
18.00	Nanizanke: Lui, lei e gli altri, 18.30 Segni partico-lari, genio, 19.00 Petro-celli
12.00
13.00
13.30
15.00
16.00 17.00 18.30
19.30 20.00
20.30
21.30
22.30
23.00
24.00
Risanke in rubrika Nanizanka: L albero del-le mele
Film: Sono innocente (dram., r. Fritz Lang, i. Henry Fonda) Nanizanka: Navy Nadaljevanka: Il paria Risanke
Nan.: L'albero delle mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... Dnevnik
Rubrika: Voglia destate Nad.: Il paria (4. del) Nanizanka: Štorie stra-ordinarie di Edgar Allan Poe - La rovina di časa Usher Nočne vesti Nanizanka: Navy V Francinem salonu
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele;
8.30	Veliki uspehi Beatlesov; 9.10 Mladinska nadaljevanka: Med vzporedniki in poldnevniki (4. del); 9.55 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Revi val;
12.00	Goriški Film video monitor 1990
12.20	Orkestri; 12.35 Slovenski zbori;
13.20	Priljubljene melodije; 13.40 Dramatizirana glosa; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Večna ženska proza; 16.45 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Petra Iljiča Čajkovskega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Zvočne kulise;
19.20	Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice; 9.05 Glasbena matineja; 9.35 Napotki za goste iz tujine;
10.00	Informacije, gospodarstvo, glasba;
11.05	Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Gremo v kino; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Melodije; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva;
23.05	Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Jutranji almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Obvestila za pomorščake; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; -8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Okoli sveta v 81 dneh; 9.15 Clic; 9.35 Pesem po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; ll.OO Pismo od...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galetti; 15.00-18.00 Vse o počitnicah v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 Souvenir d'Italy;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočna glasba.
Gledališče, glasba in filmi privabili številno občinstvo
Poletna kulturna sezona na gradu je po oceni organizatorjev uspela
Po uradnem razpustu organov KZE
Socialisti predlagajo priziv pri DUS Lacija
Organizatorji poletne kulturne sezone na goriškem gradu so zadovoljni z uspehom prireditev, ki so se zvrstile v juliju in avgustu. Obračun so včeraj podali na tiskovni konferenci, ki jo je sklical predsednik Turistične in leto-viščarske ustanove Michelini. Prav ta ustanova je s sodelovanjem občinske in pokrajinske uprave in podporo Goriške hranilnice letos prevzela nalogo, da koordinira poletne dejavnosti na gradu. Namen je bil dvojni: privabiti turiste v Gorico, obenem pa ponuditi Goričanom nekaj kulture in priložnosti za razvedrilo tudi v poletnem času. Skupno so v poldrugem mesecu ponudili 27 večerov. Od teh je bilo petnajst gledaliških in glasbenih večerov, devet je bilo filmskih predvajanj natečaja Sergio Amidei, posamezne kulturne večere pa so priredili ob razstavi baroka oz. v pokrajinskem muzeju.
Obračun je še posebej zadovoljiv, sta skupaj z Michelinijem poudarila bivši občinski odbornik za kulturo Agati in umetniški vodja sezone Gian-franco Saletta, če upoštevamo skromnost denarnih sredstev. Štiri ustanove, ki so priredile večere, so namreč potrosile iz svojih proračunov skupno komaj 29 milijonov lir, kar je zelo malo, če pomislimo na posamezne večere, ki so ponekod (tudi v naši deželi) stali več stotin milijonov. Skupno so potrosili 46 milijonov, razliko pa v celoti krili s prodajo vstopnic, iz katere so iztržili skoraj 19 milijonov lir. Vse gledališke in glasbene prireditve si je ogledalo več kot 4 tisoč ljudi (prodali so 3.643 vstopnic). Največje zanimanje je bilo za koncert orkestra Verdi iz Trsta, za operetni večer, koncert ci-
ganske glasbe in nastop Witz orkestra, ki so ga priredili v sodelovanju s Kulturnim domom. Pozitivno je presenetil organizatorje tudi uspeh rock koncerta goriških skupin "Haevy metal ni-ght". K temu gre dodati še pregled Amidei, ko si je filme skupno ogledalo kakih 4 tisoč gledalcev.
Sezona s tem še ni zaključena. Jutri in v nedeljo bodo na gradu ponovili sejem antikvariata, napovedanih pa je še nekaj večerov, med temi gostovanje zagrebškega country ansambla Plava trava, ki ga prireja Kulturni dom v začetku septembra. Od oktobra dalje pa bo na gradu pregledna razstava del goriškega slikarja Franca Duga.
Od obračunov k načrtom, glede katerih je nekaj odprtih vprašanj. Prvo
zadeva sam obstoj Turistične ustanove (vsi govorci so soglasno poudarili, da je goriška neobhodno potrebna). Drugo zadeva ureditev prireditvenega prostora, ki bi ga bilo treba tlakovati na novo in obnoviti električno napeljavo. Za to bo morala poskrbeji občinska uprava oz. novi odbornik za kulturo Žiberna, ki se je obvezal v tem smislu. Dejal je tudi, da Občina ne bo težila k samostojnemu kulturnemu delovanju, pač pa bo predvsem podpirala dejavnosti raznih združenj in ustanov.
Na sliki (foto Marinčič) prireditveni šotor na gradu, ki ga bodo morali do prihodnje sezone delno obnoviti.
Predsednik republike je te dni podpisal akt s katerim razpušča glavno skupščino goriške KZE in upravni odbor. S tem se je zaključil postopek, ki se je začel junija na pobudo goriškega prefekta, potem ko skupščina ni uspela v predvidenem roku odobriti proračuna za tekoče leto. Finančni načrt je nato podpisal prefekturni komisar dr. Panico, ki še danes vodi tekoče zadeve in bo, kot se zdi, na tem položaju še kar nekaj mesecev.
Po majskih volitvah naj bi obnovili statutarne organe KZE, vendar ni tako. V pripravi je namreč nov zakon in pred tem menda ne bo novih volitev. V tistih KZE, kjer niso imeli težav se podaljša veljavnost mandata dosedanjih organov. V goriški KZE, kjer so bili organi razpuščeni, pa bo tekoče zadeve še naprej (do izvolitve nove glavne skupščine) opravljal prefekturni komisar.
Proti uvedbi komisarske uprave je svojčas vložila priziv Občina Tržič. Razprava pred deželnim upravnim sodiščem je bila napovedana za sredo, vendar so jo, spričo dejstva, da je predsednik že podpisal dekret, odgo-dili za mesec dni.
Kakršnakoli razsodba deželnega upravnega sodišča bi namreč ne imela nikakršnega efekta potem ko je predsednik republike že podpisal dekret.
V tej zadevi se je včeraj oglasil pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini, ki smatra za potrebno, da Občina Tržič ponovno vloži priziv, tokrat proti dekretu predsednika republike in sicer pred deželnim upravnim sodiščem v Laciju. Priziv bi po njegovem bil utemeljen spričo dejstva, da ima Dežela
Deficit konzorcija za rehabilitacijo naj bi poravnala deželna uprava
Telefoni: pojasnilo deželne SIP
Deželno ravnateljstvo telefonske družbe (SIP) je, v odgovor na vesti, ki so se pojavile v tisku, med drugim tudi v našem dnevniku, o anomaliji v telefonskem omrežju na Goriškem, kjer je območje Gradeža vključeno v Videmsko omrežje, poslalo krajše sporočilo. V njem ugotavlja, da je taka ureditev v soglasju z Vsedržavnim regulacijskim načrtom telefonske službe, ki je bil odobren z ministrskim dekretom 6. aprila letos.
"Težave na katere opozarjajo prebivalci Gradeža in ki naj bi bile v osnovi člankov v časopisih — naročniki na območju Gradeža namreč prejmejo samo telefonske imenike videmske pokrajine — bo mogoče premostiti na zelo preprost način. Dovolj je, da se obrnejo do uradov SIP v Cervinjanu in zaprosijo za telefonski imenik Gorice in pokrajine."
■ Zdravstveno-psihopedagoška služba oddelka otroške neuropsihiat-rije se je preselila v prostore, nekdanjega opddelka za kužne bolezni v goriški splošni bolnišnici. Telefonska povezava je ostala nespremenjena (tel. 33301).
Glavna skupščina članic pokrajinskega konzorcija za rehabilitacijo, ki je bila v sredo, ni sprejela nobenega konkretnega sklepa glede kritja do konca leta predvidenega primanjklja-jaa v znesku 1.262 milijonov lir, pač pa je osvojila vrsto priporočil, ki so jih med razpravo iznesli predsednik pokrajinske uprave Gianfranco Crisci, goriški občinski odbornik Salvatore Colella, gradeški župan in nekateri drugi. Skupščina se bo za sprejem formalnih sklepov ponovno sestala predvidoma že v prihodnjem tednu.
Kakšna je vsebina priporočil? Takojšnja preveritev možnosti za kritje deficita s strani dežele in vzpostavitev zelo jasnih odnosov glede razpoložljivosti finančnih sredstev za poslovanje v letu 1991 in v naslednjih letih, ker bi se težave sicer stalno ponavljale, oziroma zaostrovale.
Kako in zakaj je prišlo do razkoraka med predvidenimi in dejansko odobrenimi prispevki, je v daljšem posegu obrazložil predsednik konzorcija Basso. Na podlagi dosedanjih sporočil in za nekatera poglavja že konsolidiranih dohodkov, bodo letos imeli za 1.580 milijonov lir manjši prihodek. Okrog 317 milijonov lir bo pokrila de-
žela, treba pa je poskrbeti za finančno kritje preostalega dela primanjkljaja. Možnih rešitev je razmeroma malo, je dejal Basso. Če dežela ne bo mogla posredovati, si bodo morale to breme, vsaka v razmerju s številom prebivalcev, prevzeti občine in pokrajina. V najslabšem slučaju bo treba omejiti in povsem reorganizirati delovanje raznih služb.
Manj denarja bo predvsem zaradi manjših dotacij, oziroma povračil dežele. Tako bo konzorcij vnovčil skoraj 250 milijonov lir nižji znesek od predvidenega na podlagi čl. št. 3 dež. zakona 118/71 (posegi za rehabilitacijo), za več kakor eno milijardo nižji bo prispevek dežele na podlagi dež. zakona št. 59/86, nižji bo tudi prispevek iz Evropskega socialnega fonda za Ifeto 1990.
K zaostrovanju že kritičnega stanja so prispevali tudi novi predpisi glede poslovanja krajevnih in drugih javnih ustanov, po katerih mora vsak sklep, ki zadeva finančno poslovanje, navesti tudi dejansko kritje.
Izhod iz nerodnega položaja naj bi našli že do sredine prihodnjega meseca. V nasprotnem slučaju grozi preki-
nitev, delna ali v celoti, dejavnosti ustanove, katere članice so vse občine na Goriškem in tudi Pokrajina.
Kolikšen je obseg dejavnosti ponazarja že sama številka, da konzorcij "skrbi" za preko 1200 občanov.
Med razpravo so govorci opozorili, da so finančne težave konzorcija le eden od aspektov stanja v katerem se nahaja celotno področje varstva socialno ogroženih in pomoči potrebnih občanov. Velike težave v uresničevanju deželnega zakona št. 33 namreč izvirajo prav iz neustrezne finančne dotacije. Problematiko bi zato kazalo reševati celokupno.
Skupščina je ob koncu soglasno odobrila tudi dokument, ki ga je v imenu občin Šempeter in Škocjan predstavil odbornik Polonic in ki se zavzema za to, da se novi pristopi na področju socialnega varstva, ustrezno financirajo, sicer bodo načrti ostali le skupek želja.
