mhP' T; BISTVO v Liüül Poštnina plačan« * goto t f 15, VI. 1932 Š T E V. 24. V LJUB LIAN I. DNE IS. 1 UNI I A i 932 L t 1 O 45 Cena W Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobua vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani Grobokopi vere V predzadnji številki našega lista smo govorili o dveh vzrokih nevere: o svobodomisel-atvu in framazonstvu. Danes hočemo spregovoriti o dveh novejših pojavih te vrste, o naci-jonalizmu in komunizmu, okrog katerih se zbirajo milijonske množice pristašev, ki sta si bistveno nasprotna, v eni točki, v sovraštvu do vere in Cerkve pa popolnoma enaka. Komunizem. »Komunizem,c piše sveti oče Pij XI. v okrožnici o obnovi družabnega reda po evan-geijskih načelih, »uči in hoče dvoje, in sicer ne na skrivnem ali za oglom, temveč javno, odkrito z vsemi, tudi najnasilnejšimi sredstvi, .najostreje raar&M t»of m popolno odpravo zasebne lastnine. Da to doseže, se ničesar ne boji. Ko doseže, je néverjetno in grózno krut in nečloveški.« Komunizem šteje menda že okoli šest milijonov članov. Njen voditelj Jaroslavski je jedrnato izrazil nalogo brez-božnikov takole: Naša naloga je, da iztrébimo vero! To niso prazne besede! Z neverjetnim naporom skušajo to nalogo izvesti, zato so se sijajno organizirali. Povsod po širni ruski zemlji neumorno ustanavljajo celice, središče brezboštva, odkoder zastrupljajo okolico. To niso zaspani nedelavni ljudje. Značilni znaki te zveze so: Brezpriinerao navdušenje za svoje zmotne cilje, odločna borbenost in strn-Jeuost v eno bojno črto. Te junaške bojevite Čote gredo na delo zoper vero z živo zavestjo, da so poklicane In izbrane, da izvrše veliko nalogo, da prenove obličje zemlje, odrešijo ljudi strupa vere in ustvarijo boljSo bodočnost, nekak raj na zemlji. Ta zavest jih neti iu podžiga k požrtvovalnosti, da se ne strašijo tudi velik' naporov in žrtev za dosego cilja. Z neštetimi brezbožnimi listi in tiskovinami, v katerih neverjetno sramote Boga in Cernei, poplavljajo nesrečno Rusijo. Radio, gledališki oder, kino, protiverska predavanja bruhajo sovraštvo, zasmeh, obrekovanje, obtožbe proti Bogu in Cerkvi. Šolajo se v nižjih in višjih brezbožnih Šolah; za voditelje prišlo še posebne tečaje. Boljševizem hoče paradiž na zemlji, v resnici pa ustvarja pekel. O tem nam priča Rusija, dežela brez Boga. Cerkve podirajo In 'spreminjajo v posvetne prostore, svete podobe sežigajo, duhovnike in redovnike zapirajo in morijo in prav tako tiste, ki se no-priznati za boljSevike. Otroci so brez staršev, brez kruha in brez prave vzgoje. Zakonsko in družinsko življenje je padlo na nižjo stopnjo kot je pri inorodnih afrikanskih rodovih. Umirati morajo ljudje brez Boga, brez verske tolažbe. Pač obsodbe vredni tudi med nami tisti, ki se nič ne brigajo, da bi odpravili ali izpremenili slabe gospodarske razmere, ki zagrenjajo ljudstvu dušo in pripravljajo na ta način tudi med nami pot boljševizmu. Nacionalizem. 2e nekateri stari poganski narodi, n. pr. Grki in Rimljani, so videli le svoj narod in ga poviševali tako, da so teptali druge narode. Svoj narod so skoraj po božje častili, druge pa smatrali za manj vredne in jih pokončava!! z mečem. Ta duh narodnega mali-kovanja dotava v zadujih ateteijžh vedno vežji, razmah. Tet» lereeaeferslti « te, 81» bolf gine krščanstvo. Narod sme vse, kar more:, kar stori je dobro, sveto. Narodna sila ustvarja pravo. Mazzini, glavni apostol absolutno — narodnostne ideje, je učil, da se Bog sam v Zgodovini «čfovečuje; narodi so le prehodne faze božjega učlovečenja; vera, nebesa, verske resnice se potemtakem izpreminjajo po tem, kakor se človeštvo razvija, kakor narodi napredujejo; odrešenje obstoji v tem, da se narodi oproste tujega gospostva. Prav zato se smatra nacionalizem upravičenega, da tepta pravice sosednih narodov in jim zanika pravico svobodnega razvoja. Uporablja vsa sredstva, tudi uboje in timore, samo da . doseže svoj namen, čeprav na Škodo in krivico sosedov. Odtod tista mržnja med narodi, medsebojno nezaupanje, silno oboroževanje, nemiri in vojske. Prav tu je vzrok, da so naši bratje po krvi in jeziku, Hrvatje in Slovenci, ki so po mednarodnih pogodbah ostali pod Italijo oropani mnogih pravic, ki jim gredo po naravnem in božjem pravu. Duhovniki in učitelji slovanske narodnosti, kar jih ni rojenih v mejah sedanje Italije, so skoraj vsi izgnani; kar jih je pa še ostalo, ne smejo nemoteno rabiti slovenski in hrvatski jezik v šoli in v cerkvi. Nikogar ni, ki bi otrokom v šoli razlagal verski nauk, Kristusov nauk, v materinskem jeziku, ki ga edinega razumejo. Vernikom je v mnogih krajih otežkočeno in celo prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku, duhovnike pa, ki pridigajo v narodnem jeziku, poživljajo na odgovor. Tudi časniki so jim prepovedani, tako da tudi po dobrih listih, pisanih v materinskem jeziku, ne morejo prejemati verskega pouka in tolažbe. Gotovo je, da je tudi pretirani naciona- lizem velik greh proti naravnim in božjim zakonom in tako nemajhen miner krščanske in vsake vere. Močni so torej sovražniki brezboštva. Zato velja bolj kot kdaj vsem katoličanom v sedanjih dneh opomin sv. očeta Pija XI.: »... Kakor že večkrat v zgodovini Cerkve, stoji tudi sedaj nam nasproti svet, ki je po velikem delu zopet padel skoraj v popolno poganstvo. Da bi se ti sloji zopet privedli h Kristusu, ki so ga zatajili, bo treba izmed njih samih izbrati in vzgojiti Cerkvi pomožne vojščake, ki dobro poznajo nje, njih mišljenje in hotenje, in bi s prisrčno bratsko ljubeznijo dobili dohod do njih src.. .< Z drugo besedo : Katoličani na delo v duhu katoliške akcije! fCtisetskim dekletom v opozorilo Vsem dekletom ki sanjajo e tem, da bi v službi v mestu našle lepše življenje, kakor ga imajo na deželi, sledeče: Časi, ko »o dekleta z dežele v mestih lahko naila službo kot služkinje ali tovarniške delavke, so minuli. V tem oziru je v mestih nastopila kriza. Tovarne so skrčile obrate in ne rabijo novih delovnih moči, večina gospodinj pa je vsled vsestranske krize tudi v takem položaju, da ne more sprejeti novih služkinj. Dekleta, ki brezmiselno pridejo v mesto, se navadno po več dni brez uspeha potepajo po mestih in iščejo službo, nazadnje p« se morajo vrniti domov, ker službe ne najdejo. Taki slučaji so vedno bolj pogosti. Vse to nas sili, da svetujemo vsem dekletom; »Nikar ne silite v mesta! Prejšnje služkinje še sedaj izhajajo, a za nove skoraj ni mest.« Tistim, ki pa sO tako revne, da doma nimajo niti kruha, niti obleke, niti dela in so prisiljene iti po svetu si iskat zaslužka, polagoma na srce sledeče: Preden se podaste na pot, se oglasite pri domačem dušnem pastirju in se z njim posvetujte. On vam bo povedal, kaj vam je storiti. Brez denarja se nikar ne podajte na pot. Vsaka lahko računa s tem, da službe ne bo mogla takoj najti in bo navezana na to, kar s seboj prinese. Vsak se naj čuva pred zapeljivci. Vedno več je takih, ki se na potu ali na kolodvorih prištulijo k neizkušenim dekletom in jih z obljubo, da jim preskrbijo službo ali. prenočišče, zapeljejo. Nasedlo je že marsikatero dekle io spregledalo šele takrat, ko je bilo prepozno, V Ljubljatii se obrnite na osebo, ki nosi 1' POSVETU ItaHJa e Te in »no. V Julijski krajini se dan za dnem ubija otrokom v glavo, kako zverinska je bila Avstrija, kako hudobni in krvoločni so Slovani, kako grd in neolikan je slovenski jezik. Kakšno sodbo si bodo naredili otroci o šoli in o državi, kadar bodo doumeli, da so jim uradno lagali. — Italijanska državna banka nakupuje zlato v državi. V časopisju je ponovno pozvala občinstvo, naj prinese na sedeže podružnic vsakovrstne predmete iz zlata. Povsod je nastavljen strokovnjak, ki ponujene stvari preskusi in oceni, na kar banka plača čisto vrednost po 12.627 lir za kg zlata. Doslej je banka na ta način dobila že za pet milijonov papirnih lir zlata. Umestnost tega nakupa je zlasti v tem, da protivt-ednost ostane v državi. Poprej je banka za nakup zlata na tujem prodajala devize, pa se je njih zaloga močno skrčila. — V Trstu je umri znani slovenski, voditelj Ivan Daneu. r- Avtomobil je povozil in hudo poškodoval 38 letnega Bdvarda Rejo iz Smartnega pri Kojskeni. — Tržaški prefékt je podpisal 79 dekretov, ki izpreminjajo slovanska imena v italijanska. — V župniji Stèri Pa-zin so odpravili hrvatsko pridigo, čeprav so župljani sami hrvatski kmetje. Avstrija s Minister dr. Jakom-ič ua tebtuici. V avstrijskem paratamente so, pri razpravi o Vlad4 ni izjavi zahtevali socialdemokrati, da se iz-»li preiskovalni odbor, ki naj bi ugotovil, da-li je minister dr* Jak^ueig-avstrijski <|8žav, ljan ali ne. Pri tem je prišlo dvakrat do pretepa med socialdemokrati in haimatblokovci. Predniki dr. JaJronciga izhajajo iz.Primorja ter je bil tudi dr- Jafeonclgrojen v Šijstu in obvlada menža nemščino, ifalijanSčinoin slovenščino. Prej "io rse Jakpnc'i|i pjsàlì Jakončič. Po vojni jefbll odvetnik v "Merami, v zadnjem času pa v Inà&itìstn. V Avstriji imajo razne Jakon-čHSe, Zajce. Muhiče, Stimije, Sušnike itd., lri igrajo v republiki veliko vlogo. s U Slovenskega Korotana. V Radišah so pokopal} bivšega župnika na GolŠovem, g. Frangiai Holeca. —- ÖOletaic&rojstva je praznoval 5. junij« g. stolni kanonik Janez Vidovlc. — V BiRorä! je 8(J-izvoljen za župana Franc Krušič, jr; d. Rupej iz Velin je tvasi. Tudi vsi člani občinskega predstdjilištva so Slovenci. — V Sepcd,.občina Grabštajn, je pogorelo gospodarsko i» stanovanjsko poslopje pri Badstieb-lerju. —Za župnika v Mohličah je imenovan g. Josip H aniseti. češkoslovaška s Za ublažitev gospodarske krize. Češkoslovaška vlada je predložila parlamentu nekaj zakonov, ki naj bi ublažilno vplivali na obstoječo gospodarsko krizo; izmed teh so najvaž- na rokavu belo-rumen trak z napisom »Kolodvorski utisifon«. Ta vam bo dala potrebne nasvete. Do drugih ne imejte zaupanja. V Mariboru dobite potrebna pojasnila v M arijami ču (Gregorčičeva ulica). Katera za to ulico ne ve, naj vpraäa stražnika, ki je na kolodvoru. Na druge neznane ljudi se nikar ne obračajte % vprašanji, ker ni mogoče vedeti, komu «e «me zaupati in komu ne. TaMttr* K. A* Maribor, DENAR. Denar je zakonito menjalno sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatimi in revnimi, so regulatorji denarnega promela, so podporniki gospodarstva, obrti, trgovine in industrije. Zato ne odteguj denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem 1 Ne kupuj stvari, ki jih ne rabiš nujno I Ne zapravljaj denarja iz strahu, da hi izgub'1 veljavo ! Ne drži denarja doma in ne skrivaj g«! Z. vsem tem škoduješ sebi in drugim« Žgubo imaš nà obréstih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe. Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zabodel MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI izplačuje nove vloge, naložene «ti 15. maja letos naprej, brez zadržk» in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni , meri. .". ■ -I .:».« re !>,• i.rl 1 • 1 n«i&i zakon- o k««ditni PCtmo.ži pjjjfsdelstvu, zakon o ustanovitvi centrale obrbütga- «dragar» sts».,}» o ustanovitvi centrale. Itmetiskega za-dtugarstv«. Prvi zakon predviden ptfmoč zà ' največ osem let vsem onim poljedelcem, ài ne morejo odplačevati obresti svojih dolgov. Pomoči bodo deležni le.oni poljedcloi. pri kate-rifc je kaj izgleda, da bi jim taka pomoč tudi. res koristil^. V tO; svrbo bo mjjminttyo poljem delstvi»; prevzelo državno jamstvo do 200 milijonov kì.'iea döbo-15 let. Istočasno bo država A poljedelski kredit tekom 8 léf 100 ml-; lijanov'Kè letajo. Prav Iskc bo; dala država obrtnim zadrugam 20-7 • milijonov :KÖ Chlorodont< zobno pasto. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. Davek «a bencin so ivišali v ameriških Združenih državah. To bo neslo läO milijonov dolarjev. Rusi in Madjari se pogajaj« glede izmenjave blaga; Rusi bi dobavili petrolej, Madjari pa stroje. 58 let je star novi nemški kancler Franz von l'apen. Pred prevratom je bil oficir. V pruskem deželnem (bera se je vmešavala v razpravo tudi galerija. Pogajanja med Aagiije ia Irsko so se •razbila. Grške državne železnice je vzela v zakup neka francoska finančna skupina. Hranilne vloge so se zvišale pri jugoslovanski poštni hranilnici. Predsednik madjarske vlade Karoly je izjavil, da se uvede pri prihodnjih državnih volitvah tajno glasovanje. Madjare srečuje pamet! Za sporatum sta se sačeli pogajati Irska in Anglija. Vladna kriza v Belgiji je končana; prejšnji ministrski predsednik je sestavil novo vlado. Petdesetletaieo smrti Garibaldija velikega borca za svobodo so praznovali Italijani 2. junija. Zasilna naredba predsednika poljske republike veli, da se morajo zmižati plače ravnateljev, predsednikov in svetnikov 18 družb in velepodjeMj. 4' Inetemski Študentje so sklenili zaradi zadnjih pretepov, da ne bodo vej študirali na Dunaju. Nove« p» 50 s» 100 lejev je dala kovati romunska vlada. tt Ukrajincev stoji pred sodiščem v poljskem Rovnu; so obdolženi veleizdaje. Tli milijone fantov šteriingov (1 {mit je okrog 206 Din) je posodila Italija Turčiji. Zopet je vse cerkve zaprla vlada v Meli ik L 986 milijonov šilingov posojila dobi Avstrija. Samo še 400.000 stotov pšenice je na razpolago za izvor v Ogrski. Prisegla je nova grška Venizelosova vlada. 17% vojaštva avstrijske republike je vpisanega v Hitlerjevi stranki. Proti avtonomni Kataloniji so se pričeli oglašati španski centralisti v parlamentu in izven njega. Hud potres je bil 3. junija v Mehiki; 60 mrtvih, okrog 100 težko ranjenih. še vedno je zaprt» borsa " grških Atenah. Samo 800.000 brezposelnih je na Poljskem. Cena volne in bombaža je padla na polovico predvojne cene. Kje je torej vzrok, da je obleka še vedno draga? Voltino vlado imajo v Grčiji. d Slovenska letovišča je obiskalo v preteklem letu 115.824 tujcev. (Leta 1928 34,195 leta 1929 51.969, leta 1930 115.824.) Lani je t* rej tujski promet v primeri s predlanskim ne. koliko padel, vendar iz naštetih številk lahko sklepamo, da je postal tujski promet važen vir našega narodnega premoženja. d Zapuščinska razprava po nedavno umrlem 34 letnem posestniku g. Leopoldu Rusu se je vršila te dni, Blagi pokojnik je med drugim zapustil: 3000 Din fondu za ustanovitev litijske fare; 3000 Din za zgradbo cerkve Kristusa Kralja v Hrastniku; 1000 Din cerkvi na Slem-šku nad Vačami in 1000 Din cerkvi v Št, Ju-riju pri Litiji. d Spominsko ploščo pokojnemu pesniku Antonu Aškercu so odkrili v njegovem roj. stnem kraju v Rimskih toplicah v nedeljo dn« 12. junija. d Nad 100.000 ljudi je obiskalo letošnji ljubljanski veiesejem. d Novi škropilni avtomobil je dobila te dni mestna občina v Kranju. d Pristojna oblast je pregledala občinske račune v Šmartnem ob Paki. Gospod revizor banske uprave je izjavil, da se, je poslovanje pri tej občini vtšilo v najlepšem redu, kakor se le kje malokje najde d Ležišča črnega premoga so odkrili nedaleč od železniške postaje Konjice. d Za 10% je znižala najemnine v svojih hišah mestna hranilnica v Ptuju. d Zelo važno za vse, ki imajo radioaparate. Evangeličanski župnik Darvaš v Križevcih v Prekmurju je ob divjanj« nevihte čttal pri odprtem oknu, kjer je bil v bližini radioaparat. Strela jo urezala v bližini hiše, oplazila anteno ln po žici prodrla v aparat in ga uničila. G. župnika je strela oplazila po levi strani, mu zažgala ovratnik, ga opekla po prsih in pod pazduho. Na pomoč prihiteli domači so župnika komaj obudili k življenju z umetnim dihanjem. Radioaparate je treba ob bližanju nevihte odklopiti, ker sicer se lahko zgodi največja nesreča. d Hude ešpiee so se pojavil« v ribniški dolini. Je umrlo že več otrok. d Novo ustanovljena Gospodarska sadruga na Koroški Beli je na javni dražbi kupila Pun-tarjevo hišo. Hiša je na zelo prometnem kraju sredi vasi in ima dve obrti: pekarijo in trgovino. Pekarijo vodi dosedanji poslovodja gi Eržen; trgovski prostor pa še popravljajo. V odboru zadruge so: načelnik g. župnik Matevž Žbontar, podnačelnik Janez Vidic, odborniki! Pavel Sedej, Rafael Šoberl, Tomaž Smolej. Zadruga ima zelo plemenite namene. d Dobra vina ln poceni za svatbo krst, pogreb, za delavce, košnjo itd., kupite najbolje pri Centralni vinarni, Ljubljana, Frankopanska ulica 11. Med brati Hrvati d Za senjskega škofa je bil imenovan g, dr. Ivan Starčevič. d Resno je pretepel natakar Saban Šali-novič zagrebškega odvetnika in književnika dr. Milana Budaka. Natakar je izjavil na po- Prlporoča se prvi slorenak! aaved Violano« zavarovalnica LJublJait« v lastni palai! ob Miklošičevi In Masarykovi cesti PODRÜÄNICB: Oelje, Palaia Ljudske posojilnice, Starčevi«»* «i« 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta jOl. SpM, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poineareova J licijii da je dr. Budaka napadel radi tega, ker je prejšnji dan govoril proti njegovemu političnemu prepričanju. Kakšnega političnega mišljenja je Šalinovic in kakšnega Budak, časopisje ne poroča. — Zadnje vesti vedo, da sta bila 11. junija ponovno napadena iz neznane skupine ljudi pravnik Ulenovič in Konjevod. Oba so vsled hudih poškodb morali pripeljati v bolnišnico. d Pet samomorov je bilo v 7 dneh v Osi-jeku. Žalostna slika današnjega sveta. d Huda toča jc divjala 7. junija nad Zagrebom in okolico. Je napravila precej škode. d V italijanako-dalmatinskem Zadrn so te dni na svečan način izročili italijanski križarki »Zara« vojno zastavo. Svečanosti sta prisostvovala poleg drugih odličnjakov tudi italijanska generalna konzula našega Splita in Šibenika. d Peklenski stroj so oni dan našli pri spomeniku pokojnega kralja Petra l. v Otočacu. Baterija je imela na eni strani označko »Usla-ša«, na drugi strani pa mrtvaško glavo. Stroj je bil nastavljen na 3 uro popoldne. Takrat bi bil peklenski stroj eksplodiral, a so ga še pravočasno zagledali. d 25 konj, ovc iu koz so raztrgali te dni volkovi okoli vasi Gornja in Dolnja Močila in Novo selo. d Novi tip aeroplana. Upokojeni hrvatski profesor Franjo Radoševič je obvestil trgovsko zbornico, da je iznašel novi tip aeroplana, ki lahko pristane na dvorišču ali na ravni hišni strehi in se lahko dvigne z najmanjšega mesta. d Mnogo stanovanj ia trgovskih prostorov je praznih v Novem Sadu. Za 600 mesečnih dinarjev že dobii v novi hiši dvosobno stano-[ vanje s kopalnico, kuhinjo, sobo za deklo in ; t drugimi pritiklioami. d 40.090 jaSer semije je če* i« čet pokrite a kobilicami v Baoatu in sicer od fdjoia, Mo-krina, Sajana, Padej«, Čoke, Bikača pa do Ba-ča in Sv. Nikole. Dosedaj je popolnoma uničenih že okrog 2500 juter zemlje. Okrog 3000 ljudi iz ogroženih pokrajin, je že od 20. maja do danes neprenehoma v ljutem boju s kobilicami, Boj vrie na dva načina: Po polju sipajo neki prašek ia zastrupljajo živalic«, to je prvi način. Drugi način borbe je enostavnejši, a menda bolj učinkoviti. Po pet do šest kmetov napravi nekake kroge. Se poprej pa na neko mesto navoztfo do 30 voz slame. f*roti velikanskemu kupu slame podijo t palicami in kričanjem kobilice z drugih polj. Ko jih naženo v dovoljni meri, «lamo zaigo, V velikanskem kresu pogine večkrat na stotisoče kobilic. Dosedai se uporabi dnevno 200—300 voz slame, katero banatski kmetje tudi iz daljnjih krajev radi odstopajo popolnoma brezplačno. Najlepši zgled je dai doslej bivši narodni poslanec ia veleposestnik Joca Budišin, ki je podaril sam 600 voz slame. Iz naše prestotice d Državni proračun a« leto 1933/34 mora biti še nižji od sedanjega, je zaukazal naš finančni minister. d Za poplavljeace. Dne 6. junija se je zopet sešla narodna skupščina v Belgradu. Go- Negovanfe Jepofi® «a medicinsko-kozmetični podlagi, to je nova smer, «i je zares dobra, če se za to uporabljajo pripomočki, katerim z mcdicinske strani ni prigovora, kot so: Feiierjeva Elza-pomada za zaščito koze in Feiierjeva Elza-pomada za rast las. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnjih stroškov pri »arnariu Feller, Stubica Donja, Efzatrg 16. Savska. »podje ministri so predložili razne nove zakonske predloge, gospodje poslanci pa so stavili razna vprašanja in predloge. Prečitano je bilo tudi vprašanje poslanca dr. Ivana Lončareviča o poplavah in o korakih, katere namerava vlada ukreniti, da pride na pomoč odškodovan-cem. d Okrnjeno delovanje zasebnih ženskih učiteljišč, Prosv. minister dr. Kojič je na podlagi § 88. zakona o učiteljiščih in po poročilih banskih uprav v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu odredil, da zasebna ženska učiteljišča uršulink v Ljubljani in Škofji Loki, šolskih sester v Mariboru, usmiljenih sester v Zagrebu »er sester sv. Jožefa v Sarajevu lahko še nadalje obstojajo pod sledečimi pogoji: 1. Od prihodnjega šolskega leta 1932/33 smejo sprejemati in vpisovati v prvi razred samo tiste' učenke, ki so — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kandidatinje reda. Absolventke teh šol, vpisane v začetku prihodnjega šolskega leta 1932 33 ne morejo biti sprejete v državno službo, temveč se lahko nameste samo po zasebnih šolah svojih verskih organizacij, kar se bo zabeležilo na njihovih diplomah. 2. Vsi profesorji :n profesorice morajo imeti usposobljenost profesorjev učiteljišč, ki ste zahteva po uradniškem zakonu. Njihove izpite mora odobriti prosvetno ministrstvo. 3. Ravnati se morajo v vsem po učnem načrtu in programu, kakor tudi po drugih zakonitih predpisih, ki veljajo za državna učiteljišča. Učenke, ki so v šoli na dan, ko stopi v veljavo ta odredba in dovrše študije na zasebnih učiteljiščih lahko dobe po dovršitvi šole državno službo, če izpolnijo vse pogoje, ki se zahtevajo za državne uslužbence. — Kakor znano, so bila doslej zasebna samostanska učiteljišči tako od staršei , l" d Ni ji« treba «rfl*Sevati viojC'Mimstr- i ski svet je izdal uredb« s katero dobivajo hranilnice v Gorskem KotarU, Ravni gori, v Ko-taru ter Bosanska banka io Muslimanska kreditna banka pravico, da se poslužujejo prednosti § 5. zakona o zaščiti kmetov, to se pravi, da jim ni treba izplačevati vlog. Vsem navedenim posojilnicam so imenovali posebne državne komisarje. d Za dijake, ki hočejo ▼ inozemstvo. Dijaki, ki nameravajo študirati v inozemstvu, si morajo izposlovati za nabavo potnega lista dovoljenje ministrstva prosvete. Brez predhodnega dovoljenja se potni list ne more niti izdati niti upoštevati znižane takse pri taksiranju potnih listov. Predpisani obrazci za prošnje za dovoljenje študija v inozemstvu se dobijo pri predstojni&tvu mestne policije. d Tovarna stekla v Pančevu, zgrajena s francosko, belgijsko in češkoslovaško udeležbo, bo pričela obratovati v juliju. d Trgovina med Jugoslavijo ta Turčijo. V prvem letošnjem četrtletju je po turških poročilih izvozila Jugoslavija v Turčijo za 25.300 turških luntov blaga in ga je dobila od tam 3000 funtov. Lani so bile številke iste dobe 57.000 in 92.000. Vidimo, da je uvoz Turčije v Jugoslavijo izredno padel. Nesreče d V oblasti ognjenih aubljer. Stanovanjsko poslopje in tri gospodarska poslopja je uničil požar posestniku Antonu Tomažiču pri Sv. Bol-fenku v Slovenskih goricah. d V objemu alkohola in verske brezbrižnosti. Iz St. Jerneja na Dolenjskem nam pišejo; Poročali smo že, da se je ono nedeljo na Mihovem obesil preužitkar Fr. Bratkovič. Isti način smrti si je izbral tudi neki posestnik z Jelše, a se je, po groznih mukah, premislil in si končno raje s samokresom skušal pretrgati nit življenja. Domači pa so še pravočasno opazili njegovo namero in ga s silo odvrnili od strašnega dejanja. — V Vrhpolju je skušal neki fant s puško ustreliti očeta, nato pa še samega sebe. Podivjanega sina pa so končno z združenimi močmi ukrotili in izročili orožnikom, ki so ga odgnali v zapore, — V Dol. Jaharovcu se je zastrupila z lizolom hčerka posestnika Kovačiča. Poklicali so tukajšnjo zdravnico dr. SeverjeVo, ki pa je mogla ob svojem prihodu ugotoviti'le še smrt. Nesrečna mladenka se je —- kakor pravijo — usmrtila iz ohupa, ker ji je posfal nezvest njen fant in je sedaj na oklicih z drugo. V par dneh torej 4 samomorilni poizkusi z dvema smrtnima izidoma. Ljudstvo s strahom zjre na te dogodke in vsesplošno obsoja črnoglede obupance, ki — v strašnem objemu alkohola ia verske brezbrižnosti — drve v dušno in telesno propast. d Ker ji je padla kosa a« aogo. Oni ponedeljek popoldne je kosila travo 31 letna dekla Ljudmila Gaber iz Drage pri Medvodah. Pri košnji ji je padi« kosa na nogo in ji nevarno prerezala žile. Domači so poskušali ustaviti kri, toda bilo je brezuspešno. Morali so zvečat poklicati reševalni avto ir. Ljubljane, ki je Ga-brovo prepeljal v bolnišnico. Ponesrečenka je izgubila mnogo krvi in je njeno stanje zelo nevarno. d V Savi pri Kraafa je »tonil S letni Vlad-ko Azman. d Poč» je «irei ia krogi® je sadeia. V Svetem Primožu pri Sv. Juriju ob juž. žel. se je pripetila velika nesreča, katere žrtev je bil mlad in dober posestnik Ivan Laboter. La-boter je razkazoval zvečer delavcem svoj samokres. Nesreča pa je hotela, da je pozabil v samokresu ie en naboj in. je mislil, da je samokres že prazen. Cev samokresa je obrnil proti pebi in se je pri tem prav nerodno dotaknil petelinčka. Samokres se je sprožil, počil je strel ia krogla je zadela Lsboterja naravnost v srce, Med delavci, ki so bili navzoči in v družini sami j« nastalo veliko razburjanje. Vsaka pomoč je bila zaman. Smrt je nastopila po petih minutah. Laboter je bil po svojem značaju pri vseh ljudeh jako priljubljen, vsa okolica ga je visoko spoštovala. Bil je šele komaj 40 let star ter zapušča mlado ženo in otroka edinčka. d V Dravi je «tonil 26 letni trgovski pomočnik Rudolf Savli iz Maribora. d V Cerkniškem jezera je atoail 24 letni Tone Milavc. d Z dravskega mostu ▼ Ptuju je skočil r vede prostak Zi voti n Stanojevič, doma iz Kra-gujevca. Trupla še niso našli. d Rane neigede. Ko sta se na cesti drug v drugega zaletela, sta se močno poškodovala Neprijeten duh ust iHmBJiiJfcMiiiiiii«S«»wi......milil...............■■■■■■——i—— le /opera. Zobje slabe barv« kvarilo najlepSi obra* (Iba hibi odstranit« ».e pri enkratni rnorabl krasno osvežujoča OH LOBODO VT-paale. «e n»i kratki Tpsrabl dobijo lobja kraaea sijal »Innovino. PoaknaHe najprej « malo tabo po Din 8 -, Velika tut« »in M'—. Oohita lo povsod. K1 Kov« motorno kolo, ki g» poganjaj« rakete. Inž. Oton ra!te Ukusflf kiÄ Ttll»"^ t Prirc<>ila J' Berìinu «artonj*! let za stare ženske, ki bi bile Ub» je svojo iznajdb pokazal pri dirkah na 01- Ijajo oTsvo cev, pr^en Mali, XhìS? ffl 'SS8 "a letnliš{e' Na ,ie8ni se iz le,al'/S I d en burbero J ' ' " Jlil le,ak> 0,inf;se v zrak. Med radovednimi Evinimi hčerami je več 80 Id g1 starih dam. Odlikovani biki na nemški kmetijski razstavi v Mannheimu defilirajo pred odličniki. Angleški kralj Jurij V., ki vlada 400 milijonom ljudi, je ob svoji 67 letnici v paradni uniformi odjezdil na parado gardnih polkov. P« 16 letih iz vojnega vjetništva se je vrnil nemèki pešec Oskar Daubmann, kakor smo že poročali. Mladenič je bil vjel v Franciji, hotel je pobegniti. Zato so ga obsodili na prisilno delo v Afriki. Ko le ie vrnil, go ga someščani slovesno sprejeli. Na levi: Mladenič se vozi domov med očetom in materjo Na desni: Tisoči someščanov slave njegovo vrnitev. Na leti: V ajda Vojvod, novi rornuuski ministrski predsednik, voditelj romunske kmečke stranke, ki je prevzel po diktatorju Jorgi žalostno zapuščino in bo zopet uvedel parlamentarizem. Na desni: Človek in žival » plinskimi maskami. Take poskuse delajo po vseh državah, da fj prebivalstvo navadi obrambnih sredstev proti plinom. Ciril Zupan, posestnikov sin s Hudega, in Jožef Muzik, čevljar iz Kovorja. Ciril si je prebil lobanjo, JožeJ pa zelo pretresel. Obe kolesi sta zelo poškodovani. — Nogo si je zlomila, ko je stopila v neko špranjo na ljubljanskem vele-sejmu g. Vera Slajmerjeva, soproga znanega ljubljanskega zdravnika. — Z gramozom naložen voz se je prevrnil na posestnika Štefana Napotnika v Mariboru in ga resno poškodoval. — Hude rane z nožem po vsem telesu je dobil pri pretepu mariborski delavec Miha Pignar. — Na Golici se je prevrnil po nekem skalovju, se potolkel in zlomil nogo 49 letni delavec Lojze Slamnik z Jesenic. — Domači konj je brcnil v obraz 6 letnega Slanka Babnika, sinčka kajžarja iz vasi Volavije na Dolenjskem. Konj je izbi! otroku desno oko. — Z neke stavbe v Ljubljani je padel in si zlomil nogo 37 letni delavec Nikola Vukič. — S kolesa je padel in odnesel hude poškodbe 17 letni mehanični vajenec Janko Brglez iz Kamnika. — Padel je in si zlomil levo nogo 17 letni sin hišarja Stanko Saedic iz Bobovka pri Predosljah. — Ker je sfržal s kolesa si je zlomil desno roko 47 letni kovač Ivan Strah iz Lesc. — Konj je brcnil triletnega Stanka Zorca iz Velikega Gabra pri Stični in mu prizadejal hude poškodbe. — Ker se je konj na zagorskem klancu splašil, so padle z voza in se