leto III.

f ]!n\  N alfanjs k£

Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

Družbeni  razvoj občine v letu 1964

Planirani razvoj gospodarstva
v letu 1964, postavljen tako, kot
so ga odborniki obeh zborov ob¬
činske skupščine potrdili na svoji
zadnji seji, predstavlja nadaljnji
silno dinamičen vzpon vsega go¬
spodarstva naše občine, še poseb¬
no pa industrije. Planska predvi¬
devanja za letošnje leto bazirajo
na doseženi stopnji gospodarske¬
ga razvoja preteklega leta, saj
smo v letu 1963 v družbenem bru¬
to produktu plansko postavko
prekoračili za preko 11 %,  dočim
smo družbeni proizvod presegli
preko planiranega za 14,5 %,  a
narodni dohodek smo dosegli v
preteklem letu preko planirane¬
ga za 14 Iz navedenih podatkov
vidimo, da so bila naša planska
predvidevanja, postavljena z lan¬
skoletnim planom, znatno prese¬
žena. Uspehi, doseženi v pretek¬
lem letu, so odraz objektivnih
pogojev, v katerih se je naše go¬
spodarstvo občine nahajalo, ven¬
dar ne gre podcenjevati zaslug za
te uspehe tudi prav veliko večji
budnosti in aktivni efektnosti de¬
lavskih organov, vodstvenemu ka¬
dru, kakor tudi političnim in sa¬
moupravnim organom gospodar¬
stva. Kajti prav njihovo vsako¬
mesečno redno spremljanje dose¬
ganja planskih proizvodnih po¬
stavk ter pravočasno odklanja¬
nje vseh problemov gospodarje¬
nja je bilo med drugim osnova
za avig produktivnosti od leta
1962 kar za 13 %.

Kljub uspehom, ki smo jih do¬
segu v preteklem letu, pa naša
občina po obsegu družbenega bru¬
to produkta, kakor tudi narodne¬
ga dohodka še vedno spada med
gospodarsko manj razvi.e občine,
četudi predvideva plan -za leto
1964, da bomo dosegli 11 milijard
8o0 milijonov bruto proizvoda,
kar predstavlja 18% povečanje
naprain letu 1983. Zavedati se
namreč moramo, da je še leta
1959 znašal celoten družbeni bru¬
to proizvod občine 5 milijard
900 milijonov, torej toliko, kot
znaša danes skupaj bruto proiz¬
vod dveh naših največjih podje¬
tij, to jc kombinata »Brest« in
Kovinoplastike Lož, oziroma je
bruto proizvod le-teh dveh še za
100 milijonov večji. Razveseljivo
dejstvo pa jc, da nam iz leta v
leto zelo dinamično raste udelež¬
ba industrije v družbenem proiz¬
vodu, saj bo le-la v letu 1964 zna¬
šala že 66,1 %  od celotnega gospo¬
darstva, da je po udeležbi druga
za industrijo v družbenem pro¬
izvodu gozdarstva seveda z znat¬
no nižjim procentom udeležbe,
saj znaša ta komaj 15,6 %  in da
vse ostale panoge, kot so kme¬
tijstvo, gradbeništvo, promet,
trgovina, gostinstvo, obrt in osta¬
le dejavnosti predstavljajo komaj
18,3 %  udeležbe v družbenem pro¬
izvodu. Nadaljnje naraščanje ude¬
ležbe industrije v družbenem pro¬

izvodu občine, ob sočasnem dvi¬
ganju produktivnosti dela, nam-
bo garant za živahnejše dviganje™
družbenega standarda občanov.

Poudariti pa moramo, da se v
občine izvajajo tendence kvali¬
tetnih premikov, ki se odražajo
v smeri integracijskih procesov z
namenom, da dosežemo večje eko¬
nomske učinke integriranih go¬
spodarskih organizacij. Pri tam
nas prav nič ne motijo občinske
niti republiške meje. Tako smo
v preteklem letu bili priča, ko je
obrat Tisa na Rakeku, ki. je.
letno delal cea 300 milijonov bru¬
to produkta, integriral s Karto-
nažno tovarno Ljubljana. To je
edinstven primer v ljubljanskem
okraju, da jc neki delovni ko¬
lektiv lesne stroke opustil svojo
proizvodnjo in se preorientiral v
popolnoma drugi asortiman, in
sicer v tem Konkretnem primeru
v izdelavo kartonske embalaže iz
latron papirja. Iz prav podobnih
ekonomskih vzrokov v cilju kva¬
litetnejše proizvodnje, boljše or¬
ganizacije dela in večje produk¬
tivnosti' dela sta se v tekočem
letu združila tudi kolektiva Jel¬
ka Begunje in Kovinoservis
Rakek. Ni dvoma, da se taki in
podobni integracijski procesi bo¬
do morali prav zaradi dolgoroč¬

nejših programskih usmeritev in
boljšega izkoriščanja proizvodnih
kapacitet vršiti tudi nadalje v
naši občini. No, naloga vseh sub¬
jektivnih sil je, da take kvalitet¬
ne premike podprejo v cilju ren-
tabilnejšega in ekonomičnejšega
gospodarjenja.

Kot občina, v kateri industrija
šele formira fizionomijo gospo¬
darstva, pa je važno poudariti za
razliko od gospodarsko razvitej¬
ših občin, da se silno intenzivno
vklapljamo v mednarodno deli¬
tev dela, saj z izvozom 2 milijo¬
nov dinarjev na področje konver¬
tibilnih valut predstavljamo tudi
v republiškem merilu edinstven
primer po bruto produktu male
občine v velikem deležu v med¬
narodni menjavi. Breme tega iz-
v&za nosi v celoti kombinat Brest.
ilepuhUš-ko povprečje izvoza no
enega prebivalca znaša 85 %,  do¬
čim gospodarstvo občine daje iz¬
voza na enega občana 115 dolar¬
jev, torej znatno presegamo repu¬
bliško povprečje v mednarodni
delitvi dela. Brez dvoma je tako
velik delež naše občine v medna¬
rodni menjavi za splošno gospo¬
darstvo v širšem merilu zelo po¬
memben.

Naslednja značilnost družbene¬
ga plana za leto 1964 je ta, da se

v industriji predvidevajo investi¬
cijske naložbe v višini 578 mili¬
jonov, pri čemer pa gre pouda¬
riti, da gre večji del sredstev za
kapitalno izgradnjo kovinsko-pla-
stične industrije, katera sc v svo¬
jem sedanjem nivoju razvoja mo¬
ra pod vsako ceno koncentrirati
v enoten tovarniški objekt. Ta in¬
dustrija ima silno močan trud
razvoja in predstavlja v letošnjem
letu 34 %  celotnega družbenega
bruto produkta industrije v ob¬
čini. Lesna industrija pa vrši svo¬
je investicijske naložbe v glav¬
nem v strojne naprave v cilju
dviganja organske sestave kapita¬
la, v cilju izpopolnjevanja tehno¬
loškega postopka in s tem v zve¬
zi dviganja produktivnosti.

Prognoza družbenega razvoja,
katero smo podali s sprejetjem
družbenega plana za leto 1964, bo
zahtevala za njeno uresničitev
obdržanje, odnosno še nekoliko
povečanje dinamike gibanja go¬
spodarstva v občini. Smatram, da
delim mnenje vseh naših obča¬
nov v gospodarstvu, ko trdim,
da imamo vse objektivne in sub¬
jektivne pogoje v občini, da plan¬
ske postavke na koncu leta pre¬
sežemo.

Franc Kavčič

33 33b ;

Javne tribune, oziroma posve¬
tovanja z občani o statutu občine
Cerknica so zelo lepo uspela.
SZDL je organizirala devet takih
posvetovanj in sicer z vsemi pri¬
zadetimi gruipami občanov kot tu¬
di z - vsemi družbeno-političnimi
organizacijami in društvi. Namen
posvetovanja je bil dobiti čim več
pripomb in mnenj glede osnutka
statuta, da bi na podlagi tega
strokovna komisija pravno for¬
mulirala vse upravičene težnje
občanov v pravnem aktu — sta¬
tutu občine Cerknica. Namen je
dosežen, saj smo po končanih raz¬
pravah registrirali precejšnje šte¬
vilo utemeljenih pripomb, ki jih
bo strokovna komisija oz. komi¬
sija za statut morala upoštevati.
Največ pripomb stao dobili s pod¬
ročja, ki se nanaša na družbene
službe in seveda tudi glede kra¬
jevnih skupnosti. Z željo, da bi
bili občani čim popolneje infor¬
mirani z delom in pripaggisailg^fe'
ki smo jih dobili, želimo “navesti -
nekaj bistvenih pripomb in
mnenj.

Smatramo, da je najmanj za¬
dovoljivo v statutu tretje poglav¬
je, to je obveznost; občine pri za¬
dovoljevanju skupnih potreb ob¬
čanov. To pa je tudi popolnoma
razumljivo, saj to poglavje obsega

takšno področje, kot je zdravstvo,
socialno varstvo, šolstvo, kultura
in komunalne službe: torej to so
. takšne službe, ki so velikega
in neposrednega pomena za vsa¬
kega posameznega občana in tu¬
di neposrednega pomena za druž¬
beno skupnost.. Največ pripomb
je bilo glede kulture in telesne
kulture, "ki je v občinskem statu¬
tu zares’ skopo obravnavana.
Umestna je pripomba, da bi mo¬
ral statut urejati oziroma vsebo¬
vat; dbločbe o arngJerskinkiMiHir-
ni dejavnosti ih‘tudi’ trdneje’ do¬
ločati materialna sredstva za to¬
vrstno dejavnost, ki je ena izmed
oblik aktivizacije in kulturnega
dviga občanov. Enako je tud; s te¬
lesno kulturo, zato je upravičena
pripomba, da mora postati telesna
kultura . enakovredna ostalim de-
1  jaVriofelfrn In'naj'bi ’se”jo obrav¬
navalo v posebnem poglavju. Na¬
daljnje pripombe se tičejo pred¬
li' •pgpft.itfpsiifcke;:ŠUpensLibanja, ki
' naj bi dobila svoje mesto v sta¬
tutu in to s posebnim poudarkom
da morajo imeti otroci borcev,
živečih in padlih prioritetno pra¬
vico za podelitev štipendije. Svo¬
je pripombe so dobili še predstav¬
niki društev in organizacij glede
določil, ki se neposredno tičejo
njihovih društev in vloge, ki jim

jo osnutek statuta predpisuje.
Predvsem so poudarili, da mora
statut konkretneje in bolj preciz¬
no urediti dolžnosti in pravice
občana do teh in obratno; seveda
vse to s posebnim poudarkom,
da se občino s statutom čim trd¬
neje zaveže, da bo nudila ome¬
njenim društvom materialno po¬
moč.

Precej takih pripomb je bilo
tudi na šesto poglavje, ki se na¬
naša na krajevne skupnosti. Pre¬
vladalo je mnenje, da je člen 125
v nasprotju s členom 124 in da
zato člen 125 izpade iz statuta.
Mnogo predlogov je bilo tudi o
tem, kako naj se določajo in de¬
lijo denarna sredstva krajevnim
skupnostim glede njihove pove¬
zave z delovnimi organizacijami,
ustanavljanje servisov, o krajev¬
nem samoprispevku itd.

Smisel ostalih pripomb je bil
predvsem v tem, da morajo Kra¬
jevne skupnosti v svojih statutih
še konkretneje razčleniti določila,
ki se nahajajo v občinskem sta¬
tutu, to pa predvsem tista, ki. go¬
vore o neposrednem zadovoljeva¬
nju občanov. Sem bi predvsem
spadale usluge občanom, kajti z
rastočo industrializacijo in zapo¬
slenostjo obeh članov družinske
(Nadaljevanji na 2. strani)

2

★ GLAS NOTRANJSKE

Statuti - ogledalo delovnih organizacij

TEMELJ DRUŽBENO EKONOMSKE UREDITVE JUGOSLAVIJE STA SVOBODNO ZDRUŽENO
DELO S PRODUKCIJSKIMI SREDSTVI, KI SO DRUŽBENA LASTNINA, TER SAMOUPRAV¬
LJANJE DELOVNIH UUDI V PRODUKCIJI IN DELITVI DRUŽBENEGA PROIZVODA V
DELOVNI ORGANIZACIJI IN DRUŽBENIMI SKUPNOSTMI (Ustava SFRJ)

Statut gospodarske organizaci¬
jo jc temeljni splošni samouprav¬
ni akt, ker opredeljuje prednost
oziroma vrsto dejavnosti, ureja
organizacijsko strukturo, določa
organe upravljanja delovne orga¬
nizacije in njihove poglavitne pri¬
stojnosti. Pravico in dolžnost de¬
lovnim kolektivom, da sprejmejo
svoj statut in druge splošne akte,
s katerimi se urejajo odnosi v de¬
lovni organizaciji, daje 91. člen
ustave socialistične federativne
republike Jugoslavije: vendar s
posebnim poudarkom, da morajo
biti vsi akti delovnih organizacij
v skladu z ustavo in zakoni. Na¬
čelo oziroma imperativ, da mora¬
jo biti določbe statuta v skladu z
ustavo in zakoni, še ne pomeni,
da moramo celotno pravno rele¬
vantno materijo zbirati in jo pri¬
lagodljivo prepisati v statut: ne,
treba jc le dosledno paziti, da bi
ne bile posamezne določbe v na¬
sprotju s kakšno zakonito določbo,
ki se tiče istega predmeta, istega
ali podobnega vprašanja. Statut
je torej veljaven le. če je zakonit.
V ta namen morata biti izpolnje¬
na predvsem dva pogoja in sicer:

1. statut mora biti sprejet po
zakonitem postopku to je tako-
zvani formalni pogoj in

2, določbe ne smejo biti v na¬
sprotju z veljavnimi pozitivno-
pravnimi predpisi — materialni
pogoj.

Uvodoma naj še takoj omenim,
da je slab, vsebinsko neustrezen
statut, ki Sicer formalno odgovar¬
ja vsem predpostavkam, dokaj
zanesljiv znak. da gospodarska
organizacija nima urejenih pogla¬
vitnih vprašanj svoje delovne or-

(Nadaljevanje s 1. strani)

skupnosti se poraja problem po¬
moči zaposleni ženi pri njenem
gospodinjstvu, kot tudi problem
vzgoje in čuvanja otrok v času,
ko je žena zaposlena na svojem
delovnem mestu, To je silno pe¬
reč problem in od uresničitve oz.
od ustrezne rešitve tega zavisi
ne samo to, da razbremenimo de¬
lovno ženo, pač pa s tem. da ču¬
vamo in vzgajamo otroke zapo¬
slenih, te odtegnemo od raznih ne¬
gativnih vplivov ceste in kasnej¬
ših mogočih odlokov na pota kri¬
minala.