Rešitev: v najslabšem primeru bodo morale primanjkljaj kriti članice konzorcija, kar pomeni, da si bodo morale prevzeti finančno breme, dvakrat težje od lanskega.
Obče znano pa je tudi, da občine nimajo denarja.
Furlanija-Julijska krajina spečih® pristojnosti tudi na področju zhra stva.
Pini opozarja tudi na potrebo P čimprejšnji obnovitvi statutarnih org nov, ne da bi čakali na izglasoval novega zakona. O teh pobudah je s ^ znanil predstavnike socialista stranke na deželni in krajevni ravni-
Zrušila so se železna vrata
Težka nezgoda na delovnem 11165, je včeraj doletela 44-letnega tržiške9 inštalaterja Fulvia De Sensija iz tJhc, Romana 125. Nanj so se namreč zru la velika železna vrata telefonske ce trale v Ulici Cima v Tržiču in mu P vzročila hude telesne poškodbe s s vilnimi zlomi.
Zdravniki se o njegovem stanju niso izjasnili.
Občina Sovodnje obvešča, da v aV9 j. tu podjetje Mazzulini ne bo pobiralo padnega papirja in železja. Nasleu^ redna mesečna akcija bo šele v petek septembra.
razna obvestila
SPDG rekreacija prireja 25. in 26-l, s dvodnevni izlet na Storžič. Odho Travnika v soboto, 25. t. m., ob 13. uh- 3 SPD Gorica priredi 1. in 2. septeU1^. vzpon na Grossglockner. Prevoz z laS . mi sredstvi. Vodi Ivo Berdon. Obve cepin in dereze ter zimska oprema- ^ resenti naj se do srede, 29. t. m., j8’	;
Vladu Klemšetu.
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Sorvegliato sPeCl8
le<<'	• H«
VITTORIA 17.30-22.00 »Prenesle ero«^ di Rambone«. Prep. ml. pod 18. 1®
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 pirka«.	,
SVOBODA Šempeter 20.30 »Življenj® nje«, 22.30 »Zelo nezvesta žena«-
DEŽURNA LEKARNA V GORlC' j,
Občinska lekarna št. 2 — Comun8 2 — Ul. Garzarolli 154 — tel. 522032-
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIClJtel
S. Antonio — Ul. Romana 147 ' 40497.
___________pogrebi___________^
Danes ob 11. uri Anna Maria bolnišnice Janeza od Boga na gtaVn(jo',e kopališče, ob 11.30 Dora Brass Martines, krsto pripeljejo iz Trevis®^,
Za večino je čas počitnic že mimo
Z množico kupcev na sejmu ponovno težave v prometu
Tudi letošnje počitnice so - vsaj za glavnino - že za nami. Včerajšnji četrtkov sejem je pritegnil pravcati naval kupcev, tako Goričanov kot sosedov z onstran meje. Promet je tako ponovno "ponorel", zlasti mučno pa je bilo iskanje parkirnega prostora. Že dalj časa je govor o preureditvi in omejitvah prometa v centru mesta, kar postaja zlasti v "kritičnih" dneh že nujnost.
Na sliki (foto Marinčič) množica kupcev med stojnicami na sejmu.
Zapleteno ugotavljanje resnice o srhljivem umoru v Grgarju
Konec julija smo v nekaterih medijih z onstran meje lahko zasledili kratko vest o umoru v Grgarju pri Novi Gorici. Iz nekaj skopih vrstic je bralec izvedel, da je bilo v ponedeljek, 23. julija, najdeno truplo 67-letne A. Bitežnik in da so ugotovili, da je bila ubita isti dan v dopoldanskem času. Truplo so odkrili okrog poldneva v njeni hiši, smrt pa je nastopila zaradi večjega števila vbodov v telo. To je bilo tudi vse, kar so takrat preiskovalni organi posredovali sredstvom obveščanja s pripombo, da bodo podrobnejše informacije objavili, ko bo preiskava dognana do te mere, da bodo vzroki umora dostopni za javnost.
Od dogodka, ki je povsem razumljivo presunil grgarsko skupnost in širšo javnost, je minil že dober mesec, novih uradnih vesti pa zaenkrat še ni. Od preiskovalnega sodnika v Novi Gorici smo v prejšnjih dneh zaman skušali dobiti kak podatek več o zadevi in nam je povedal, da je preiskava še v rokah kriminalistov milice. Poskusili smo zato tudi pri milici oz. Upravi za notranje zadeve, vendar je bila preiskovalna tajnost tudi v tem primeru nepremostljiva ovira. Preiskava se nadaljuje, so nam povedali, zbrani podatki pa očitno še niso dostopni za javnost.
Ni nam torej preostalo drugega, kot da na licu mesta zberemo nekaj informacij in vtisov vaščanov. Gotovo so ti podatki nepopolni, vendar je iz njih mogoče razumeti težave preiskovalcev, saj je umor - vsaj navidez - res nerazumljiv.
Kot so nam povedali svojci žrtve - hčerka, ki živi v Novi Gorici a je redno prihajala na obisk k materi, in zet, ki smo ju srečali v hiši, ki je bila prizorišče zločina - si umora ne znajo razložiti na noben način. Čudne se zdijo okoliščine, še bolj nerazumljivi so vzroki za okruten umor priletne ženske, ki je živela skromno življenje v stari kmečki hiši.

Truplo so kot rečeno našli 23. julija. Odkrila ga jh
da okrog poldneva, ko je šla k žrtvi na obisk. Videv^ ^
se vsak dan, tistega dne pa Bitežnikove začuda ni
spregled. Ko je skozi vrata z dvoriščne strani stopha .plo hinjo (in obenem dnevno sobo) je našla blizu vrat ' .esr Na njem so bili znaki številnih vbodov, na tleh P |l!
netljivo malo krvi. Znakov kraje ni bilo videti in jr znano, da bi kaj izginilo iz hiše. To naj bi izklJu hipotezo ropa.
Kasneje so preiskovalci ugotovili, da naj bi smr jfUir pila dobro uro pred odkritjem. S tem pa se odpiraj , 5i^ vprašanja. Okrog 9.30 naj bi namreč materi telefon tu4 ki je v vojski, vendar se ženska ni uglasila. Tistega p s°
njej, iz tega pa izhajajo druga zagonetna vprasai j -g v> za znanca? Kaj je hotel od žrtve? Zakaj se je sre ^ ključilo z okrutnim umorom? Svojci ne verjame] Ps
nost, da bi morilec bil psihično motena oseba, Pra a{1je^0i izključujejo domnevo, da bi pokojnica bila sez .j K kako skrivnostjo, zaradi katere bi jo lahko kd°e vidimo je torej preiskava dokaj zapletena. Zdi s ^ sijs da tistega julijskega dne ni v Grgarju nihče vicie
junjSKega one m v Grgarju imu-c jjni ničesar nenavadnega, pa čeprav hiša ni ravno rja	v
nem kraju in se je morilec oddaljil sredi doP° .n 0(jgo''°r Tudi vaščani, s katerimi smo govorili, nimajo -z z na premnoga vprašanja. Nekateri so stvar pove ^ (jpeh devo čudnega nočnega štoparja, ki naj bi Pra'' cestafijU umoru preplašil marsikatero avtomobilistko n urad1‘jji bližnji okolici. Toda kot kaže - ob pomanjak J ugoto informacij - naj bi štoparja že izsledili in meno da nima zveze z umorom.
k
I^V rofesorja Toneta Ferenca sem I J prvič spoznal med procesom zaradi zločinov v Rižarni pri Sv. Soboti, ko ga je pokojni Bubnič povabil v Trst, da bi notarjem prikazal zgodovinski okvir edvojnega dogajanja v tem lagerju Jtrti, predvsem pa da bi osvetlil rnkturo nemške zasedbene oblasti. S p °]im nastopom je tedaj prof. Tone arene naredil vsem novinarjem zelo oer vtis zaradi strokovnosti, znan-,Vene preciznosti in tudi osebne ^ r°ninosti. Govoril je tiho, umirjeno,
•	ez ostrih tonov, a obenem odločno ^ jasno. Ta njegova lastnost je prišla
izraza tudi med pričevanjem na po-o tem sodišču: od vseh zgodovinar-Jvv edino Tone Ferenc ni prišel na-križ s sodnim zborom in predvsem s Pedsednikom Domenicom Maltese-, ti. S svojim umirjenim nastopom ez vsakršnega komentiranja, predeli pa z neoporečnim gradivom, ki ya je predložil, je bolj kot drugi pri-k osvetlitvi dogajanja in k ob-s°dbi krivcev.
šel ° Sem se Pred nekaj dnevi spet se-z njim, da bi se pogovorila o nje-^ vem raziskovalnem delu in tudi o
ji,	davnih izsledkih o Italijanih, ki so let ^u9°slovanske oblasti spomladi
•	4 1945 deportirale v Slovenijo, me Presenetilo dejstvo, da se prof. Fe-
v petnajstih letih skoraj ni spre-s tu. Tako po zunanjem videzu (imel
jj.	' vtis, da je od zadnjega pogovora z VS6* tiinil kvečjemu kak teden) pred-Verl po nastopu: njegov ton je (j110 umirjen, beseda jasna, pripove-Vpratie precizno, skorajda pedantno.
. P asanja, s katerimi se sedaj ukvarja
soda slovenskih domobrancev in Pod ■ t^oroženih enot, ki so bile nemškemu okupatorju - so ptojV<tnno kočljiva in zahtevna. Toda Tone Ferenc se kot raziskovalec rp ZaPisanega predvsem zgodovinski in z P1, ugotavljanju, kaj se je zgodilo tejj aaj se je zgodilo. Zato se je tudi D0 vPrašanj lotil z isto zavzeto res-raVp0' s katero je obravnaval in še ob-4spe?Va druge, manj problematične svejf.te slovenske zgodovine v času 2. bi n Vne vojne. Skrbi ga sicer, da ne bjeo • ov*h izsledkov in izsledkov Vsein 11 sodelavcev izkoriščali pred-. v političnem boju, a tudi to ga Vaja od raziskovanja.
akazana problematika je bila za pogovor s prof. Tonetom Ferencem novinar-de n ^ sko najbolj dražljiva. Gle-nje a raziskovalčevo osebnost in na svaan V° 35-letno raziskovalno delo pa šanig0^0Vor začela s splošnejšim vpra-Dni,111 0 slovenskem zgodovinopisju.