precej poškodovale soproga mesarja Drofenika in še dve drugi, Marinova in Barbejeva. — Cirkularka je posnela prste na levi roki mizarju Alojziju Suhadolniku v mariborski delavnici državnih železnic. — Slamo-reznica je zmečkala prste in kosti na obeh rokah triletni Reziki Jernevšek iz Vrhloga pri Mariboru. — S kolesa je padel in si zlomil roko 15 letni Stanko Bizjak, gin ključavničarja. — Ko je streljal srakoperje s flobertom, si je zelo ranil desno oko 16 letni Ivan Videnšek iz Loke pri Zidanem mostu- — Apno je brizgnilo v oči « letnemu Venclu Bernotu iz Rafolč pri Kamniku. Deček je v nevarnosti, da oslepi. — Krava je sunila z rogom v trebuh Jožefa Koäarja iz Galoška pri Ptuju. Nevarne poškodbe. — Desno roko v zapestju si je zlomil pri padcu s kostanja 8 letni mariborski šolar Alojz Polše. — Hudo se je poškodovala pri padcu po stopnicah 19 letna Marija Ceh iz Studencev. — V desno koleno se je vsekal dninar Josip Cerov-šek iz St. Vida pri Grobelnem. — S kropom se je polil in nevarno opekel posestnikov sin Alojz Plevšak iz Tržišča pri Rogaški Slatini. — Ko je padel s skednja si je zlomil roko Filip Slemenjak iz Brezna pri Zidanem mostu. — Levo ključnico si je zlomil pri padcu Anton Mrziak z Lepe njive pri Mozirju. — Pri padcu s postelje si je zlomil nogo posestnikov sin Martin Dimec iz Smartnega v Rožni dolini. — Po nesreči se je obstrelil posestnikov sin Jožef Fabiani iz Radeč pri Zidanem mostu. — Ker ga je podrl junec na tla, si je zlomil nogo dveletni Tonček Ocvirk iz Planice pri Kalobju. Novi grobovi d Na Rodici pri Domžalah je umrla trgovčeva soproga Marija Koželj, roj. Možina. — V Puštalu *>ri gkofji Loki je preminul dijak peto-šolec, vnet član Marijine družbe, Jožef Kalan. — V Breznici so pokopali 90 letnega Ivana Le-skovca (Klemenca iz Roden), Janeza Pogačnika (Novina iz Smukača) in Urbanovega očeta iz Breznice. — Pri Sv. Kancijanu v Žalcu so položili v grob veleposestnika dr. Martina Šri-barja. — V Ljubljani je odšla v večnost Lina Heidegger, roj- Panholzer. — V ribniški dolini so djali v grob: 60 letno Terezijo Gornik z Jur-jevice in 85 letno Marijo Mihelič iz Dan. — Na Breznici na Gorenjskem so zapeli mrtvaški zvo- , novi Milki Legat. — V Ljubljani je zaspala v j Gospodu posestnica in vdova po železniškem ( revidenlu Lucija Odlasek, roj. Kraljič. — Na Dobrovi pri Ljubljani je zapustila solzno dolino nadučiteljeva vdova Rantova, mati frančiškanskega provincijala p. dr. Gvidona Ranta. — V Gctovljah pri Žalcu je umrl 52 letni upokojeni profesor Ivan Krislan. — Na kapi zadeta je preminula gostilničarka Neža Ravhe-kar na Savi pri Jesenicah. — Na Ustju pri Vipavi so pokopali iamošnjega župnika Franceta Hočevarja. Pokojni gospod je bil rojen v Velikih Laščah. — V Ljubljani je zapustila solzno dolino Marija Lunder, mati pokojnega Rudolfa, ki je bil skupaj z Adamičem 20. septembra 1908 žrtev vojaških strelov v Ljubljani. — V Radomljah je zapel mrtvaški zvon Ivani Cerar. — Pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru je zaspala v Gospodu 75 letna Obistova mama. — V Mariboru so pokopali fin. rač. ravnatelja v pokoju Antona Vinška. — V ljubljanski bolnišnici je umrl tržni stražnik Ivan Guzej. — V umobolnici na Studencu je umrl bivši uradnik OUZD Franc Peterlin. — Na Bledu je odšel v večnost bivši župan Jakob Peterlin. —- V Ljubljani je zapustil solzno dolino znani veletrgo-vec Robert Kolman. — Naj počivajo v miru! Razno d Roparje ki so ubili 86 ljudi, zasledujejo. V občini Novi Bečej v Banatu in sosednji občini Čurug v Bački se že več tednov vrši preiskava o zločinih roparske tolpe, ki je v letih 1913 in 1919 na obeh bregovih Tise požigala, ropala in ubijala. V navedenih dveh občinah je bilo v tem času ubitih 86 ljudi. Okrožno sodišče v Velikem Bečkereku je že zaslišalo več sto oseb, 60 pa jih je dalo aretirati. V Čurugu Je sodna komisija dala izkopati osem ubitih. , Takoj je bilo ugotovljeno, da so umrli nasilne smrti. Tudi v Novera Bečeju bodo v svrho preiskave izkopali več mrtvecev. RAZNO Prašiči itd. v balkanskih deželah. Romunija ima 3 milijone prašičev, 400000 koz in 3,850.000 ovac. Jugoslavija 2,800.000 prašičev. 1,800.0«) koz in 7 milijonov 000.000 ovac. Bolgarija 1 milijon prašičev, 1,300.000 koz in 6,400.000 ovac. Albanija 30.000 prašičev, 1,100.000 koz in i milijon ovac. Glede ovac navajajo v svrho primerjanja tudi podatki iz drugih držav. Rusija n. pr. 54,676.000, Turčija 27 milijonov 5 tisoč; Anglija 22 milijonov 237.000, Francija 10,172.000, Nemčija 5 milijonov 707.000, Danska pa samo 802.000. Iskalci zlata. Pred ne-knj meeeci se je razširil P" Južni Afriki glas, da «o na bregovih jezera Viktorija naleteli na zlato. Brž so se našli trije, in sicer zdravnik dr. Hickey, bivši policist Griffiths in bivši strojevodja Savage, «i so sklenili poskusiti «vojo srečo. Potovanje k > iktorijskem jezeru so natopili v etarem avtomobili, Na bregovih reke Gori F dr. Hickey z avtomobilom in glavnimi zalogami živeža počakal, dočim sta »e ostala dva moža poda-1(1 iskat pripravnega mest« za kopanje. Ko sta se Sheehan: 26 MOJ NOVI KAPLAN Nekajkrat na leto skušam zbrati okrog sebe svoje stare prijatelje in sosede, da obnovimo prijateljske vezi in obudimo svoje spomine. Seveda se morajo nekateri peljati v mrzli, temni noči do deset milj daleč, vendar jih to prav nič ne zadržuje, mladi ljudje pa iiak ne poznajo ovir, le kak izreden dogodek jih odvrne od tega, da ne prežive prijetnega večera pri očku Danu. Pri svojih gostijah ne poznamo juh in prikuh, kar so začeli vpe-ljavati modernejši sobratje, ampak se zadovoljimo z maslom, gnjatjo, pečeno bravetino in malimi prigrizki. Stara irska navada, katere se držim tudi jaz, je, da ne sme biti gostov nikdar več kot devet in manj kot trije. Toda ob tej priliki — bilo je v osmini praznika Svetih Treh kraljev — sem napravil izjemo in zakrivil precejšnje nerazpoloženje, ker jih je prišlo trinajst. Vendar pa moram pripomniti, da to ni imelo nobenih kvarnih posledic na apetit mojih gostov, ki so bili vsi zadovoljni s preprosto irsko večerjo brez moderne tuje navlake. Med ljudmi kroži mnogo zabavljic na račun nekaterih dolgočasnih župnikov in moj kaplan je na svojevrsten način pripomnil, da je tega največ kriva Da Vincijeva slika zadnje večerje. Pri nas jo bilo vse živo in veselo. Kot gostitelj sem bil zelo zaposlen in sem si nekoliko oddahnil šele takrat, ko je bil obed končan in se je pričel razgovor. Ko se je izmed trinajstih osem gostov odločilo za kavo, se mi je to dozdevala obsežna, a prikrita, tiha revolucija v naših vrstah. Sedaj poznam tri generacije irskih duhovnikov, ki se vse zelo razlikujejo med seboj. Najstarejšo generacijo so zastopali možje, ki so prišli na Irsko iz celinskih semenišč. Bili so to vljudni, zelo izobraženi, a plahi ljudje, ki so se odlikovali po neki milini in dostojanstvu, ki pa je vsebovalo strah pred svetno oblastjo in komaj za znatno tendenco za sklepanje kompromisov, ki je značilno za francosko duhovsko vzgojo v porevolucijski in Napoleonovi dobi. To so bili dobri, sveti možje, ki so se bratili z baroni in graščaki, v neki meri prežeti z galikanskimi idejami,' sovražili napredek in nemire, ki so združeni z njim. Bili so sveti, dobri in prijazni možje, toda težko bi jih imenoval častnike vojskujoče se Kristusove cerkve. Nato je prišel Maynooth,4 ki ga je podprla vlada in vzgojil ostre, stroge, neustrašljive može, ki so se neprestano borili za časne in duhovne potrebe ljudstva, ljudi, ki so vsak dan presedeli deset ur na konjskem hrbtu, zasmehovali francosko vino, ljubili in zmerjali svoje ljudstvo kot očetje in bili pripravljeni žrtvovati zanj tudi svoje življenje. Globoka vera, vzgledno življenje in velik ugled so bile značilne poteze teh duhovnikov. Njihove besede so rezale kot britve, njihove roke so pograbile kot blisk, toda njihova srca so bila polna ljubezni. Stare grške pesnike so imeli vse v mezincu, navajali cele odstavke Vergila in Ho-raca in zasmehovali angleško literaturo. Kot duhovniki so bili strogi, nalagali so veliko pokoro in pogosto odrekli odvezo. Nasprotovali so uvedbi novili pobožnosti in mislili, da božično in velikonočno obhajilo za navadno svetost zadostujeta. Nekateri so pozneje popustili, toda vsi so vztrajno priporočali črni škapulir in prvo nedeljo v mesecu. Prepričan • Gallkanizem daje driavi prednost pred cerkvijo. * St. Patrick'B College v M. Irsko osrednje aemen'fiče. (C PO DOMOVINI Noviee. (Begunje pri Lescah.) Pokopali smo ob častni udeležbi župljanov Derni as lijevega očeta. Jožeta Terlej, ki je več desetletij zvesto in vestno služil župni cerkvi kot cer-k venec. Toliko župljanom je zvonil pri poslednji poti, nazadnje so pa zvonovi peli tudi njemu pogrebno pesem. Saj počiva v miru! — Naši fantje se pa postavijo. V Zapužati. na Zgoši in v Dvorski vasi so postavili po vsakoletnem običaju za praznik sv. Rešnjega Telesa mlaje, okrašene z zastavicami, venci in nižje visečo dolgo zastavo, in tako visoke, da človeka boli glava, ako jih ogleduje od spodaj. Mlaji se lepo podajo okolici in so ji v pravi kras. Popotniki in tujci se radovedno sprašujejo, kaj ti ponosni mlaji pomenijo. Kje se morete še fantje s tem ponašati? — Pretekli teden nas je počastil visok obisk. G. nadškof Anton Bonaveutura Jeglič je prišel namreč v spremstvu svojega nečaka, g. jezuitskega predstojnika dr. Prešerna, in dveh laikov obiskat svoj rojslui kraj in sorodnike. Uojaki so mu priredili lep sprejem in mu zaklicali ob odhodu med ubranim pritrkavanjem zvonov: .Na svi-òenje čez euo leto na demantni sveti maši! Cerkev in d rastre (Nova