Štev. 143« V Ljublfani, ponedeljek, 26. Junija 1922. I,eto II. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: a celo leto Din 90— U pol leta Din 45'— Uredniiho id spravimtva « kb< srtancvi uBt! žte*. 6 — Telefon urMniitva Sin 30 — Telefon •asa opravništva Ste«. 328 >*=*> CENE PO POŠTI*. za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7’50 v upravi stane mesečno Din 7*- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p V »arsfoB delansiva! V debati o varstvu delevcav in tozadevnem zakonu je 22. t. m. posl. Gostinčar izvajal sledeče: Javil sem se k besedi, da izprego-vorim nekoliko o interpelaciji, ki jo je vlomil gospod tovariš Divac. Bilo je pred nekoliko tedni, ko se je v ministrstvu za socialno politiko in v javnosti govorilo, da vlada zakonov o zaščiti delavcev noče podpisati. Ta vest je med delavci tudi pri nas v Sloveniji zbudila jako hudo kri, ® jaz se moram danes samo čuditi odgovoru gospoda ministra, da je morala vlada to vprašanje šele študirati, potem ko )e zakonodajni odbor sprejel te zakone. Gospodje! Kje na svetu je mogoče, da bi Eed zakonodajno korporacijo prišel za->n, ki ga vlada ni preštudirala? To je samo izgovor, da se vlada sama malo Opere, in nič drugega. Čisto gotovo je, da so zakoni o zaščiti delavcev nujno potrebni. Žalibog, da ti zakoni ne zadovoljujejo v celoti. Da je pa vlada za ta zakon vedela in ga proučevala, dokazuje Judi nastop gospoda ministra pravde, ki je v zakonodajnem odboru stavljal izpre-®injevalne predloge. Če vlada — zlasti gospod minister pravde — ni študirala tega vprašanja, potem ne razumem, kako bi mogel gospod minister staviti v zakonodajnem odboru izpreminjevalne predloge in jih v imenu vlade zagovarjati. Vlada ie torej morala stvar poznati; znan ji je JBoral biti ves zakon, kakor ga je predložil minister za socialno politiko. Mi s tem zakonom v celoti nismo zadovoljni, ker ne zavaruje delavstva na celi črti. In zakaj ne? Mi imamo zakon ® zaščiti države, zakon o redu in radu. Ta zakon prepoveduje delavstvu poslednji Rokret, ki je dostikrat potreben, da doseže delavec svoj namen, da doseže to, da more živeti. V zakonu za varstvo delavstva pa nimamo nikjer nobene določbe, po kateri bi se delavec ščitil v slučaju spora z gospodarjem. Če imamo že Zakon o redu in radu, bi morali imeti tudi zakon o posredovanju v slučaju nesoglasja taed delodajavcem in delavcem. To je ve-Hka vrzel v naši zakonodaji, katero je treba izpolniti. Socialno vprašanje je eno velikih vprašanj, je vprašanje, ki zadeva vse na- rode celega sveta. Nujno potrebno je, da se povsod, kjer se razvija industrija in •tjer je krepko kmetijstvo, sklenejo zakoni v tem zmislu, da se zanese v zakonodajo kolikor mogoče socialna misel in da s« ustvari čimprej pravo razmerje med delavcem in delodajavcem. To je nujno Potrebno, Zaradi tega ne bodimo gluhi in slepi, ampak skrbimo za to, da se naša Socialna zakonodaja v tem zmislu kolikor »togoče izpopolni! V kolikor se tiče zakonov, ki jih je sprejel zakonodajni odbor in ki so sedaj tudi od vlade podpisani, moram naglašati dve stvari: prvič je vse centralizirano in drugič je ustanovljena pariteta med de-Uvci in delodajavci tudi pri bolniških blagajnah. Mi poprej v Sloveniji in Dalmaciji nismo imeli zakona v tem zmislu, ampak Po naših dosedanjih zakonih so bili plačevanju v bolniške blagajne podvrženi delavci in delodajavci, in sicer tako, da je delavec plačeval dve tretjini prispevkov, delodajavec pa eno tretjino. Radi tega je tudi imel delavec v svojih bolniških blagajnah dvetretjinsko večino, delodajavec