A^°d je prišlo danes? vSe^ upravičen, da bi govoril o omej i s^ovenskem zgodovinopisju, Zadev Se dom na zgodovinopisje, ki Se m J1	svetovno vojno. Nekajkrat
sJove 6 P°udaril, da je po moji oceni poti	zgodovinopisje na sredi
mojo ° *ončne znanstvene sinteze. Ta tefcaf °Cena le bila sprejeta različno: Pisie Bri so nnenili, da je zgodovino-Prt l 5 tern, kar je bilo že raziskano, Primencu svojega dela, drugi, kot na s°glai ren' Lado Ambrožič, pa so je tiid-* 2 menoj. Mojo oceno pogoju-skitm 1 deistvo‘ da smo med slovenili j zy°dovinarji samo trije doktori-(p0]ez zgodovine 2. svetovne vojne MafiR1”6716 še dr. Milan Ževart in dr. teftm Klemenčič). Poleg nas je še Za9ov mayistrov, ki bodo v kratkem je s tpT,aK svoje doktorske disertacijo	0 svetovni vojni. Prvi
oddaj	jisfer	Risto Stojanovič, ki je že
ter p0r- ISertacijo, drugi pa bo magis-
Teme ¥Iakar-
barij / K1 smo jih slovenski zgodovi-v$ejI! ^ovnavali doslej, so bile pred-tega	‘z politične zgodovine
0knpac- d°bia' Precei smo proučili PlovenJrke slsteme, vojskovanje na nusiiju kem' deloma tudi vprašanja o rnorQm(jna Slovenskem, obdelati pa la strnkf	zgodovino gospodarstva
sbi° st ufn° zgodovino. Mnogo pa z9odOVj r . 110 področju objavljanja dl bii0 nsklh virov, saj toliko gradiva tProg jfj lQvl/enega za noben drugi ^°krajjn n°beno drugo jugoslovansko tajveg,- t; Seveda ima pri tem delu d°vlno i ^lež Inštitut za novejšo zgo-
LL,ubIianL
J j^niii0paz°valec ima vtis, da
ne
N
• J	v 0.1 C G 111X0. V Llo, OO
P°litična oblast pogojevala . °vensko zgodovinopisje, ki
J , v	V	OJ V-, XVi
‘thih vnr -V obravnavanju problema-kreni!911-' obdobja 2. svetovne ■‘bvsej zaostajalo za umetnostjo, p Klislift. Z5 ^ePoslovjem in filmom. rvič: D' 5,a ie za to več razlogov. Pili0 Srlede nnii5 zgodovinarjev je
>, ^ o® na veliko število proble-C.er/ dn ~ treba proučiti. Res je
teiianu s Pranjem n<i	nn
o zgodovin-aa Slovenskem ukvarja
bm^etinp ‘ ^lovensken e,h p0fn Plscev-amaterjev (v do-enu te besede), toda njiho-
Pogovor s slovenskim zgodovinarjem Tonetom Ferencem
Zapisan resnici
Zgodovinar ni dušebrižnik, ni tožilec in ni odvetnik, pa tudi ni nogometni sodnik, ki lahko popolnoma nevtralno sodi med dvema moštvoma
Vojmir Tavčar
vo pisanje je omejeno predvsem na zgodovino partizanskih enot in zgodovino področij njihovega delovanja. Skoraj nikogar ni, ki bi se ukvarjal s širšimi in globljimi vprašanji te dobe.
Drugič: kljub temu da je bilo v Jugoslaviji piscem na voljo že zelo zgodaj veliko arhivskega gradiva iz 2. svetovne vojne, pa so bili pri nas do nedavnega nedostopni ali zaprti za raziskovanje celi arhivski fondi. Že pred več leti sem nekemu politiku, ki je dejal, da pri nas ni tabu tem, odgovoril, da je morda res tako, a da obstajajo tabu dokumenti. Tudi iz drugih držav, ki imajo arhivsko gradivo o naši zgodovini, smo gradivo dobivali le postopno šele 30 let po koncu vojne. V nekaterih arhivih — v Trstu, v Gorici, v Gradcu in v Celovcu - pa nam je pomembno gradivo še vedno nedosegljivo.
Tretjič: v politiki, ki je imela tudi opravka z zgodovinopisjem, je dolgo, predolgo časa vladalo sektaštvo do zgodovinarjev mlajšega rodu. Po vojni so namreč menili, da so za preučevanje tega obdobja slovenske zgodovine poklicani ljudje, ki. so se boja udeležili kot partizani ali aktivisti. Ko sem že odbranil doktorsko disertacijo iz tega obdobja, mi je takratni ravnatelj inštituta, ki je bil iz vrst politikov, svetoval, naj se raje ukvarjam z zgodovino socialne demokracije na Štajerskem. Za imenitnega raziskovalca zgodovine vojnega časa so politični ljudje imeli le Frančka Sajeta, ki je tudi po odhodu z inštituta še celo leto obljubljal novo izdajo svoje knjige Belogardizem. Toda nova izdaja do danes še ni zagledala luči sveta. To sektaštvo je najbrž tudi vzrok, da sva iz zgodovine tega obdobja v 30 letih po vojni doktorirala le 2 Slovenca, tretji pa že pozneje.
Četrtič: če bi zgodovinarji več obravnavali temne plati NOB in njihovih posledic, bi bilo vprašanje, ali bi takšno delo v takratni družbi sploh lahko izšlo? Bi jih založniški sveti sprejeli v program svojih založb? Res je, da je leposlovje prej kot zgodovinarji odpiralo probleme temnih plati NOB in seveda tudi slovenske povojne družbe, vendar je treba upoštevati, da zgodovinopisje proučuje zgodovinska dogajanja po zgodovinskih virih, da ima opravka s konkretnimi osebami in osebnostmi in z dogodki, ki so se res zgodili, medtem ko je leposlovje v tem pogledu veliko bolj svobodno. Ko sem pred nekaj leti v svoji prvi knjigi o zgodovini ljudske oblasti na Slovenskem 1941-45 obravnaval
svobodno partizansko ozemlje na Dolenjskem in Notranjskem, sem konkretno prikazal tudi temne plati NOB: vojvodstvo, sektaštvo, neutemeljene usmrtitve ljudi, ne posameznikov temveč celih skupin (Romov), mučenje pri zasliševanjih in tudi okrutne načine usmrtitve. Navajal sem tudi imena krivcev, za katere sem imel zanesljive podatke. Skušal sem pojasniti tudi vzroke teh napak in zločinov,
navajanje teh razlogov pa ne gre jemati kot opravičilo. Zgodovinar ni dušebrižnik, ni tožilec in ni odvetnik, pa tudi ni nogometni sodnik, ki lahko popolnoma nevtralno sodi med dvema moštvoma. Jaz sem zgodovinar slovenskega naroda, ki so ga fašistični in nacistični zločinci v 2. svetovni vojni hoteli uničiti kot etnično enoto (sam bi bil kot človek brez nemškega državljanstva podvržen sterilizaciji, ki so jo nacisti predvideli za desetti-soče Slovencev po koncu vojne), zato ne morem biti popolnoma ravnodušen do zgodovinskih dogodkov in ljudi, ki so v njih sodelovali.
Petič: glede na to, kar sem povedal, menim, da obstaja ne samo pri piscih, ki so sodelovali v NOB, temveč tudi pri zgodovinarjih mlajšega rodu neke vrste avtocenzura, da lažje pišejo o svetlih plateh NOB kot o temnih, da so jim intimno bliže tisti, ki so se kot partizani ali aktivisti bojevali v širši fronti evropskega odporništva in protifašističnega zavezništva, kot pa tisti, ki so na tak ali drugačen način, s takšnimi ali drugačnimi motivi sodelovali z okupatorjem.
Zakaj pa ste postali zgodovinar, predvsem pa zakaj ste se odločili za zgodovino vojnega časa?
Zgodovinar sem postal slučajno. V rani mladosti sem želel biti duhovnik, vojna pa je prekinila študij v gimnaziji in bivanje v salezijanskem kon-viktu. Najprej sem delal dve leti doma na kmetiji, nato pa sem bil dve leti v jugoslovanski vojski. Tako sem šele 6 let po koncu vojne lahko nadaljeval študij na gimnaziji. Najprej sem se navduševal za matematiko, v 8. razredu gimnazije me je zamikala diplomatska služba, a ravno tedaj so v Beogradu ukinili šolo za novinarstvo in diplomacijo. V zadregi sem končno izbral zgodovino, k tej odločitvi pa je najbrž prispeval tudi ambient mojega rojstnega kraja v Veržeju. Kot študent sem po naključju začel delati pri slovenski skupini vojaškega zgodovinskega inštituta v Ljubljani, mojo zavzetost za zgodovinsko raziskovanje pa je opazil dr. Ivo Juvančič. Za diplomsko nalogo sem vzel temo iz NOB in zanjo dobil študentsko Prešernovo nagrado, dr. Ivo Juvančič pa je predlagal prosvetnemu ministrstvu, naj me štipendira kot arhivarja. Res sem nekaj let delal kot arhivist, po ustanovitvi Inštituta za zgodovino delavskega gibanja pa so me sprejeli v raziskovalni oddelek inštituta. Nekaterim se morda zdi nekoliko čudno, da se kot Štajerc 'Ječ ukvarjam š primorsko kot pa s štajersko zgodovino vojnega obdobja. Toda leta 1957 so me vključili v skupino za obrambo slovenskih partizanov, ki jih je Republika Italija postavila na zatožno klop, ker . so v Beneški Sloveniji odpravili italijanske šole in uničili sezname prebivalcev, da bi jih fašisti ne mogli poklicati v svojo službo. Do končne obravnave sicer ni prišlo, ker sta Italija in Jugoslavija prej razglasi-
li amnestijo, toda ob tisti priložnosti sem se temeljiteje seznanil z arhivskim gradivom Primorske in napisal nekaj razprav, pozneje pa knjig (na primer TIGR, Primorska pred vseljudsko vstajo itd). O primorski zgodovini vojnega časa nameravam napisati še kakšno knjigo tako o NOB in fašizmu kot tudi o ZVU v bivši coni A, za kar imam zbrano že večino gradiva.
ot zgodovinar ste obravnavali l^r vojno obdobje in zlasti NOB. S kakšnimi občutki se X X. lotevate bolj kočljivih tem, kot so domobranci in njihova usoda, tudi glede na to, kar ste prej rekli o odnosu do NOB in do kolaboracionistov?
Zavedam se, da mora biti zgodovinar zavezan predvsem resnici. Omenil sem, da sem temne plati NOB iz leta 1942 že obdelal v’ eni svojih knjig. Že nekaj let zbiram gradivo o sodnih in izvensodnih usmrtitvah nasprotnikov NOB na velikem svobodnem partizanskem ozemlju po italijanski kapitulaciji, ki ga v svoji knjigi Kapitulacija Italije in NOB v Sloveniji jeseni 1943, ki je izšla leta 1967, nisem mogel proučiti, ker ni bilo na voljo ustreznega gradiva.
Gradivo o usodi slovenskih domobrancev in drugih sem začel zbirati v londonskem arhivu leta 1982 in zbiral sem ga vse do lanske jeseni. Decembra leta 1983 sem v informaciji takratnemu predsedstvu Republike Slovenije predlagal, naj omogoči zgodovinarjem pregled gradiva tudi v jugoslovanskih arhivih, obenem pa naj bi sistematično prekopirali dele tuje, zlasti emigrantske literature, ki objavlja podatke o usodi slovenskih domobrancev in drugih. Končno sem predlagal: »Pripraviti objektivno in dokumentirano študijo, ki ne bo samo potešila radovednosti mladih temveč zapolnila vrzel v zgodovinopisju vojnega in povojnega obdobja.«
Na okrogli mizi jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev leta 1985 sem v razpravi po referatu Roberta Knighta predlagal podobno in celo navedel teme, ki bi jih bilo treba proučiti, oziroma vprašanja, na katera bi bilo treba odgovoriti glede usode slovenskih domobrancev in drugih.
Pri tem mi gre predvsem za ugotovitev stvarnih in resničnih podatkov, nato za pojasnilo, kaj se je zgodilo in zakaj se je zgodilo. Mislim, da je to osnovna naloga zgodovinopisja. Vse drugo ni več stvar zgodovinarja.
Sedaj vodite skupino raziskovalcev, ki se ukvarja z usodo slovenskih domobrancev...
Na pobudo predsednika sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin dr. Ljuba Bavcona sem sestavil skupino raziskovalcev za preučitev usode slovenskih domobrancev in drugih nemškemu okupatorju podrejenih oboroženih formacij (majhen del primorskih domobrancev ■ SNVZ, gorenjskih domobrancev ali gorenjske samozaščite, slovenske po-
litične policije). Skupina, ki jo vodim, si je zastavila kot program, da odgovori na okoli 40 vprašanj. Nekatera vprašanja so takšna, da zahtevajo kar celo razpravo. V skupini smo 4 zgodovinarji, ki smo se že doslej ukvarjali s to temo, 2 pravnika in obramboslovec. Ustanovitev skupine in imena članov so bila objavljena v časnikih, nekateri že znani podatki pa so bili objavljeni na tiskovni konferenci pred spravno mašo v Kočevskem Rogu.