Oselica) Leskovčani naši dobri sosedje so se nas ipomnili v zadnjem dopisu. Vi gledale na uaš napredek, oii Vam pa «avidamo Vašega, ker tudi nam je treba orgelj v cerkvi .Najstarejši ljudje se ae spominjajo kedaj so bile postavljene in končno je še vojska prišla in še tej »stari babi' populila sobe; vselit ji j« nam reč še teh par piščalk, ki so Je cvilile. Sedaj imamo še vedno to škatljo, ki škriplje na vse railične natine in edino zahvaliti se je, da naš mladi organi»! Joško Jezeršek (mu je komaj 15 let) in poleg tega še samouk, zna tako dobro obvladati to starino. Naj pripomnim še to, da takih talentov u glasbo kot j« naš Joško sem v širnem svetu malo našel. — Ako bi nani | Italija ne vzela več kot polovice župljanov, bi nam bilo lahko priti v okom tudi tej potrebi. Tam za , mejo so najboljše kmetije, tu večinoma siroma- : Sčina. Da je pa >Dom< na mejah res prepotrehen lahko vsakdo razume. Na ta načm se vsajon, k imajo »prelaznice. lahko povesele med slovenskim narodom. Tega pač ne morejo v civiliziran. Italiji. Igra. (Poljane nad Škofjo Loko.) Dne 19. junija ho kat. prosvetno društvo v Poljanah vprizorllo dramo »Za čiisi in Uri i Vsebina je prav za naše čase primerna. Zgrabi človeka v dno duše, da močno sočuvstvuje z Auico -• junakinjo v drami. Igra gane do solz. Poljane;, pridite v nedeljo ob 3 popoldne pogltfia! to ganljivo dramo, ker bo I« zadnja igra v spomladanski sezoni, lotem dO jeseni ue bo nobene igre več. Tudi oder smo spopoluili iu preslikali, da bo tudi za oko prijetno. — Nastopili so gorki duevi, hvala Bogu! Zahvala (àt. Lambert) V uaši župniji je vas Colnišče s podružnico sv. Nikolaja, ki je v tem letu vsa prenovljena. Prejšnja leta popravljen veliki iu stranski oltar sv. Janeza Nei)., (za kar se je veliko Irudi! pokojni ključar Ani. Rarnšak) pa tudi nova vrata in okna. V tem letu je pa vse ostrešje novo, z novo cementno opeko. Cerkev je presnažena tudi zunaj, da je prav lična za pogled. Soseščani so darovali les jia tudi sosednje vasi so pomagale. Za srečno uspelo delo je veliko trpel pos. Vinc. Rajnar. ki je prosil denar in les, hodil okrog, kjer je le mogel, in nabral vsoto 1180 Din — lepo vsoto za te težke čase. — Stalo je pa delo letOB poleg darov 3.380 Diu. Za vse je največ žrtvoval ključar Fr. Obreza, ki je marsikaj doplačal iz svojega. Sose-ščani so bili drugače prosti. Vsem darovalcem in pomagačem naj ljubi Bog |K»plača obilno! Ii dm*tv*»ega iirljeaja (Blagovica.) l>ne 8. maja so vprizorili fantje Prosvetnega društva v Blagovškem doinu dve igri: »»Sinovo maščevanje, ali Spoštuj ofela-, res lepo igro, ki je segala ljndem prav do srca, in šaljiv prizor »Čudna kupčija«, igro. ki je povzročila polno zdravega »me- ha. Igralci so kljub kratki pripravi svoje vloge d». izvrstno rešili, čeprav so bili nekateri šele mZ na odru. - Na praznik Mar. Oznanjenja je Proavat no društvo priredilo »Materinski dant. Povabljen« »o bile v prvi vrsti matere in otroci, obenem pa Lj drugi. (i. župnik je imel lep govor o materi, nato pa je sledilo par primernih deklamacij, nakar i« cerkveni moški in mešani zbor zapel par pesmi Na Vuebohod smo imeli prvo sv. obhajilo. 15 je prejelo Jezusa, ženina nedolžnih duš. — a kaj. Pri nas imamo nekaj posebnih fantov, ki vztrajno vsako nedeljo stražijo med sv. mašo zunaj tet 1 - " r -- " " i i ■ ~ t,i n j?&. d . M M Bfc.- É a#§ ' ■ F4if | <■■ -fi ■ •. : il i t ; " -nt:? Ü > * " -1 i --i. p vV?'-,--. H «mot. m t Paprn, irancoski min. predsed. «Maski državai krnici« Dva «sil, ki *e bost« a**rla y Lanami: sem, da bi se danes, ko vznemirjajo in vzpodbujajo ljudi neštete pobožnosti, marsikdo obrnil v grobu, ko bi utu bilo le mogoče. S ponosom so se sklicevali rut verno ljudstvo — morda včasi celo prepogosto sa krščansko skromnost, mu vlili čut za nravnost in strah pred prelomitvijo cerkvenih zapovedi. Zdi se mi, da spadam tudi jaz v to skupino, dasi so moje simpatije do vseh treh enako velike in sem .pripravljen priznati vrline obeh drugih. Véndar pa moram kljub temu priznati, da včasi le prerad igram vlogo sla vitel ja starih lepih časov in potem govore kaplani: Toda, očka Dan, takrat so živeli velikani... Za sivimi glavami druge generacije je nastopila tretja, ki nam hoče vzeti iz rok bakljo vere. Majhni ljudje z ostrim obrazom, pazijo na snažnost, vozijo se s kolesi, pijejo kavo, svojo učenost črpajo iz velikanskih knjig, a ji ne morejo pomagati do veljave. Prijetno je opazovati to tekmo med starejšimi in mlajšimi. Mlajši se zaničljivo posmehujejo, kadar hvalimo dobre dijake in trdijo, da se prava vzgoja prične šele potem, ko dijak zapusti zavod; govore nam strašne stvari o razvoju, modernih razlagah, novih metodah in mnogobarvnih izdajah svetega pisma. Neprestano ee posmehujejo sanjam starih vzvišenih veteranov iz let preganjanja in jim očitajo, da napovedujejo Irski slaba leta, fe bo zmagala kava in nemška filozofija, in irska vera bo izginila. Vendar ti mladi duhovniki ne zametavajo najboljših lastnosti starega rodu. Njihova strastna ljubezen do vere se more meriti kvečjemu z ljubeznijo do domovine. Vkljub vsem našim prirojenim in privzgojenim predsodkom proti drugim generacijam moramo odkrito priznati, da je orožje uilejšega rodu bolj primerno za sodobne potrebe. Stara konjenica se bo morala umakniti in na njeno mosto bodo stopite mlade, čile moči 5* j Kakor navadno smo se tudi oni večer pogovarjali j o najrazličnejših problemih iz področja človeške zn»-; nosti in neznanosti, od konjskih cen do Lehmkuhlove i latinščine in zadnjih političnih dogodkov. Mlade ljudi jc posebno vznemirjalo vprašanje: ali je enomesečno : »tivanje v kakem kraju razlog za pridobitev stalnega j bivališča? Od druge strani sem ujel besede: Oba Bal-j lerinija ... Nikdar ga ne bo prijel... Najbrž bo zopet ! ukaza! streljati na ljudi... Toda, povem vam... Daniel ni pisal te knjige, to je samo zavijanje, katerega se je naleze! na Gregoriani*... Balfour dobro pozna metafiziko... Lep govor je bil, samo prenagel... V nedeljo jim bodo naši fantje že pokazali... Končno 90 se razdelili v dve skupini, prvi so govorili o politiki 0'Connelia, drugi o bogoslovnih vedah v dobi sveiega Alfonza. Ko so se tega naveličali, so začeli razpravljati o tem, ali je bolje, da študirajo vsi irski bogo-slovci v Maynoothu ali da obiskujejo nekateri tudi stare, slavne evropske univerze. To vam je bilo prepira in dvobojev, ki so komaj pojenjali takrat, kadar sem rekel: 'Gospodje, samo trije naj govore obenem.« Čudno. Oni, ki so študirali v Mavnootliu, so ae zelo potezaK za to, da gredo dijaki na celino, da si bolj razširijo obzorje in to je vzgoja. Človek ima prillo, da se nauči tujih jezikov in spozna tuja slovstva. Danes si človek, ki ne zna francoski, v svetu ne zna pomagati. >Ce trdite, da bivanje v inozemstvu nujno zalite-'scoscine, pretiravate. Sest let sera bH v semenišču v Namourju, pa se vendar razen nekaj re- na zadnji Mrant. nisem nič naučil.« • Papežka uaiveru v Rimu. po dre* dneh vrnila «J-uj, ni bilo dr Hickey« i« avtomobila nikjer ver. Si-ita sta le njegovo puško in pa nekaj živeža. Kisli im kljub dolgotrajnem« iskanju našla nobene ilt di, ki bi pojasnila, Milj je dr. Hickey lako nem-doma izginil. Obema pustolovcema ni preostajal» drugega, kakor ila »I« Pograbila toliko živeta, kolikor sla ga mogla in ubrala pot proti naoljenim krajem. Po n»]»'-uem maršu 80 km »ta jKHiled. oba že povsem črpana, dospela » kjer p» je 3avage klj»& Skrbni negi tarsili presfa-nih naporov umrl. 0 modi dr. Hickeva pa ni P™' nobenih sledov. 100.00(1 let stara «»» V neki opekarni pri avstrijskem Inomoslu je kril neki delavec okaaü-nele ostanke poldrug me-ler dolge ribe iz sreW ledene dobe. tedaj ■ » be pred kakšnimi W"1 teli. Oknmenitio so «P" vili v inomoškem geoW škem muzeju Ostanki poia»»l<«i* P* kopališč« v Vatlkaafc Pred kratkim so » * luuau po odredbi j. javna dela »«"'j iikopavaoiem «1«"« «sirrsJS « grobov«. - naletel' ki jo pra* Ji ve; gotovo ee nadejajo za to službo plačila. Posebno častna ta straža ni, ne za faro, ie manj pa za fante I Novica. (Št. Gotard.) Tukajšnji rojak iz vasi Učak, visokošolec g. i Valentin Kušar, je bil 4. junija imenovan na uni-r verzi v Belgradu za doktorja zdravilstva. Mlademu i zdravniku, bivšemu gojencu škofijskih zavodov, prav iskreno čestitamo! — 5. junija sq je preselil v večnost Antun Režun, užitkar iz Št. Gotarda. Celih 40 let je delal v rudnikih na raznih krajih. Ker je bil močne narave, je dosegel visoko starost 81 let. Po-! iliojni je bil vzoren krščanski mož, kot jih je malo. Ker je stanoval v bližini larne cerkve, je to priliko porabil, da je hodil vsak dan k sv. maši in k sv. j obhajilu. Zato je bil» njegova smrt taka, kakor pravi sv. pismo o smrti pravičnega. — Avtobusna I družba >Bistra< je po daljšem odlašanju 9. junija S zopet pričela redno voziti iz Blagovice preko Trojan do Vranskega. Vožnja je malo cenejša kot lani. Iz I Ljubljane do Trojan slane 28 Din. Tako je sedaj I želji prebivalstva ustreženo, da ima direktno zvezo I z Ljubljano. Elektrifikacija (Skaručn*.) Vendar je enkrat posvetila tako zaželjena velenjska elektrika tudi v naše domov«. Veselje, ki je navdalo vsakega, ko je luč zasvetila v iijegovi hiši, j« bilo nepopisno. V zavesti, koliko je vredna elektrika v gospodarskem pogledu ter kot praktična in higijenska razsvetljava, so ljudje kljub veliki gospodarski krizi žrtvovali za ta čas ogrom-ne vsote. Kljub temu vsak pravi, da je za noben idenar ne da proč. Na tein mestu naj bo izrečena v imenu vseh najlepša zahvala vsem tistim, ki so pri uresničenju tega načrta sodelovali, in kateri so doprinesli katerokoli žrtev, zlasti zastopnikoma banovine, g. svetniku ing. Ruehu in g. ravnatelju ing. Miklavcu. Otroški nastopi. (ftt. Vid pri Stični.) Zadnji dve nedelji sta bili zelo praznični za našo župnijo; zlasti pa še za nase starše in otroke razveseljivi. Prvo nedeljo smo izročili, v Marijiuff varstvo zopet 140 otrok, sprejeli smo jih v Marijiu vrtec. Po cerkveni slovesnosti je bila akademija v i društvenem domu s pestrim sporedom. Nastopili so f lami mali: deklamacija, ljubke pesmice in igrica ' »Venčerica«, za lake slovesnosti zelo primerna igrica. Veliko zasluS pri tam ima naša vrla gdčna Levičar, a drugo nedeljo smo pripeljali 220 otrok prvič k angelski mizi. Vsem tem smo napravili po «-s/T1 v cerkvi '"«Pet v dvorani akademijo, preti Katero pa so dobili prvoobhajanci tudi zajtrk. — Kako sta obe prireditvi navdušili naše male za zovaf 6 ' m°re V<,',eti Sam° listi' ki iih J"e opa" Naše zanimivosti, (žikocijan pri Turjaku.) Izletnikom, ki obiščejo naše zgodovinske kraje, bi priporočali, da obiščejo studenec »Zdravščok«. 