Naloge krajevnih skupnosti so
velike, toda še tako izdelam sta¬
tut ostane sam po sebt le mrtev
pravni akt, če za njim ne stoje
zavestni činiteiji. to je ljudje s
svojim razumom tn s svojimi spo¬
sobnostmi, ki so pripravujetti oži¬
viti v svoji vsakodnevni praksi
vsa določila, o katerih piše v sta¬
tutu. Živo zanimanje, kt so ga
občani pokazali, nam utrjuje pre¬
pričanje, da je delo. ki smo ga
vložili v izdelavo statuta, doseglo
svoj namen. Vsak občim se zave¬
da. da je to njegov temeljni akt;
zato se še enkrat zahvaljujemo
vsem občanom za dane prealoge
in pripombe in si želimo še ma-
Ualj njega sodelovanja.

Joči

ganizacije in da smatrajo statut
za nujno zlo, ki ga hočeš nočeš
morajo prenašati.

Na področju občine Cerknica
je trideset delovnih organiza¬
cij, ki morajo izdelati statute. Od
tega je sedemnajst gospodar¬
skih organizacij, trinajst pa s
področja družbenih služb. Četudi
je že zelo blizu dan, ka bodo go¬
spodarske organizacije morale
sprejeti svoje statute, vendar do
sedaj še šest delovnih organizacij
ni izdelalo svojih statutov. Ne
vemo sicer, kaj je temu vzrok,
vendar je težko najti opravičilo
za tolikšen zaostanek in nerešen
odnos do tega tako pomembnega
dela.

Statuta niso izdelale še nasled¬
nje gospodarske organizacije ozi¬
roma točneje, niso ga dobili od
naslednjih gospodarskih organi¬
zacij: Lesno industrijsko podjetje
Gaber — Stari trg, Mesnice —
Loška dolina in Vodna skupnost
iz Cerknice. S področja družbenih
služb pa so v zaostanku Dom igre
in dela v Cerknici. Dijaški dom v
Starem trgu in Delavska univer¬
za v Cerknici.

Statute vseh ostalih delovnih
organizacij smo si lahko že ogle¬
dali, zato želimo sedaj podati ne¬
kaj okvirnih pripomb na vsebino
in mogoče nekatere sugestije, ki
bi lahko koristile komisijam za
sestavo pri posameznih delovnih
organizacijah. Istočasno pa je na¬
ša želja, da bi bralci, ki so veči¬
noma člani delovnih kolektivov,
laže sodelovali pri razpravah o
statutu njihovega kolektiva

Pregledali smo že precejšnje
število statutov, predvsem pa vse
statute pomembnejših delovnih
organizacij z območja naše obči¬
ne. Naš namen ni, da bi jih v tem
sestavku ocenjevali ali jih pri¬
merjali med seboj, ker se zaveda¬
mo, da je vsaka komisija pri se¬
stavljanju statuta nalcteia na svo¬
je speciiične težave. Vemo tudi,
da je nivo sestavljalcev pri več¬
jih, še bolj pa pri manjših delov¬
nih organizacijah različen: in tu¬
di določene specifičnosti, ki so
pogojene s poslovnim predmetom
podjetja, zahtevajo rešitve, ki se
v marsičem razlikujejo od origi¬
nalnih in zelo dobrih rešitev so¬
rodnih delovnih organizacij. Te¬
meljne določbe v vseh do sedaj
pregledanih statutih so obdelane
dokaj dobro. Mogoče bi očitali
nekaterim sestavljalcem le to, da
so premalo pazili na izrekoslovje
in na pravno logične definicije,
ki so jih tvorile iz predloženega
gradiva in pripomb članov delov¬
nega kolektiva. To pa velja v
marsikaterem statutu tudi še za
ostala poglavja. Y drugem delu,
oziroma v delu. kjer so v statutu
namenili prostor za pravno nor¬
miranje pravic in dolžnosti de¬
lovnega človeka, so po našem
mnenju sesiavljalci pozabili na
dialektično povezanost med pra¬
vicami in dolžnostmi. Pravice in
dolžnosti so. resnici na ljubo po¬
vedano, povečini prepisane iz 9.
člena ustave SFRJ in so premalo
konkretizirane, premalo je garan¬

cij za zaščito še teh v statutu da¬
nih pravic; skratka, mnenja smo,
da bi se dalo še marsikaj dolo¬
čiti bolj stvarno. Pravice in dolž¬
nosti so v marsikaterem statutu
nesistematično razmetane po ce¬
lotni statutarni materiji in mne¬
nja smo, da se bo proizvajalec,
ko bo iskal svoje zakonite pravi-
zelo težko znašel — torej če¬
mu oziroma komu naj bi bila v
prid taka nejasnost in nesistema¬
tičnost. Ni najboljša tudi gola
kazmistika, važno je to, kako de¬
lavec pride do svojih zakonitih
pravic.

Samoupravljanje je zadovoljivo
rešeno, vendar mislimo, da tu
manjkajo predvsem konkretnejše
določbe o informacijski pravici,
ki je ena izmed važnih pravic sa¬
moupravnosti, saj brez informi¬
ranosti ne moremo zahtevati od
proizvajalca, da bo konstruktivno
sodeloval v delu samoupravnih
organov. Morda bi bilo tudi dobro
urediti na koncu tega poglavja
sankcije v primeru kršenja sa¬
moupravnih pravic. Glede delov¬
nih razmerij smo mnenja, da naj
bi delovne organizacije vnesle v
sialu. le bistvene s.vari, konkre-
a,irulj pa naj c, to v svojin pra-
vLniksa. To sa tudi p j  večini na-
piavui, venuar včasih nekateri se¬
stavljal« v želji, da bi bil njihov
statut čim obsežnejši, pozabljajo
na bistvo in celo dobesedno pre¬
pisujejo določila iz zakona o de¬
lovnih razmerjih. Nadalje opaža¬
mo, da se delovne organizacije
hote ali nehote izogibajo stvar-

nejših določil o sodelovanju z ob¬
činsko skupnostjo. Nikjer tudi ni
določil o sodelovanju in o more¬
bitni pomoči krajevnim skupno¬
stim. V nekaterih statutih je tu¬
di premalo skrbi za človeka pro¬
izvajalca; zelo nas čudi, ko sta¬
tut našteva neke skupne službe
od planiranja do iskanja novih
tržišč itd., pušča pa ob strani člo¬
veka - proizvajalca in medsebojne
odnose v proizvodnji. Opozoriti bi
želel tudi na to, kako je urejena
štipendijska politika, isto velja
tudi za kadriranje. Predvsem pa
želimo dati v razmišljanje komi¬
sijam za sestavo statutov mne¬
nje, ki se je izkristaliziralo ob
priliki posvetovanj o občinskem
statutu. Nikjer v statutu gospo¬
darskih organizacij ni mesta, kjer
bi se delovna organizacija zave¬
zala, da bo skrbela za kulturno
življenje in delovanje delavcev,
kakor tudi za rekreacijsko dejav¬
nost, s posebnim poudarkom na
tekmovalnih športih. Mnenja smo,
da bi bilo umestno in koristno
vnesti taka ali podobna določila
v statut.

Lahko bi navedli še mnogo pri¬
pomb in dali še mnogo mnenj,
vendar smatramo, da je to za¬
enkrat dovolj. Sicer pa je naš na¬
črt dela tak, da bomo obiskali
gospodarske organizacije in sku¬
paj s sesiavljalci temeljito pre-
diskutirali vsa vprašanja, ki sc
tičejo sestave njihovega statuta.
Zato se tudi današnji človek ni¬
kjer ne spušča v podrobnosti in
tudi nikjer konkretno ne govori
o statutu določene delovne orga¬
nizacije. Naš namen je pomagati
in svetovati — v kolikor smo
uspeli, bo to tudi naše zado¬
voljstvo.

Joči

Žeijo volivcev v Babjem poijii

Volivci v Babnem polju so že
večkrat razpravljali o slabi izbiri
in postrežbi v trgovini in gostilni
v tem kraju. Te dni pa je krajev¬
na organizacija SZDL v Babnem
polju sklicala razširjeno sejo, ka¬
teri so prisostvovali tudi pred¬
stavniki ostalih krajevnih organi¬
zacij. Clatu so bili enotnega mne¬
nja, da je tudi v vasi Babno po¬
lje potrebno misliti na izboljšanje
trgovske in gostinske mrtže, saj
je mnogo ljudi, ki so zaposleni v
tem kraju. V perspektivi se ra¬
čuna tudi na turizem, saj republi¬

ško cesto od Babnega polja proti
Frezidu in dalje proti morju že
urejajo in bo v nekaj letih popol¬
noma asfaltirana.

Da bi se tudi ta panoga v tem
kraju vsaj delno izboljšala, so
predlagali trgovskemu podjetju
»►Škocjan« iz Rakeka, da bi prev¬
zelo Zadružni dom v Babnem po¬
lju in uredilo trgovino in delika¬
teso. Zato volivci v Babnem po¬
lju pričakujejo, da bo podjetje
- - koc jan« ugodilo njihovim že¬
ljam.

S. B.

OGLAS

Odsek za notranje zadeve Občinske skupščine Cerknica
sporoča vsem imetnikom orožnih listov, da bo podaljševal
veljavnost orožnih listov za lovsko leto 1964 65 v času od
16. marca do vključno 2E marca 1964 od 8. do 13. ure v pro¬
storih odseka za notranje zadeve Občinske skupščine Cerk¬
nica. soba štev. 7. Obenem se bo vršil pregled tehnične
izpravnosti orožja.

Prošnje, ki morajo biti. kolkovane po tar. št. 1 in 15 ZUT
v znesku 650 din za vsako orožje, dobite v sprejemni pisarni
Občinske skupščine Cerknica.

Iz pisarne

odseka za notranje zadeve
Občinske skupščine Cerknica

glas notranjske ★

3

Pripombe k statutu
Kovinoplastike Lož

Člani ZB na občnem zboru

Žrtve fašizma v Loški dolini imajo
lepo urejena skupna grobišča

Dosedanje razprave o osnutku
statuta Kovinoplastika — Lož so
pokazale, da se elani delovne or¬
ganizacije 'zanimajo za ta po¬
memben akt.

Komisija za pripravo osnutka
s‘a'u'a je pripravila 100 primer¬
kov osnutka, katere so razdelili
članom organov upravljanja in
organizacijam v podjetju. Za čla¬
ne kolektiva pa je komisija pri¬
pravila izvleček iz osnutka, ki jih
je preje! vsak član delovne orga¬
nizacije. V januarju in februarju
so bile v kolektivu širše razprave
in še do sedaj je statutarna komi¬
sija prejela vrsto pripomb. Naj
omenimo nekaj pripomb. Ivi so
bistvene za delovno organizacijo.

V s‘atutu naj bi bila konkret-
reje določena merila za delitev
osebnega dohodka. Kot osnova za
delitev' naj bi bila plačana reali¬
zacija. Podrobneje naj bi statut
določal način sprejemanja letnih
in perspektivnih planov. Plane
raj bi predhodno obravnavali
člani delovne organizacije, posa¬
mezni sveti delovnih enot in še¬
le r a‘o centralni samoupravni or¬
gani. Določneje naj bi statut pred¬
videval vključevanje delovne or¬
ganizacije v mednarodno delitev'
dela. Na ta način si zagotovi šir¬
še tržišče, kvaliteto proizvodov, v
nasprotnem primeru pa si zago¬
tovi tudi potrebna devizna sred¬
stva za uvoženi reprodukcijski
material. Določene pristojnosti in
predvsem strokovno odločanje in
vodstvo izvrševanja prepušča de¬
lovna organizacija strokovnim
službam. Mislimo, da ni dovolj,
če strokovnim organom sami pre¬
puščamo odločitve, ampak so od¬
govorni in dolžni za vodstvo iz¬
vrševanja. V osnutku statusa je
predvideno, da se strokovni sek¬
torji lahko delijo na delovne eno¬
te, če imajo za to pogoje. Toda
kakšni so ti pogoji? Potrebno ie
jasneje določiti in definirati. Cilj,
izražen v osnutku statuta, tudi
predvideva, da bo delovna orga-

O novi organizaciji »Krajevni
skupnosti", 'ki naj postane nov or¬
gan povezovanja občanov pod¬
ročja Grahovega, je odbor Socia¬
listične zveze na svojih sejah že
trikrat razpravljal. Vsi člani so
enoglasni, da ne bi bilo napredno
in v interesu razvoja družbenih
vprašanj in nalog, če za področje
Grahovega ne bi bilo krajevne
skupnosti. Občane povezujejo v
soodločanje raznovrstne družbene
službe iz področja gospodarstva
prav tako kot iziredno življenjsko
vprašanje vzgoja mladega rodu v
osemletki osnovne šole Grahovo.

Odbor SZDL pa je na zadnji
seji, dne 15. februarja 1964, ob
prisotnosti predsednika občinske¬
ga odbora tov. Jožeta Hrena  in
sekretarja tov. Srečota Lončarja
prišel do zaključka, da je poleg
sedanjih 6 vasi, ki tvorijo šolski
okoliš, nujno povezati v Krajev¬
no skupnost Grahovo tudi občane
iz Gorenjega jezera. Do tega za¬
ključka je privedlo dejstvo, da
ima osnovna šola Grahovo svoj

nizacija v osnovi zaposlovala
predvsem nekvalificirano delov¬
no silo. Modema proizvodnja v
perspektivi bo zahtevala vedno
več strokovnih in specializiranih
delavcev. Zato je pravilna pri-
n^mba. da bo deloma organiza¬
cija v osnovi poleg strokovnih de¬
lavcev zaposlovala tudi nekvali¬
ficirano delovno silo iz raznih
področij in krajev.

Osnutek statuta je na široko
zajel možnosti za strokovno izo¬
braževanje. Namesto brezplačne¬
ga strokovnega izobraževanja čla¬
nov delovne organizacije so di-
sku f anti umestno pripomnili, da
bo deloma organizacija finančno
pomagala članom delovne organi¬
zacije pri strokovnem izobraže¬
vanju. kajti v prvotnem primeru
bi lahko prišlo do izkoriščanja
delovne organizacije.

Komisija, ki je pripravljala
©snu f ek statuta, je pozabila na¬
kazati. na kakšen način naj bi
delovna organizacija rrehajala na
42-umi delovni čas in kakšne rvi-
orav= so pogrebne za ta prehod.

Jasneje in konkrehi°je naj H
sfaihri obravnaval ra’ose komi¬
sije za standard in skupno poh-o-
šnjo. V osnu+ku statuta bi morali
omeniti rekreacijo, počitniški
dom, skrb za kulturno in šport¬
no razvedrilo članov delovne or¬
ganizacije in podobno. Pri konč¬
nih določbah bi moral statut na¬
kazovati, da se sta*ut lahko letno
ali polletno po potrebi lahko re¬
vidira ali spremeni posamezni
člen. Člani delovne organizacije
razpravljajo tudi o strukturi in
načinu sestave organov upravlja¬
nja, rotaciji, mestu in vloži stro¬
kovnega kolegija in drugo.