Pa je predstavljal samo eno tretjino. Saj le delavsko zavarovanje v prvi vrsti stvar delavstva samega, sc tiče delavcev samih. Delodajavec, kapitalist, kateremu delavec služi, kateremu da svoje sile, da svoje življenje in vse kar ima, je dolžan, da tudi skrbi za to, da je delavec zavarovan za slučaj bolezni, starosti, onemoglosti in nerode. Velikanska krivica je v tem, da ima-"ao nebroj, na tisoče in tisoče ljudi ki delajo vse življenje; pridni so, delajo, na sta* ra leta pa morajo vzeti beraško palico v r°ke in prositi od hiše do hiše hruha. Tako socialno razmerje ni nikako socialno razmerje. Radi tega moramo skrbeti za to, da se bo naša zakonodaja pobrigala za °ne ljudi, ki ustvarjajo blagostanje narodom in tudi naši državi. Skrbeti moramo; da se naša socialna zakonodaja izpopolni, kakor to zahteva socialna pravičnost. Če bomo to storili, bomo storili največie in Najboljše patriotično delo. 3000 laikih fašista® napadlo sloveiufei HMd. Ljubljana, 26. junija. Danes smo prejeli kratko vest, da je 3000 mož broječa četa fašistov 24. t. m. v soboto najbrže iz Vidma napravila kazensko ekspedicijo na Kobarid in okolico in razdejala župnišče v Kobaridu. Ostala škoda še ni znana, nastopilo pa je tudi vojaštvo in karabinjerji. Za pretvezo je služilo, da so neznani zlikovci poškodovali spomenik padlim italijanskim vojakom na Krnu. Namesto, da bi oblast poiskala krivce, kojih dejanje prebivalstvo enedušno obsoja, je trpela, da so fašisti ves ta čas v alarmantnih proglasih hujskali proti slovenskemu življu, o katerem ti proglasi pravijo, da se mora zavedati, da je »brezimno divjaško pleme premagancev«. Kljub temu, da so občine tega okraja prostovoljno sklenile spomenik popraviti, so se zdaj fašisti znesli nad nedolžnim ljudstvom, ki ni odgovorno za nepremišljeno dejanje kakšnih pobalinov. Sicer so si pa italijanski državni organi zadnji čas, še pred to afero, dovolili več surovih nasilstev. Tako je orožniški brigadir (Wachmeister) v Otaležu na dan sv. Rešnjega Telesa s pokrivalom na glavi pridrvel v cerkev ter od mašnika, ki je imel Zakrament v rokah, zahteval, da s 3 ne vrši procesija. Ko se je pa vendar le vršila, je župnika vlekel po končanem opravilu v urad, kjer mu je naznanil, da je bila procesija protipostavna, ker da se v Italiji mora policiji prej naznaniti. Če si kaj takega dovoljujejo na Goriškem, kaj počenjajo šele drugod! Če ne o drugem, pa poročajo listi pod stalno rubriko o batinjanju. Ko dobi slovenska javnost podrobna poročila o kobariškem zlodejstvu fašistov, bo čas govoriti dalje. Če se vesti obisti-nijo, se bodo morali organizirati plamteči protesti po celi Jugoslaviji. Pa tudi vlado bomo pozvali, da se vendar enkrat odločno postavi za sistematično zatirano jugoslovansko manjšino v Italiji ter stori tozadevne korake tudi pri vrhovnem svetu zaveznikov in Zvezi narodov. Če ne, bo Ireba seči po sredstvu samopomoči. Italija je politično razrovana in vojaško tako malo upoštevanja vredna, da bi ne prenesla požara, ki bi se znal razvneti in objeti vse dežele, kjer prebivajo Jugoslovani, ako ne neha v Primorju z metodami, katerih ne uporablja niti proti Arabcem v Tripolisu. Končno pa tudi velesile ne bodo dale Italiji prostih rok, če se mi energično postavimo v bran in se izjavimo solidarne s primorskim pebivalstvom. To vprašanje se mora v interesu pomirjenja sveta ter nacionalne in socialne pravice rešiti tako ali drugače. Boj za osvoboditev Jugoslovanov v Italiji bi bil obenem boj za osvoboditev zatiranega italijanskega delavskega in kmetskega ljudstva