Koliko dela je bilo opravljenega in koliko ga bo še treba opraviti?
Sedaj še vedno zbiramo podatke predvsem v komaj pred 3 meseci dostopnem arhivskem gradivu Ozne za Slovenijo pri RSNZ v Ljubljani. Verjetno bo treba še nekaj tednov, da bo gradivo pregledano in da bodo podatki za raziskavo zbrani. Magister Mlakar pa bo do jeseni napisal monografijo o slovenskem domobranstvu, v kateri bo tudi odgovoril na vrsto vprašanj, ki si jih je postavila raziskovalna skupina. Pravnika se ukvarjata s preučevanjem pravnih vprašanj, na primer pravnega in dejanskega položaja slovenskih domobrancev in drugih kot vojnih ujetnikov upoštevajoč prakso v drugih državah.
Med gradivom, ki vam je bilo v zadnjem času dostopno ste odkrili tudi imena Italijanov, ki so jih jugoslovanske oblasti odvedle spomladi leta 1945
-iz Trsta in iz Gorice. Ali je o teh deportacijah še kaj gradiva?
Podatki o njih v pravkar dostopnem gradivu so samo iz 3 zapornih knjig: iz knjige sodnih zaporov v Ljubljani, ki so bili nekakšni zbirni zapori, od koder so nato pošiljali jetnike v druge zapore, taborišča in kaznilnice ali v smrt; druga je zaporna knjiga centralnih zaporov Ozne (bivše Prisilne delavnice) v Ljubljani; tretja je zaporna knjiga kaznilnice v Kočevju, v kateri je precej imen Italijanov in tudi Hrvatov, ki so jih sodišča izven Slovenije obsodila na zaporne kazni. Gre predvsem za ljudi s hrvaškega dela Istre, kvarnerskih otokov in z Reke. Tudi njihova imena najdemo v Bartolijevi knjigi, iz zaporne knjige pa ni mogoče sklepati, da bi bili jetniki podvrženi množičnim usmrtitvam. Podatkov o tako imenovanih fojbah ali imen usmrčenih na Primorskem doslej nisem našel.
.	^polemikah, ki se vnemajo
\	/ zlasti v Trstu o fojbah, na-
predni italijanski zgodovi-w narji poudarjajo, da je treba vselej jasno ločevati med reakcijo, čeprav obsodbe vredno, zatiranega naroda in načrtno genocidno politiko fašistične Italije ter nacistične Nemčije. Kaj menite o takem pristopu?
Pred nekaj dnevi je Primorski dnevnik članek o odmevih na moje podatke o deportiranih Italijanih naslovil »Povedati je treba vso resnico«. S to zahtevo popolnoma soglašam. Mislim, da je treba znanstveno čim bolj natančno preučiti dogajanje v slovenskem Primorju in Istri od leta 1918 dalje, da bi lahko popolnoma razumeli tudi dogajanje po 2. svetovni vojni, zlasti pa dogajanje spomladi leta 1945. Dodal bi, da bomo skušali proučiti vse možne vzroke za ravnanje jugoslovanskih oblasti (predvsem policije in Ozne). Nisem pristaš enostranskega ocenjevanja in pojasnjevanja tega dogajanja. Tako recimo ne soglašam s stališčem nekaterih, da so bile množične usmrtitve nasprotnikov NOB samo iz varnostnih razlogov v pričakovanju oboroženega spopada z zahodnimi zavezniki. Menim - čeprav doslej tega skupina ni raziskala - da je bilo za tako ravnanje več motivov in domnevam, da je bil najmočnejši in najodločilnejši maščevalni motiv. Če bi veljal samo varnostni motiv pred pripravljajočim se oboroženim spopadom, potem teh usmrtitev ne bi bilo tudi v času, ko te nevarnosti ni bilo več. Ni mi pa za sedaj mogoče odgovoriti na vprašanje, zakaj jetnikov niso postavljali pred sodišča, niti vojaška, še konec leta 1945 ali v začetku leta 1946.
Za konec nekoliko manj obvezujoče vprašanje. Pravijo, da je »historia magistra vitae«. Soglašate s tem rekom?
Ne priznavam načela, da bi bila zgodovina učiteljica življenja. Tako so me podučili že v prvem letniku zgodovine. To je Ciceronov izrek iz drugega obdobja razvoja zgodovinopisja, tako imenovanega pragmatičnega zgodovinopisja, po katerem naj bi bili zgodovinski izsledki recept ali direktno napotilo za delo in življenje. Nekdo je pozneje odgovoril, da zgodovina dokazuje, kako se ljudje niso iz nje ničesar naučili. Moj aforizem pa pravi: »Človek se z leti lahko spametuje, človeštvo pa ne.« Razmislite o tem ob sedanjem dogajanju v Perzijskem zalivu.
stran
10 □ šport
PRIMORSKI DNEVNIK — petek, 24. avgusta 1990
.........‘__________ ^
Na kolesarskem dirkališčnem SP na Japonskem
Novo srebro za Italijo
Na odbojkarskem SP azzurre izgubile tudi s Korejkami
Zdaj še manj možnosti za nastop med finalisti
MAEBASHI (Japonska) — V včerajšnjem 4. dnevu svetovnega kolesarskega dirkališčnega prvenstva je Italija sicer osvojila novo srebrno odličje (s Solarijem v dirki za motorji za amaterje, potem ko je prvo srebrno kolajno predvčerajšnjim priboril Golinelli), vendar je tudi doživela izredno grenko razočaranje v zasledovalni vožnji ekipno, kjer je zasedla skromno 11. mesto, kar ni zadostovalo za uvrstitev v četrtfinale.
V	dirki za motorji je zmagal Avstrijec Konigshofer, tretji pa je bil Švicar Bella-ti. Drugouvrščeni Solari ima poleg italijanskega še avstralsko državljanstvo, saj se je njegov oče že pred 35 leti odselil v Avstralijo.
Včeraj sta bila na vrsti še dva finala, v zasledovalni vožnji za profesionalce in v sprintu za amaterje. Prva disciplina je Sovjetu Ekimovu prinesla že 6 zlato: štiri najžlahtnejša odličja je osvojil kot amater v zasledovalni vožnji posamezno (1985, 1986, 1989) in zasledovalni vožnji ekipno (1987), eno kot mladinec s sovjetsko ekipo (1984). Za Ekimovom sta včeraj pristala Moreau in Las Cuevas (Fr.).
V	sprintu za amaterje je zmagal Vzhodni Nemec Huck pred Harnettom (Kan.) in Fiedlerom (NDR).
Danes bodo na vrsti trije finali: v keiri-nu, v sprintu za ženske in v zasledovalni vožnji ekipno.
KOLAJNE: SZ 3 zlate, 1 srebrna, 0 bronastih; NDR 2, 0, 2; Avstrija 1, 0, 0; Italija 0, 2, 0; Avstralija 0, 1, 1; Francija 0, 1, 1; Kanada 0, 1, 0; Švica 0, 0, 1; ZDA 0, 0, 1.
Massimo Ghirotto znova najhitrejši
MAROSTICA (Vicenza) — Massimo Ghirotto je potrdil, da je trenutno eden najbolje pripravljenih kolesarjev v italijanski ekipi. Potem ko je zmagal že v torek v Coneglianu Venetu, na prvi od treh dirk po Venetu, je bil najhitrejši tudi v včerajšnji tretji in obenem zadnji preizkušnji pred svetovnim prvenstvom.
Ghirotto je 203 km prevozil v 4.38'59" s poprečno hitrostjo 42,606 km na uro. Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Pascal Richard, tretji pa je bil Ghirottov rojak Ballerini.
Na sliki (AP): Golinelli (v sredi) je predvčerajšnjim priboril Italiji prvo odličje, srebro v sprintu za profesionalce. Levo je Hubner (NDR 1. mesto), desno Pate (Avstral., 3. mesto).
PEKING — Tudi v drugem dnevu ženskega odbojkarskega SP je Italija doživela hud poraz. Tokrat jo je s 3:0 (15:9, 15:6, 15:7) premagala Južna Koreja. Azzurre so tako kot že proti sicer premočni Kitajski igrale slabo. Porazen je bil zlasti sprejem servisa, napad pa je bil zelo neučinkovit, kajti poda-jačica Benellijeva ni mogla razvijati kombinacij. Italijanke so vodile le v prvem nizu (5:1), nato pa so nasprotnice le še zasledovale.
Po včerajšnjem porazu so se možnosti Italijank, da se uvrstijo med osmerico najboljših (kar je njihov cilj na SP) precej zmanjšale. Danes bodo sicer zanesljivo premagale skromne Egipčanke, a se tretjemu mestu v skupini ne bodo mogle izogniti. To pa pomeni, da se bodo v naslednji fazi za vstop v finalno skupino osmih morale pomeriti z eno od drugouvrščenih ekip iz drugih skupin. Nasprotnika bo določil žreb. Tako kot zdaj igrajo Italijanke, nimajo nobenih možnosti, če bi vendarle predvajale igro, ki so jo pokazale na zadnjem EP, na katerem so osvojile bron, vse le ni izgubljeno.
OSTALI IZIDI 2. DNE
SKUPINA A: Kitajska - Egipt 3:0 (15:1, 15:4, 15:2). LESTVICA: Kitajska in J. Koreja 4, Italija in Egipt 0. DANES: Italija - Egipt, Kitajska - J. Koreja.
SKUPINA B: Kuba - ZRN 3:0 (15* 15:7, 15:8); Japonska - Tajvan 3:0 (15* 15:8, 15:13). LESTVICA: Kuba in Ja; ponska 4, ZRN in Tajvan 0. DANE!* Kuba - Japonska, ZRN - Tajvan.
SKUPINA C: SZ - Kanada 3:0 (15* 15:1, 15:10); Peru - Nizozemska 3:0 (15:13, 15:7, 15:3). LESTVICA: SZ ^ Peru 4, Nizozemska in Kanada. DANES: SZ - Peru; Nizozemska - Kanatte' -SKUPINA D: ZDA - Brazilija 3:0 (15:9, 15:10, 15:5); NDR - Argentina 3:0 (15:8, 15:6, 15:8). LESTVICA: ZDA 4, NDR in Argentina 2, Brazilija 0. DANES: ZDA - Argentina; NDR - Brazilija’
__________totip
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X 2 1
2 X 1
X 2 2
X 1 1
X 2 1
X 2
V sinočnjem prvem srečanju za italijanski nogometni pokal
Spodbuden nastop Pro Gorizie
pro gorizia -
CENTRO DEL MOBILE 1:0 (0:0)
STRELEC: Protti v 58'
PRO GORIZIA: Jacuzzo, Stacul, Ju-culano, Giacomin, Stokelj, Zilli, Calo, Janjanin, Sartore (v 62' Del Zotto), Gi-acometti, Protti.
CENTRO DEL MOBILE: Ferrazzo, A. Moro, Pivesta, C. Moro, Parpinel, Davanzo (v 75' Bortolussi), Piccinin, Giacomuzzo, Benedet, Zanette (v 82' Fresčh), Fabris.
SODNIK: Pin iz Conegliana.
GORICA — Igralci Pro Gorizie so spodbudno pričeli letošnje pokalne nastope, saj so včeraj na Rojcah zasluženo premegali solidno moštvo Centro
del Mobile iz Brugnere. Po uvodnih nezanimivih munutah so domačini zapravili ugodno priložnost z Janjani-nom, ki ni znal izkoristiti lepega pred-ložka Sartora. V nadaljevanju je prišla na dan lažja premoč gostov, ki so kar dvakrat nevarno ogrozili Jacuzzeva vrata: najprej je v 31. minuti krilni igralec Piccinin streljal mimo gola, šest minut kasneje je vezni igralec Zanette slabo udaril iz ugodne pozicije.