1 ozila ga pod tem imenom že Valvazor v svoji zgodovini. Ljudje si ga žele še pred smrtjo — ima nekaj posebnega v sebi. — V bližini izvira je tako zvana iPiiščavnikova skala«. Svoj čas je živel v tej skali puščavnik. Imel je v skalo vklesano si bo z malim oknom in ognjiščem, kjer si je kuhat. Kaj takega je gotovo redek slučaj v Sloveniji. — Due o. junija je vprizorilo prosvetno društvo igro j.Pri kapelici«. V igri nastopa do 20 oseb. Kako- je igra težka in zahteva resnih igralcev, je izpadla proti pričakovanju nadvse pohvalno. Zlasti igralci glav-nih vlog so se popolnoma vživeli v s 'a,a vloge. Izvrstno je pogodil svojo vlogo trgovec L!pe in vaèki čredmk Jurček. Igre se je udeležilo veliko tujeevr k' so se izražali zelo pohvalno o igri sami kakor tudi o igralcih. Misijon in drugo. (Sv. Gregor na Dolenjskem.) Pretekli -mesec smo obhajali sv. misijon. Vodil» sta ga dva gg. lazarista. Ljudstvo je ob vsakem «govoru napolnilo cerkev. Sv. misijon je prav dobro uspel. Le par najbolj »bogaboječihc ni bilo blizu. — V nedeljo 5. junija je gasilno društvo vprizorilo igro .Očetova skrivnosti. Igra je nova in jo je spisal domač fant. Sicer ni tukaj mesto za kritiko, a bila oi ugodna; igro našim podeželskim odrom priporočamo. — Tako zvana španska" je obisikala tudi naš hrib in se precej dolgo mudila, toda smrti ni prinesla. Ntivice. (Rakitna.) Dne 1. junija je v Gospodu zaspal g. Matija Ko-vačič, posestnik v Rakitni in dolgoletni občinski odbornik, v 75. lelu starosti. Bil je globoko veren mož in je svojo številno družino vzgojil v globoki veri in poštenju. Dve hčerki sta se posvetili rodovniške- mu etanu. Bog mu bodi plačnik — ostalim pa naže sožalje. — Dne G. junija se je poročila gdčna Ana Knap z g. Jožefom Debevc Iz PSdeža pri Borovnici. Nevesta je bila prednica Marijine družbe in vneta članica, in odbornica Prosvetnega društva. Prav do-bro je nastopala pri društvenih prireditvah, zlasti v resnejših vlogah. Želimo ji mnogo sreče v novem življenju! Obleluiea pivsvečenja. (Rajhenburg.) Lurška pobožnost ob obletnici posvečenja bazilike v Rajhenburgu se raztegne letos na štiri dni, Trajala bo torej od 30. junija do vštevši 3. julija. Prvi dan bo ena, drugi in tretji »Jan po tri, v nedeljo 3. julija pa dve pridigi. V nedeljo ob 10 bo procesija z Najsvetejšim in pontifikabia sv. maša, ki jo bo daroval milostljivi g. opat trapistov p. Placid Epalle. Vršila se bo letos ta pobožnost tudi v znamenju priprave na sv. birmo, ki bo v Rajhenburgu 7. julija. Vodstvo pobožnosti prevzamejo tudi letos misijonarji-kapucini: g. svetnik p. Ladislav iz Ptuja in g. gvardijan p. Rafael iz Krškega. Ker je sklep pobožnosti letos v nedeljo, upamo, da z uspehom vabimo čaatilke in častilce Ltlržke Marije pred njen tron v rajhenburèki baziliki. Zlata parete*. (Kresnice.) Dne 12. junija ata slovesno obhajala zlato poroko Matija Mlakar in Terezija roj. Pire te Goliš, župnija Kresnice. Imata 13 še živečih ótrok: 6 si-nov in 7 hčera, ki so vsi primerno preskrbljeni. Seveda tudi veliko vnukov. V nedeljo se jo zbralo 11 otrok z vnuki okolu ztetoporočeiicev ; dva sina eia v Ameriki. Bog živi take starše! Smrtna kosa. (Rock-Sprìng»-Wyo.) i Dne 24. maja je preminula po daljši bolezni, trajajoči fez, leto dni Jera Notar, roj. Hfefner, doma iz Stare Loke na Gorenjskem. Zapušča soproga in dve hčeri, Jerico in Milko. V Ameriki je bivala okoli 25 let stalno v Hoi:k-3pririgs-Wyo. Naj počiva v miru! Žalujočim sorodnikom naše tskfenoso&ilje. LISTNICA UBEDJilSTVA 8. vas v Belokrajiai: Prvič brez podpisa, dru-,gič pa tožljivo, čeprav je resničnol iakor oni, ki so jih svo-časno našli v okolioi Angelskih vrat in še na té drugih krajih. S tem ie boli potrjena do-neva, da je bilo nekoč tem delu Rima pogan-ko pokopališče. Novo otočje. Resili znan-veniki napovedujejo n« odlagi raziskovanj ter ojavov, da se bo prika-ilo iznad morske gladi-2 ob obali Brazilije v ižnem Atlantskem Ocelli čisto novo oločje. vignila se bosta tekom ekaj desetletij iznad orja dva otoka, ki bosta •edrugafiila brazilijanske iialne razmere. Nova oto-bosta podobna japon-skupini otokov, ker >sta vulkanskega znn-ija. 2(16 oseb v aeroplano, ameriškem Lakehurstu > se vršile vaje s pontino vožnjo novega ornaričnega orjaškega akoplova jAkron«, ua Iterem je bilo vseh sku-« 206 oseb. »Akronc je aval nad mestom New »kom in Philadephijo. tem se je doseglo re-—pri vožnji kakega akoplova. Kakor znano imel nemški zrakoplov i"* 169 potnikov pri ®nji preko jezera Connine v Švici, na »Akro->« Jih je bilo pa 37 več. »Dobro,« je rekel moj kaplan, dasi ni posebno j priljubljen, ga vendarle nekateri upoštevajo, priznati I moram, da mi je zelo žal, ker nisem študiral v Rimu ; in še vedno hrepenim, da bi videl Rim, preden umr-I jem. Jaz želim, da bi vsi Irci študirali bogoslovje v Rimu.« Torej naj prenesemo Dum boy ne z vso opremo in poslopji v Rim?« je svetoval mlad, nagel lant, ki se je hvalil, da lahko zmoli brevir med potjo, če se pelje deset milj daleč s kolesom. »Ne bo nič pomagalo,« je rekel drugi,. kf je študiral v Rimu. »Vi morate iti sami v Rim, če ga hočete razumeti; presajene rožice tam ne uspevajo.« »Pojte, pojte,« je rekel star maynoothski študent, ki je ves čas nervozno poslušal to prerekanje, »v Maynoothu smo potabili več teologije kot ste jo v Rimu sploh vzeli.« »Ne bom se norčeval iz vašega znanja, oče,« je mirno odgovoril moj kaplan, »toda vi veste, da je tam vzgoja drugačna in način podajanja različen od našega. Vendar moramo priznati, da je rimska teologija najgloblja in na višku sodobne znanosti.« To ga je pomirilo. Nekomu je bilo teh prepirov že dovolj in me je prosil: »Oče Dan, to je prepusto. Povejte nam raje, kako ste petdesetega leta vodili irsko brigado v Franciji. Ali niste hoteli pognati Marseilles v morje?« »Ne bo niči Pri vsakem kosilu ne bom moril s to staro, vsem znano zgodbo. Raje zapojmol« Skoraj vsi smo bili pevci in smo poznali stare irske melodije, ki bi raztopile železo in pognale kri v lica mramornatega kipa. Kako čudni smo mi Irci I Videl sem, kako so se zresnili obrazi mladih duhovnikov, ko so peli »Bog varuj Irsko!« Ngto smo peli: »Zapad se prebuja«, »Draga dežela« in končno vstali ter vsi skupaj zapeli cerkveno himno in dali izraza ! svoji zavesti, da so Irei najbolj veren katoliški narod, j Pričeli smo se poslavljati. Svojega starega prija-| telja, priznanega teologa, ki ima na svojih policah i marsikatero lepo knjigo, sem potegnil za rokav in ga vprašal: »Ali si že kdaj kaj slišal o neki knjigi ,Kampan-ska dolina' ali kako se že imenuje?« »Še nikdar.« »Pa ne veš, kaj bi to bilo?« »Ne, zdi se mi pa, da ne bo to niti grško niti latinsko, da bi bilo irsko, o tem sploh molčim.« »Ali bi mi napravil to uslugo in nekoliko pobr skal po svojdh knjigah in sporočil, če boš kje kaj iztaknil?« »Seveda, seveda,« je odgovoril in si ogrnil plašč. »To ti je že kaplan kaj...?« »Da, on zelo veliko bere.« »Glej, očka Dan, ne vem, kam bomo prišli. Ali si že kdaj videl take obraze kot danes t>ri večerji?« »Še nikdar.« »Kdo bi si upal misliti takrat, ko smo stopili v slr.žbo, da bo še kaj takega doživel. Ti fantje govore z nami kot s sebi enakimi. Ali se še spominjaš časov, ko mladi ljudje pri mizi sAIi ni bil lep večer, oče Dan? Kaj takega še nisem doživel.« »Da, in vaše petje je privabilo mnogo poslu-äaloev.« »Sewda, bili so zelo prijazni z menoj, dasi.. a »Jaz nisem mislil onih v sobi, ampak one, ki so poslušali pod okni.« »To je nesramnost!« je zakričal. »Ne. Vaš ugled je pri vaščanih narasrtel vsaj za «rto odstotkov. Zunaj so se pretepali, kdo bo stal bliže okna, toda Jem Deady je bil najmočnejši.« Pogledal me je. * Sv. Janez Marija Viannejr, vzgleden francoski duhovnik, «upnik v Arsu. 8" »Jem pravi, da se je vso noč, trudil, da bi si zapomnil melodijo, in če bi mu dali melodijo ali če bi mu jo enkrat zažvižgali...« >Tako!« >In če bi mu jo dvakrat, trikrat zapeli ali zaigrali na klavir, upa, da bi jo že prav gotovo...« »Nikoli!« Moj Bog, kako se nekateri ljudje odtegujejo ljudstvu! XVIII. Kampanska dolina. Tisto zimo je bilo vedno kaj novega. Pogosteje kot kdaj prej sem bil zvečer pri gorki peči prisiljen odložiti knjigo in se pogovarjati z obiskovalci. Oni večer pa me je obiskal najbolj nepričakovan gost — Bittrin zaročenec, Reginald Ormsby. Nastopal je vljudno in dostojanstveno, potezi, ki sta značilni za vse angleške častnike. Opravičeval se je, ker me tako pozno moti s svojim obiskom in skušal na vsak način odvrniti od sebe jezo tako odločilnega in pomembnega moža kot je očka Dan, župnik v Kilronanu. Pozvonil sem. Prihitela je Hana, ki je prinesla vse potrebno. Ponudil setm mu vino. »Izvolite!