izpod jarma sedanje pokvarjene buržuazije! Za frbimcijilie rudarje. Belgrad, 24. junija. V zadevi trboveljskih rudarjev sta odločno nastopila poslanca Gostinčar in dr. Gosar. Že prejšnje dni je poslanec Gostinčar vložil na ministra za šume in rude upit v tej zadevi. Včeraj pa sta dr. Gosar in Gostinčar vložila posebno interpelacijo, ki so jo sopodpisali tudi zastopniki republikanskega, socialističnega in narodnosocialističnega kluba. Interpelanti predlagajo, naj se ta interpelacija obravnava nujno in naj kot taka pride prva na vrsto. Interpelacija se glasi: Po točki 8. dogovora,, ki je bil dne 10. januarja 1921 sklenjen med Trboveljsko družbo in rudarji in katerega je tudi vlada potrdila, se je Trboveljska družba obvezala, plačati rudarjem vsake tri mesece eventualno razliko, za kolikor bi v tem času cene življenskih potrebščin poskočile. Ker se družba ni držala te določbe, so rudarji meseca decembra 1. 1921. prosili po svojih zastopnikih vlado za posredovanje v tej zadevi. Vlada je na to odredila z namenom, da se to vprašanje uredi, posebno komisijo, v kateri naj bi bil po en zastopnik družbe in rudarjev. Toda namesto, da bi prišel v to komisijo kot zastopnik delavstva eden, katerega bi rudarji izbrali, je Trboveljska družba sama poslala vanjo enega rudarja, ki je bil seveda le od nje odvisen ter nji odgovoren. Na ta način je družba dejansko imela v komisiji dva zastopnika, rudarji pa nobenega. V seji dne 22. januarja leta 1922. je imenovana komisija, v kateri — kot na-glašeno — ni bilo pravega delavskega zastopnika, ne le zavrnila upravičene rudarske zahteve po zvišanju plač, marveč je celo točko 8. spredaj navedenega dogovora med družbo in rudarji razveljavila. S tem je bila odvzeta podlaga, na kateri bi se imeli dohodki rudarjev avtomatično brez mezdnih bojev vsaj toliko spravljati v sklad s cenami življenskih potrebščin, da njihov položaj ne bi postal bistveno slabši od onega v početku leta 1921. Ker so pa cene živilom kljub temu stalno rastle ter v teku leta 1921/22 za več kot 100% poskočile, je postal že itak slab polažaj rudarjev v tem času ne samo beden, temveč narav- nost obupen. Že zaslužek rudarjev-samcev je, tudi če prejemajo dohodke višjih stopenj, tako minimalen, da absolutno ne zadošča za kolikortoliko primerno življenje; družinski očetje, zlasti oni z večjim številom otrok, pa ne zaslužijo niti za najslabšo in najskromnejšo hrano, kaj še, da bi se mogli oblačiti ter kupovati sebi in družini druge nujne potrebščine. Rudarji so se 23. aprila t. 1. ponovno obrnili na Trboveljsko družbo z zahtevo, da jim poviša plače ter jim izplača razliko v smislu točke 8. citiranega dogovora, toda družba je to zahtevo zavrnila z motivacijo, »da ne more povišati plač dotlej, da ji država dovoli povišati cene premogu.« Poleg tega utemeljuje družba svoje odklonilno stališče tudi s tem. da ji država ne plača premoga, katerega daje državnim železnicam ter hoče pognati rudarje na ta način v boj proti viadi za njene koristi. Ne da bi se spuščali v razmotrivanje, ali in v koliki meri bi razlogi njenega postopanja mogli biti upravičeni, smatramo, da vsled obupnega položaja rudarjev, kateri se ne bodo dali več zadrževati, da ne bi segli po samoobrambi, ni samo v njihovem interesu, marveč tudi v interesu rednega gospodarskega razvoja nujno potrebno, da se pričujoča zadeva v najkrajšem času uredi. Za dan 27. maja t. 1. je že pokrajinska uprava v Ljubljani sklicala v ta namen enketo, katero pa je iz neznanega razloga odpovedala, ne da bi ji določila kak drug rok. Ker ima Trboveljska družba interes na tem, da se stvar kolikor mogoče zavlačuje, je jasno, da se na ta način ta zadeva ne bo nikdar uredila. Zaradi tega vprašamo gospoda ministra: 1. Ali mu je znan obupen položaj, v katerem se nahajajo trboveljski rudarji in ali ve, kako dalekosežne socialne, gospodarske in politične posledice utegnejo nastati, oe se razmere v tem pogledu v najkrajšem času temeljito ne zboljšajo. 