Vse dosedanje pripombe, poleg
pripomb, ki jih bo statutarna ko¬
misija prejela še tekom meseca,
bo komisija ponovno obravnava¬
la. upoštevala ter posredovala
kolrktvu in organom up -
n ja pripombe, preden stativ def:-
nrivno potrdijo.

S. B.

delokrog tudi z vasjo Gorenje je¬
zero.

Šolski okoliš naj bi tvoril tudi
področje Krajevne skupnosti s se¬
dežem v Grahovem kot oblika po¬
vezovanja interesov občanov po
vseh družbenih dogajanjih, trgo¬
vine, turizma, gostinstva, zdrav¬
stva socialnega varstva, komu¬
nalnega gospodarstva, kmetijstva
in gozdarstva in kot osnovnega
vprašanja šolstva na tem območ¬
ju. To vprašanje je pereče v to¬
liko bolj, ker učitelji nimajo na
razpolago ustreznih družinskih in
samskih stanovanj, kar je vzrok
stalno menjavanje učnih moči in
s tem slabost v vzgoji mladega
rodu, na drugi strani pa tudi ne-
angažiranost v udejstvovanju iz-
venšolskega dela v okviru obsto¬
ječih organizacij mladine, Svobo¬
de, Partizana itd.

Ob ugotovitvi Krajevnega od¬
bora SZDL, da obstojajo vsi po¬
goji obstoja Krajevne skupnosti
Grahovo za področje 7 vasi, so o
tem odločali že zbori volivcev.

J. S.

Pred nedavnim se je zbralo v kino
dvorani v Starem trgu okoli 300 čla-
nev Zveze borcev na redni letni občni
zbor svoje organizacije, kjer so pre¬
gledali dosedanje delo in se pogovo¬
rili o bodočem delu.

Iz poročila predsednika Krajevne
organizacije ZB Ivana Petriča je bilo
razvidno, da je bilo delo organizacije
ZB v preteklem letu kar uspešno.
Skupno so imeli v preteklem letu 10
rednih in eno izredno sejo odbora. V
organizacijo ZB je vključenih 521 čla¬
nov; v letu 1963 se je na novo vpi¬
salo 13, odselilo 8 in 5 članov je v
preteklem letu umrlo. Komisija za
priznanje delovne dobe je obravna¬
vala 49 prošenj in jih je 38 pozitivno
rešila, medtem ko je bilo zaradi po¬
manjkanja dokazov 11 prošenj za¬
vrnjenih. V preteklem letu so pregle¬
dali in popisali tudi otroke padlih
borcev in ugotovili, da 26 otrok obi-
situje razne srednje strokovne šole in
5 vitje šole. V glavnem prejemajo vsi
štipendije od Obe. skupščine Cerkni¬
ca in od raznih delovnih organizacij.
Za zidavo hiš so člani ZB prejeli iz
posebnega sklada obč. skupščine 2
milijona dinarjev posojila. Na terito¬
riju Loške doline je skupno 16 spo¬
minskih objektov, od teh je 8 spome¬
nikov, 7 spominskih plošč in ena
grobnica v Babnem polju. V pretek¬
lem letu je organizacija ZB zgradila
skupna grobišča s spomeniki v Pod-
cerkvi in Danah. Na ta način so vse
žrtve fašizma v Loški dolini dobile
skupna grobišča s spomeniki. Pri tem
so jim pomagali Obč. skupščina Cerk¬
nica, gospodarske organizacije, pre¬
cej finančnih sredstev pa so člani sa¬
mi zbrali.

Pri gradnji nove tovarne Kovino¬
plastika Lož Je 63 članov ZB prosto¬
voljno pomagalo pri izkopu temeljev.

Na Dan borca, 4. julija, so orga¬
nizirali pohod borcev s partizanskim
srečanjem v Smrekcah, kjer so čla¬
nom ZB podelUi tudi odlikovanja.

Člani ZB pa so se udeležili tudi
proslave zbora odposlancev v Kočev¬
ju, kurirji pa zbora na Vojskem. Po¬
leg tega so dostojno pokopali tudi 5
članov, ki so umrli v preteklem letu.

Na občnem zboru so predstavniki
gospodarskih organizacij poročali tu¬
di o delu aktiva ZB. Aktiv ZB v Ko¬
vinoplastiki Lož ima največ razume¬
vanja za člane ZB. V tej organiza¬
ciji prejemajo člani ZB poseben do¬

datek po sklepu organov upravljanja
in sicer tisti, ki imajo manjše osebne
dohodke od 30.000 din mesečno. Po¬
leg tega skrbi gospodarska organi¬
zacija tudi za šolanje otrok in članov
ZB, za njihove stanovanjske razme¬
re in primerna delovna mesta. To go¬
spodarsko organizacijo naj bi posne¬
mali tudS ostali -delovni kolektivi,
zlasti kolektiv na Marofu, kjer naj bi
člani ZB izposlovali, da bi tudi preje¬
mali poseben dodatek.

Nekateri člani ZB še vedno nima¬
jo urejenih dvojnih let iz časov NOB.
Zato je zadnji čas, da to čimprej
uveljavijo. Mnogi člani ZB bi lahko
pisali spomine in razne dogodke iz
časov NOB. Ob raznih praznikih naj
bi prirejali več mitingov, kar bi
zlasti pozitivno vplivalo na mladino.
Muzej ljudske revolucije v Ložu je
potrebno stalno dopolnjevati in zbi¬
rati gradivo Iz časov NOB, katerega
še imajo člani ZB. V te namene naj
bi obč. skupščina zagotovila več fi¬
nančnih sredstev.

Stalna skrb organizacijo ZB ho tu¬
di, da bi gospodarske organizacije šo¬
lale čimveč otrok članov ZB. Na
občnem zboru so imenovali dva čla¬
na v skupni odbor z organizacijo
SZDL Stari trg, ki bo v bodoče skrbel
za organizacijo pogrebov umrlih čla¬
nov ZB.

S. B.

Mnogo investitorjev
šole v Grahovem

iO|b pregledu plačil gradnje
osemletke Grahovo je krajevni
odbor SZDL Martinjak ugotovil,
da je plačevalo gradnjo objekta
več investitorjev. Največ je pri¬
spevala Občinska skupščina Cerk¬
nica in sicer 14,000.000 dinarjev,
nadalje Krajevna skupnost Gra¬
hovo 1,000.000 din in Krajevna
skupnost Martinjak 1,000.000 din.
Za dokončno poravnavo vseh
gradbenih stroškov dolgujejo še
900 tisoč dinarjev. Prihodnje le¬
to si želijo urediti objekt dokonč¬
no, za kar bi potrebovali še štiri
in pol milijona dinarjev.

M

Krajevna skupnost Grahovo

GLAS NOTRANJSKE

4

Zimsko veselje mladih Unčanuv

Moje je
in tebe nič
ne briga

O zadružnem domu na Uncu, o
pšenici v dvorani, strehi, ki pušča
in še o čem ...

Tega je že dolgo in mnogi so
že pozabili. Namreč, da so Unča-
ni s svojimi žulji zgradili zadruž¬
ni dom. Da so tedaj želeli imeti
svojo hišo in da so zanjo tudi
dosti žrtvovali. Ampak tega je že
dolgo in marsikaj se je od tedaj
spremenilo.

Po priključitvi unške kmetijske
zadruge je dom dobila v uporabo
Kmetijska zadruga Cerknica. Un-
čani pripovedujejo, da se je cerk¬
niška zadruga ves ta čas bolj za¬
vedala svojih pravic do doma kot
pa dolžnosti. Letos jeseni so či¬
stili v dvorani pšenico in poslej
je ni sile. ki bi spravila iz zadruž¬
nega doma oblake prahu. Verjet¬
no je, da KZ Cerknica res ni
imela prostorov za tako delo. ven¬
dar je jasno, da dvorana zadruž¬
nega doma ni za to primeren kraj.
Tudi opeka na strehi včasih ni
bila »polnoštevilna« ra ie vedno
precej časa trajalo, preden se je
kdo povzpel na podstrešje. Ra¬
zumljivo je. da prične v tiafeii:
razmerah zgradba hitro propadati.

Pri vsem tem pa je treba ome¬
niti. da prejema KZ Cerknica na¬
jemnino od Škocjana za pro¬
store, kjer kjer je trgovina, nrav
tako pa je baje prejemala najem¬
nino od Kovinoservisa. ki je imel
poldrugo leto svoje pisarne v za¬
družnem domu.

KZ Cerknica je sicer predlaga¬
la nekatere spremembe ril edo pra¬
vic in dolžnosti do zadružnega
doma. vendar Unčan.i ne sprej¬
mejo polovičnih reštiev. Oni so
dom zgradili oni bi ga tudi radi
uporabljali. Z najemninami in
prostovoljnim delom bi sproti po¬
pravljali in vzdrževali dom. Ne
gre za lokalistične strasti. Skrajni
čas je, da se prične dom poprav¬
ljati.

Kaj in koliko kršimo?

Pri občinskem sodniku za pre¬
krške smo izvedeli vrsto zanimi¬
vih podatkov o delu tega orga¬
na v letu 1963. Ti nam povedo,
da smo v cerkniški občini kar
1103-krat zajadrali v prepoveda¬
ne vode, največkrat zaradi javne¬
ga reda in miru in cestnopromet¬
nih prekrškov. Vse te in ostale
kršitve so povzročile 586 denar¬
nih kazni, 28 zapornih in 52 pi¬
smenih kazni (opominov in uko¬
rov).

Posebno vprašanje so gozdni
prekrški. Teh je bilo kar 135 in
so bili vsi odstopljeni v rešitev
okrajnim sodnim organom.

N j več je še vedno cestno-pro-
metnih prekrškov in prekrškov
zoper javni red in mir. To je ra¬
zumljivo, če vemo, da je v neneh¬
nem porastu število vozil in s tem
uporabnikov prometa in da smo
Slovenci — Cerkničani seveda ne

Glasen klic

To je geslo vseh gasilskih, bodi¬
si prostovoljnih, bodisi poklicnih
društev. PGD v Starem trgu pa
se mora tega gesla resno držati
Toda ne zato, ker bi imeli veliko
dela, pač pa morajo ta klic upo¬
rabljati zato. ker nimajo najnuj¬
nejših osnovnih sredstev, da bi si
lahko nabavili opremo, ki je po¬
trebna pri gašenju požarov.

Gasilci nimajo niti svojega do¬
ma. v katerega naj bi spravljali
svojo opremo. Ta dom je namreč
še vedno v po. esti KZ Stari trg.
Potegovali so se za ta dom in še
za prostor SLP za domom, na ka¬
terem bi si zgradili vodnjak, kjer
bi imeli pionirji svoje vaje. To¬
da KZ Stari trg je postavila take
pogoje, da jih društvo ni moglo
sprejeti.

O dotaciji Občinske gasilske
zveze, ki je bila obljubljena v
znesku 200.000 din, ni ne duha ne
sluha. Za kabino avtomobila PGD
Stari trg. ki ga je prodala občin¬
ska gasilska zveza, tudi ni nobe¬
nega dinarja. Da bi pritegnili v
svoje vrste čimveč članstva, so si
z lastnimi sredstvi kupili parad¬
ne uniforme in jih dali svojim
članom. Opaziti pa je vedno manj¬
še sodelovanje v tem društvu. •
Krivda seveda leži tudi v tem. da

Turistični

seminarji

Občinska turistična zveza je pri¬
redila seminarje za trgovske in
gostinske delavce v Cerknici in
Starem trgu. Obravnavali so teme
iz razvoja turizma, zgodovine na¬
ših krajev ter turistične zanimivo¬
sti in njih perspektive. Seminarje
so vodili turistični delavci zveze.

Seminarji so, sodeč po anketi,
kjer so sodelovali vsi udeleženci,
zelo uspeli.

Najbolj so bili zastopani trgovci
iz Starega trga s 100 odstotno
udeležbo.

Turistična zveza bo priredila še
več takih seminarjev.

Miami

smemo biti izjema — zelo vesel
narod. Pri tem je omeniti razve¬
seljivo dejstvo, da število teh
prekrškov nenehno pada.

V primerih kršitve javnega
reda in miru so bili v nekaj pri¬
merih izrečeni varstveni ukrepi
takojšnjega nastopa zaporne kaz¬
ni, kar je pozitivno vplivalo ta¬
ko na kaznovane kot na ostale.

Posebno vprašanje zavzemajo
kaznovanja sezonske delovne sile,
ki v največ primerih ob izrečeni
kazni odpotuje in se zaposli
drugje.

Vseh denarnih kazni se je na
bralo za čedno vsoto 1,802.000 di¬
narjev in so bili razporejeni v re¬
publiški sklad za soc. ustanove in
v cestni sklad.

Ob letu osorej bodo prav taki
podatki znani za letošnje leto.
Bodo tudi tako pestri in zani¬
mivi?

-as.

na pomoč!

ie veliko aktivnih članov zapo¬
slenih v tovarnah, kjer tudi ob¬
stojajo gasilske ekipe.

Dobro bi bilo, da se tej orga¬
nizaciji posveti malo več pozor¬
nosti. RuM

KNJIŽNICA V CERKNICI
USPEŠNO POSLUJE

Pred nekaj meseci je ponovno
začela delati cerkniška knjižni¬
ca. Sedanji prostori knjižnice so
kar primerni. Število bralcev je
vsak dan večje. Odprta je vsak
dan, razen nedelje, v popoldan¬
skih urah.

V načrtu je, da se usposobijo
tudi ostale knjižnice v občini za
normalno poslovanje.

S. M.

Sklenili smo, da bomo vsak me¬
sec obiskali enega od občanov, ki
že dolgo živi v svojem kraju in
tako spremlja krajevna dogajanja
ie daljšo dobo. Tokrat je bil na
vrsti Rakek.

Sončnega nedeljskega dopol¬
dneva smo potrkali na vrata
Francke Kranjc. Toda težave so

PET MINUT P HI OBČANU

se začele takoj, ker se je gostite¬
ljica na vse načine otepala kar¬
koli izjaviti za tisk. Sele po dl
gotrajnem prigovarjanju je ne¬
koliko popustila.

Vsi Rakovčani jo poznajo, saj
je njihova vaščanka že 42 let. Po
vojni bi pa težko našli aktivnej¬
šo družbeno delavko, saj je bila
pet let tajnica krajevnega ljud¬
skega odbora, kasneje pa je zlasti
delala v organizaciji SZDL. Tudi
sedaj še ni odnehala, kar je na
Rakeku že skoraj redkost.

»Kaj vas na Rakeku sedaj naj¬
bolj moti ?« smo jo vprašali.