« Odločno je nalil svoj kozarec prav do vrha, ga tako spretno izpil, da ni zlil nobene kapljice, postavil kozarec nazaj na mizo in ga napolnil z gorko vodo. Takoj je vzbudil moje občudovanje: Ta pa zna! »Gotovo kadite?« sem rekel, ko je bilo to končano. »V vašem lepem salonu si ne drznem misliti na kaj takega, gospod. Cigaretni dim obvisi med zastori in...« Kakteje uničujejo Avstralijo. Avstralska vlad« je razpisala nagrado 2 in pol milijona dinarjev ia sredstvo, ki bi uničilo kakteje na avstralskih tleh. Že L 1916. je ta rastlina zavzemala 11 milijonov hektarjev avstral; ske zemlje, danes ne Siri že na 17 milijonov ha ia ni ga pripomočka, ki bi zadržal to silovito rast. Ogenj ili lopata sta brrt moči. Nekaj časa so menili, da bi ustavili nadaljnje prodiranje žilave rastline s tem, da bi v siM mesecih spustili na polj« kaktej razpoložljive čre-de goveje živine, ovac i» konj. Poskus se jc žalostno ponesrečil, kajti Av; stralija bi morala imeli neprimerno večjo množino teb živali, če bi hoteli priti temu zlu do živega, čeprav je glede čred najbogatejša dežela na svet«. Tudi kemična sredstva n« zabeležijo nič. Rastlin» «« upira vsakemu strupu. W ne najdejo v teku bližali» let učinkovitega sredstvi proti nenavadni nadlogi, se bo kmalu večji del A«" stralije spremenil v_M[ plodovitno, 3 kaktejami posejano pustinjo. Že! sedaj se je moralo neätew farmarjev izseliti z vse» imetjem iz krajev, kjer » Siri to zlo. MED BRATI V TUJIM Vesela poročila o verskem življenju Slovencev v Kanadi Letos se je odločil duhovni vodja KSK Jednote Rev. John PI e v n i k, da gre po velikonočnih praznikih na misijonsko pot v slovenske naselbine v Kanadi iu da tamkajšnjim Slovencem priliko, da opravijo svojo velikonočno dolžnost. Ko je ljubljanski škof. dr. Gregorij Rozman, ki se živo zanima za slovenske izseljence, zvedel o njegovi nameri, mu je pisal zelo prijazno pismo, v katerem mu je želel veliko božjega blagoslova na apostolskem polu. »Naj Vas spremlja angel božji in pripravi srca versko zapuščenih Slovencev v Kanadi, da si ob Vašem prihodu očistijo duše in jih napolni milost božja z velikonočnim veseljem.« Rev. J. Plevnik je šel na pol z nekim strahom, ker se je govorlio, da so Slovenci v Kanadi precej zapeljani in pokvarjeni po socialistih. Prepuščeni tebi in brez pravih voditeljev da so postali mlačni » verskih dolžnostih. Pa, hvala Bogu, pokazalo se je, da je mnogo Slovencev v Kanadi ostalo vernih in poštenih. Rev. J. Plevnika so povsod sprejeli z največjim veseljem In v velikem številu so pri-; stopili k sv. zakramentom. Rev. J. Plevnik je po, povratku iz Kanade objavil v >Glasilu Jednote«: javno zahvalo Slovencem v Kanadi. Takole piše: »Ko sem se pred par tedni podal na misijon-. sko poi med Slovence v Kanado, sem nastopil to pol nekakim strahom, ker sem se bal, da bo morebiti moja pot popolnoma zaslonj in brez vsakega pomena. Slišal sem namreč lansko leto, ko sem bil na obisku na Slovenskem, od nekaterih gospodov, da so Slovenci v Kanadi pozabili na svojo vero ia ua vse le$e nauke svojih staršev. In še: veliko drugega, z» Slovence v Kanadi nečastnega, sem slišal. Zato ni čuda, da sem šel rta pot — s. «träliom I Pa kmalu sem se prepričal, da je bil moj slrah popolnoma neopravičen in da v stari domovini niso storili prav, ko so vse kanadske Slovence zapisali v svoje »črne bukve«. Vsaj moja jjot med kanadske Slovence me je prepričala, da tega ne zaslužijo. Zakaj, kamorkoli sem prišel, sem bil sprejet z naj-; večjo prijaznostjo in z največjim spoštovanjem I Po večini naselbin so Slovenci prišli v velikem številu k pridigam, ker so želeli slišati besedo1 božjo v svojem materinem jeziku. S solzami v očeh so prihajali k spovedi in z veseljem v srcu zopet prejemali Gospoda in Zveličarja v Najsvetejšem zakramentu. In ko sem odhajal, so me prosili, naj jih kmalu zopet obiščem, kar bom gotovo, če mi Bog dodeli zdravje, drugo leto tudi storil. Trdno sem namreč prepričan, da jih bo drugo leto še več kakor lelos opravilo svojo velikonočno dolžnost, ker bom skušal čas tako urediti, da bo imel vsak še boljšo priložnost iti k svetimi zakramentom, česar letos nekateri zaradi dela niso mogli storiti. Slovenci v Kanadi so mi zares kar k srcu prirastli, ko sem videl, da kljub vsem slabim zgledom v tujini niso pozabili na lepe krščanske nauke, katere so prejeli v mladih letih od svojih staršev doma v slovenski domovini.« Nato opisuje izredno gostoljubnost, ki so mu jo izkazovali Slovenci v Kanadi, za kalero se jim loplo zahvaljuje. Zahvaljuje ludi uradnike društev, ki so mu nekako pripravljali pot do Slovencev, in konča z besedami; »Dobrj Bog pa naj blagoslovi kanadske Slovence in Slovenke in naj jih varuje vsega hudega v njih novi domovini k S kakim veseljem so sprejeli Slovenci v Kanadi slovenskega duhovnika, o tem ne priča samo zahvala Rev. J. Plevnika, temveč tudi dopi6i kanadskih društev. Predsednik slovenskega druživa sv. Alojzij» v Kirkland Lake, Oni., kjer so znani /Jati rudniki, piše: »Veliko veselje in radost nam je napravil Rev. Plevnik, duhovni vodja KSKJ, s svojim misijonskim potovanjem po obljubljeni deželi — Kanadi. Dne 23. aprila je tudi nas obiska!-, da smo iinali priliko opraviti verske dolžnosti in slišati božjo besedo v materinem jeziku. Moram reči, da je bila za nas Velika noč 23. aprila, ker lakrat smo uživali veselje kaker pred leti donia, in lo nam je prinesel Rev. Plevnik. — Častiti gospod duhovni vodja! Najlepša hvala Vam in prosimo, da nas ob letu zopet obiščete. Besede Vaše pridige, nam bodo ostale v trajnem spominu, dokler nas .zopet z drugimi ne poživite. — Živel Hev. Plevnik!« To so vesela poročila, ki nas navdajajo z upanjem, da bodo tudi Slovenci v Kanadi oetali zvesti svoji v»ri in lepim naukom, ki so jüi prinesli iz stare domovine. Naznanila n Cerkev sv. Krištofa t Ljubljani bomo v kratkem povečali. Zato bodo morali vsi spomeniki z grobov za cerkvijo proč. Lastniki nagrobnih spomenikov teh grobov imajo do 30. junija čas, da jih odstranijo in da poskrbe za te svoje grobove. Po 30. juniju, ko se bo začelo delo povečanja, jih bo odstranilo podpisano društvo, ako bi jih lastniki ne. Prosimo vse, da se takoj zglasijo v pisarni duhovnijskega urada na Dunajski cesti št. 52 med 9. in 10. uro dopoldne ali 5. ali 7. uro zvečer. -Društvo.za zidavo cerkve sv. Cirila in Metoda p: Sv. Krištofu v Ljubljani. n Misijonski dnevi in akademski misijonski tečaj, ki bi se imeli vršili v dneih 27. do 29. junija v Grobljah, katkor je bilo sporočeno v junijski številki »Katoliških misijonov«, se radi zaprek olgo'iijo na pozneje. "V »Katoliških mišljenih« in v časopisju bo objavljen čas, kdaj se bodo pozneje vršili. Dobro orodje lahko delo Ce sekate hosto, mora-bit i sekira usLra, potem je delo lahko. Ce Sursie, pa Morajo biti Strange, uzde In vrvi prvovrstne, to je take, ki se B« trgajo in ki res dolgo časa trajajo — potem ie deio lahko. Prvovrstni' »irange, uask in vrvi so pa tiste, ki imajo privezan rdeč listek s pajkom ut napisom Grosuplje. Zahtevajte pri Vašem trgovcu simo lake Strange, uzd« in vrvi in furenga bo lahka in luštna Tb varstvena znamka rVrttira za najboljšo kvaliteto. - Zahtevajte v.s*. tfrvjirake izdelke sa ino s lo z namko. Strange št. MOV'Ptìl'LlC za dame ia gospode r. vpeljavo strojnega plòtarStvà v Mi, ZEjatačen zaslntotea. tSOO «Mmu-Sev niese&io,, ker orava»-nomo fzgotovljefto blago, plačamo fcjniiažok sa pleteni« in ao&lsvlHio v Izdelavo Drejo. Pišite Se dane» po brezplačne prospekte na: Domača Pletsrsksi l»dn„trll» it. 8. Josip Kalls. Marlbot, Trubprjf va S. Mrtvec (Prosto po Gtitsworthy-u.) Pomladi leta 1850 je sedel odvetnik s ■tvojim prijateljem pri steklcn-ici vina. Odvetnik je pripovedoval: »Ko sen» nedavno pre-gledo-val akte mojega očeta, sem slučajno našel tale izrezek H časopisa. Nosi datum decembra 19.,. Res, spomina vreden dokument. Ce hočeš, Ti ga prečit am.« »Prosim!« je rekel prijatelj. Odvetnik prične citati: i Pred londonsko sodni jo se je pojavil včeraj revno oblečen, vendar dostojno izgledajo« mož, ki se je obnašal, kakor da hoče sodnika vprašali za svet. Razgovor se glasi dobesedno tako-le: »AH Vam smem zastaviti neko vprašanje, gospod sodnik?« -Če le morem odgovoriti.* »Le to bi rad vedel, če sploh živini.« Ne delajte neumnosti.« » Popolnoma resno mislim, gospod sod-nik. Zame je zalo važno, da to vem; po poklicu sem kovač.« »Ali ste sploh pri čisti pameti?« »Popolnoma pri zdrävi pameti sem, go-apod sodnik.« »Kako vendar pridete do tega, da starte name talko vprašanje ?« »Brezposeln sein.« »Kaj inia to s tem opraviti?« »Dovolite, da Vam to razložim. Že dva meseca sem brez. svoje krivde brezposeln. Sami dobro veste, da se nahajajo v takem Položaju tisoči in tisoči.« »Dobro, nadaljujte.« »Jaz nisem član nobene stanovske organizacije. Sami pač veste, da -moja obrt še ni organizirana.« »Dobro, naprej.«. »Gospod sodnik, že tri letine sem brez vsakih sredstev. Poskusil sem, kolikor je bilo v »moji moči, da bi dobil delo, toda vse je bilo brez uspeha.« . »Ali ste se že obrnili na ubc®ni urad?« »Da, gospod sodnik, toda ta ne more dati nobene ppdpore več.« »Ste bili tudi že pri cerkvenih -oblasteh?« ;»Da,, gospod sodnik,, tudi tam,« »Ali nimate nobenih sorodnikov ali prijateljev, ki bi Vam mogli pomagati?« »Polovica od njih je prav tako revna kot sem jaz, druga polovica mi je pa že pomagala, kolilkor je bilo v njeni moči.« »Ali imate ženo in otroke?