2. Ali je voljan odrediti, da se skliče enketa, sestavljena iz pooblaščenih zastopnikov vlade, Trboveljske družbe in sorazmernega števila od rudarjev samih izvoljenih delavskih zastopnikov, ki naj bi imela nalogo urediti zadevo v določenem kratkem roku. Shod za nravno vzgojo se ne vrši! Za nocoj ob po! 8. uri zvečer v Unionovo dvorano sklicani shod za nravno vzgojo se ne bo vršil, ker dvorana ni na razpolago. Radi tega se shod odpoveduje. Zagreb, 26. junija. (Izv.) Veliki buffet, ki ga je im 1 na zagrebškem velesejmu društvo hrvatskih žena, je zagrebška policija zaprla, ker je smatrala, da vsled razpusta tega društva ne gre, da bi še dalje izvrševalo bilo kakršnokoli javno delovanje. Ta korak zagrebške policije, ki je prav gotovo iledil na ukaz iz Belgrada, je .v vseh zagrebških krogih vzbudi! razumljivo razburjenje. imnfjirBK Stetrifig. Na sobotni seji parlamenta je finančni minister predložil proračun za leto 1922. Kakor je znano, je vlada doslej delovala s samimi dvanajstinami in brez rednega proračuna. Sedaj je prišel na vrsto redni proračun. Zato smemo biti pač radovedni na kakšnih načelih je sestavljen. Iz proračuna namreč seva redno tudi načelo, po katerem vlada oni, ki predlaga proračune. Ena prvih ministrovih ugotovitev je ta, da so izdatki zelo neredni. En mesec se izda 5 milijard dinarjev, drugi mesec sko-ro 7 milijard. Iz tega sledi najprvo, da se vlada pri nas in vsled tega delajo izdatki čisto brez smotra in sistema. V finančnem in ostalih ministrstvih mora vladati čudovit nered, ker finančni minister niti danes se ne ve, koliko pravzaprav znašajo dra-ginjske doklade državnih nameščencev. Za draginjske doklade se je sicer izplačalo 2.400,000.000 dinarjev, toda — pravi minister — to ni šlo vse za draginjske doklade, ampak tudi za redne plače. Sijajne spričevalo finančni upravi je bilo dane s to ugotovitvijo ministra. Pri tej priliki je minister tudi povedal, da je bilo pri redukciji odpuščenih 9.996 uradnikov. Nato je minister prešel na dohodke. Povedal je, da se je na direktnih davkih od septembra 1. 1921 do 30. aprila 1922 mesto predvidenih 140 milijonov plačalo le 116 milijonov dinarjev. Pri tem pa g. minister ni pozabil pristaviti, da »mu podatki iz Hrvatske še niso znani«. Gorostasna trditev od strani finančnega ministra, ki predlaga parlamentu proračun. Če mu iz ene cele velike pokrajine podatki niso znani, kako je sploh mogel postaviti kako resnično številko v proračun! Ministrova nevednost pa gre še dalje 1 On odkrito izjavlja, da ne ve, koliko znaša pri njegovem proračunu deficit. On pravi, »da se da deficit ugotoviti le na podlagi podatkov, ki jih more dati na razpolago 1 e »Narodna banka«. Finančno ministrstvo tedaj ne vodi računov o svojih dolgeh, marveč prepušča kar upnikom, da imajo številke zapisane. Primanjkljaj znaša 3.350 milijonov dinarjev, k čemur je treba prišteti že vsoto, ki jo je Narodna banka porabila za izmenjavo avstro-ogrskih bankovcev. Tako dobimo, da imamo v prometu za 4600 milijonov dinarjev papirja. (Ampak to so vse podatki Narodne banke!) Iz celega ekspozeja, ki je poln takih upravno nemožnih cvetk, ugotavljamo le že to-le: Ves finančni sistem sloni pri nas na indirektnih davkih, ki so socialno najbolj krivični. Letos 'bodo trošarina in takse vrgle nad eno milijardo. V 1. 1921 je carina vrgla tudi nad eno milijardo, letos gotovo še več. Če primerjamo te indirektne davke z 116 milijoni direktnih davkov, vidimo, da sloni ves davek v tej državi na nesocialnih indirektnih dajatvah, pri katerih je revež enako obremenjen kot bogataš To je sistem našega režima. Za danes se ne moremo pečati z vsemi drugimi podatki. Že iz navedenega je jas« no, kaki principi vodijo našo državno upravo. Zmedenost, nered in socialna krivica. To je jasno razvidno iz proračuna to je tudi princip sedanjega režima. Sz ministrske sefe. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Včeraj dopoldne bi se morala vršiti seja ministrskega sveta. Ker pa je prišlo premalo ministrov na kejo, se je vršila samo ministrska konferenca. Tej konferenci sta prisostvovala tudi oba muslimanska ministra Omerovič in Vilovič in minister za notranje zadeve Marinkovič, še pred konferenco je Pašic pregovarjal ministra policije, da naj umakne svojo demisijo, vendar je dr. Marinkovič ostal pri svojem sklepu. Ministri so nato sklenili, da se pošlje nemški vladi povodom atentata na nemškega zunanjega ministra dr. Rathenau-a v imenu vlade sožalje. Zunanji minister je zahteval, da se njemu prepusti znana Ankerjeva zgradba, ki jo je ministrstvo za socialne zadeve prepustilo že drugemu lastniku. Ministrstvo za socialno politiko bo moralo sedaj to zadeve na primeren način rešiti. Belgrad, 26. junija. (Izv.) Seja ministrskega sveta, ki se dopoldne vsled pre-malega števila ministrov ni mogla vršiti, se je vršila sinoči. Odsotna sita : !a ministra Vukicevic in Rafajlovič. Najprej je minister za zunanje zadeve dr. Ninčič norrv- Stran 2. »Novi Čas-t, 'dne 26. junija 1922. Štev. f43. čal o stanju pogajanj z Italijo in izjavil, da je zelo malo verjetnosti, da bi italijanska vlada pristala na naše protipredloge in da vstrajajo posebno na tem, da smejo italijanske manjšine vstanavljati šole, ki bi ne bile v nobenem oziru podrejene belgraj-skemu ministrstvu za prosveto. Pa tudi glede drugih točk konvencije ni upanja, da bi Italijani popustili. Minister dr. Ninčič je izrazil svoje upanje, da se bodo pogajanja z Italijo v kratkem in mirnim potom končala. — Ministrski 9vet je nato razpravljal o pomiioščenju atentatorja Stejica. Kaj je biio v tej zadevi sklenjeno, se ne vc, ker je sklep ministrskega sveta tajen. Vendar se zdi, da je ministrski svet prepustil končno odločitev kralju Aleksandru. Sinoči sta se odpeljala na Bled ministra Pribiče-vič in Trifkovič, da poročata o tej zadevi kralju. Danes odpotuje na Bled tudi minister dr. Marinkovič. Poleg zadeve Stejiča bodo ministri predložili kralju še več drugih ukazov, s katerimi se vlada pooblašča, da sme predložiti parlamentu še razne druge nove zakone v razpravo. (Politični dogodki -f Rathenau ustreljen. Ko se je nemški zunanji minister Rathenau dne 24. t. m. dopoldne odpeljal z avtomobilom iz svoje vile v Grunewaldu, hoteč v zunanji urad, se mu je pripeljal nasproti drug avtomobil, zadel namenoma ob ministrovega in povzročil zmešnjavo. V tej zmešnjavi je bilo oddanih na ministra 6 strelov, ki so smrtno zadeli. Rathenau ie bil na mestu mrtev. Atentatorji so z avtomobilom izginili in jih oblasti še niso dobile. Razburjenje v Berlinu in celi Nemčiji je velikansko, ker je Rathenau veljal za prvega moža dela in diplomata. Kakor znano, je sklenil v Genovi s Čičerinom rusko-nemško pogodbo. Prevladuje mnenje, da so napad izvršili monarhisti, pod katerih krogljami je lansko leto obležal tudi Erzberger. + Mušica je šla, kaj bo pa z muho? V posluli aferi »Jadranske banke , ki jo je odkril ravnatelj Kamenarovič in ki težko kompromitira slovensko JI)S, posebno še njeno mladinsko krilo, je igral važno vlogo tudi Inšpektor ministrstva za socialno politiko dr. Druškovič, ki je iz ..političnih razlogov odklanjal »Jadransko« in podpiral »Unionbanko«. Na podlagi težkih Kamena-rovičevih očitkov se je proti Druškovicu uvedla preiskava, ki je dognala take stvari, da je bil dični gospod na mestu suspendiran. Ali je šla ta mušica zato, da ji sledita še muha in brencelj ali pa samo zato, da bodo politični obadi lahko še naprej pili iz ljudstva mozeg in kri? (Dnevni dogodki — Napad na poslanca Ščeka. Ko se je te dni vračal slovenski državni poslanec Virgilij Šček iz Števerjana v Brdih, je bilo oddanih nanj več strelov. Poslanec je ostal nepoškodovan. Atentatorji pripadajo baje komunistični stranki. Kaj jili je vodilo do napada, je nam nerazumljivo. Poslanec Šček je priznana socialno naobražena kapaciteta na Goriškem, poleg tega pa izvr- sten taktik v parlamentarnem boju. Z njim bi primorski Slovenci izgubili eno svojih prvih moči. Mi se radujerno nad neuspehom brezvestnih napadalcev. — Prometne omejitve. Radi splošne železničarske stavke v Avstriji je ustavljen do naaaljnega ves osebni in tovorni promet z Avstrijo in izostanejo na progah Južne železnice sledeči vlaki: V smeri Dunaj—Trst vlak z odhodom iz Maribora ob 2. uri 35 minut in ob 13. uri in 50 min. ter s prihodom v Trst ob 9. uri 40 min. in in 21. uri 20 min. V smeri Trst—Dunaj vlaki z odhodom iz Trsta ob 7. in 19. uri 45 min. ter s prihodom v Maribor ob 14. uri 54 min. odnosno 3. uri 20 min. V smeri Dunaj—Zagreb vlaki z odhodom iz Maribora ob 1. uri 40 min. in 14. uri 10 min. ter prihodom v Zagreb ob 5. uri in 10 min. ter 17. uri in 32 min. ter s prihodom v Maribor ob 14. uri in 34. min. odnosno 23 in 35 min. V smeri Maribor—Friberg vlaka z odhodom iz Maribora ob 2. uri 30 min. ter s prihodom v Maribor ob 3. uri 10 min. V smeri Maribor—Budimpešta vlak z odhodom iz Maribora ob 4. uri in s prihodom v Maribor ob 1. uri in 33. min. Rav-notako je ustavljen ves promet na progi do Ljutomera in vozijo vlaki samo do Šent lija. — Splošna prometna stavka v Avstriji. Dne 24. t. m. so se razbila pogajanja med dunajsko vlado ter med železniškim, poštnim in brzojavnim uslužbenstvom, ki je stavilo spričo povečane draginje nove zahteve. Popoldne ob štirih je potekel zadnji rok, nakar se je pričela stavka na pošti. Telefonski in brzojavni promet je ukinjen. Ob šestih se je začela železniška stavka. Včerajšnji brzovlak iz Ljubljane do Dunaja je vozil samo do Gradca, dunajski brzovlak proti Trstu pa je izostal. Soditi je, da bo boj med vlado in stavkujočimi trd. — Vse svoje nosim s seboj. Tudi v Rimu vlada splošna stanovanjska beda. Na stotine ljudi tabori na prostem. Dne 28. t. m. krog polnoči se je dvignilo 30 družin, pobralo svoje borne postelje in obleko in se napotilo krog polnoči na Porta Trionfa-le, kjer so zasedle nedozidane hiše. Ko so za dogodek doznali drugi brezstanovalci, so istotako podrli svoje šotore, naložili vse svoje na svoje rame in romali v dolgih karavanah na Porta Trionfale. Konec je bil seveda ta, da je prišla policija, karavane napotila nazaj, useljence pa deložirala, kar ni bilo posebno težavno, ker je vsak vse svoje nosil s seboj. Kapitalizem je rodil vsepovsod grenek sad. — Film o kraljevi svatbi — zaplenjen. Belgrajska policija je zaplenila kino-film o kraljevi svatbi. O vzrokih moPe. — Dve smrtni obsodbi pred mariborsko poroto. Kakor znano, je bila 21. febr. t. 1. umorjena v Mariboru v Cvetlični ulici 701etna Antonija Silak, strežnica pri fin. svetniku dr. Brencetu. Sum je padel na Alojzijo Rožmanovo, ki je služila prej pri njem, a jo je bil vsled tatvine odslovil. Par dni kasneje je ljubljanska policija v Ljubljani njenega pajdaša, zidarja Rozmana, uslužbenega pri tvrdki Union« prijela in našla v njegovem stanovanju košaro z vsemi ukradenimi predmeti umorjenke. Z zadevo se je pečala zadnji dan svojega zase- danja mariborska porota. Iz izpovedanj številnih prič in iz dolgotrajne razprave je biio razvidno, da sta delala Rozmanova in Rozman v popolnem sporazumu ter umorila in oropala ubogo starko. Porotniki so nanje stavljena vprašanja potrdili, nakar je sodni senat obadva obsodil na smrt s pripombo, da se mora najprej usmrtiti Rozmanova. — Nogomet v Zagrebu. Včeraj se je vršila v Zagrebu tekma med reprezentancama Zagreba in Belgrada. V tej tekmi je zmagalo zagrebško moštvo z rezultatom 4 :1 proti belgrajskemu moštvu. Jujubljatsski dogodki, Ij Procesija iz cerkve sv. Jožefa. Včeraj so oo. jezuiti zaključili junijsko pobožnost v čast presv. Srcu Jezusovemu. Ob sedmih je imej o. Ramšak zaključni govor, ob pol osmih pa se je začela pomikati po Ciril-Me-todovi, Zarnikovi in Streliški ulici ter po Zrinskega cesta veličastna procesija z Najsvetejšim. Posebno je ugajala dolga vrsta moških Marijinih družb, z zastavo križan-ske moške Marijine družbe. Procesije se je udeležilo krog 3000 ljudi. Cerkev sv. Jožefa je neverjetno obsežna. Ko se množice razlijejo po ladijah, je še vedno napol prazna. Po procesiji se je izvršila posvetitev družin Srcu Jezusovemu. Naj bi njegov blagoslov počival na nas vseh! lj Razstava na Rakovniku. Obrtna nadaljevalna šola in učne delavnice Salezijanskega zavoda na Rakovniku razstavijo dne 28. in 29. t. m. risarske in strokov, izdelke. lj Praznovanje Vidovega dne. Od pokrajinske uprave smo prejeli: V sredo dne 28. junija 1922, na Vidov dan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih bori-teljev za vero in domovino, se bo v tukajšnji stolnici ob desetih daroval slovesni rekviem. Istega dne se bo vršila v pravoslavni kapeli služba božja s para-stosom ob 9. uri. V evangelijski cerkvi je služba božja kakor običajno ob 10. uri. V državnih uradih se tega dne ne vrši služba. Delo v industrijskih, trgovskih in obrtnih cbratih naj dopoludne počiva. Prebi-bivalstvo se vabi, da okrasi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. lj Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico priredi dne 2. julija 1922 ob 4. uri popoldne na dvorišču ljubljanskega gradu veselico v prid društvene blagajne. Za pokrepčanje gostov, prijateljev čebelarjev, bo skrbljeno v paviljonih, kier se bo točila poleg izborne vinske kapljice in piva tudi medica. — Da medenih štrukljev in potvic poleg drugih jestvin ne bo manjkalo, je samo ob sebi umevno. Tudi za srečolov in šaljivo pošto je preskrbljeno. Čas bo krajšala priznano izborna godba ?Iveze jugoslovanskih železničarjev«. K tej izvanredni prireditvi se vabi vse čebelarjem naklonjeno občinstvo. ij Balkanizacija pri carini stalno napreduje. Pride blago, leži tam 14 dni ali cel mesec. Plačati moraš visoko ležarino. Med tem ko blago leži na carini, bi trgovec blago že prodal. Ko blago končno s pribitkom stroškov za ležarino trgovec sprejme, je že konec sezije za dotično blago, ali pa se ti pokvari. Če hočeš priti temu v okom, moraš plačati za Čezurno ocarinjenie 400 K za vsak slučaj. Blago se ti torej podraži na vsak način ali za to pristojbino ali pa za ležarino. Na ta način se dela draginja. Nastane vprašanje: Če je premalo uradnikov, zakaj se jih več ne nastavi in če treba cezur-nega dela, ali ga ima plačati gospodar, to je država ali državljan, ki za to delo že itak plača predpisano carino. Dalje, če nastane ležarina po krivdi državne uprave, kako pride dolžnost plačila ležarine na trgovca oziroma konzumenta? Merodajni krogi naj rešijo to vprašanje, ki tvori stalno točko kritike vseh prizadetih trgovcev in komu-mentov, kajti končno trpi stroške vsega tega le konzument. Ali se na tak način pu bija draginja? Kateri uradnik bo tako ne; spameten, da se bo trudil izvršiti delo mefl uradnimi urami, če bo vedel, da dobi bogato nagrado za čezurno delo in je v njegovem gmotnem interesu, da delo zaostaja? -- JCaša društva. Socialni tečaj. Slovenska dijaška zveza, podružnica Celje prirodi v dnevih od 28. do 30. t m. socialni tečaj, na katerem referirajo g. dr. Puntar, dr. Gosar, dr. Dornik, g. kaplan Krosi i. dr. Tečaj se slovesno otvori dne 28. t. m. ob 15. uri v vrtni dvorani hotela »Beli vol« v Celju. Na praznik dne 29. t. m. imajo vsi udeleženci tečaja ob 7. uri zjutraj pri sv. Jožefu sv. mašo, med katero je skupno sv. obhajilo. Ob 9. uri se tečaj nadaljuje. Dne 30. t. m. dopoldne je zadnji referat in oficielna za-ključitev tečaja, popoldne ob 15. uri pa redni občni zbor podružnice SDZ s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Govori zastopnikov posameznih dijaških organizacij. 4. Poročila. 5. Predlogi. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Dne 1. julija zjutraj se vrši izlet na Tost in v Laško. Odhod ob 7. uri zjutraj iz Celja, vrnitev z večernim vlakom. Vsi člani se ponovno pozivajo, da se sigurno udeleže te naše prireditve. Za vse prijavljene je odbor poskrbel po možnosti stanovanja in prehrano, kdor se ni pravočasno prijavil, ima skrbeti za oskrbo sam. Odbor vabi tem potom tudi člane drugih podružnic, da se udeleže na' šega tečaja. — Odbor. izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani F. BRUHAT Ljubljana er. o =i UP 09 teirto nnliuro in cu 09 liani - =3 CT> -SC po konkurenčni coni. CD =1 w> Mestni trg 25. 1. !!POSESTVO ! ! obstoječe iz dveh zidanih enonadstropnih hiš, mlina, žage, 4 njiv, gozda in velikega sadnega vrta, se po ngodni ceni proda. — Natančno se poizve pri lastniku. Naslov pove uprava pod štev. 2413. i"l.iimiiiim~ii;inmm»mniiiini;iiniu»imimniuiunmiiinnni:niuiMnu ».m.rt;ip«-’»p»'|-:-iimii<:ti»wHiii’»iri.-mwiiwi;pm«WMwm?M;» pvepričarje, ■ vse, kar je napravil, edino pravilno. S. Woo|f je sledil svojemu instinktu. Moral je zmagati, verjel jc v to. Evropski pogon mu ni puščal za nobeno drugo reč časa. Toda srce mu ni dalo, da bi se vrnil v Ameriko, ne da bi obiska! svojega očeta. Naročil je trodnevno veselico, ki se je je udeležila vsa Senta. Tu na domu, v istem ogrskem gnezdu, v katerem ga je uboga žena postavila v svet, mu je bilo usojeno, da ga dohife prve vznemirjajoče brzojavke. Nekaj njegovih manjših špekulacij se je bilo ponesrečilo, predstraže njegovih armad so bile tepene. Prvo brzojavko je ravnodušno spravil v svoj široki američanski hlačni žep. Pri drugi naenkrat ni več slišal pevcev, kakor da je za par hipov oglušel, in pri tretji je ukazal zapreči ter se odpeljal na postajo. In ni imel očesa za dobro znano, v solncu se žgočo pokrajino, njegovo oko jc strmelo v daljo, v New York. v lice Maca Altana