»Najbolj me jezi, da naš kino
nikakor ne more zaživeti tako,
kot bi želeli. Pred dobrim deset¬
letjem smo s takšnim zanosom
urejevali dvorano in nabavljali
opremo, marsikaj pa tudi žrtvo¬
vali, da smo dobili svoj kino.
Človek je-sedaj razočaran, ko vi¬
di, kako hira ta potrebna kultur¬
na ustanova .«

»Ker ste že dolgo na Rakeku,
v čem, mislite, da se je po vojni
največ spremenilo?«

»Današnja mladina ima izred¬
ne pogoje za študij. Mi tega ni¬
smo imeli.«

» Hišo, kjer stanujete, je že na¬
čel zob časa. Ali jo boste kaj
popravljali ?«

»Da, sedaj je našemu hišnemu
svetu uspelo dobiti nelcaj sred¬
stev in upamo, da bomo vsaj
najnujnejše popravili.«

»Cisto odkrito nam povejte :
vam je Glas Notranjske všeč?«

»Redno ga berem in všeč mi je.
Morda bi včasih lahko kaj več
pisali tudi o hribovskih vaseh.«

Francki Kranjc smo se zahva¬
lili. MaD

Zakaj jo bil hotel Rakov Škocjan zaprt?

Zaradi velikega zanimanja se je gostinsko podjetje v Cerknici
odločilo pojasniti vzroke, zaradi katerih je bil hotel »Rakov Škocjan«
zaprt v mesecu januarju.

- . Upravni odbor Gostinskega podjetja Cerknica je se odločil za¬
preti lokal v Rakovem Škocjanu v glavnem zaradi zelo nizkega
obiska.

Gibanje prometa v Rakovem Škocjanu po mesecih je razvidno
iz naslednje razpredelnice. (Zaradi primerjave smo dali še gibanje
prometa v obratu »Lovec« na Rakeku).

Obrati

Hotel

v tisočih

Gostilna Lovec

Vzrok za tako nizek obisk kaže iskati v zimski sezoni, ko ne
pride v Škocjan noben turist zaradi naravnih lepot. Prav tako se
motorizirani turisti zaradi poledenele ceste ne podajajo v Škocjan.
Poleg nizkega prometa pa so stroški za kurjavo, elektriko, prevoze
in personal zelo veliki. Ze groba kalkulacija nam pove, da so stroški
v januarju veliko večji, kot pa ves ustvarjen promet. To pa je
zadosten razlog, da smo se odločili za ta ukrep, sicer bi gostinsko
podjetje precej utrpelo, ko ima že tako velike dajatve zaradi plače¬
vanja anuitet. Na kvantiteto obiska v Rakovem Škocjanu pa tudi zelo
vpliva prehodnost ceste ' iz postojnske smeri, katera pa, žal, ni
plužena.

Hotel sedaj zopet redno obratuje od 8. februarja naprej, ko je
bila tam dobro obiskana pustna veselica. E. A.

OLAS NOTRANJSKE ★

Kako kmetijski zavarovanci

koristijo pravice
iz socialnega zavarovanja

Večkrat se pripeti, da kmetijski za¬
varovanci nergajo, zakaj se je uvedlo
kmetijsko zdravstveno zavarovanje,
zakaj so tolikšne dajatve za to za¬
varovanje in podobno. Zato je prav,
da kmetijske zavarovance seznanimo,
kako koristijo pravice, katere jim nu¬
di zdravstveno zavarovanje in koliko
znašajo stroški zdravstvenega zavaro¬
vanja v naši občini. Iz teh podatkov
bodo kmetijski zavarovanci spoznali,
kako velika je bila potreba po zdrav¬
stvenem zavarovanju našega kmetij¬
skega proizvajalca in njegovih dru¬
žinskih članov.

Naj zapišemo že takoj v začetku, da
koncem vsakega leta ugotovimo, ka¬
ko smo spet pobrali premalo denar¬
nih prispevkov kmetijskih proizvajal¬
cev, ker so stroški zavarovanja večji
ter je tako nastal primanjkljaj. Ka¬
kor je znano, se v sklade osnovnega
in razširjenega zdravstvenega zava¬
rovanja stekajo prispevki kmetijskih
proizvajalcev, občine pa plačujejo v
sklad osnovnega zdravstvenega zava¬
rovanja le 70 %  stroškov za zdravstve¬
no varstvo po 8. členu ZZZKP, to je
za stroške zdravljenja, katere plača
sklad osnovnega zdravstvenega zava¬
rovanja v celoti (100 %). V primeru
primanjkljaja se v bodočem letu po¬
veča prispevek kmetijskih proizva¬
jalcev za toliko, da se pokrije pri¬
manjkljaj na skladih.

Od 1. 7. 1961 dalje je uvedeno tudi
razširjeno zdravstveno zavarovanje
tako, da ima tudi kmetijski zavaro¬
vanec pravico do brezplačnega zdrav¬
ljenja v ambulantah, poliklinikah,
bolnišnicah ter do brezplačnih nujnih
prevozov v bolnišnico. Od 1. 7. 1963
dalje pa za vsako zdravilo prispeva
100 din, za zoboprotctična dela pa 50%
stroškov. Ta odlok je sprejel OLO
Ljubljana na podlagi ugotovitev, da
so nekateri kmetijski zavarovanci
nesmotrno izkoriščali pravice iz zdrav,
zavarovanja, vse to na breme vseh
kmetijskih proizvajalcev.

V zdravstvenih ambulantah in po¬
liklinikah so bili v letu 1963 kmetij¬
ski zavarovanci 10.839-krat pregledani,
nudili so jim 6.826 storitev, zdravni¬
ških obiskov na domu je bilo 1.249.
Vseli stroškov ambulantno-poliklinič-
nega zdravljenja, ki gredo iz sklada
osnovnega zdravstvenega zavarovanja,
je za 7,978.223 din, iz sklada razširje¬
nega zdrav, zavarovanja (to kar so
pred 1. 7. 1961 morali plačati sami
kmet. zavarovanci) pa gredo stroški
ambulantno-polikl. zdravljenja za
2,727.399 din, skupno torej za 10,705,622
din. Na vsakega kmet. zavarovanca
odpade v letu 1963 za ambulantno
zdravljenje 2.572 din. V bolnišnicah
se je zdravilo 419 kmetijskih zavaro¬
vancev in sicer vsega 10.545 dni, iz
sklada osnov, zdrav. zav. gre 28,337,244
din, iz sklada razšfr. zdrav. zav. pa
4,028.921 din. Skupaj znašajo stroški
zdravljenja v bolnišnici 32,366.165 din,
na enega kmet. zavarovanca odpade
v letu 1963 povprečno 7.775 din.

Nujnih prevozov v bolnišnico je
bilo 81, v breme sklada osn. zdrav,
zav. je bilo stroškov 630.908 din, v bre¬
me sklada razš. zdrav. zav. pa 57.231
din, skupaj stroškov za prevoze 688.139
dinarjev.

Za zdravila je bilo izdanih iz skla¬
da osnov, zdrav. zav. 3,469.282 din,
iz sklada razš. zdrav. zav. 3,051.209 din,
skupaj je bilo stroškov za zdravila
6,520.491 din. Na enega kmet. zavaro¬
vanca odpade stroškov za zdravila
povprečno 1.566 din.

Stroški zobozdravljenja In prote-
tlčnih del iz sklada razširjenega
zdrav, zavarovanja znašajo 4,971.914

din. Povprečno odpade na enega za¬
varovanca 1.122 din. Stroški za 146 očal
in 6 stekel znašajo 316.797 din.

V breme sklada osnovnega zdrav,
zavarovanja je bilo stroškov 40,415.657
din, v breme razširjenega zdrav. zav.
pa 14,853.471 din, skupaj je torej bilo
v letu 1963 vseh stroškov zdravljenja
za 65,269.128 din. Na enega kmetijske¬
ga zavarovanca odpade v letu 1963
povprečno 15.678 din vseh stroškov.

Iz gornjih podatkov je razvidno,
da se kmetijski zavarovanci v polni
meri poslužujejo pravic, ki jim Jih
audi Zakon o zdrav, zavarovanju
kmetijskih proizvajalcev.

Želimo samo še to, da bi tudi oni
pravočasno poravnali svoje obveznosti

Sonce Je že močno načelo snežno
odejo. Na pobočjih so se začela ka¬
zati kopna rebra. Vendar je zemlja
še zmrzla in trda. Življenje v njej
je zamrlo; počiva v zimskem spanju
in si nabira novih moči.

Po napornem delu najde kmetova¬
lec nekaj več časa za razgovor, poseb¬
no zvečer; prav prileže se v prijetni
družbi pogovoriti o vsem, kar člove¬
ka teži, o vsakdanjem delu in dogod¬
kih, o davkih, kmetovanju v pretek¬
lem letu, zlasti pa o težavah. Teh je
največ. Zato ni čudno, da steče o tem
beseda najraje.

Razgovor s kmetovalcema in na¬
prednima živinorejcema Iz Loške doli¬
ne Lojzem Komidar iz Nadleska in To¬
netom Mlakarjem iz Viševka se je
sukal okoli teh, danes prav gotovo
silno pomembnih in obenem perečih
vprašanj.

»Prejšnja leta smo v tem času na¬
bavljali gnojila, delali načrte za spo¬
mlad in leto, popravljali orodje, skr-

napram skladom zdrav, zavarovanja,
to Je, da bi prispevke redno nakazo¬
vali, ker bi s tem omogočili nemo¬
teno finančno poslovanje obeh skla¬
dov. V preteklih letih smo namreč
imeli velike težave pri poravnavanju
računov zdravstvenim ustanovam, ki
so nastale zaradi nerednega plačeva¬
nja prispevkov kmetijskih proizvajal¬
cev.

Vsako spremembo v zdravstvenem
zavarovanju so kmetijski proizvajalci
dolžni prijaviti pri podružnici soc.
zavarovanja v Cerknici v roku 8 dni,
tega roka pa se v večini primerov
doslej niso držali.

beli za dobro vprego. Danes smo
brez volje, zemlja nam začenja počasi
presedati. Vsakdo, ki je v mlajših
letih in sposoben, se razgleduje po
drugi zaposlitvi. Možnost zaslužka v
industriji in nestanoviten položaj kme¬
ta preprečuje vsak interes vlaganja v
kmetijstvo in njegovo širjenje. Viso¬
ke obdavčitve niso v skladu s pro¬
izvodnjo in prodajno močjo kmeta.
Obstajati bi morala možnost večjega
odkupa. Težko se krijejo vsakodnev¬
ni stroški, težko je zadovoljiti dru¬
žini, otrokom nuditi kaj več! Za sha¬
janje in preživljanje bi bilo potrebno
prodati vsaj troje glav živine na leto.
Prevelika je razlika med cenami In¬
dustrijskih izdelkov in kmetijskih pri¬
delkov. Cena teletom bi morala biti
400 din za kg, plemenske živine po
500 din, mleko vsaj 70 din za liter.
Za telico, staro dve leti, dobimo
okoli 130.000 din, medtem ko zasluži
delavec toliko v nekaj mesecih. Ni
čudno da zaradi tega stalež živine

Borci v Cerkno

Na občnem zboru ZVVI, ki je
bii decembra lani, so sklenili,
da gredo vsi člani te organizacije
na skupni izlet. Cilj tega izleta je
mesto Cerkno. V bližini tega me¬
sta se nahaja znana partizanska
bolnišnica »-Franja«, ki je ostala
okupatorju neznana kot nere¬
šljiva uganka.

Ker organizacija sama nima do¬
volj finančnih sredstev, se je 'le¬
ta obrnila za pomoč vsem podje¬
tjem v naši občini. Prošnji so prvi
ugodili na trgovskem podjetju
»Škocjan« Rakek z vsoto 20.000
dinarjev. Upajo, da bodo tudi v
ostalih podjetjih in tovarnah na¬
šli razumevanje in ugodili tej or¬
ganizaciji.

RuM

stalno pada. Vsak morebitni poseg po
specializaciji zaradi tržišča propade.
Recimo, cene plemenske in pitane ži¬
vine so se izenačile. Nikomur se ne
splača več rediti plemensko žival. Ce¬
rnu riziko, čemu povečani stroški, ki
so povezani s tako rejo? Enako Je s
krompirjem. Lani smo ga posadili
precejšnje površine zato, da nam da¬
nes še leži doma.«

Na vprašanje, v čem vidita izhod
iz takšnega položaja, sta odgovorila:

»Seveda so izhodi, samo marsikaj
bi se moralo spremeniti. Nekaj tak¬
šnih vzrokov sva že naštela. Poleg
tega bi moral imeti kmet možnost
začasne zaposlitve izven sezone, v »su¬
hih mesecih«, v gozdu ali s prevozi.
Kmetje sicer radi delajo, garajo, ven¬
dar želijo tudi dostojno plačilo za
trud. Ce bi imeli več zemlje, bi mo¬
rala biti združena, v bližini in kva¬
litetnejša,. da bi jo bilo možno obde¬
lati In pravilno izkoristiti s svojo de-
(Nadaljevanje na 6. strani)

Kmetovalci iz Loške doline so daleč naokrog znani kot dobri rejci plemenske živine

Vilma Truden

POGOVOR  S KMETOVALCI

6

★ GLAS NOTRANJSKE

tfiŽflVB Prosvetnega društva na Rakeku

Delo, načrti in

Novembra 1963 je bil letni obCnl zbor

Prosvetnega društva »Heroj Iztok«,
takrat smo Izvolili novi odbor. 2e
po nekaj mesecih dejavnosti je novi
odbor prišel do spoznanja, da je de¬
lo društva kompleksnega značaja. Ck
bomo hoteli biti kos vsem nalogam,
bomo morali pritegniti k delu čimveč
Rakovčanov, predvsem šolsko mladi-

ao, vajenca in delavca. Potreba po
tesnejšem sodelovanju odbora pro¬
svetnega društva z ostalimi Rakov-
čani se kaže tudi v planu dela no¬
vega odbora za leto 1964. Ako bomo
hoteli izvesti ves program, kot si ga
zamišljamo, bodo mogle novo izvo¬
ljene komisije za proslave, dramske
uprizoritve aktivizirati čimveč članov
društva. S tem, da nas bo pri prire¬
ditvah čimveč delalo, da bo vsakdo
delal tisto, kar ga najbolj zanima in
toliko, kolikor mu to dopušča služba
ali šola, bomo dosegli, da se bo vsak¬
do seznanil s problematiko društva.

(Nadaljevanje s 5. strani)
lovno silo in vprežno mehanizacijo.
Prav tako bi morali ljudje vedeti,
doklej bodo še gospodarji svoje zem¬
lje, vedeti, bi morali, do kje bo za¬
druga jemala zemljo in širila svoje
komplekse. Obstajati bi morala mož¬
nost nabave ustrezne mehanizacije,
zlasti enostavnejših, cenejših kosilnic.