« »Ne, gospod sodnik, in prav to me ovira, da semi povsod vedno zadnji« »Resnično, resnično — toda končno je pa tudi ustanova, ki skrbi za brezposelne. Vi imate pravico --• ,—« »Gospod sodnik, bil sem že v dveh takih zavetiščih, toda včeraj zvečer so nas več, zaradi pomanjkanja prostora, odslovili. Gospod sodnik, zelo sem lačen; ali potemtakem nimam pravice delati?« »Samo v ubožniei.« »Povedal sem Vam že, da včeraj zvečer nisem šel več tja. Ali ne morem nobenega človeka prisiliti, da bi mi dal delo?« »Težko.« »Zelo sera lačen, gospod sodnik. Ali mi lahko dovolite, da bi prosil na cesti?« »Ne, ne, tega ne morem; dobro veste, d«; to ne gre.« ' >' > »Potem mogoče laluko krade-ni/' gospod ' sodnik.« b/'-':' j »Ampak Vi se norčujete s sodiŠČaffi.c »Meni se godi presneto slabo. Poginil bom od lakote. Ali mi morete doToliti, da prodam vsaj .svoj jopič ali hlače Tedaj odpne jopič in razgali svoja prea. »Nimam nič drugega, da —• —« ■ ' 5 »Ne smete v nobeni nespodobni- obleki hoditi okoli. Kar je proti zakonu, ne smem dovolili.« »•Al» bi dobil vsaj dovoljenje, de t» lai ' ; spal,na prostem, ne da bi me zaprli r potepuštva?« • »Enkrat za vselej Vam povem, da smem nič takega dovoliti.« »Kaj naj torej napravim, gospod sodnik? Govorim resnico. Nočem kršiti postave. Ali mi morete povedati, kako bi brez hrane naprej živel ?« »Zelo rad bi Vam to povedal, snano če M mogel.« »Potemtakem Vas moram vprašati; Ali ■sem z oaid'om na postave še pri življenju?« »Dobri mož, to je vprašanje, na katero Vam ne morem odgovoriti. Za postavo, sé zdi, obstojate samo tedaj, če jo. prekršite; toda tega, upam, da ne boste storili. Prav-zares se mi smilite.. Skrajno, kar za Vas lahko storim je, da Vam dann sam nekaj denarja za prvo silo.« I Odvetnik je utihnil. »To je pa res . zelo zanimivo,« je reikel prijatelj. »Res, nekaj prav posebnega. Spomina vredni dogodki se vršijo po svetu.« „Pobrigaf se za dober tek, prihrani/ boš si dragi lek!" Glej, kaj pravi ljudski pregovori 2e to dokazuje, da so dober tek smatrali vedno za ključ dobrega zdravja. Dandanes pa je vsled stabe hrane ali vsled življenskih -*■ prilik kaj pogosti nered prebavnih organov, kar se predvsem pojavi v pomanjkanju teka, dalje — glavobolu, pritisku krvivglavo,vzdigovanju, napetosti, krčih, studu do jedi i. t. d. Ako se taki pojavi zanemarijo, pride lahko do zelo težkih-obolenj in težav. Pobrigaj se za dober tek, torej pomeni, da se mora dobiti dober tek, ako ga ni, in zato se priporoča močna Švedska tinktura »Elsa« (Švedske kapljice) lekarnarja Fellerja, ki vrhu tegi, da je zelo tečna, fino aromatična pijača; zelo uspešno vpliva na delovanje prebavnih organov, in povzročajoč v želodcu občutek prijetno svožosti zelo dobro vpliva na splošno razpoloženje ia sposobnost za delo, — 2 steklenici Din 50'—, 4 steklenice Din 92'— obenem z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugen V. Feiler, Stubica Donja, EJiatr; st. IS. — Lahko sredstvo za čiščenje »EIm»«-pilule (6 škatelj Din 30-) Odobreno 00 nitiilstr. soc. pol. io nar. zdravja Sp tir. 509 % dne 24. marca 19S2. Dijak je prišel k neki gospodinji na stanovanje in hrano. Pa so bile porcije zelo, zelo pičle. Neko opoldne ga je gospodinja nagovorila : »Tako pozno kofsnoči, ne smete več hoditi domov in jaz ne bom več vstajala iz tople postelje ter vam odpirala vrata.< »Saj kmalu ne bo treba,« je odvrnil dijak, kajti če bodo še nadalje takole majhni porcijoni, se bom lahko skozi ključavnico splazil v vežo. BlZOPAHlLIimi Z guitKijo od Ml do IMI od Din 551.-«P«J. Anton Krhne hl|uE>Mi(iirtt>o in Izdclovaletj fcrzoparilmko« Ljubljana, Cqparjeva «lica št. 12 Ker Je kriza za denar, dobro premislit», kje boste kupovali blago za obleke. Priporočamo Vam, da se držite le že vsem inane trgovine F. I. CORICAR »PRI IVANKI« Lj.bljaaa, Sr, Potrà cest« 2», i jo ie na glasu, da se tam res še najbolje kupi, j«r dobite za nizko ceno prvovrstno blago, tako n. pr.: za moške obleke vsakovrstne kamgarne od 60 Din naprej, za ionske obleke volneno od 82 Din naprej, krepdeiin od 44 Din, najboljšo pralno svilo od 16 Din, delen od 10 Din, zelo trpetoo cvirnato blago za vsakdanje obleke po 10 Din, za moško delavne srajce od 8 Din, kontenino belo in rujavo od 6 Din, najboljša 10 Din, platno za rjuhe od 15 Dtn, najboljše 22 Din, za kapne 24 Dtn. Dalje izgotov-Ijene lepe damske pražnje obleke in bluze, otroške obleke, predpasnike, kombineže, moške delavne in pralnje srajce In kravate, nogavice, dežnike, potrebščine za krojače in šivilje itd. Maše geslo j« reda«: Majhen a tem gostejši »aal u teb suhe: gobe kupujemo po najvišji dnevni ceni. S JEVER A KOMP. LJUBLJANA, Gosposvetska cesta «t. 5. F. Sk »Zdi se, da imate veselje nad vašim sinkom, ko tako pridno igra nogomet.« »Da, če bo tako priden pri delu, kot je «daj pri igri, nam bo naša kmetija ša celo dobiček donašala.« Ta oglas v »Slo-venčevi« rubriki »Kvpirae« stane T— Dia. Vsaka beseda 50 par. Opremo sa trgovino dobro ohranjeno kupim. Ponudb« pod Stiro »Takoj« na upravo »Slovenca« Tak mali oglas bi veljal v Domoljubu 30 Din. za stalne Domoljubove naročnike pa le 15 Din, „Veliki z molimi omasi"! Najboljši šivalni stroji in kolesa ,0 edino adler-CRI IZNER za dom, industrijo In obrt v vseh opremah. Iilotam Mcartkl pletilal •trot DUBIED '„tik » fezenju brezpta-, ,n. — Nlike ceno JOSIP PETELINC LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Preiemovega spomenika za vodo. Večletna garancija. Tudi na-obroke. VABILO NA VELIKO ODPRODAJO! Cenjeno občinstvo vljudno vabim na veliko odprodajo raznega blaga po globoko znižanih cenah. Odprodajalo se bode sledeče blago: Vse vrste čevlji; nogavice, dokolenice, žepni robci, naramnice, razno moško in žensko perilo, vse ! vrste pletene kopalne obleke in druge pletenine. Nadalje se bode odprodajalo razno galanterijsko blago, jedilno orodje, žepni noži, škarje, lasestriž-niki, servisi, harmonike, klarineti, violine iu or-glice. Isto se bodo odprodajah zlati in srebrni piamoti: stenske in žepne ure, uhani, verižice, prstani ' in zapestnice. Zraven drugih predmetov si boste tudi lahko nabavili raznega manufakturnega blaga, ; katerega bom prodajal po globoko znižani ceni. Za obilni obisk «e vljudno priporočam, spošto- ; vanjem ANTON SAVNIK - Skofja loka. Da si prihrani stroške ia novo opremo Župančič si je znal s spretno reklamo v dnevnem časopisju pridobiti za svojo špecerijsko trgovino tako veliko število stalnih odjemalcev, da j« začel premišljati, ali ae bi kazalo, da odpr* na drugem koncu mesta — podružnico. Ce te Župančič odloči za kakšno stvar, s« leb po temeljitem premišljevanju, kiti« njegovo načelo je: Zmanjšuj rizlko na minimum! Zato «e je po prvih ugodnih informacijah informiral še na magistratu, v kakšnem razmerju eo ti prijave is odpovedi obrti is trgovskih obratov. Na svoje začudenje je zvedet, da je več prijav kakor odpovedi in da torej ta prešmžntaaa kriia I» nI tako buda, kakor pripovedujejo. Nu, zdaj se je pa kar precej odločil. Najet je lokal za podružnico, obenem pa — da ii prihrani stroške za novo opremo — sestavil taie mali oglat: KOLESA najboljših znamk, šivalne stroje, pnevmatiko in posamezne dele kupite najceneje pri stari (ir'„ tvrdki M. R. PLEVEL r Preski pri MedrJ,^ Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" jdaCalo samo polovico, ako kupujejo kmetijsko no trebbine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe z vso oskrbo v hiši sprejme Franc Rožanc, čevljar, Begunje 55 nad Cerknico. Bilia lePe rast'> P'nc-DIRS, gavca, 25 mesecev, 470 kg, pri licen-covanju 1932 27 točk, proda Gregori Jože, posestnik, Podkoren 70, Kranjska gora. KiEfsho delie vešča kuhe in gospodinjstva, z dobrtm izpričeval m, srednjih let, išče službo na deželi. Pisma na upravo pod št. 7829. Sobe sobe p0ISi ceni kupuje špecerijska in kolinijalna trgovina »Pri Miklavžu«. Ljubljana, Vodnikov trg -Semen'šče. montatonske S temenske ži-x junija 1932 ob pol treh popoldan. Prostovoljna licitacija 5 krav. 5 telie, 5 bikov, sedem letni molžni primer 4625 t mleka na enokravo. Izklicna cena je izračunana na podlagi žive teže kg po 5'— do 10 Din. Natan&tej&i podatki v Kmetovalcu. Oskrbništvo Noviklo-Ster, Sv. Peter v sa v. dolini pri Celju. Posojila brai obrnil za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podetjaje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike I OlkliCA stara se sprej- m» k otroku. • Anton Žagar, Sr.Gameljne 42 St. Vid nad Ljubljano. Miatiinico "a molorai " pogon s tre. sali in z veliko rebto prav malo rabljen ta! koj prodam - Naslov v upravi »Domoljubai št. 9022. ' k« Zadovoljni boste, „, ste nosili čevlje, kup. ljene pri Jerneju Jeraj, Zapoge p. Smlednik, -Samo ročno delo. Rose sekire, «g krampe in drugo polje-delako orodje prodaja Ivan Stroj, kovač, Gorje pri Bledu. ms raj tudi druga domaČa del«, sprejmem takoj. Slavki Božič, Krani. foraliinliga vi sprejmem s hrano in stanovanjem Tins Borec, čevljar, Horn« p. Radomlje. Hole « sini vse vrste na podplat«, notranjike.Črnoinruji. vo gornje usnje, blank, kosmato podloga i. t. d. sprejema J. Lavrif, osnjarija, št. Vid pri Stični. Surove kože pot tjite na postajo Stitni MJursbega njm sprejme Ivan Kubi' Vlimarje št 69, St. Vid nad Ljubljano. Flebile.] Podpisana òt> --------žalujem bolo- de, katere sem lirekl« proti gospe Mariji Km-man iz Svetja, ker oni tega ni kriva, in se* hvaljujem, da odstop» od teibe. - Jer» Ga ger, Sp. Senica. Kmetje! Kosci! KOPOKt dORlflÜC Mao! Lahko ia hitro košnjo boste imeli s kosami Garantirano blago I .«u» jCnr m Naravno^ Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel