L E K S I K 0 N
KREDITI ZA OBRATNA SREDSTVA
Kratkoročni  krediti
Ker se dajejo za opravijanje konkret-nili poslov, je niogoče kratkoročne kre-dite razvrstiti   v  več osnovnih  kategorij:
1.  Kredili  za  opravljanje  zunanjetrgo-Miiskih  poslov.  V   to  sknpino  kratkoroč-r.ih kreditov spadajo kratkoročni krediti, ki  se  odobravajo  za   uvoz   blaga  iz  ino-zemstva,  za izvoz  blaga  v  inozemstvo in zk pripravo blaga za izvoz. Značilnost teh kreditov jc,  da  jih odrvbravajo na teme-
ii določenih dokumentov, in to vsem go-
odarskim orgauizaci jam,  ki   so  poabla-
cne,   da   se   ukvarjajo   s   temi   posli.   Z
¦>ianovitvijo Jugoslovanske banke za zu-
nanjo trgovino prehajajo posli  v zvezi s
krcditiranjem    zunaiijctrgovinskih  poslov
'-dalje bolj  v njcno prisiojnost.
2.  Krediti za zaloge. Te kredite odobra-:jo     gospodarskim     orgauizacijam     ta. ritje nadnormalnih zalog surovin, nedo-
lončane proizvodnje i.n kunčmih izdel>kov. Po svojem značaju spadajo ti krediti med najpomembnejšo skupino krat-koročnih krcditov. To zato, ker je mogoče z njimi /.(k> učinkovito vplivati na gibanje zalog v gospodarstvu, in to tako glede sknpnega ubsega zalog kakor tudi glede njihove strukture.
5. Krediti    za    reguliranje    promcta    s
kinetijskimi  pridelki.  Tu  iruamo  več  po-
¦hnih vrst  kreditov. Tako: a)  kredite za
Ikup kmetijskih pridelkotf'dnbivrajo go-
¦odarske    organizacije,    ko   odkupu jejo
:ietijskc   pridclkc od   neposrediiili tndi-
vidualnili    kmetijskih    proizvajalcev:     b)
kredite   za   naknp   kmetijskih   pridelkov
1 obijo  gospodarske  organizaeije   za  ,pla-
čilo kme(,ijskih prklelkov, kupljenih ocl podjetij ali zadrug in c) kredite za zalo-ge kmetijskih pridelkov dobivajo gnspo-1 darskc organizacije, ki se ukv^rjajo s proinctom s kmetijskimi pridelki, za kritje žalog kmetijskili pridelkov. Glede na občutljivost tržišča s kmetijskim« pri-delki so ii kredali zelo važen instrunient za vplivanje na gibanja na tem tržišču. V lej skupim kreditov se vodijo ]>osebej zaradi svojega pomcna na področju kme-tijstva še kredili za avansiranje (plaševa-nje pred.ujtnov) za kontrahiriinc kmotij-s-ke pridelke ter krcditi za zaloge umet-nih gnojil.
i. Krediti za kritje nelikvidne aklive in izgube. To so dcjuJtsko krcditi, ki na.j po-magajo jfos|x>dnrskim organizaci jam. ki so zašle v finančne težavc, k njihovi sa-naci,|i. Te kroditc odobravajo banke po posebnem. bolj •ostrera kriteriju ob zago-tovitvi ntijnih zavarovanj (jamstev in dr.) in   s   plačilom    višjih    obrosti   kakor   so
normalne. m _
5. Krediti trgovini in zadružnim o'rga-nizacijam za dajanje potrošniških kredi-tov. Te kreditc odobravaj« kot poscbne namcnske krcditc listim trgovinskim [x>d-jetjem in zadrugam, ki se v skladu s prcdpisi lahko ukvarjajo z dajanjem jx>-irošniških krcditov dclavccm in nslužben-cem ali individualnim kmrtijskim proiz-vajalcem.
Srednjeročni   krediti
Razcn krntkoročnih kreditov so g-ospo-(larstvti odobravajo iudi srednjeročni kre-diti. Vkt danes so določcne naslednje vr-ste srednjeročnih kreditov:
1.  za osvajanje nove proizvodnje,
2.  za prodajo   investidijske   opreine   na odplačilo v držati,
3.  za prodajo   investicijske   opreme  na odplačilo v inozemstv-u,
4.  za izvajanje del v inozemstvu,
5.  za racionalizacije   v   proizvodnji,
6.  za kritje izgab v kmetijstvu in
7.  za kritje    izgu.b    v    poskusni    proiz-vodnji.
Krediti politično teritorialnira enotam
Politično teritorialnim enotam se odo-bravajo kratkoj-očna posojila za kritje določenili proračunskih izdatkov, in to sarao v tistih primerih, ko teh izdatkov ni mogoče izvršiti zaradi časovnega ne-skladja z doiokom določc-nih proračuu-skih dohodkov. Ta posojila morajo biti vrnjena do konca lcta, v katerem so bila izkoriščena.
Kr.editi  prebivalstvu
Dclavcem in uslužbcncem dajejo banke, trgovinska prtdjctja, c^brtne zadruge i\\ drug.i: a) kredite za nakup industrijskego lilaga na odplačilo. b) za plačilo por«dn;li s.troškov, bolezenskih slroškov in drug-o. c). za nakup kurjavc, č) /a plačilo stro-škov za letni dnpust, d) za popravila sta-novanjskih prostorov jn f) za nakup av-tomobilov.
Individuaini kmetijski proizvo jalci lah-ko dobnjo krntkoročne krcdite: a) za pla-MIo uslug pri obdelavi kmctijskega zem-ljišča in za popravilo mlatnlnic, b) za na-kup reprodukcijskega maleriala in pitov-ne žtvine tcr ci za nakup industrijskega potrošncga  blaga.
Individnalnii kmetijski proizvajalci lah-k<> dobijo prcko. zndrug srednjeročne kre-dite: a) za nakup cementa in drugega graflbencga materiala za gospodarske zgradbe, b) za nakup kmetijske oprcme. c) za urfditev dolgoletnih nasadov in čl za nakup delovne in plemenske živine.