V drugem polčasu so gostje pričeli dokaj obetavno, a domača obramba je v nekaterih priložnostih popolnoma odpovedala. V 52. minuti je srednji napadalec Benedet na res neverjeten na-
čin zgrešil zaključni strel v vrata, v isti akciji se je obramba Goričanov še trikrat rešila nevarnega nasprotnikovega pritiska. Kmalu nato so se igralci predsednika Pozza le opomogli in z lepo akcijo dosegli zmagoviti gol. Razigrani Sartore, z Giacomettijem eden boljših na igrišču, je lepo podal žogo Prottiju, ki je neubranljivo streljal v mrežo. Srečanje se je nadaljevalo brez večjih priložnosti, saj je pri obojih prišla na dan tudi utrujenost. Toda le dve minuti pred zaključkom srečanja so gostje z nerazpoloženim Piccininom, ki je sicer preigral c;elo poslednjega, domačega branilca, zapravili enkratno priložnost za izenačenje, (mč)
V prihodnji sezoni formule l
Alain Prost Še pri Ferrariju
MARANELLO — Svetovni prvak j formuli ena Alain Prost bo tudi v prihod' nji sezoni dirkal za Ferrari. Vest je sp°' ročil tiskovni urad modenske hiše, ki )e tudi poudaril, da je francoski pilot izraz1 svoje navdušenje in željo po nadalje^' nju sodelovanja z Maranellom. Kaže, o bo Prost v novi sezoni prejel 12 mili)0' nov dolarjev, dva več kot letos.
Ni pa še jasno, ali bo ob Proštu za Ferrari nastopal tudi Nigel Mansell. k ni še dokončno potrdil, ali se umika 1 formule ena. Možnost, da bi Angle^_ nadomestil mladi as Aleši, je baje že 00, padla, vest o najetju Capellija pa so Pre časom demantirali.
Zvezdnika Rima
O Michaelu Cooperju, enemu najzaslužnejših, da je moštvo Los Angeles Lakers v osemdesetih letih gospodarilo pod koši NBA lige, in Dinu Radji, najboljšem evropskem centru (zaradi poškodbe naj bi spet igral šele oktobra), lahko rečemo, da sta - glede na to, koliko naj bi pri Messaggeru zaslužila - prava sodobna zvezdnika večnega mesta, čeprav se je v rimskih študijih Cinecitt^ in po ugledni Ul. Venelo že mudilo nič koliko ljubljencev širših množic	(Telefoto AP)
Od danes do nedelje tradicionalni predprvenstveni košarkarski turniv
Lignano bo drevi postal center deželne »naj, naj« košarke. Od danes do nedelje, 26. t. m., bo namreč prijetno deželno obmorsko središče prizorišče verjetno najkvalitetnejšega deželnega predprven-stvenega turnirja, kjer si bomo lahko po-bliže ogledali vse najnovejše igralce deželnih peterk, ki bodo nastopale v prvenstvih A-l in A-2 lige. Letos se bodo za lovoriko najboljšega potegovali tržaški Stefanel, videmski Emmezeta, beneški Hitachi in Kleenex iz Pistoie. Tradicionalnim tekmecem se je letos pridružil še Kleenex, za katerega bo v novi sezoni igral tudi bivši jadranovec Marko Ban.
Lignanobasket, tako je ime tridnevnemu košarkarskemu turnirju, privablja vsako leto številne ljubitelje košarke in košarkarske delavce, ki si izmenjujejo mnenja glede najvažnejših novosti na košarkarskem področju. Občinska telovadnica je bila vsako leto polno zasedena in prepričani smo, da bo tudi letos velika gneča. Drevi bosta najprej stopili na igrišče Kleenex in Stefanel, nakar bodo na vrsti Videmčani proti Benečanom. Naj zanimivejše srečanje bo nedvomno jutri, ko se bosta v drugem večernem srečanju spoprijela deželna predstavnika, Stefanel in Emmezeta. Spored:
DANES: Kleenex - Stefanel (20.30), Emmezeta - Hitachi (22.00); JUTRI: Klee-nex - Hitachi (20.30), Stefanel - Emmeze-
ta (22.00); V NEDELJO, 26. 8.: Emmezeta
-	Kleenex (20.30), Stefanel - Hitachi
(22.00).
Goriški košarkarji odigrali prvo tekmo
Sinoči so se približno 350 gledalcem v goriški športni palači predstavili igralci prenovljene košarkarske ekipe Pallaca-nestro Gorizia, ki bo letos igrala v B-l ligi pod vodstvom trenerja Ninnija Geb-bie. Srečanje proti postavi iz Vicenze je bilo le dober trening. Kljub temu je bilo domače moštvo motivirano in je prikazalo ubrano ter atraktivno igro. Gostje jim niso nikoli bili enakovreden nasprotnik: domači so vodili skozi vse srečanje in zmagali z več kot tridesetimi točkami razlike. V prvi peterki so nastopili Mag-ro, Lenoli, Passarelli, Mašini in Trisciani, sicer je trener dal priložnost vsem razpoložljivim igralcem z izjemo Colmanija in Spagnolija.
Gebbievi varovanci bodo že jutri, 25. t. m., ob 17.30 gostili Petrarco iz Padove, s katero se bodo pomerili 29. septembra tudi v uvodnem srečanju prvenstva B-l lige. Spored ostalih prijateljskih srečanj: 30. 8. (ob 17.30) Gorica - Avellino, 5. 9. (ob 17.30) Gorica - Cento, 7. 9. Emmezeta
-	Gorica, 9. in 10. 9. turnir Alpe-Adria v Pordenonu, 14., 15. in 16. 9. turnir v
Gradcu ali Ferrari, 21. in 22. 9. turnir v Imoli. (af)
Adria organizirajo koprski košarkar-delavci. Toda v Kopru tako močnega
Košarkarski turnir Alpe-Adria v Umagu
KOPER — Ljubljanska Smelt vse bolj navezuje prijateljske stike s K bi v slovenskem prostoru in sad ta^ okrepljenega sodelovanja je tudi P° jUa. ba Smelt Olimpije, da letošnji rne°0 rodni košarkarski turnir skupine A AiP^j
nirja ne morejo organizirati in Koprc. ^ so se odločili, da bodo turnir izve gj. športnem centru Stella Maris v sos njem Umagu.	.
Dvodnevni turnir se bo pričel jutri, t. m., sodelovale pa bodo naslednje 0 pe: Smelt Olimpija, Bosna, Paini (u r. pelj) in Irge (Desio pri Benetkah). .gjPj čani so se odločili za vstopnino v vis ^ 50 dinarjev, med turnirjem pa E0^0,^. gledalce pripravili tudi bogat sre Obetajo si velik obisk, saj bo po ( y'nic0 času na čelu Olimpije ponovno .a Jelovec, v ospredju zanimanja pa 0 ta seveda košarkarja Smelt Olimpija, fanta Zdovc in Čurčič.	. •
SPORED: jutri ob 19.30 Bosna -ob 21. uri Smelt Olimpija - Irge. Te nedeljo bosta ob istih urah. (Kreft)
Jutri ob 10.00 v Kaneg^
Ancona - Messina	1	X
Avellino - Taranto	1
Brescia - Salernitana	1	X
Cosenza - Barletta	1
Cremonese - Mantova	1
Foggia - Lucchese	1
Padova - Monza	X	1
Pescara - Catanzaro	1X2
Reggiana - Como	1X2
Reggina - Modena	1
Triestlna - Licata	1
Udinese - Casertana	1
Verona - Palermo	1
Vanja Jogan (letnik 1967), študent na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu, je navdušen košarkar. S to panogo se je začel ukvarjati že pri šestih letih, branil je barve vseh Borovih mladinskih ekip, med člani pa je v zadnjih štirih letih uspešno nastopal za Cicibono. Treniral je tudi mladinske ekipe pri Boru (štiri leta), Kontovelu in pa v Rimu. Všeč so mu številni drugi športi, rekreativno pa se še najbolj ukvarja s tenisom in nogometom.
Plavalni maraton
PORTOROŽ — Tukajšnji Pj^uii klub Biser bo jutri organiziral p maraton, tretji po vrsti na 5 kT* r(jiri.
progi Kanegra - Portorož - Bern ^
Organizator pričakuje tudi meu. ^leno udelgžbo; startna lista še n • je -:-na, prijavljen pa je med dr“= ^ KO ibljančan Igor Majcen, me jo-.stop Celjana, ultramarato _ Tenka, še vprašljiv, ker ^pA-nom nastopil na maratonu
LUlJcUlLdil igui iviajt-cjiit	_
nastop Celjana, ultramarato
a v 5
itart bo jutri ob 10. uri v	vseli
restavraciji Taverna. Z.t>	ov
iležencev, ki nimajo prevoz iri na portoroškem Poino, 'jja Dr' bo v Kanegro odpeljala iauj..aVe lizator je zagotovil, da b	s[ar'
ejemal tudi neposredno p	, po-
r in da je za najboljše poskr.^ po-e, diplome in praktična d rejel mi denarni nagradi pa i30* • žeh' ;olutna zmagovalca v mos konkurenci. (Kreft)
Naši košarkarji na kampih v ZDA in Tolminu
Jedro dela za boljšo tehniko
»Kotr	košarkarski kamp pri
6 Dame college« v kraju South
ekj a všportna društva gojijo take vajo« 6 SPorte' me(i poletjem »poči-r&zni'hS0 P3 posamezniki, ki po izteku ■na Vhlrvenstev ne opustijo popolno-dali” ad°e' Košarka ima verjetno naj-HjSQ ° tradicijo vadbenih »kampov«, ki fikmf,S^ne skupne priprave celotne 2(jrj,.' temveč vadba posameznikov, t7 v občasnih skupinah.
Rij ’ el;n' Peter Rudež, ki bo v nasled-je j7f2on* 'pral za ekipo kadetov Bora, nikov°nStil Priložnost za obisk sorod-2(lruži1v ZDA in z izletom čez ocean
»Notrt
9pgt v državi Indiana. stverier’ ki Je sicer študent na znan-prej 6111 lioeju »F- Prešeren«, je naj-njji?®611!! razlike s prejšnjimi izkuš-na lanskem kampu v Tolminu, je Krf 0Je v ZDA slonelo na igranju,« v sknV ■ Peter, »razdeljeni smo bili tvnjj Plne' katerih sestava se je sproti dan ®enjavala. Igrali smo trikrat na bii0 P1! dve uri, čiste tehnike pa je Dg, malo, morda pol ure na dan. ^siio • Sm° ^r^i' vaditelji pa so ob-prav]i !?ro prekinjali in napake po-derji a i' Vaditelji so bili pomožni tre-
VinjUniverzitetnih ekiP- Lani J6 v
no v vadba slonela prvenstveno JeS6hbfi tehniki.«
tiogejjg sestava ekip starostno ho-
iz 2i3bka večina udeležencev je bila 9°slov zsledil sem sicer tudi dva Ju-■t do u?a' Košarkarji so bili stari od šarka 16 *et' Kljub temu, da sloni ko-'cpalcih ?DA največ na temnopoltih kaj ^ ■. je bilo teh na kampu le ne-Udeigo/letno so dokaj visoke cene za fto r 0 tiste, ki onemogočajo navad-tak0 udnejSim temnopoltim ljudem
. 9rodni telovadci * titmičarke ŠZ Dora . Pted novo sezono
x Or?] ^oraki prehajamo v novo se-^0rtnecTa telovadci in ritmičarke
^Hii.
j** t-ciuvauL-i
njk^^Drs Z?ruženja Dom se bodo že 4. . a treain ?arali na vsakodnevnih skup-t^jale d0^lb aziroma pripravah, ki bodo je do .g^etka novega šolskega leta, til?0 i*Hei- sePtembra. Po tem datumu
I	aeilsko * redne treninge 2 do 3-krat 0vadnjc' JiPnrtevajoč razpoložljivost te-h Pro3ran-| burneiia doma v Gorici.
• °koD£no . za novo sezono je že skoraj
II	Progra'zdelan, če izvzamemo datume , aoireč ri?? Deželni odbor v Trstu pterih prj,0^. datume tekmovanj in ne-g Zone. p0l editev zelo pozno, kar v teku . 0lnovi tpi ® raznih tekmovanj se bodo kilZ. druida in telovadkinje srečali
* 9°je Šp . lz Slovenije in nase dežele,
■4-,?0 >ideleži|RG: Pr.0^ k°ncu .tezone , "Stike. rripHKZl11 Pnreditve Praznik gim-
V,. PrireHjiQ Sezono pa bo vodstvo sekci-JjKno tei? vsakoletno božičnico, za-ni 110 tekn, Vadno akademijo in tradicio-tn? Dojn;l'OV?nje za "Rdeče-belo koleb-l di Rek-, ■. nia slednji bodo nastopili ai'h ig 1 9ostje, ki goje ŠRG v naših k Ttenin IIle^ v Sloveniji. r\„pni tre? b? tudi letos vodil že preiz-
Ma^Prlan Mnotp' sestavljaio^
MS Sniigoi',TIl!oš Fl9ell ln pripravnik Cs\ 4	za orodno telovadbo, in pa
ter £smj^aš£utova (I. in II. pripravni-thi .^arti S Ce^ut (I. in II. selekcija) n,- 4tširgj rtmožič, ki bo vadila z naj-sIb ?4stiko A!?cijo za športno ritmično kj/^' da v>vx?orniki sekcije vabijo vse ' C ‘sto ver e‘° dimveč najmlajših de-
Peter Rudež
So bili na kampu igralci visoke kakovosti?
»Kakovost je bila vsekakor zelo visoka in menim, da je šlo za izbrane igralce. Tudi zaradi tega mi bo prišla izkušnja v ZDA zelo prav pri bodočem udejstvovanju.«
So tvoji cilji pri košarki visoki?
»Za sedaj je moj cilj igranje v D ligi pri Boru... kasneje bom že videl.«
Običajno igraš kot krilo. Imaš kakega vzornika med vrhunskimi košarkarji?
»Med ameriškimi profesionalci cenim največ Jordana, pravkar pa me je posebno navdušila igra Kukoča na svetovnem prvenstvu.«
Iz ZDA v Tolmin. Tu je letos bil na 5-dnevnem košarkarskem seminarju 17-letni Massimo Barini. Študent na zavodu »Žiga Zois«, je Barini lani igral za Breg, letos pa bo nastopal v dresu Bora.
»V Tolminu sem se mudil na kampu, ki ga prireja ljubljanska Olimpija
ob koncu junija in v začektu julija,« je povedal Barini. »Veliko važnost so na tem seminarju polagali na osebno tehniko in prvine. Znašel sem se tudi med relativno visokimi igralci, ki so kazali zelo kakovostno košarko. Poleg vsega drugega dela sem moral prav zaradi višinske razlike zelo veliko skakati.«
Jugoslavija je postala vnovič svetovni prvak. Se boljša kakovost opaža tudi pri mladih igralcih?
»Verjetno pri mojih letih se še ne postavlja vprašanje kakovosti. Vsekakor imam vtis, da so igralci iz Slovenije fizično bolje pripravljeni in bolje obvladajo prvine. Nasprotno imamo igralci iz Italije verjetno več fantazije pri ustvarjanju igre. Poleg mene je bila iz Italije tudi skupina iz Benetk.«
Organizacija tipičnega dneva?
»Vsaj glede košarke! Vadili smo dvakrat na dan. Zjutraj poldrugo uro, popoldan po dve uri. Napornejši del treninga je bil jutranji. Popoldan je bila na vrsti tekma. Vodil nas je trener Olimpije Zmago Sagadin, ki nam je preko demonstratorjev prikazal pravilno izvajanje raznih osnovnih gibov in potez. Pod njegovim nadzorstvom smo morali nato isto ponavljati. V popoldanski tekmi in v menjajočih sestavah ekip smo skušali zjutraj podane elemente vnašati v konkretne akcije,,«
Ne glede na pridobitve s kampa v Tolminu so tvoji košarkarski cilji visoki?
»Mislim, da nisem nikakršen poseben talent. V glavnem se trudim, da bi svojo učinkovitost izboljšal. Ob talentu pa je važno tudi delo, ki lahko manjše hibe nadoknadi. V glavnem sledim košarkarskim dogodkom preko Stefanela. Zelo mi je všeč igranje Pi-luttija.« (BRUNO KRIŽMAN)
aTj^adce V,3a tUC“ za fantke - orodne °šnoUe orodna telovadba poleg šPortorn. d,Vs^m morebitnim kasnej-^0rhetu iM0/*k°jki, rokometu, košarki, ' td- (M. Češčut)
obvestila -- obvestila
KOŠARKARSKI KLUB BOR sporoča, da se bo v ponedeljek, 27. t. m., začela na stadionu 1. maj redna vadba za ekipe po sledečem urniku: ob 16.30 naraščajniki (1975/1976); ob 18.00 kadeti (1973/1974); ob 19.30 člani.
Igralci letnika 1978 in starejši - začetniki in tisti, ki so že igrali, kasneje pa vadbo opustilinaj se za informacije obrnejo na tel. št. 943680 (Fabio Sancin).
KK CICIBONA
sporoča, da je prvi trening mladincev v ponedeljek, 27. t. m., ob 19.30 na 1. maju.
SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave za deklice ŠRG (pripravnica in selekcija) v torek, 4. septembra, ob 15. uri (do 16.30), za fante (orodna telovadba) isti dan ob 16.30 (do 18.00). Vodstvo sekcije obenem obvešča vse novince, ki bi se želeli vpisati k orodni telovadbi (ŠG) ali k ritmiki (ŠRG), da bo vpisovanje kar ob urah treningov v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici.
ŠZ JADRAN - PRIHOD IZ-PULJA ŠD Jadran obvešča starše tečajnikov košarkarskega kampa IBA v Pulju, da je predviden prihod tečajnikov z avtobusom v nedeljo, 26. t. m., ob 12.30 na mejnem prehodu na Pesku in ob 13.00 pred Prosvetnim domu na Opčinah.
NOGOMETNI KLUB BOR obvešča, da bo prvi trening v ponedeljek, 3. 9., ob 17. uri. Medtem se nadaljuje vpisovanje letnikov '80 - '84 tudi po telefonu (št. 51377) do petka od 17.00 do 19.30.
ŠZ JADRAN
obvešča, da je Jadranov urad zaprt do jutri.
ŠD POLET
KOŠARKARSKA SEKCIJA obvešča, da se bo vadba v minibasketu začela v ponedeljek, 3. 9., na odprtem igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah. Ob 15. uri bo vadba za letnike 1984/83/82 (trener Marko Burger), ob 16.15 pa za letnike 1979/80/81 (trener Igor Canciani). Vsi interesenti se lahko prijavijo kar neposredno na treningu ali pa na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) od 27. t. m. dalje vsak dan od 10.30 do 12.30 (tel. 213403). PLANINSKI ODSEK SZ SLOGA IN SK DEVIN
organizirata jutri, 25., in nedeljo, 26. t. m., vzpon na Jalovec. Zbirališče in odhod z osebnimi avtomobili iz Sesljana ob 7. uri. Za informacije: Viktor Štopar (tel. 226283) in Bruno Škerk (tel. 200236).
SK DEVIN
obvešča, da se nadaljuje predsmučar-ska telovadba na sedežu društva v Ce-rovljah vsako sredo od 18.00 do 19.30. Možen prevoz z društvenim kombijem. Za informacije tel. na št. 200939 (Kristjan Zidarič).
ŠZ SLOGA
sporoča, da so tekmovalke na pripravah v Bratislavi nastanjene v Študentskem domovu Lafranconi, Nabrežje L. Svobodu 9. Priprave potekajo v najboljšem redu.
ZSŠDI
obvešča, da bo seja smučarske komisije v torek, 28. t. m., ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu.
ZADRUGA BIKE TEAM iz Prečnika priredi v nedeljo, 2. septembra, »1. kraški pokal« z gorskimi kolesi (mountain bike). Zbirališče bo pred Občino v Zgoniku ob 8. uri, start pa bo ob 9. uri. Za informacije tel. 200939 (Marko).
Pf V MALDIDO GRINGO
Druga posebnost je astronomski observatorij, oziroma zgradba, ki je v nasprotju s pravokotnimi linijami vsega kompleksa postavljena postrani. Tloris ima podobo puščice, katere konica je v strogi zvezi s točko, pri kateri zahaja sonce v določeni dobi leta.
Celotna ploščad je poraščena s travo in skrbno negovana. Včasih je površino prekrivala obloga malte.
Na Monte Albanu so pred 60 leti odkrili grobnico in v njej našli veliko dragocenega in lepo izdelanega nakita iz zlata in žlahtnih kamnov. Nakit »tumbe numero 7« je ena največjih privlačnosti regionalnega muzeja v Oaxaci. Kopije zlatega obeska krasijo izložbe vseh mestnih zlatarn. Številne človeške figure in geometrijske risbe dopolnjujejo čar Monte Albana, ki domačine navdaja s ponosom na njihovo kulturno preteklost.
Neizbežno je v tem parku srečanje z domačini, ki prodajajo »fragmentos«, po njihovih besedah originalne koščke starih okrasnih predmetov. Nespretnost prodajanja je v tem, da so vsi ti ostanki skoraj enaki, ker jih očitno dela ena in ista roka ali vsaj delavnica. Večina jih prikazuje obličje, nobena pa ni vsaj malo odlomljena ali načeta. Nasprotno: vse so lepo polirane.
Fragmentos ponujajo za raznovrstne cene: 300 dolarjev, če vidijo v obiskovalcu petrolejskega magnata iz Texa-sa ali 5 tisoč pesov (2500 lir), ko se jim jasno dopove, da se ne namerava nasedati prevari. Vsiljivost je včasih precejšnja in morda res ni varno na Monte Albanu samotno hoditi med bolj obrobnimi objekti.
Par desetin kilometrov od Oaxace je kraj Mitla, ki je brez dvoma eden biserov stare Mehike. Med slabše ohranjenimi zgradbami izstopa Tempelj stebrov, slednji pa so v okrasnem pomenu dokaj neznačajni. Lepota palače je v zelo razgibani okrasitvi z geometrijskimi liki. Vse je sestavljeno iz kamnov približno opekaste velikosti: ogromen »lego«, ki stremi po tem, da se ustvarjajo sence in z njimi kontrast v slepečem soncu tega dela mehiške planote. Važno je, da Mitlo obiščemo okoli poldneva, ko je sonce skoraj navpično.
Razlaga o nastanku Mitle se nagiba k težnjam po begu prebivalcev mesta na današnjem Monte Albanu, kjer naj bi kasta duhovnikov postala tako močna in brezobzirna, da je postalo življenje v njem neznosno.
Ob prihodu Špancev je bil Monte Alban že zdavnaj opuščen in prekrit s
Kot je razvidno iz vrtin v zobeh, so stari Zapoteki bili tudi zobozdravniki
Na sejmu vasice Ocotlan so bile na ogled enostavne naprave za mletje koruznih zrn
travo in prstjo, Mitla pa še v polnem sijaju. Palače Španci niso porušili in niti ne preuredili. Morda zato, ker ni imela okrasov, ki bi spominjali na domača božanstva. Morda tudi zato, ker je medtem že minila njihova uničevalna strast.
Slovesna veličina Monte Albana in dragocena lepota Mitle sta name napravila globok vtis, ki sta ga dopolnila obiska v dveh mestnih muzejih, Regional in Tamayo. V obeh je zbrano veliko dragocene keramike, kamnitih spomenikov, keramičnih kipcev in figur, reliefov in v kamnu izklesanih risb.
Med Oaxaco in Mitlo je tudi živ spomenik iz starih časov. V kraju El Tule (ki pomeni nekaj več kot bilko) je neverjetna cipresa, ki v obsegu meri skoraj 60 metrov, stara pa naj bi bila približno 2 tisoč let!
S kulturnega vidika je bil postanek v Oaxaci edinstven. Umirjajoče pa je vplival tudi skoraj tridnevni postanek, ki mi je omogočil obisk v bližnji vasici Ocotlan, ki je tisti dan gostila sejem. Baje naj bi bil sejem v Ocotlanu zelo pisan, v resnici pa se je izkazal za povsem nepomembnega.
Vseeno sem iztaknil zanimivost v kamnitih nizkih mizicah, na katerih domačinke s kamnitim valjem drobijo koruzna zrnja za pripravo tortill. Naprava je bila skoraj enaka tisti, ki je bila v muzeju in je gotovo Bila tisoč let stara.
V spomin se mi je vtisnila tudi ulica, na kateri so bile skoraj same mesnice. Higienski pogoji niso bili posebno slabi, čeprav hlajenih omar ni bilo na razpolago in je meso ležalo na preprostih policah. Muhe so preganjali s tem, da so pred mizami v kovinskih škatlah netili in s toploto odvračali mrčes.
Dokaj klavrn pa je bil obisk sejma v sami Oaxaci, zaradi katerega sem bivanje tam podaljšal za en dan. Nedelja se je namreč obetala najbolj bogata in slikovita z udeležbo domačinov iz bližnjih vasi v tipičnih odejah »serapes«. Vse je bilo na goli trgovski podlagi brez barv in pisanega barantanja.
Doživel sem tudi poskus zastrupitve, ko sem namesto kave dobil lonček dvomljive črne brozge. Sploh sem doživljal v Oaxaci lažjo prehrambeno krizo. Opažalo se je pomanjkanje kruha in testenin ter celo vode, katere tam ni priporočljivo piti. Stekleničke, ki so obetale sadne sokove, so v nekaterih primerih vsebovale pobarvano vodo, mineralna voda je bila s plinom nabita soda, »ref-rescos« (coca, pepsi, fanta) pa niso mogli vsega nadomeščati.
AIANIA
DUŠAN
JELINČIČ
Ml
^toti ^ Oa
°br 1 Mojemu f ZaPrePadeno gledal. On pa je le pokazal Č)e az ‘er nad otografskemu aparatu, prezrl moj začudeni f0toet hadur? NreVa?: "Koliko stane ta aparat? En dan dela? ŽivifPatat? pv,1/0' ‘n veš koliko velja mojim otrokom ta iz J? 2a celjv, te<^en življenja! Z njim se cela družina pre-le v dar.Se^em dni. Taka je ta stvar. Tako je, ko živiš ihtri T ‘aK° je, ko ne veš in niti nočeš vedeti, kaj iutra° le, ^ ako ie. ko veš, da jutrišnji dan ni važen, ' Pato a Preživiš do večera, nato do naslednjega Naslednji dan, naprej pa ni več važno. In
vendar so ti moji otroci srečni, saj se vsi skupno in složno borimo za njihovo srečo.«
Spomnil sem se, kako mi je oče Ivo ob začetku sprehoda povedal, da je tem revčkom dovolj, da se jim posvetiš, pa se ti tudi oni odzovejo in so srečni prav zaradi tega, ker te čutijo blizu in ti nato tudi sami posvetijo svojo bližino. In v misel se mi je vsilila podoba bogataša v modernem, lani odprtem hotelu v Mirafloresu, kako je s svojim denarjem neznansko sam, ker se mu nihče ne posveča, pa tudi sam se ne zna nikomur posvečati. In je v svoji neznosni samoti najrevnejši, najbednejši in najnesrečnejši človek na zemlji.
Nisem hotel pogledati misijonarja, ker sem vedel, da mi vidi v dno duše, da mu ne ostane skrita niti moja najgloblja misel. Morda pa je le to, da vsi razmišljamo tako obupno enako, da so naše -miselne reakcije tako neverjetno podobne med seboj, da že vemo, kaj se nam bo utrnilo v naslednjem trenutku. Pomislil sem na njegove štiri besede, štiri žeblje, kot da bi bile žaljivke: sociolog, študent, Evropejec, vedoželjnež.
Oče Ivo me je tokrat, po toliko izzivalnih in nasprotujočih pogledih, pogledal vedro, naklonjeno in skoraj otroško srečno. Oddahnil se je, kot da bi se mu odvalil kamen od duše. Verjetno sem pozitivno prestal njegovo preizkušnjo, njegovo kruto zgodbo. Pač nisem moraliziral, nisem se zgražal, le večkrat sem ga, a le za bežen trenutek, zaprepadeno pogledal, tako da je to moje skrajno začudenje komaj zaznal. Sedaj pa mu je odleglo.
»Dragi prijatelj, tako je s to stvarjo. In vendar verjamem, da bo nekega dne bolje...« Spet me je pogledal in se za hip zazrl v sonce.
»Saj, saj, poglej to sonce, poglej te sončne obraze,« pokazal je proti Magdaleni, ki se je nevidno smehljala, »poslušaj te glasove, zazri se v to sinje nebo, zjutraj pobožaj jutranjo zarjo, zvečer pa se nagni nad sončni zahod in razlij se po obzorju skupno z njegovo prozorno škarlatno rdečico...«
V teh besedah sem prepoznal duhovnika. Saj je komaj dve leti misijonar. Prej je živel v mojem ambientu, v mojem svetu. Vprašal sem ga, če ga lahko fotografiram. »Seveda,« je odvrnil. Popravil si je šop las, ki mu je silil na čelo, tako da sem se nevidno nasmehnil ter si tiho rekel: »Pa si tudi ti Evropejec in sociolog in ne vem kaj še, z vsemi našimi majhnimi slabostmi, fobijami in čisto drobnimi kompleksi,« na glas pa »saj ni treba, da si tako natančno popravljate franzo, ko pa bodo te slike videli le moji najboljši prijatelji.«
Sprožil sem, ter si obenem mislil: »Pa sem te le ujel.« Tudi meni je odleglo. Dovolj je bil ta majhen, čisto neznaten dogodek, pa sem spet pridobil v svoji težko ustvarjeni samozavesti.
Počasi sva se poslavljala. Postal sem še za trenutek, si z roko segel v torbico, ki sem jo imel tesno prižeto okoli pasu, vzel dva bankovca po deset dolarjev ter mu jih ponudil: »Naj bo za vaše otroke...«
Oče Ivo me je intenzivno in sončno pogledal, si z narejeno gesto pomenljivo odgrnil šop las z visokega čela, spravil v žep oba desetaka ter izjavil: »Zvečer bomo priredili majhno pojedino tebi v čast«
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70,- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi! ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
petek, 24. avgusta 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559	,8
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 77241°
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
dan iflii«"*;
uagovorm ur
Izdaja ^	^
in tiska
zn
Trst
Zaradi posesti 300 gramov heroina
V Keniji aretirali mladega Agnellija
NAIROBI — Edoardo Agnelli, sin in dedič turinskega avtomobilskega mogotca Giovannija, lastnika tovarne Fiat, je zašel v dokajšnje težave s kenijsko pravico. V ponedeljek so ga kenijske oblasti namreč aretirale, ker so pri njem našli 300 gramov heroina. Skupaj z mladim Agnellijem so aretirali še dva kenijska državljana. Do aretacije je prišlo v obmorskem kraju Malindi, ki je znano kot eno največjih centrov v mednarodni trgovini z mamili in kjer so pred časom aretirali tudi sedanjega podpredsednika vlade Martellija, ki naj bi imel pri sebi manjšo količino hašiša, česar sicer niso nikoli dokazali.
Kakorkoli že, vest o Agnellijevi aretaciji je objavil kenijski list Kenya Times, in se je razširila kot blisk, saj je Giovanni Agnelli eden najbogatejših ljudi na svetu in se je prav ta teden pojavil kot vodilni na lestvici najpre-možnejših ljudi v Italiji. Edoardo Ag-
nelli je prebil noč na torek in na sredo v zaporu, nakar so ga spustili na začasno svobodo proti plačilu 10.000 kenijskih šilingov, približno 400 dolar-' jev. Da bi preprečili pobeg pa so mu sodniki odvzeli potni list. Agnellijev odvetnik je potrdil vest o aretaciji in izpustitvi ter dejstvo, da mora ostati v Keniji do procesa, ki je predviden za konec novembra. Trenutno je nekje, kjer ga ni mogoče doseči telefonsko. Kenijska zakonodaja predvideva za posest take količine mamila, kot so jo zasačili pri Edoardu Agnelliju, do 20 let zapora.
V Turinu pa za sedaj nihče ne daje izjav. V Fiatu nočejo ne potrditi ne demantirati vesti o kenijskih dogodivščinah odvetnikovega sina, nobenega dvoma pa ni, da so sprožili vse svoje vezi, da bi rešili fanta iz rok kenijske pravice. In nobenega dvoma tudi ni, da jim bo to slej ko prej uspelo.
Avtocisterna ohromila promet
Privlačnost je v nosu
Bagus je zahvaljujoč se svojemu zajetnemu nosu ena haj-večjih atrakcij stuttgartskega zoološkega vrta	(AP)
Vzroke smrti otroka v L’Aquili raziskujeta sodstvo in policija
L'AQUILA — Državno pravdništvo in kvestura iz Aguile sta uvedla vzporedni preiskavi, da bi ugotovili vzroke in morebitne odgovornosti za smrt malega Domenica La Ca-nale, ki ga je v noči na 22. avgust umoril petnajstletni A. N. Slednjega je že zaslišal preiskovalni sodnik za mladoletnike, vendar je fant dejanje odločno zanikal. Preiskovalci imajo z njim velike težave, saj se napadi živčnosti in nasilnosti stopnjujejo, tako da mu morajo zdravniki redno dajati pomirjevala. Prav zaradi tega so fantove izjave protislovne in zmedene.
Medtem so na Domenicovem trupelcu že opravili obdukcijo, katere rezultat je ostal tajen. Preiskovalci so povedali le to, da je Domenico utrpel številne poškodbe po glavi, po čemer sklepajo, da ga je morilec večkrat silovito udaril ob zid ali železno posteljno ogrodje. Pričala pa sta tudi dežurna bolničarja, ki sta potrdila, da tisto tragično noč nista zaznala nobenega neobičajnega ropota, kar so potrdile tudi matere, ki na oddelku za otroško nevropsihiat-rijo negujejo bolne otroke. Včeraj se je oglasil tudi don Serafino, duhovnik organizacije Charitas, ki je nesrečnega N. A. imel v varstvu letos spomladi. Don Serafino vodi neko versko skupnost, kjer najdejo zatočišče problematični mladoletniki. Duhovnik je priznal, da je bil N. A. občasno nasilen fant in da je v skupnosti večkrat dobil napade, med katerimi je razbijal pohištvo in pretepal svoje vrstnike. Prav zato je don Serafino pristal na fantovo začasno hospitalizacijo.
Na Siciliji morilci ubili očeta in sina
Usodna igra s pištolo
TRAP ANI — Neprevidno igranje z očetovo pištolo je bilo včeraj v Alcamu pri Tarantu usodno za devetletnega Fabia Pipitona. Dečka je namreč po nesreči ustrelil trinajstletni prijatelj, ki je med igro pištolo usmeril proti Fabiu, pri tem pa je tudi nehote pritisnil na petelina in mali Fabio se je smrtno zadet zgrudil na tla.
Preiskovalci zdaj raziskujejo, kako je mogoče, da je bila pištola še vedno v hiši, čeprav je oče trinajstletnika že pred tremi leti izginil. V številnih policijskih dokumentih je zapisano, da je bil po vsej verjetnosti žrtev »neodkritega« mafijskega umora.
PALERMO — Na Siciliji se nad^ je mafijski »mrtvaški ples« in po do, dvojnih ubojih v sredo so včeraj ZLj raj v bližini kraja Sciacca (Paie.r.% odkrili trupli 38-letnega Enrica L>c a in njegovega 14-letnega sina AnNjL Trupli so našli v kabini Lica*01? j# furgona, ki je bil predelan v kio^ja
sf
prodajo osvežilnih pijač in sla na tamkajšnjih plažah, očeta i pa so ubili z avtomatsko pištolo K8 ra 7,65.	d
Preiskovalci menijo, da so
očeta in sina presenetili med spanj Ji; storilci pa naj bi bili iz vrst dro^j preprodajalcev mamil, saj je bil že prijavljen sodnim oblastem v N ji nu zaradi trgovine z mamili. ToLjl) ne bi bil prvi zločin v svetu dro^ v trgovcev in razpečevalcev mafld J Sciacci. V zadnjem obdobju so neznanci zakrivili kar pet PodPv0it' zločinov, med njimi pa je bil nedv f no najbolj odmeven tisti, ko so tljažniku nekega avtomobila odjjji povsem zoglenela trupla treh n11 razpečevalcev mamil.
POLETNI VOZNI RED AVTOBUSOV S TRŽAŠKE POSTAJE
RAZNE SMERI
Odhodi ob delavnikih:
—	ob 6.10 za Ribiško naselje
—	ob 6.30 za Belluno
—	ob 6.45 za Innichen (S. Candido)
—	ob 6.50 za Tržič
—	ob 7.20 za Videm
—	ob 8.00 za Milan (‘)
—	ob 8.05 za Mortegliano
—	ob 8.30 za Conegliano
—	ob 9.10 za Jržič
—	ob 10.00 za Čedad
—	ob 11.30 za Tržič
—	ob 12.00 za Postojno
—	ob 12.05 za Tržič
—	ob 12.30 za Codroipo
—	ob 13.00 za Videm
—	ob 14.00 za Zadar (§)
—	ob 14.00 za Ljubljano po Sežani
—	ob 14.05 za Tržič
—	ob 14.05 za Ribiško naselje
—	ob 15.05 za Videm
—	ob 16.05 za Tržič
—	ob 16.15 za Benetke
—	ob 17.00 za Zagreb
—	ob 17.00 za Ljubljano
—	ob 17.30 za Čedad
—	ob 17.30 za Dubrovnik
po Zadru-Splitu
—	ob 18.00 za Reko-Split
—	ob 18.00 za Videm
—	ob 18.15 za Tržič
—	ob 19.00 za Beograd (□)
—	ob 19.00 za Atene (O)
—	ob 19.25 za Ribiško naselje
—	ob 20.05 za Tržič
—	ob 21.30 za Milan (*)
Odhodi ob praznikih:
— ob	6.45	za	Innichen (S. Candido)
— ob	7.30	za	Tržič
— ob	7.30	za	Auronzo
— ob	7.45	za	Lignano
— ob	8.15	za	Genovo
— ob	8.30	za	Videm
— ob	9.30	za	Tržič
— ob	11.30	za	Ribiško naselje
— ob	12.05	za	Tržič
— ob	13.00	za	Videm
— ob	14.30	za	Tržič
— ob	15.30	za	Tržič
— ob	17.30	za	Dubrovnik
— ob	18.00	za	Reko-Split •
— ob	18.00	za	Videm
— ob	19.25	za	Tržič
— ob	21.30	za	Milan
Prihodi ob delavnikih:
—	ob 6.15 iz Zadra (§)
—	ob 6.42 iz Tržiča
—	ob 7.20 iz Milana (')
—	ob 7.21 iz lUbiškega naselja
—	ob 7.30 od Škocijanskih jam
—	ob 7.30 iz Dubrovnika
—	ob 8.00 iz Mortegliana
—	ob 8.40 iz Čedada —. ob 9.06 iz Tržiča
—	ob 9.35 iz Vidma
—	ob 10.00 iz Zagreba
—	ob 10.30 iz Aten (O)
—	ob 10.35 iz Vidma
—	ob 11.35 iz Tržiča
—	ob 13.21 iz Tržiča
—	ob 14.02 iz Tržiča
—	ob 14.20 iz Vidma
—	ob 15.21 iz Ribiškega naselja
—	ob 15.35 iz Mortegliana
—	ob 16.15 iz Vidma
—	ob 16.25 iz Milana (•)
—	ob 16.32 iz Tržiča
—	ob 17.20 iz Čedada
—	ob 18.00 iz Belluna
—	ob 18.07 iz Tržiča
—	ob 19.07 iz Tržiča
—	ob 19.55 iz Auronza (§)
—	ob 19.57 iz Tržiča
—	ob 20.15 iz Lignana (§)
—	ob 20.30 iz Conegliana
—	ob 20.36 iz Ribiškega naselja
—	ob 20.50 iz Innichna (S. Candida)
Prihodi ob praznikih:
—	ob 7.20 iz Milana
—	ob 7.30 iz Dubrovnika
—	ob 9.17 iz Tržiča
—	ob 10.30 iz Aten (O)
—	ob 10.35 iz Vidma
—	ob 11.20 iz Tržiča
—	ob 12.56 iz Ribiškega .naselja
—	ob 14.05 iz Vidma
—	ob 16.15 iz Vidma
—	ob 16.25 iz Milana
—	ob 19.25 iz Genove -- ob 19.27 iz Tržiča
—	ob 19.55 iz Auronza
—	ob 20.30 iz Vidma
—	ob 20.50 iz Innichna (S. Candida)
—	ob 20.55 iz Tržiča
(§) vozi samo ob petkih in sobotah (□) vozi samo ob sobotah (■) vozi vsak dan, razen ob sobotah, prazni-kih in dnevih pred praznikom (O) odhodi ob torkih, četrtkih in sobotah; prihodi ob sredah, petkih in nedeljah
AVTOBUSI ZA ISTRO IN SMER SEŽANA, AJDOVŠČINA in NOVA GORICA
Odhodi ob delavnikih:
—	ob	6.00	za	Koper
—	ob	7.15	za	Koper
—	ob	8.30	za	Reko
—	ob	8.30	za	Sežano	(’)
—	ob	11.00	za	Reko
—	ob	11.30	za	Sežano
—	ob	12.00	za	Opatijo	in Reko
—	ob 12.20 za Umag in Poreč
—	ob 12.30 za Škocijanske jame
po Sežani
—	ob 12.30 za Hrpelje
—	ob 13.00 za Novo Gorico po
Komnu
—	ob 13.30 za Reko
—	ob 14.45 za Ajdovščino po Sežani
—	ob 15.45 za Pulj
—	ob 17.00 za Zagreb po Sežani
—	ob 17.15 za Hrpelje
—	ob 17.30 za Pulj
—	ob 17.30 za Štanjel ( )
—	ob 18.00 za Reko in Split
—	ob 19.30 za Škocijanske jame Odhodi ob praznikih:
ob 8.30 za Reko
—	ob 12.00 za Reko
—	ob 14.45 za Ajdovščino
—	ob 15.45 za Pulj ob 17.30 za Pulj
—	ob 18.00 za Reko in Split
Prihodi ob delavnikih:
—	ob 7.30 iz Ajdovščine
—	ob 7.30 iz Hrpelj
—	ob 8.30 iz Postojne
—	ob 8.40 iz Splita po Reki
—	ob 9.00 iz Nove Gorice
—	ob 9.00 iz Ljubljane ob 9.10 iz Pulja
—	ob 11.00 iz Pulja
—	ob 13.00 iz Sežane (’)
—	ob 14.25 iz Sežane
—	ob 15.15 iz Hrpelj
—	ob 16.15 od Škocijanskih jam
—	ob 17.10 z Reke
—	ob 20.10 z Reke Prihodi ob praznikih:
ob 8.40 z Reke
—	ob 9.10 iz Pulja
—	ob 11.00 iz Pulja
—	ob 11.50 iz Ajdovščine
—	ob 17.10 z Reke
—	- ob 19.15 iz Pulja
ob 20.10 z Reke
Odhodi za Koper, Piran, Buje, Umag ob delavnikih:
—	za Koper vsak dan ob: 6.00, 7.15, 8.15, 9.00, 11.00, 11.30 (O), 12.00, 12.20, 13.00 (O), 14.00, 14.30 (O)
15.15, 15.45 (O), 16.30, 17.00, l?’20,
18.00,	18.30, 19.00, 20.30
—	za Piran vsak dan ob: 9.00,
12.00,	12.20, 15.15, 17.00, 18.00, 18J
—	za Buje vsak dan ob 16.30 in 0
20.30
—	za Umag vsak dan ob 12.20 in 0
18.30
Prihodi iz Kopra, Pirana in ^ samo ob delavnikih:
7 55'
—	iz Kopra vsak dan ob: 6.45, '- g 8.30, 9.10, 10.10, 10.50, 12.50,
14.50, 15.30, 15.50, 16.15, ^ 17.20, 18.20, 19.50, 20.15
—	iz Pirana vsak dan ob: 8.30,
14.50, 15.30, 18.20, 20.15
—	iz Buj vsak dan ob: 9.00, 9.10' H'
16.25, 19.15	,
Odhodi za Poreč, Rovinj, ^rS<> Pul':	. . puli
ob 8.40 za: Poreč-Vrsar-Rovinj
—	ob 15.45 za: Poreč-Rovinj-Pu^
— ob 17.30 za: Pulj
(') vozi samo ob petkih (O) ne vozi ob ponedeljkih
PROGA TRST-GRADEŽ in GRADEŽ-TRST

Odhodi ob delavnikih:
vsak dan po Štarancanu, Škocjanu ob Soči in Pineti ob: 7.45, 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45, 17.45
—	vsak dan po Fiumicellu in Ogleju: 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45 f), 17.45, 19.00
Odhodi ob praznikih:
—	vsak dan po Štarancanu, Škocjanu ob Soči in Pineti ob: 7.45, 8.25, 10.39, 12.33, 13.54, 16.45, 17.45, 20.30
—	vsak dan po Fiumicellu in Ogleju ob: 8.25, 12.33, 17.45, 19.00
Prihodi ob delavnikih:	«.j ot>:
—	vsak dan po Pineti, Štarancanu in Škocjanu ob 6
6.20, 6.37, 8.25, 12.34, 14.02, 16.17, 17.32, 19.02	al0,
—	vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.05, b.
12.10, 13.45, 17.15, 18.45
Prihodi ob praznikih:	So£j oh1
*r- vsak dan po Pineti, Štarancanu in Škocjanu ob
7.00, 8.25, 11.03, 12.34, 14.05, 16.20, 17.35, l0 02 l0i i2.10, — vsak dan po Ogleju in Fiumicellu ob: 6.05, 8-13.45, 17.15, 18.45
(') ne vozi ob sobotah