Sodelovanje z zadrugo je rešljivo
samo v stabilnih, zagotovljenih ce¬
nah za daljšo dobo. Na manjša od¬
stopanja smo sicer pripravljeni, ven¬
dar danes nismo sigurni niti za en
mesec naprej.

Kmetje so do zadruge imeli zaupa¬
nje in ga še imejo. Težko je reči, v
čem je to zaupanje. Zmanjševanje
dejavnosti zadruge, ki jih je imela
prej, je zrahljala vezi med enim in
drugim. Prej smo vsak problem re¬
ševali skupno preko zadruge, sedaj
teh stikov ni. Možno je bilo dobiti
akontacijo za pridelke in živino, vna¬
prej semena, gnojila in vse drugo.
Tudi danes bi bilo kreditiranje na ta
način sprejemljivo, vendar je bojazen
za prodajo pridelkov. Čeprav zadrugo
temeljito poznamo, jim skoraj več ne
zaupamo, zakaj v vsakem dogovoru
smo bili izigrani. Vsaka pogodba je
samo papir. Krivimo sicer samo za¬
drugo, čeprav gremo tudi na besedo
drugih strokovnjakov in splošne pro¬
pagande, nazadnje pa ostanemo sami.

Tako bomo povečali kulturno-zabavno
življenje na Rakeku, istočasno pa bo
tekel tudi proces našega osveščanja,
da je kultura za človeka prav tako
potrebna kot hrana ali stanovanje. Ce
bomo hoteli imeti kvalitetne kultur¬
ne prireditve, bomo morali tesno so¬
delovati s prosvetnimi delavci na
osemletki in s strokovnim kadrom

Glasbene Sole na Rakeku. Možnosti
in oblik sodelovanja je veliko.

Na pustni zabavi, ki je bila v to¬
rek na Rakeku, je nastopila Glasbe¬
na šola s skrbno izbranim zabavno¬
glasbenim programom, ki je pustno
rajanje še prav posebno popestrilo.
Do sedaj je novi odbor priredil sve¬
čano proslavo, organiziral večer o fil¬
mu, kateremu sta prisostvovala reži¬
ser F. Kosmač in kritik Duletič. Dan
JLA smo na Rakeku počastili z raz¬
stavo fotografij, ki so prikazale živ¬
ljenje pripadnikov JLA in njihovo ne¬
sebično pomoč v porušenem Skopju.

Nikjer ni najti tistih, ki so prej na
ves glas kričali, nikjer kupcev. Mi¬
mo zadruge se je še kaj prodalo, ven¬
dar bi raje preko zadruge, ker je
enostavnejše. Od nas zahtevajo, naj
veliko pridelamo, v to te sili tudi
življenje, nikamor pa ne moreš. Ku¬
piš drago seme in gnojila, pridelkov
pa ne vnovčiš!

Prav gotovo je cel kup možnosti za
sodelovanje, če bo le računica za ene¬
ga in drugega. Ne bojimo se sodelo¬
vati z zadrugo, samo igrati je treba
z odprtimi kartami! Kmeta današnji
položaj nujno sili v sodelovanje,
vprašanje je le, kako najti prave obli¬
ke. Masovna akcija od zgoraj nima
uspeha, potrebno je posamezno reše¬
vanje z vsakim posebej, specifično za
naše področje in možnosti.

Ljudje hitro ugotove, kaj je dobro
in kaj se splača. Novosti so težje
sprejemljive, pa se le polagoma udo-
mače. Pripravljeni smo sprejeti no¬
ve, dobre oblike, vendar nas pomanj¬
kanje izkušenj, ukoreninjen strah in
nesigurnost odvračata od teh prije¬
mov.-«

Se in še bi se menili, vendar sta
nas čas in delo priganjala. Upamo
pa, da se bomo še kdaj videli.

V prihodnje pa bosta skušala odgo¬
voriti na podobna vprašanja direk¬
torja obeh zadrug.

-co

Imeli smo tudi predavanje o zgodo¬
vinskem pomenu NOB in o vlogi na¬
še armade v sodobnem svetu. V ja¬
nuarju pa smo v klubski sobi poslu¬
šali zanimivo predavanje o Grčiji,
spremljano z lepimi barvnimi diapo¬
zitivi. Za ta mesec imamo na progra¬
mu predavanje o zimskem športu, ki
bo verjetno dobro obiskano, saj je
med Rakovčani veliko ljubiteljev te¬
ga športa. To se je videlo v času zim¬
ske olimpijade, ko so v klubski sobi
stari in mladi spremljali na televi¬
zijskem ekranu vse športne dogodke
iz Innsbrucka.

Letos bomo imeli na Rakeku zelo
pester program različnih zabavnih in
kulturnih prireditev. Kmalu bomo
videli uprizoritev mladinske komedije
in dramskega dela. Za krajevni praz¬
nik, 13. marec, je prevzelo rakovško
prosvetno društvo vso organizacijo in

OS K

ŽE LETOS PEKARNA
NA RAKEKU

Oskrba s kruhom je še vedno
vprašanje slehernega prebivalca
Rakeka. Predvidena je gradnja
pekarne v prostorih, katere je
prej uporabljal TP Nanos. V teh
prostorih je sedaj skladišče žita¬
ric, kjer je vskladiščenih 250 ton.
Taki prostori so bili, zatrjujejo
prizadeti, prepotrebni, saj ni bilo
moč nabavljati večjih količin su¬
rovin.

Z gradnjo oziroma gradbeno
pripravo za gradnjo pekarne pa
bodo začeli že 1. marca.

OSKRBA Z MLEKOM IN MLEČ¬
NIMI IZDELKI

Trgovsko podjetje Škocjan Ra¬
kek zagotavlja, da bodo imeli v
svojih poslovalnicah na Rakeku
in Cerknici pasterizirano in vste-
kleničeno mleko od 1. aprila da¬
lje. Dogovorili so se z ljubljan¬
skimi mlekarnami, obraitl Nova
vas, da bodo redno dobili tudi
druge mlečne izdelke.

Izvedbo proslave ter zabavne priredi¬
tve. Poleg tega bomo organizirali še
več zanimivih predavanj iz različnih
področij, tako da bo vsakdo od Ra¬
kovčanov našel kaj zanimivega. Pre¬
davatelje bomo dobili od drugod, to¬
da tudi iz naših vrst bo kdo pripra¬
vil predavanje s pomočjo Prosvetne¬
ga servisa v Ljubljani, ki nam lahko
nudi diapozitive, magnetofonske tra¬
kove, literaturo in podobno.

Tako ne bodo člani prosvetnega
društva le pasivni poslušalci, ampak
tudi aktivni sodelavci kulturnega živ¬
ljenja na Rakeku.

V želji, da bi popestrili program
prosvetnega društva na Rakeku ter
da bi dvignili kulturno raven rakov-
ške publike, ima društvo v načrtu
povabiti na Rakek amaterske dram¬
ske skupine iz Ljubljane in drugih
krajev. Uresničitev teh želja pa nam
preprečuje izredno slaba tehnična
opremljenost odra in slabo stanje kul¬
turnega doma na Rakeku, ki nujno
terja takojšnje popravilo, sicer bo
nastala še večja škoda. Alojz Egel

R B A

S tem bi bilo odprto vprašanje
oreskrbe z mlekom za Rakek in
Cerknico zadovoljivo rešeno.

Miami

KAJ BO S SADJEM
IN ZELENJAVO?

To je zanimalo tudi Turistično
zvezo, ki je sklicala posvet s KZ,
trgovci in gostinci, da bi preskrbo
s temi važnimi artikli izboljšali,
oosebno v turistični sezoni.

Dogovorili so se, da bodo pro¬
učili možnosti dobave, oziroma
plan potreb ter sklenili pogodbe.
Za artikle, ki se ne dobijo na na¬
šem terenu, bi poskrbel TP Ško¬
cjan, ki bi oskrbovalo tudi go¬
stinstvo.

V Starem trgu je to vprašanje
rešeno z -združitvijo FR.UCTUS
TP Nanos. Enako so se dogovo¬
rili za oskrbo z mesom in mesni¬
mi izdelki.

Miami

V gostinstvu bi bilo treba...

- V delikatesi v Starem trgu se kljub prepovedi še vedno
toči pijača pri prodajnem pultu. Posledica tega je, da ostali
ljudje, ki bi velikokrat kaj kupili, čakajo po nepotrebnem.
Obveljal naj bi tudi zakon, da se močno vinjenim gostom ne
toči več alkoholnih pijač. To pa predvsem tako, da »delika¬
tesa« ne bi bila druga gostilna kot je sedaj. Veliko pripomb
je slišati tudi o točenju pijač. Želja večine obiskovalcev je,
naj se točijo žgane pijače, brezalkoholne, črna kava, pred¬
vsem pa zaprta vina.

— V katerem koli gostinskem lokalu v naši dolini lahko
opazimo, da se ljudje neprimerno obnašajo in obmetavajo
strežno osebje z najrazličnejšimi, večkrat tudi neprimernimi
ter celo prostaškimi izrazu Zavedati se moramo, da so tudi
to ljudje, ki nas v svojem lokalu ustrezno postrežejo.

Tudi s strani strežnega osebja je velikokrat čutili na¬
pake v njihovem delu. Mnogi gostje se pritožujejo zelo »hi¬
tri« postrežbi, ki je velikokrat podobna hitrosti ozkotirne že¬
leznice Ciro. Morda je to le prevelika utrujenost pri tako
napornem delu.

— Nevšečnosti so tudi s kršilci javnega reda in miru.
To so večinoma vinsko izobraženi tenoristi, basisti in ne vem
kakšni še operni pevci. Vem, da je s temi težko, vendar je
temu večinoma kriva prevelika količina alkohola. Prenehati
je treba s točenjem alkoholnih pijač čez dovoljene ure in
močno pijanim ljudem. RuM

Nekulturni videz kulturnega doma na Rakeku. Dolga leta »se
režijo« reže na pročelju kupu peska ob zidu, ki že kdo ve koliko
časa čaka na zidarja

©LAS NOTRANJSKE ★

7

IV. zasedanje skupščine Komunalne
skupnosti soc. zavarovanja v Cerknici

Dne 23. dec. 1963 je bilo v Cerknici zasedanje skupščine
Komunalne skupnosti soc. zavarovanja za občine Cerknica,
Logatec in Vrhnika. Dnevni red je bil zelo pester, razprava
pa se je odvijala predvsem:

o realizaciji sklepov III. zasedanja, ki je bilo na Vrhniki;
o analizi finančnega stanja sklada zdravstvenega zavarovanja
v obdobju januar-septcmbcr 1963; o sklepanju pogodb z
zdravstvenimi zavodi; o problemih na področju rehabilita¬
cije in zaposlovanja invalidov; o statutih delovnih organizacij
v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem  in še o raznih drugih
problemih iz zdravstva in zdravstvenega zavarovanja. Skup¬
ščina je razpravljala tudi o pomoči šolskim kuhinjam in odo¬
brila  400.000 din, ki se razdelijo na občino Cerknica 150.000
din, Logatec 100.000 din in Vrhniko 150.000 din. Ta sredstva
bodo krili iz preventivnega sklada za leto 1963. Sprejeli so
tudi sklep, da se v letu 1964 prispeva po 100 din na vsakega
zavarovančevega podhranjenega otroka preko Sveta za šol¬
stvo. Ta znesek je namenjen izključno za zvišanje kalorične
vrednosti tem otrokom.

Da bi omogočili zavarovancem preventivno okrevanje;
je skupščina priporočila gospodarskim organizacijam, da
odobrijo zavarovancem, ki gredo na okrevanje, polovico iz¬
rednega plačanega dopusta, polovico pa naj koristijo redni
letni dopust.

Socialna delavka pri KZSZ Ljubljana je predlagala, da
bi pri podjetju  »BREST« Cerknica zaposlili socialnega de¬
lavca, ki bi reševal tudi socialne probleme delavcev. Glede
zaposlovanja invalidov je pohvalila Kovinoplastiko iz Loža,
ki je dosedaj zaposlila že preko 40 invalidov.

Leon Razdrih

Nekaj o turizmu

V zadnji številki GLASA NOTRANJSKE smo  obljubili,
da bomo poročali o usodi Cerkniškega jezera:

Dela so se, žal, nekoliko zavlekla. Razčistiti je treba še
nekaj vprašanj, preden bomo dobili jasen odgovor o začetku
del na jezeru.

Danes bomo omenili le en detajl, ki je zelo važen za raz¬
voj našega turizma. Gre namreč za izdelavo načrtov za ure-
u..ev posameznih naših zanimivosti.

Zavod za urbanizem Ljubljana dela na regionalnem
planu za ožje ljubljansko turistično zaledje in so v tem planu
tudi naši kraji.

Turistična zveza se je povezala s strokovnjaki tega Za¬
voda in se dogovorila, da bodo nekaj časa delali na samem
našem terenu, kar bi pozneje koristili za izdelavo podrob¬
nejših načrtov o ureditvi naših posameznih zanimivosti.

Ko nam bo znana usoda jezera, bodo isti strokovnjaki
izdelali urbanistični plan za ureditev tega turističnega
objekta. Miami

PRIREDITVE NA PROSTEM POGREŠAMO

Vsakodnevno beremo v raznih časopisih, da je v tem
ali onem kraju taka ali drugačna prireditev, največ pa o tra¬
dicionalnih prireditvah. Na našem terenu pa tega sploh ni!
Zato se je Turistična zveza obrnila na kultumo-prosvetna
društva, da bi v svoj plan in program dela upoštevali tudi
take prireditve. Na primer pohod Martina Krpana (ta je bil
z Blok) in podobno. Take prireditve ne terjajo preveč izdat¬
kov in se jih da dobro komercializirati. Ko bi dobili tradi¬
cionalno obeležje, bi bile lahko turistična atrakcija.

Na to je treba misliti! Miami

UREJALI BODO MESTNA ZEMLJIŠČA

Občinska skupščina Cerknica je
na svoji zadnji seji sprejela od¬
lok o uvedbi mestnih zemljišč na
Rakeku in v Cerknici. Uredili bo¬
do parcele v ožjem zazidalnem
okolišu tam, kjer predvideva ur¬
banistični načrt gradnjo objek¬
tov. Komunalni sklad, kateremu
je poverjena ta naloga, bo na za¬
zidalno zemljišče investiral osnov¬
ne komunalne naprave, to je vo¬
dovod, elektriko, kanalizacijo in
dovozne ceste. Urejena zemljišča
bo preko javnega natečaja prodal

najugodnejšim kupcem. Na ta na¬
čin se bodo graditelji izognili vi¬
sokih stroškov gradnje komunal¬
nih naprav, ker bo ta kompletno
izdelana na celotnem zazidalnem
zemljišču. Kupci bodo poravnali
stroške v nakupu zazidalne par¬
cele. Vsi graditelji bodo v leto¬
šnjem letu morali plačevati ko¬
munalni prispevek v višini do
10 %  od vsake investicije. Ta od¬
lok je bil že davno sprejet, ven¬
dar se po njem niso ravnali.

M.

Zdravstveno predavanje v Starem trgu

V preteklem mesecu je Delav¬
ska univerza Cerknica organizi¬
rala v Starem trgu zdravstveno
predavanje za žene in dekleta.
Predaval je dr. Zorisiav Ščuka,
upravitelj porodnišnice in bolni¬
šnice za ženske bolezni v Postojni,
o raku pri ženski. Predavanje so
spremljali filmi in projekcije.
Starotrška kino dvorana je bila
nabito polna, saj se je predava¬

nja udeležbo preko 150 žena in
deklet.

Po predavanju je bila razpra¬
va, ki pa ni bila posebno živah¬
na kljub temu, da so bile žene
zelo zadovoljne s predavanjem
Dr. Ščuka je ženam in dekletom
priporočil, v kolikor katero kaj
zanima, naj se pismeno oditi«
nanj. Do sedaj je dr. Ščuka že
odgovoril na nekaj pisem.

Gospodinjski in krojni letaj

Delavska univerza Cerknica pri¬
pravlja gospodinjski tečaj v Gra¬
hovem in krojni tečaj na Rake¬
ku. Tečaja bosta začela z delom
takoj, ko bo prijavljenih dovolj
kandidatk.

Gospodinjski tečaj bo trajal
predvidoma nekaj čez mesec dni,
k-ojni tečaj pa 18 delovnih dni.

Tečaja se bosta pričela že v le-
bruarju in končala v marcu.

Namen tečajev je, da ni tene
in dekleta izpopolnile svoje zna¬
nje za delo, ki ga vsak dan opi ay-
Ijajo. Nekaj tečajev je bilo v pre¬
teklem letu že prirejenih v ta
namen. Ce bo tudi v bodoče še
zanimanja, bomo take tečaje Se
nadalje organizirali.

Seminar za gostinske delavce o strežbi

V zadnjem času pri nas zelo
veliko razpravljamo o razvoju in
napredku turizma v naših' krajih.
FTav za razvoj te gospodarske pa¬
noge imamo v naših krajih res
zelo ugodne naravne pogoje.

Ce pa govorimo o turizmu, ni¬
kakor ne smemo zanemariti vzgo¬
je kadrov iz gostinstva, od kate¬
rih je mnogo odvisno, kako se bo
turizem pri nas uveljavil. Goto¬
vo je, da prav od strežnega oseb¬
ja zavisi, kako se gost — zlasti
pa gost turist — počuti v rekem
gostinskem lokalu. Ce je že prvič

razočaran, je kaj verjetno, da tja
ne bo šel več kaj rad.

Da bi vsaj delno usposobili go¬
stinski kader, smo v sodelovanju
s šolskim centrom za gostinska
podjetja o Cerknici organizirali
nekajdnevni seminar za strežno
jsebje, ki je največ priučeno.

Šolski center nam je priskrbel
strokovnjaka, ki bo posredoval
slušateljem potrebno znanje. Se¬
minar bo v hotelu v Rakovem
Škocjanu, kjer bodo tečajniki tu¬
di stanovali ves čas trajanja po¬
uka. Pouk bo celodneven.

Skrb za izobraževanje

Gostinsko podjetje bo v Cerk¬
nici org anizir alo skupno z Delav¬
sko univerzo jezikovne tečaje, na
katerih se bodo slušatelji, poleg
osnovnega znanja slovnice, nauči¬
li predvsem izraze, ki se uporab¬
ljajo v vsakdanjem poslovanju
gostinstva. S smotrno izbranim
programom tečajev bomo brez
dvoma dosegli, da se bodo ino¬
zemski gostje počutili v naših lo¬
kalih bolj domače, saj bo strežno
osebje s pomočjo pridobljenega
znanja laže ugodilo željam ino¬
zemskih gostov v informativnih
vprašanjih. Tako bomo dosegli,
da se bodo dalj časa zadrževali v
naših krajih in bodo tudi več tro¬
šili.

Poleg jezikovnih tečajev se bo
strežno osebje gostinskega podje¬
tja v Cerknici udeležilo tudi 3-
dnevnega strokovnega seminarja
v hotelu »Rakov Škocjan«. Semi¬
nar organizira Občinska turistič¬
na zveza skupno z Delavsko uni¬
verzo. Predavali bodo strokovnja¬
ki iz Šolskega centra za blagovni
promet in gostinstvo v Ljubljani.
Tema seminarja bo ta, da pra¬
vilno nudimo usluge gostu od
sprejema do njegovega odhoda.
Seminarja se bodo udeležili tudi
uslužbenci drugih sorodnih pod¬
jetij v cerkniški občim.

E. \.

Izpiti dopisnikov v Kovinoplastiki

Pred kratkim so dopisniki I. in
II. letnika Dopisne tehnične sred¬
nje šole — strojni oddelek pola¬
gali prve izpite pred izpitno ko¬
misijo v podjetju. Dopisniki I.
letnika so polagali družbeno-eko-
nomske vede, dopisniki II. letni¬
ka pa družbeno-ekonomske vede
in tehnologijo materiala. Splošna
ocena izpitov je bila zadovoljiva
in bi jo ocenili z dobro oceno.
Od skupno 26 dopisnikov v obeh
letnikih ni izpitov položilo 6 do¬
pisnikov in sicer 4 iz DEV in 2 iz
tehnologije materiala.

Naj omenimo nekaj slabosti, ki
so se pojavile med izpiti. Iz raz¬
govora s člani izpitne komisije je

bilo razvidno, da se dopisnika pre¬
malo individualno učijo in se v
glavnem zanašajo na seminarje.
Razumljivo, da je tak način štu¬
dija težaven, vendar bi morali
dopisniki več sami študirati, na
seminarjih pa naj bi v glavnem
spraševali in predavateljem za¬
stavljali vprašanja iz težko do¬
jemljive snovi. Opazili smo tudi,
da ima večina dopisnikov slab
besedni zaklad in slabo izražanje.
Vsekakor bi bilo potrebno čitati
več raznih knjig ali pa vsaj dnev¬
no časopisje.

Prihodnji izpiti so predviden
za mesec marec.

S. B.

GLAS NOTRANJSKI

Ciklus predavanj o izvenarmadni vzgoji
prebivalstva je zaključen

V preteklem mesecu so bila
končana predavanja o obrambni
vzgoji prebivalstva. Predavali so
v petih krajih občine: v Cerkni¬
ci, Rakeku, Starem trgu, Graho¬
vem in Novi vasi. V vsakem od
teh krajev so bile podane tri te¬
me, predavali pa so višji oficirji
iz vojne komande iz Postojne.
Predavanja so bila petkrat zapo¬
red vsako soboto in istočasno na
treh krajih. Namenjena so bila
čim širšemu krogu prebivalstva,
vendar z udeležbo nismo mogli
biti zadovoljni, zlasti ne v Cerk¬
nici, kjer bi moralo biti število
obiskovalcev naj večje. Povpreč¬
na udeležba je bila okrog 30 lju¬

di. Tematika je bila' zelo zani¬
miva kot n. pr. o pogojih obram¬
be malih držav v sodobni vojni,
obramba pred zračnimi napadi
in obremenjenost prebivalstva z
radioaktivnimi žarki ter zaščita
pred njimi. Vsi trije predavatelji
so se na predavanja dobro pri¬
pravili in tematiko zelo nazorno
prikazali.

Za bodoča predavanja iz tega
področja pa bi moralo biti za¬
nimanje večje. Čeravno nam zdaj
ne grozi vojna, je vedno bolje biti
pripravljen na morebitne trage¬
dije. ki lahko doletijo tudi nas.

S. M.

IN MEMORIAM

Za lanskoletnim FABIANOM in njegovimi predhodniki je bil
letos na svečan, že tradicionalen obred skalpiran, obduciran in s
sveta djan predstavnik in glavni pobornik pustnih norčij, mož dveh
žena, najboljši, najsrečnejši in najnesrečnejši naj...  itd. — VELIKI
GABRIJEL.

Skratka: letos najbolj uspela in najbolj kulturna prireditev v
Cerknici, kot krona vseh norčij, se je končala v sredo, 12. febru¬
arja nekaj po 17. uri, ne da bi se pri tem spominjali uspele pustne
veselice v domu Partizana. Nič za to! Saj tega užitka tudi lansko
leto nismo imeli. Planirana veselica je propadla in se razbila ob
trdem zidu okornosti in stare miselnosti in če ne bi bilo Velikega
Gabrijela in nekaj pustnih zabav v okolici, bi na pustovanje
pozabili.

Morda bo pomlad s toploto ogrela tudi vsemogočne zmrznjence.

Naj torej živi Pust — smrt in slava mu!

»Kultura in prosveta« je bil motto letošnjih slovesnosti ob zaključ¬
ku pustovanja Cerkničanov. Na sliki: zgovoren detajl s pogrebnega
sprevoda, ki govori mestu v prid

Ugodna zaposlitev

Zaradi povečanja svojih zmogljivosti želi Splošno grad¬
beno podjetje »GRADIŠČE« Cerknica zaposliti večje število
gradbenih delavcev. Zelo hitro bo možno pridobiti polkva-
lifikadjo v zidarski ali tesarski stroki. Podjetje bo gradilo
v vseh večjih krajih občine, tako da bo vsakdo zaposlen blizu
svojega doma.

Višina osebnih prejemkov je po učinku. Sprejemamo tudi
vajence. Prijavite se upravi podjetja!

Sindikalna podružnica Kovinoplastike - Lož bo tudi letos organizi¬
rala letovanje za svoje člane v Selcah pri Crikvenici. Odbor za leto¬
vanje je že sklenil pogodbo za najem dveh stavb s kapaciteto 29
ležišč. V letu 1962 je letovalo 110 članov, v letu 1963 pa 170 ljudi.
Letos pa predvidevajo, da se bo letovanja udeležilo okoli 200 članov
in svojcev. — Na sliki: Pogled na Selce, kraj letovanja Kovino¬
plastike Lož v letu 1964.

V Cerknici racionalizira tovarna
pohištva proizvodnjo ter uvaja
nove tehnološke postopke

Tovarno pohištva Cerknica s,tal¬
no dopolnjujemo. S tem je mi¬
šljen zunanji izgled tovarne in
notranja ureditev delovnih pro¬
storov. Je že tako, da se v pro¬
izvodnji stalno pojavljajo različ¬
ni problemi ter zahteve po iz¬
boljšanju, skrajšanju opravljanja
delovnih faz - 1  skratka, po racio¬
nalizaciji proizvodnje.

Z zvišanjem proizvodnje ana¬
logno postajajo nekateri delovni
prostori, medfazni depoji itd. pre-
utesnjeni — nastajajo potrebe po
rekonstrukcijah — kar se potem
odraža tudi na zunanjem izgle-
du tovarne. Tako smo izdelali v
preteklem letu med obema glav¬
nima proizvodnima traktoma to¬
varne nov prizidek, oziroma do¬
datni tovarniški objekt, t. j. odde¬
lek, v katerem dobijo izdelani ar¬
tikli površinski nanos nitrolaka.

fenola, poliestra itd. V omenje¬
nem oddelku je že montiran in
obratuje tudi sušilni kanal za su¬
šenje elementov, katere povleče¬
mo s tankim slojem nitrolaka ali
kakšnega drugega površinskega
materiala.

Ze star pregovor pojasnjuje, da
je vsak začetek težak. To pravilo
velja vsekakor tudi pri uvajanju
novih zahtevnih tehnoloških po¬
stopkov. Zato se pri uvajanju no¬
vega načina sušenja površinskih
materialov pojavljajo različni
problemi, kateri se sproti anali¬
zirajo ter rešujejo. Tako je To¬
varna pohištva Cerknica zopet
storila korak naprej v cilju zvi¬
šanja kvalitete in kvantitete pro¬
izvodnje s tem ciljem, da proiz¬
vaja svoje izdelke po konkurenč¬
nih cenah za tuje in domače tr¬
žišče. I. F.


mn

so:

■  Partizan nam je 1945. leta prinesel svobodo, danes nam pa dvorane
ne da za veselico (Cerkniški pevci).

■ O mrtvih vse dobro (Pustolovci, ki se pokojnika radi spominjamo
s težko glavo in izpraznjenim žepom).

• Lovci imajo enkrat letno praznik: za vse leto dovolj divjačine na
mizi, le za pusta svinjina (Resnicoljub).

• Prodali smo mnogo pijače; potrošnja vode je v porastu (Eni in
drugi; saj vemo, kdo so).

Zdaj bom pa le prišel na svoje: 6 nadur tedensko ml .je garantiranih
(Nadurnik ob uvedbi 42-urnega tednika).

Ce bo - ne bo, če ne bo - pa bo (Potrošnik električne energije).
Cim večkrat »vseh devet«! (Tov. Likovnik ob otvoritvi kegljišča).
Solidno, takoj in poceni! (Obrtnik; tako oni iz družbenega kot oni
iz privatnega sektorja).

V razpravi je sodeloval celoten kolektiv (Vodilni).

Oni tam zgoraj so tako sklenili (Delavci).

Draga tašča! Komaj te čakamo, pridi kmalu! (Zet v pismu po
taščinem obisku, z eno roko pisaje, z drugo figo v žepu tiščoč).
Pridem ob 8. uri bi bom točna! (Na šipo metalka).

Res so bili pametni, da so rekli za Notranjski glas! (Kritik).

■ Ne odgovarjam s« posledice! (Pisec teh vrsti'-', -ai

glas notranjske

9

Kaj je pokazala razprava o statutu v Brestu

Kako bomo letovali


Še bi jih radi poslušali!

še posebno pa, da bo vnaprej vedel,
kakšen bo ta dohodek. To ga bo za¬
interesiralo, da bo več proizvajal in
ga hkrati prisililo, da bo tudi sam
raziskoval nove prijeme in dajal pred¬
loge za izboljšave. S tem bo odprta
še ena široka možnost, da bo posa¬
meznik kot tudi kolektiv v celoti pri¬
speval k nadaljnjemu razvoju -BRE-
STAn

Frt.

ko, da bo tako organiziranje re¬
kreacijskega centra imelo popoln
uspeh. Vemo, da imamo take čla¬
ne kolektiva, ki niso svoj letni
dopust navajeni preživeti na mor-
u ali kje drugje, ali pa ga ne
marajo, ker morajo opravljat:
•rmečka dela.

Skratka, naši sindikati se za¬
vzemajo za organizacijo takega
rekreacijskega centra, s katerim
oodo res nudili članom holektiva
idobje, domačnost in košček pri¬
jetnih doživetij v času, ko člo¬
vek nabira novih moči za nadalj¬
nje uspešno delo.

J. K.

Prva Javna diskusija o statutu de¬
lovne organizacije .BREST« je kon¬
čana. Razprava se je vršila v dveh de¬
lih po vseh ekonomskih enotah. Pri
tem je bila dana možnost vsakemu
članu kolektiva, da se je seznanil z
vsebino osnutka statuta.

Splošne ugotovitve Iz diskusije in
razprav kažejo, da so se proizvajalci
seznanili z osnutkom statuta. Dej¬
stvo je, da so dosedanja pravila pod¬
jetja vsebovala osnovne značilnosti
gospodarjenja, delo samoupravnih or¬
ganov ter dolžnosti in pristojnosti čla¬
nov kolektiva; prav te stvari pa so
dmale osnovo za diskusijo.

Sedanji in perspektivni razvoj
kombinata .BREST« lahko bazira na
smernicah, ki jih osnutek statuta v
načelu vsebuje. Planiranje in progra¬
miranje morata biti v skladu s temi

Vsaka izboljšava procesa pro¬
izvodnje je odraz prizadevanja,
kako poenostaviti izdelavo, poce¬
niti stroške, kako v čim krajšem
času izdelati čim več izdelkov.
Kdo naj predlaga in daje te iz¬
boljšave? Vsakdo, glasi pravilen
odgovor. Kako vsakdo? Da, mno¬
gi mislijo, da je to domena le
razvojnih služb, direktorja PE,
konstruktorja, tehnologov in in¬
štruktorjev. Res, ti so že po na¬
ravi dela. dolžni delati po teh
vprašanjih. Toda, kaj, če jaz kot
delavec na delovnem mestu kjer¬
koli v proizvodnji ali izven nje,
vidim, da bi se dalo to in to iz¬
boljšati? Izračunam: toliko časa
manj za 1 komad — za 1.000 ko¬
madov — za 10.000 komadov (če
se v enem letu tega še več dela,
pa toliko) ali pa toliko materiala
manj. Majhna izboljšava — mno-

načeli. Obseg proizvodnje in tudi kva¬
liteta se morata dvigati, skladno s
tem pa tudi osebni dohodki. Poseb¬
nost v vsebini osnutka statuta je do¬
ločilo, ki govori o prehodu na skraj¬
šan delovni čas. Okrog tega je bilo
v diskusiji tudi največ govora. De¬
lavci so spoznali, da ni mogoče skraj¬
šati delovnega časa, če se ne dvigne
produktivnost, izboljšajo delovni po¬
goji, organizira sinhronizacija delov¬
nih mest in proizvodnje, izboljša di¬
sciplina in podobno. Vse to je že se¬
daj sprožilo široko akcijo iskanja no¬
vih prijemov in iskanja oblik in mož¬
nosti za večjo in kvalitetnejšo proiz¬
vodnjo.

Decentralizacija upravljanja in vo¬
denja proizvodnje odpira še več ini¬
ciative neposrednim proizvajalcem po
poslovnih enotah. Poglavje, ki govo-

gokrat veliko znižanje stroškov.
Predlog izboljšave je tu. Eden,
sto, dve sto in še več. Da, samo
začeti je z iskanjem teh izbolj¬
šav, odpreti oči, mobilizirati zna¬
nje, izkušnjo in jo nuditi, da bo
proizvodnja stekla hitreje, ceneje.
Tako z izboljšavami, tako z ra¬
cionalizacijo. Kje iskati te izbolj¬
šave? Povsod, na delovnem me¬
stu, v enoti, v tej ali oni delovni
operaciji.

Odgovor na vprašanje iz naslo¬
va je tu. Da, predloge izboljšav
in racionalizacij naj se začne na¬
grajevati. Predlog naj bo stimu¬
liran glede na njegovo uporab¬
nost in efekt, ki bo z njim dose¬
žen. Cas je, da dobimo pravilnik,
ki bo predpisal kdaj in kolikšna
bo stimulacija izboljšav in racio¬
nalizacij.

ri o tej vsebini je dokaz, da se uve¬
ljavi delavsko samoupravljanje, ki še
bolj odpira možnosti samostojnega
gospodarjenja in uveljavljanja nepo¬
srednih demokratičnih pravic in dolž¬
nosti proizvajalcev. S tem v zvezi so
sprožili tudi vprašanje delitve čistih
in osebnih dohodkov. Osnutek statuta
sicer govori o teh načelih, vendar je
potrebno to bolj precizirati na ta na¬
čin, da bo vsakemu delavcu jasno,
kako se mu formira osebni dohodek

Sindnikalni odbori poslovnih
enot kombinata »BREST- se kljub
dobremu delu zime, ki je še pred
nami, že resno ukvarjajo s pri¬
pravami in organizacijo rekrea¬
cijskega centra za člane kolek¬
tiva.

Sindikalni odbor podjetja je \
petek, dne 7. 2. 1964 sklical v te
namen posvet predsednikov sin¬
dikalnih odborov poslovnih enot.
Na tem posvetovanju so se dogo¬
vorili, da se v letu 1964 organi¬
zira primeren kraj za letovanje s
celotnim vzdrževanjem ali oskr¬
bo. Seveda morajo predhodno s
posebnim »vprašalnikom« dobiti
mnenje vseh članov kolektiva ta-

Med kulturniki naše občine in
ostalimi občani, ki so seznanjeni
s problematiko edine godbe na
pihala v naši občini, se razvijajo
žolčne debate. Prav posebno pa
v letošnjem letu, ko godba praz¬
nuje 40-letnico svojega obstoja.
Zakaj? Upravni odbor godbe je
namreč pred dilemo: ali godbeni¬
ke razpustiti prav v letu prazno¬
vanja 40-letnice, ali pa ji poma¬
gati, da bo zaživela vsaj v taki
meri, kot je živela v časih nje¬
nega uspešnega delovanja. Naj¬
večji problem, katerega godbeni¬
ki sami ne morejo in ga sami tu¬
di ne bodo rešili, je kader. Če
pogledamo v sedanji sestav god¬
be, ki šteje 21 članov, bomo vi¬
deli, da je najmlajši član star 17
let in najstarejš: 72 let ter da je
povprečna staros: 41 let. Iz na¬
slednjega lahko sklepamo, da je
za ta pihalni ansambel, po svoji
40-ietni tradiciji, neobhodno po¬
trebno, da se občinski forumi, ki
delujejo na področju kulture, res¬
no zavzamejo, da ta že prej ome¬
njeni »stari- ansambel poživi,
dokler je še možno, z zdravim
podmladkom. Da pa godba ob¬
staja še danes, je zgolj zasluga

posameznika izmed 21 članov te¬
ga društva. Inštrumenti (že rab¬
ljeni), ki so bili nabavljeni s sred¬
stvi in na pobudo godbenikov že
leta 1947, so že stari, ki
pa so se v večji meri še
ohranili do danes, seveda ne
morejo po svoji logični iztrošeno-
sti več služiti svojemu namenu.
Iz tega je razvidno, da godba nuj¬
no potrebuje nove inštrumente in
uniforme, ki so prav tako doži¬
vele visoko starost. Za nabavo
vsega tega pa so seveda potrebna
denarna sredstva, katera pa bomo
morali nekje dobiti, saj menda ne
bomo dovolili, da bomo edino
godbo v komuni razpustili, saj
vemo. kako radi jo poslušamo na
raznih proslavah, koncertih ...

DOK

-GLAS NOTRANJSKE«

IZHA.JA MESEČNO — IZDAJA
GA OBČINSKI ODBOR SZDL
CERKNICA — UREJUJE URED¬
NIŠKI ODBOR — GLAVNI IN
ODGOVORNI UREDNIK: DANE
MAZI — ČLANI UREDNIŠTVA:
FRANC TAVZELJ, SLAVKO
BRGLEZ. SLAVKO TORNIČ IN
MILAN STRLE — TEHNIČNI
UREDNIK: JANKO NOVAK —
KOREKTOR: JANEZ LAVREN¬
ČIČ — TISK: ČZP »KOČEVSKI
TISK« KOČEVJE — LETNA NA¬
ROČNINA 240 DIN — ROKOF'.
SOV IN RISB NE VRAČAMO

tt

Detajl iz Tovarne ivernih plošč, kjer Jože na brusilniku izvaja eno
od zaključnih delovnih operacij pri varnostnem proizvodnem po¬
stopku ivernih plošč

Naročajte se na nas list!

KER BI RADI PRIDOBILI ČIMVEČ NOVIH NAROČNIKOV IN KER SE MNOGI BRALCI
ZANIMAJO, KJE BI LAHKO NAROČILI »GLAS NOTRANJSKE«, SPOROČAMO, DA POŠLJI¬
TE NAROČILA NA NASLOV: OBČINSKI ODBOR SZDL «GLAS NOTRANJSKE«, CERKNICA.

CELOLETNA NAROČNINA JE 240 DIN. POLOŽNICE ZA PLAČILO FOLLETNE ALI CE¬
LOLETNE NAROČNINE BOSTE POTEM DOBILI PO POSTI.

IMENA VSEH NOVIH NAROČNIKOV BOMO POSLEJ OBJAVLJALI V POSEBNI RUBRIKI.

izboljšave in racionalizacije
- predloge nagrajevati ali ne?

10

GLAS NOTRANJSKE

.itijijii

adflI

A

(

IZ KOLEKTIVA
ZA KOLEKTIV

Brest bo dobil novo žago

Kot jc bilo objavljeno že v prejšnjih številkah tega lista, bo
dobil Lesnoindustrijski kombinat ►-BREST« dodatni industrijski
objekt — žagalnico, ki bo opremljena z vsemi modernimi napra¬
vami In stroji za primarno predelavo lesa. Objekt jc že zgrajen v

Moderen žagarski obrat pri Tovarni pohištva v Cerknici

majhni oddaljenosti od tovarne pohištva. Seveda je še mnogo manj¬
ših gradbenih in tesarskih del, katera zaradi hude zime, pomanj¬
kanja strokovne delovne sile in drugih okoliščin — še niso dokon¬
čana. Kakšen je trenutno notranji izgled nove industrijske žage, bi
pojasnili z ugotovitvijo, da je ta že opremljena z vsemi potrebnimi
temelji -za polnojarmenik, da so izvršene najvažnejše industrijske
instalacije, ki bodo omogočile montažo glavnih in stranskih strojev
in naprav za proizvodnjo žaganega lesa. Tudi montaža glavnega
stroja — polnojarmenika — bo predvidoma izvršena v mesecu
marcu. Tako torej inia Lesnoindustrijski kombinat »BREST« vse
perspektive in možnosti, da bo v kratkem času lahko organiziran
primarni razrez lesa na novi industrijski žagi. ki bo zalagala vse
PF kombinata z žaganim lesom v ustreznih količinah in kvalitetah.

I. F.

Kegljaški klub Brest Cerknica

V SOBOTO. DNE 8. FEBRUARJA 1964 OB 17. URI. JE BILA
OTVORITEV STIRISTEZNEGA KEGLJIŠČA V CERKNICI. KI
SE IMENUJE

KEGLJAŠKI KLUB »BREST« CERKNICA«.

S TEM SMO PRIDOBILI LEP ŠPORTNI OBJEKT. V KATE¬
REM BODO TUDI NASI ČLANI KOLEKTIVA NASU MNOGO
RAZVEDRILA ALI CELO POSTALI MOJSTRI V TE.T ŠPORTNI
PANOGI. S TEM JE DANA MOŽNOST. DA ORGANIZIRA VSA¬
KA POSLOVNA ENOTA SVOJE MOŠTVO IN BI TAKO PRIŠLA
PO IZRAZA BORBENA TEKMOVANJA MED MOŠTVI BRE¬
STA. ISTOČASNO PA BI BILA TO NOVA TOČKA PROGRAMA
PRI ORGANIZACIJI TRADICIONALNIH DELAVSKIH IGER

1. MA.TA 1964.

OSTAJA LE VPRAŠANJE INICIATIVE IN ORGANIZACIJE
TER ORGANA. KI BI TO POVEZOVAL. LAHKO BI TO SKRB
PREVZEL SINDIKAT.

e

OT5TSTC1 T50T.TVTTC0V

V mesecu januarju 1964 je bilo v
bolniškem sialežu 84 članov ko-
lekHvn, Zdravniški kontrolor je
obiskal skoraj vse bolnike in pri
tem ugotovil, da se je večina bol¬
nikov podrejala zdravnikovim na¬
vodilom. Le 6 bolnikov se ni rav¬
nalo po nasvetu zdravnika. Ene¬
mu od teh so celo izdali odločbo

o prekinitvi izplačevanja nado¬
mestila za osebne dohodke. Iz¬
dali pa so mu jo zato. ker je po¬
pival v gostilni. namesto da bi le¬
žal doma v postelji. Za ostalih 5
pa je bilo zdravniku sporočeno,
da jih ob času obiska ni bilo do¬
ma.

Prodaja izdelkov

Proizvodnja v našem kombinatu iz
leta v leto narašča. Razumljivo je,
da je zato potrebno imeti dobro or¬
ganizirano službo, ki bo skrbela za to,
da bo proizvodnja imela dovolj pri¬
mernih naročil.

Mnogokrat je težko predvideti, kaj
je ustrezno nuditi trgu, da bo le-ta
absorbiral večje količine blaga, ker je
za organizirano proizvodnjo ravno to
izredno važno.

Za leto 1964 smo uspeli zaključiti
pogodbo za dobavo izdelkov v izvoz
in za domače tržišče tako, da so iz¬
delki naših tovarn docela razprodani.

Tako bomo cca 70 %  izdelkov dali
v izvoz, predvsem v ZDA, Anglijo,
Francijo, SSSR in Nemčijo ter manj¬
še pošiljke tudi v ostale evropske
države in dežele Bližnjega vzhoda.
Ostalih 30 %  pa je namenjeno doma¬
čemu tržišču, ki vse bolj ceni naše
izdelke kot visokokvalitetne.

Torej letos ne bo težko prodati bla¬
go, ker smo pravočasno poskrbeli za
kontakte s kupci in sklenili dogovore

in pogodbe, temveč je težkoča v tem,
da ne moremo sprejeti vseh naročil,
ker je, kot že rečeno, zmogljiva pro¬
izvodnja razprodana.

Ob tej priložnosti bi hotel opozoriti
na zelo resen problem, ki se iz dneva
v dan zaostruje: cene.

Zaradi podražitve osnovnih surovin,
tj. žaganega lesa, plošč in furnirjev,
kakor tudi nekaterih reprodukcijskih
materialov, so obstoječe cene desti¬
mulativne in nakazujejo nujno potre¬
bo po zvišanju. To je vsekakor za¬
deva, katero moramo rešiti zelo hitro.

Na koncu bi še pripomnil, da je
bilo v letu 1963 prodano pohištva in
drobnih izdelkov v skupni vrednosti
2.100,000.000 din. Za leto 1964 pa je
predvidena prodaja pohištva brez
drobnih izdelkov (TLI Rakek odpa¬
de) v skupni vrednosti 2.350,000.000 din.
To je vsekakor lep uspeh vseh, ki si
prizadevajo pri izvrševanju postav¬
ljenih nalog,

France Turk

Pogled na oddelek končne montaže v Tovarni pohištva Cerknica
nam pove, da so trenutno v montaži televizijske vitrine, ki jih
čakajo domači, še več pa inozemski kupci

Kontrola prihodov - odhodov

skrita, pa vendar ne tako skrita rezerva

V mesecu februarju lanskega leta smo pri firmi SOLARI
& Co. Udine — Italija nabavili dve kontrolni uri za prihod
na delo in odhod z dela, za vrednost skoraj milijon dinar¬
jev. Nabava teh ur je bila ekonomsko utemeljena s tem,
da se bo izboljšala delovna disciplina, obračun osebnih do¬
hodkov itd. Uri smo nabavili za poslovno enoto Tovarne po¬
hištva Cerknica in Tovarno pohištva Martinjak in sta že
montirani ob vratarnicah, vendar pa ne služita svojemu na¬
menu. Po drugi strani pa plačujemo amortizacijo in obresti
na osnovna sredstva.

Cas bi že bil, da bi se tisitd, ki je odgovoren za to,
zavzel, uredil in spravil uri v funkcionalnost ter tako opra¬
vičil investicijo. /

GLAS NOTRANJSKE

11

LEO GROM

O NOVEM KEGLJIŠČU

Nogometni klub Rakek, naš
edini predstavnik v športnih tek¬
movanjih, se intenzivno priprav¬
lja za novo sezono. Trenirajo red¬
no dvakrat tedensko v stari te¬
lovadnici na Rakeku. V kratkem
bodo začeli s treningi na prosriem.

Ko smo ravno na začetku se¬
zone, naj se spomnimo na uspe¬
he NK Rakek v pretekli sezoni.
Zasedli so drugo mesto v I. raz¬
redu Ljubljanske podzveze za
Medvodami, vendar pred Jarša¬
mi, Vrhniko, Novim mestom in
drugimi. Naj večji uspeh so zabe¬
ležili z zmagami nad Jaršami v
Jaršah z rezultatom 3:0, Vrhniko
na Vrhniki 2 : 1 in Novim mes.om
na Rakeku 3 : 0. Nesrečno so iz¬
gubili tekmo proti Medvodam na
Rakeku. Na nepotrebni »kiks« pa
so zakrivili sami s svojo neres¬
nostjo. No, to tekmovanje se na¬
daljuje in upajo, da se bodo uvr¬
stili v višji razred.

Uspeh nogometašev Rakeka je
toliko večji, ker so delali brez
voljenega vodstva, katero sta na-
domesala le dva nogometna »fa¬
natika«.

Odigrali so 51 tekem, nastopilo
pa je 65 igralcev. S tako bilanco
se ne morejo pohvaliti vsi pode¬
želski klubi, čeprav imajo skoraj
vsi boljše materialne pogoje.

Pred kratkim so podelili tudi
diplome zaslužnim igralcem: Edu
Prešernu za izredno športno ve¬
denje (v 14 letih aktivnega igra-

Nogometaši se pripravljajo

nja ni napravil nobenega prekr¬
ška!) in najboljšemu igralcu Du¬
šanu Arku za nesebično po¬
žrtvovalnost v moštvu. To so
obenem prva priznanja zaslužnim
igralcem na Rakeku.

NK Rakek se ob tej priložnosti
iskreno zahvaljuje vsem delov¬
nim kolektivom za pomoč, ki so
jo dobili, predvsem pa Kovino¬
plastiki in Škocjanu.

Miami

Moštvo nogometnega kluba Rakek

Tudi v zimskem času Cerkniško jezero presiha. Število rib se močno zmanjša, kajti ribiči ne mo¬
rejo reševati ribjega zaroda zaradi debelega ledenega oklepa Foto Žnidaršič

pisma bralcev pisma bralcev pism

ZAKAJ »TEKSAS«?

Da, sprašujem se že dolgo časa,
od kdaj se v najbolj mirnem kra¬
ju naše lepe Loške doline nahaja
»divji zahod«. Ce že ne pravi
divji zahod, nam pa ime samo
pokaže kraj najbolj divjega živ¬
ljenja iz ameriškega zapada.

TEKSAS. Res, da je bil nočni
lokal v Snežniku odprt ravno v
času največjega zločina na svetu,
ki se je dogodil v mestu Dallas
v ameriški državi Texas. Mislim,
da ni najbolj umestno v čast te¬
ga zločina imenovati naš lokal

s takim imenom, ki nas bo ved¬
no spominjal na ta strašni dogo¬
dek. Vemo tudi, da je bil žrtev
te strahote eden največjih borcev
za ohranitev miru na svetu.

Se bolj neumestno pa se mi
zdi ravnanje strežnega osebja v
tem lokalu, ki posluša in celo po¬
snema govorice naših zelo čen¬
čavih ljudi. Nekdo od osebja ce¬
lo ponosno izjavlja: »Ja, jaz sem
pa iz Texasa.« Ob neki priliki mi
je bilo zelo nerodno, ko me je
nekdo, ki ni iz naše občine, v
Ljubljani povprašal po našem

Texasu. Izgleda, da se je naš lo¬
kal proslavil ne samo doma, am¬
pak tudi drugod.

RuM

Območje Bloške planote je v
našem občinskem glasilu dokaj
neobdelano.

Bločani, ki ne živimo doma,
težko pridemo do posameznih po¬
datkov in dogodkov, o katerih bi
potem pisali. Vendar je dovolj
sposobnih ljudi ostalo še doma
in ti naj piše j® v naše glasilo, da
bomo vedeli vsi, kakšne so teža¬
ve, želje dn hotenja Bločanov.

Po otvoritvi kegljišča sem po¬
iskal Lea Groma, dvakratnega
državnega prvaka v kegljanju in
človeka, ki je največ pripomogel,
da je Cerknica dobila ta sodoben
objekt. Sam je pid gradnji opra¬
vil preko sedemsto delovnih ur,
Id mu jih doslej ni še nihče pla¬
čal.

Dvakratni državni prvak
LEO GROM
s svojimi najljubšimi prijatelji.

»Kaj pričakuješ od novega ke¬
gljišča?« sem ga najprej vprašal.
S skromnostjo je rad odgovoril:

»Predvsem menim, da bo ob¬
jekt postal pomembno rekreacij¬
sko središče. Dosti možnosti za
razvedrilo bodo imeli tu tudi sta¬
rejši.

»Kaj pa tekmovalni šport?«

»Računam, da bo prvo moštvo
Cerknice sposobno za uvrstitev v
slovensko ligo prihodnje leto. S
tem pa so tudi že možnosti za
nastop na državnem prvenstvu«

»Kaj meniš o mlajših keglja¬
čih?«

»Fo prvih ocenah imam obču¬
tek, da bodo nekateri še dobri
kegljači, Zlasti Slavko Tomič,
Franc Zorman, Dušan Arko, Edo
Prešeren, Tone in Franc Urbas
in še nekateri.«

»In tvoji načrti?«

»Zelo si želim, da bi se keglja¬
ški šport v naši občini pooulari-
ziral in dosegel visoko kvalitetno
raven. Sam pa bi se rad čimboije
uvrstil na bližnjem evropskem
prvenstvu v Budimpešti«

12

GLAS NOTRANJSKE

Nagradna

križanka

Najbrž smo zaradi tiskarske
napake do roka za pošiljanje kri¬
žank prejeli razmeroma malo re¬
šitev, pa še med temi ni bilo do¬
sti pravilnih. Kako to, da vam je
ime grškega lepotca Adonisa de¬
lalo toliko težav? In francoskega
revolucionarja Jeana Paula Ma¬
rata?

Rešitve so nam poslali: Sonja
Gabrenja, Unec; Marija Dobro¬
voljc, Vrhovci 41, Ljubljana; Skuk
Kati, Cerknica; Franc Opeka, Izo¬
la, Industrijska 3/V; Smolič Cvet¬
ko, Kočevje; Brglez Borut, Cerk¬
nica; Oražem Lado, Ribnica;
Branko Istenič, Slivice; Mele Mar¬
jan, Zelše; Avsec Rudolf, Rakek
in Frančiška Majcen iz Ljubljane.

Žreb pa je med pravilnimi re¬
šitvami odločil:

1. nagrada 2000 din — Skuk Ka¬
ti, Cerknica, Partizanska 13;

2. nagrada 1000 din — Smolič
Cvetko, Kočevje, Lesno ind. pod¬
jetje;

3. nagrado 500 din — Mele Mar¬
jan, Zelše.

Nagrade za križanko tega me¬
seca ostanejo nespremenjene. Re¬
šitve pošljite do 13. marca na na¬
slov: Glas Notranjske, Občinski
odbor SZDL, Cerknica.

KINO STARI TRG

1. marca: ameriški film SERE¬
NADA VELIKE LJUBEZNI —

4. III. francoski film PLOČNIK
PARIZA — 7.-8. III. nemški
film ČRNI BLISK — 11. III. fran¬
coski film PREHOD PREKO RE¬
NA — 14.—15. III. slovenski film
PEŠČENI GRAD — 18. III. an¬
gleški film SOS NA PACIFIKU
— 21.—22. III. italijanski film
RIMSKE ZGODBE.

VODORAVNO: 1. največji kom¬
binat v občini, 15. eden, 16. ka¬
menina, 17. ribji lov, 18. staro
orožje, 19. naziv novejšega plesa,

21. enota napetosti v elektriki,

22. nikalnica (it.), 24. ime iz ope¬
re »-Prodana nevesta« (rnnož.),
26. obramba, 28. oblačila, 30. pra¬
vilno, 31. avto-moto, 32. privo-
lilnica, 33. lastnoročno 34. napra¬
va, 35. številka (tujka), 36. žensko
ime, 39. počasnejši ples, 40. sve¬
tovljan, frajer, 42. tnala, 43. pre¬
nos iz tujega jezika, 45. človeška
tekočina, 46. 1. in 3. samoglas¬
nik, 17. dalmatinsko žensko ime,

49. simbol za silicij, 50. arabski
žrebec, 51. simbol za aluminij, 52.
splošno ljudsko premoženje, 54.
lahka kovina, 56. Rdeči križ Ita¬
lije, 57. ni star, 59. zbogom (me¬
hiško), 61. naše glasilo (N. G.).

NAVPIČNO: 1. podjetje, ki se
bavi z lesom, 2. veznik, 3. plano¬
ta na vzhodu komune, 4. kraj v
komuni, 5. pesem, 6. prostor, 7.
del trolejbusa, 8. enota mere za
delo (fiz.), 9. lep film, id ga v
Cerknici še nismo videli, 10. Ko¬
munalna banka, 11. središče Blo¬
ške planote, 12. moško ime, 13.
vrh nad Ajdovščino, 14. človek z

avtomobilom, 20. nikalnica, 23.
podjetje, ki se bavi z oblačenjem,
25. vsa, 27. oranje, 29. nepridno,
30. pokrajini, 31. gornji del smu¬
čarske obleke (dvoj,), 34. družab¬
ne prireditve, 37. skrajšano ž.
ime, 38. drugo ime Spasenije Ba-
bovič, 39. svojeročno, 41. nogo¬
metni klub, 44. dal je (pret. čas),
46. glavna karta, 48. tovarna
športnega orodja, 53. steza, polj¬
ska cesta, 55. priimek avtomob.
dirkača (fon.), 56. velika mačka,
58. vročiti (skr.), 60. pritrdilnica.

-as.

i

Sterle Tone z uplenjenim volkom

Sterle Tone,  uslužbenec Gojitvenega lovišča Snežnik v Loški
dolini, je pred kratkim ustrelil v snežniških gozdovih 45 kg težkega
volka. Volka je že dalj časa sledil v okolici krmišča v Bički gori.
Te dni na se mu je ponovno nasmehnila lovska sreča in je ubil
že drugega volka v letošnji zimi. Tov. Sterle je v svoji lovski ka¬
rieri ubil že 10 volkov in zaseda II. mesto v ljubljanskem okraju
po številu ubitih volkov. S. B.

£ MAJHNE SO TE STVARI

J SEDAJ JE NAREJENO. Na svečano otvoritev novega

J kegljišča v Cerknici ni nihče povabil predstavnikov občin-

J skih političnih organizacij.

( l OGLAS. Iščemo nekoga, ki bi zastonj popravil pločevino

( i na dimnikih stanovalcem blagovne hiše v Cerknici. Ponudbe

|i pod »na glavo nam še ne teče«.

PLES NA ASFALTU. Ker vse kaže, da bo klubsko sobo
na Rakeku kmalu zasedlo podjetje, ki je stavbo kupilo, se
,! mladina, ki je ob nedeljah tam plesala, pripravlja na prir e-

(i ditve na svežem zraku. Knjižnica pa bo razdelila svoje knjige

Rakovčanom po 3,5 kg na vsakega.

# OGLAS. Iščemo odraslega človeka, ki se še bavi s telo-

V vadbo.

d MATERIJA JE NEUNIČLJIVA, pravijo kemija in

I * 1  Unčani, ki so pustili dva snežna pluga v blatu za zadružnim

1 1  domom.

l 1  ZAOBLJUBA. Bil je velik uživalec kulture in sklenil je:

d »Samo še eno dobro predstavo našega prosvetnega društva

d naj vidim in potem umrem...« — Pa je kasneje uvidel, da

d mu ne bo treba umreti.

OAZA MIRU. Hotel je biti nekje na samem in je šel na
< zbor volivcev.

1 j  ZA NAS OKUS JE V REDU. V restavraciji »Jezero« in

v Delikatesi v Cerknici so stranišča zelo zanemarjena. Ce
jim je tako težko čistiti te prostore, naj obesijo na vrata
ustrezno opozorilo, pa jim bomo prizanesli.

J, POPLAVA PROBLEMOV. Zadnja številka Glasa No¬
ji tranjske je bila polha »problemov«. Vsaka reč je pri nas že

i problem. Saj je čudnd, da smo še toliko pri pameti od samega

i razmišljanja in razprav, kako rešiti »pereče probleme«.

S POČAKAJ, DA VIDIM POGREB PUSTA. Blagovno hišo

d v Cericnici so tisti /lan, ko so pokopavali pusta, zaprli že ob

'd 16. uri, da so si prodajalci lahko pobliže ogledali spektakel.

( d SPREDAJ SEM LEP. Za stavbo, kjer imajo sedež poli-

£ tične organizacije v Cerknici, ležijo veliki kupi ruševin.