GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO V. MAREC 1966 CENA 0,50 N din Poštnina plačana v gotovini r 9 Novi gospodarski položaj je brez dvoma poglobil zanimanje obča¬ nov za vsa ekonomska vprašanja, bodisi da je njihov položaj po¬ sredno ali neposredno odvisen od uspešnega reševanja zapletene si¬ tuacije. Naprosili smo nekaj naših delovnih organizacij, da nam od¬ govorijo na spodnja vprašanja in predstavniki podjetij so se lju¬ beznivo odzvali vabilu. Odgovore za svoja podjetja so posredovali tovariši: Tone Gustinčič, Ivan Vadnjal, Franc Munih, Ivan Šuštar, V želji, da bi se čim teme¬ ljiteje pripravili na VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je bil skli¬ can v Ilirski Bistrici dne 17. februarja 1966 širši posvet sa¬ mouprave delovnih organiza¬ cij, družbenih služb, občinskih organov, družbeno političnih organizacij in občinskega zbora delovnih skupnosti skupščine Ilirska Bistrica. Predsednik občinske skupščine, ing. Ivan Kukovec, je podal oceno družbeno ekonomskega življenja v komuni ter nakazal pozitivne ter ne¬ gativne tendence razvoja in spre¬ menjeno vlogo občinske skupščine, ki vse bolj postaja mobilizator in usklajevalec raznih interesov v ko¬ muni in v delovnih organizacijah; ti postajajo vedno bolj nosilci eno¬ stavne in razširjene reprodukcije. Odslej bo vedno manj družbenih potreb kritih neposredno iz prora¬ čuna in so zato nujni dogovori z delovnimi kolektivi, z občani ter z njihovimi organi samouprave, kako in s kakšnimi sredstvi urejevati živ¬ ljenjska vprašanja v komuni. Širša razprava je izoblikovala stališče, da je treba v pripravah srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja dosledneje uveljaviti neposredno od¬ ločanje proizvajalcev in občanov, povečati zavzetnost in aktivnost de¬ lovnih organizacij pri reševanju skupnih problemov ter zmanjševati vpliv in odločanje neformalnih grup in ožjih skupin. Povezovanje gospodarskega in negospodarskega področja zahteva dosledno uveljavljanje neposredne¬ ga odločanja vseh, bodisi v delov¬ nih organizacijah, bodisi v krajevnih skupnostih, ker le neposreden do¬ govor bo zagotovil uspešno reševa¬ nje splošnih vprašanj. Stane Logar in Franc Škrlj. 1. Pred nekaj dnevi so bili do¬ končno poznani poslovni rezultati za lansko leto. Kaj kažejo vaši za¬ ključni računi? KOMUNALNO PODJ.: Program za leto 1965 je v celoti realiziran. Plan v višini 280 milijonov je bil presežen za 8 milijonov dinarjev. Čisti dobiček v višini 50 milijonov dinarjev je delavski svet gospo¬ darno razdelil v investicijski sklad skupne porabe, ki je namenjen za stanovanja delavcev. LESONIT: Napori kolektiva so prinesli presežek plana, čeprav so se surovine zvišale za 20 %, doma¬ če prodajne cene so pa za 30 % nižje od povprečnih prodajnih cen na evropskem tržišču. Situacijo smo reševali s hitrim ukrepanjem: varčevanje, večja produktivnost in novi proizvodi. Manjkajo nam sredstva za enostavno in razširje¬ no reprodukcijo. OSNOVNA ŠOLA: Sami ne ustvarjamo sredstev — naše po¬ trebe krije v celoti občinski sklad za šolstvo. Mi lahko le smotrno gospodarimo s sredstvi, kar smo po naši presoji dobro izvedli. Za materialne izdatke smo potrošili maksimalno vsoto — nad 20 % vseh sredstev, poleg tega pa smo še sami izdelali vrsto učil in tako prihranili nove zneske. V skladih smo pustili nad 3 milijone din. TOK: Proizvodni in finančni plan sta bila presežena vkljub ne¬ katerim težavam (reorganizacije KIK, zakasnitev v gradnji obrata citronske kisline). Uvedli smo 42 urni tednik, funkcionalnost obrat¬ nih sredstev pa se je dvignila za 23 %. Proizvodnja je porasla za 43%, rentabilnost za 47%. Skladom smo odvedli 35 % čistega dohodka (lani 23 %). TOPOL: Celotni dohodek je na- pram 1964 letu porasel za 11 %, neto produkt pa za 12 %, čisti do¬ hodek za 12 %, osebni dohodki za 4 % in skladi za 50 %. Težave: ob¬ rat Trnovo ni zaradi pomanjkanja surovin obratoval 49 dni, turnirski obrat je bil 2 meseca brez sekalne- ga stroja. TRANSPORT: Rezultati prete¬ klega leta so potrdili pravilnost politike delovnega kolektiva, ki se je preusmeril na cisternski pre¬ voz. Bruto produkt se je povečal .v primerjavi z letom 1964 za 67 %, neto za 153 %, dohodek se je pove¬ čal za 202 %, bruto osebni za 80 %, sklad pa za 139,6 %! Povprečno od¬ pade na eno vozilo 102.167 prevo¬ ženih kilometrov. 2. Znano je, da so se v letu 1965 povečali življenjski stroški za več kot 35 % v primerjavi z 1. 1965. Ali ste v vašem kolektivu dohi¬ teli porast življenjskih stroškov? KOMUNALNO PODJ.: Osebne Občinski odbor RK Ilirska Bi¬ strica de- poziva prebivalstvo, lovne organizacije, zavode in usta¬ nove na področju občine, naj se pridružijo akciji za pomoč indij¬ skemu ljudstvu, ki so ga težke elementarne nesreče hudo dele. Zaradi hude suše, zmanjšala letni pridelek za priza- ki je več kot polovico, je ogroženih z lakoto na milijone prebivalcev. Naj vsakdo od nas izrazi svojo solidamosit, simpatije iin huma- inost s tem, da materialno poma¬ ga in prispeva svoj delež prizar detim v njihovih težavah in trplje¬ nju. Svoje prispevke oddajte na zbir¬ nih mestih v delovnih kolektivih, ustanovah dn viajseh pri organiza¬ cijah RK, kjer so te določene ali pa direktno nakažite ma žiro ra¬ čun GO RK Slovenije št. 505-746- 2-75 JRK, sklad za .pomoč Indiji. Akcija traja do 15. aprila 1966. Občinski odbor RK Ilirska Bistrica dohodke smo povečali za 25 %. Te¬ žave so nastajale, ker so porasli materialni stroški in cene repro- materiala, cene storitev pa so ostale skoraj nespremenjene. LESONIT: Porasta 'življenjskih stroškov nismo dohiteli, pač pa smo se mu približali. Dohodek podjetja je celo padal zaradi vzro¬ kov, ki sem jih že navedel. OSNOVNA ŠOLA: Ko smo iz¬ vedeli proti koncu leta za dokonč¬ ne postavke v rebalansu občinske¬ ga proračuna in sklada za šoltsvo, smo zvišali osebne prejemke pov¬ prečno za 25 %. TOK: V drugi polovici leta 1965 so se osebni dohodki povišali za 33 % in to v skladu s povečano proizvodnjo in ekonomičnostjo po¬ slovanja. Povprečni osebnih doho¬ dek znaša 66.000 din. TOPOL: Osebni dohodki na za¬ poslenega so se dvignili v primer¬ javi z letom 1964 le za 7 %, ker se je kolektiv spričo potrebnih sred¬ stev za rekonstrukcijo in moder¬ nizacijo turnirskega obrata odlo¬ čil, da se na vsak način povečajo skladi delovne organizacije. Zato tudi tak porast skladov. TRANSPORT: Povprečni osebni dohodek na podlagi vloženih ur je znašal v letu 1964 61.000 din, v le¬ tu 1965 pa 90.000 din, kar pred¬ stavlja povečanje za 46 %. 3. Kakšni so obeti za letošnje leto? KOMUNALNO PODJETJE: V opekarni smo povečali proizvod¬ njo za 25 %, zmanjšali bomo izgu¬ bo vode v glavnih cevovodih Vi¬ sokega krasa. Z vsemi potrebnimi ukrepi bomo povečali bruto reali¬ zacijo za 20 milijonov in bomo lahko v drugem polletju zvišali osebne dohodke za 15 %. LESONIT: Z osebnimi dohodki se bomo približali republiškemu povprečju. Če bomo dvignili pro¬ duktivnost, znižali stroške, pove¬ čali realizacijo in bolje prodajali, bodo sorazmerno rasli tudi osebni dohodki. Precej je odvisno od re¬ alizacije razširjene reprodukcije. OSNOVNA ŠOLA: Če bomo do¬ bili sredstva na podlagi delovnega plana, potem bo naša skrb, da bo¬ mo ta plan najbolje izvedli in s tem indirektno vplivali tudi na svoje osebne dohodke. TOK: Glede surovin smo opti¬ mistični. Izvoz je zadovoljiv, teža¬ ve so nastale le pri mlečni kislini in mleku, ker uvoznik ne more preseči lanske količine. Izdelan je program razvojnega sektorja pri tovarni in pri kemijski fakulteti v Ljubljani. V te namene bomo vložili 2 % čistega dohodka pred delitvijo. Osebni dohodki bodo ra¬ sli skladno s produktivnostjo in rentabilnostjo. TOPOL: Lesna industrija je po stopnji akumulacije in po osebnih dohodkih nekje na dnu lestvice. Izhod vidimo le v modernizaciji tehnologije, zato bomo tja usmeri¬ li čim več lastnih sredstev. a m A - ^ ^ * l _ a . Marec # St. 3 SNEŽNIK v •.* Novo skladišče gotovih izdelkov in skladišče surovin Ukrepi gospodarske reforme, priporočila in v zvezi s tem, naloge in sklepi, ki si jih je zadal kolektiv, so rodili uspeh. Sama gospodarska reforma ni presenetila kolektiva, saj se je na to pripravljal že vse od začetka leta, ker so raane podražitve surovin in plafonirane prodajne cene prisilile kolektiv k resnejšemu razmišljanju o iskanju vseh, še tako majhnih rezerv. Minimalen polletni uspeh je povzročil v kolektivu resno zaskrbljenost, ki je z nastopom gospodarske reforme še porastla. Prav zato so ukrepi reforme naleteli na plodna tla: sleherni član kolektiva je pričel resneje razmišljati o obsegu proizvodnje, o stroških proizvodnje in o smotrnosti posameznih stroškov. Že razprava v zvezi s planom za II. polletje je nakazala marski- katero možnost eleminiranja določenih stroškov in racionalnejšega iz¬ koriščanja materialnih dobrin. Pri iskanju notranjih rezerv pa nismo šli v skrajnosti. Tako nismo nismo videli potreb po dopuščanju delovne sile, pač pa preusmeritev na produktivnejša delovna mesta. Taka usmerjenost, povezana s splošno štednjo, nam je že v tretjem tromesečju prinesla dobre rezultate predvsem pri znižanju proizvodnih stroškov kljub močnejšemu porastu cen surovinam. Opogumljen z lanskimi uspehi si je kolektiv takoj v začetku leta postavil precej obsežen plan dela za leto 1966, ki predvideva povečano realizacijo iz lanskih 3,718 milijonov S din na 4 milijarde 295 milijonov S din. Ni čudno, če pišemo o našem 'turizmu kar zaporedoma v našem časopisu, kajti letni čas se hitro bliža lin bi me bilo prav, da bi nas našel nepripravljene. Najprej bi rad opozoril vse someščane na to, da ima Turistično .društvo na razpolago precej sredstev za vse tiste, ki bi se odločili opremiti sobe. Pogoji so verjetno znani že vsem, saj so isti kot lani: 7 od¬ stotna obrestna mera in pogod¬ ba s Turističnim društvom s ka¬ tero se vsak obvezuje, da bo nu¬ dili 5 let sobo turistom. Zdi se mi, da so pogoji zelo ugodni, kakšne bodo cene nočitev? Za enkrat iste kot lani. Poseb¬ na komisija turističnega društva in drugih zainteresiranih forumov pa bo obiskala vse prijavljene turistične sobe in jih kategorizi¬ rala. Ker so nekateri člani našega Turističnega društva v mesecu ja¬ nuarju obiskali Turistična druš¬ tva v Tolminu in Bovcu, naj vam povemo, kako imajo urejeno to pri njih. Ugotovila smo, da je propagan¬ dna dejavnost obeh društev mno¬ go obsežnejša od naše. Tako ima¬ jo na primer v Tolminu že cel arhiv posnetkov (barvnih diapo¬ zitivov) naravni lepot svojega področja in prirejajo predavanja za turiste in za svoje članstvo. Vsem, ki ste se že vozili po Tolminskem, je znana čistoča va¬ si in bogato cvetje. Vse to pa ni slučajno. Turistično društvo v Bovcu razpisuje vsako leto nagrade za najlepšo okolico hiše, za najbolj¬ še opremljeno sobo in podobno, kar je pri prebivalcih te naše najlepše alpske doline dobilo ve¬ lik odziv. V Bovcu imajo tudi avtocamp, ki — kot so nam sami zatrjevali — ni nikoli prazen, razume se, poleti: Res je, da je Bovec drugo kot naša Bistrica in da je tam razvit stacionirani turizem, vendar bi prav zato, zaradi tranzitnega tu¬ rizma, pri nas še mnogo bolj po¬ trebovali avtocamp. O tem bomo sicer še razmišljali, kajti res ni tako enostavno dobiti primeren prostor, ki ne sme biti trna vlažnem zemljišču, istočasno biti oddaljen pa od ne sme preveč zaradi vode in elektrike. mesta Da pa bi naše mesto kar se le da uredili in to vsak sam, brez stroškov, bomo letos razpisali ne¬ kaj nagrad: — tri nagrade (150, 100 in 50 N din) za najlepše urejeno oko¬ lico hiše, — tri nagrade (100, 60 in 30 N din) za naj lepše okno im bal¬ kon v cvetju, — tri nagrade (100, 60 in 30 N din) za najbolje urejeno tu¬ ristično sobo. Nagrade res miiso^kdo ve kaj, vendar spričo skromnih razpolo¬ žljivih sredstev pomenijo lep za¬ četek. Končno pa sem prepričan, da bodo vsi someščani letos pazili na to, saj borno imeli kar dve ve¬ liki manifestaciji v našem mestu: 4. junija odkritje spomenika prekomorcem in 4. julija piknik za izseljence. Omeniti moram, da je v tem planu zajet izvoz, ki naj bi se povečal od lanskih 511 milijonov S din na 792 milijonov S din v letu 1966. Te skromne nagrade pa naj bile le vzpodbuda, da bi začeli načrtno urejevati inaše precej za¬ nemarjene okolice hiš, vrtov, plo¬ čnikov, oken, ki maj bi bili ponos našega mesta. Poleg tega pa nameravamo s pomočjo tabornikov in mladine urediti našo Suško reber v me¬ del j siko Izletniško (točko. Ali ni škoda, da tak naravni biser torne v pozabo? In kaj bi bi¬ lo treba urediti? V glavnem oči¬ stiti robidovje in urediti stezice. Morda bi lahko celo postavili ki¬ osk za prodajo osvežujočih pijač. Če naj dodam še to, da bomo morali letos, zgrda ali zlepa, po¬ staviti po gozdu smerne table, ki ležijo nekje v Lesonitu, da bi turi¬ sti ne tavali po nepotrebnem, da nameravamo izdelati turistično karto našega turističnega področ¬ ja in avtomobilske nalepnice z bistriškim grbom, sem vas skoraj seznanil z delom našega 'društva. O vsem tem bomo govorih še na občnem zboru Turističnega društva. Že sedaj pa nam je vsem jasno, da brez sodelovanja vseh someščanov teh nalog ne bomo mogli uresničiti, zato vabimo sle¬ hernega občana, ki mu je do tega, da bi se naše mesto uveljavilo v turizmu, da ne stoji ob strani; aktivno naj se vključi v naša pri¬ zadevanja in uspehi bodo logična posledica. —1— Ko se zaprejo za teboj težka vrata fakultete, si oddahneš; »Končno je konec izpitov, konec kolokvijev in vaj, konec trepe¬ tanja in znojenja pred profesor¬ jevimi vrati — zdaj sem svobo¬ den!« Tudi tovarna te čaka. Visok, črn dimnik, sivo prebarvane stav¬ be, ograja in žvižg sirene v sobo¬ to opoldne. Plačali so zate tisoča¬ ke, računali so nate, pripravili so ti delovno mesto, veselijo se te... Ali res? Vratar ni vedel, kje so »vodilni«. Nekajkrat je zavrtel številke na telefonu, potem je sko- mizgnil z rameni: »Nikogar ne dobim. Pojdite naravnost, potem levo! Morda boste nekoga na¬ šli ...« Čemu mi pravi, kam naj grem? Bil sem že tu... Torej prihajam kot tujec! Veter se zaganja ob zidove. Ču¬ dno se počutim in hladno je v hodniku. Čakam. Sipe na oknih so umazane, na tleh so prašne stopinje tistih, ki so bili tu pred menoj. Tajnica razkazuje vrsto belih zob. »Direktorja danes ne bo pred deseto. Če hočete lahko po¬ čakate. Vstopite!« Ne vstopim. Tajnice mi niso pri srcu. Ne vem, zakaj. Nekoč bom sam pri sebi razčistil ta občutek nezaupanja in odpora do tajnic. »Torej, prišli ste!« vzklikne sekretar, ki se po¬ kaže čez pol ure. »Ja, kaj ste kon¬ čali? No, čestitam! Ja, kam vas bomo pa sedaj dali...? Ah, že vem...« Govori s tisoč medmeti bolj s sabo kot z menoj. Omeni upravni odbor, bodoče sodelavce, direktorja in ostale. Stojim in se spominjam besed svojega dekana: »Naše gospodarstvo čaka na vas in pričakuje vašega sodelovanja. Bodočnost je pred vami. Oboro¬ ženi z znanjem ne morete zgre¬ šiti cilja. Prepričan sem, da boste uspeli...« Govor je bil svečan. Potem zdravica in konec. Zvečer smo proslavljali. Dekleta so ime¬ la svečane obleke in natopirane frizure. Spominjam se obraza ne¬ ke kolegice, edinega, ki se ni smejal. Začelo se je pravzaprav že ta¬ koj v začetku. Nihče mi ni niče¬ sar pokazal niti svetoval. Ljubo¬ sumno so čuvali svoje izkušnje, svoja mišljenja o tovarni. Napen¬ jal sem mozeg, brskal doma po zapiskih, toda zaman. Tovarna ni predavalnica. Tam ti res dajo os¬ novne napotke, toda tu je pesem drugačna. Tovarna je specifičen organizem, ki ga moraš spozna¬ vati in dojemati. Lažje gre, če ti nekdo pri tem pomaga. Nič kaj radi me niso videli. Menda ven¬ dar ne zaradi moje izobrazbe. Nikdar se mi niti sanjalo ni, da se ljudje lahko tako »grizejo« med seboj, da privoščijo drug druge¬ mu toliko slabega. Kmalu tudi spoznaš, kako se ljudje bojijo za svoje »stolčke«. Včasih je prav smešno... Vendar moram priz¬ nati, da so vztrajni. Takšni se mi zdijo, kot dobri bojevniki, ki so na koncu pripravljeni uporabiti gole roke. Začetek je že mimo. Sam sem spoznal svojo tovarno. Sedaj jo tudi imenujem »svojo«. In vzlju¬ bil sem jo. Rad imam njen črn dimnik, sivo prebarvane stavbe, sireno v soboto opoldne, pred¬ vsem pa preproste, odkrite ljudi ob strojih. Toda razočaranj še ne morem preboleti. Morda je tako tudi bolje. Odgrnil sem zaveso, ki je bila ves čas šolanja spušče¬ na pred mojimi očmi, in za njo odkril golo resnico. Bolečo res¬ nico. Pravijo , da se tako dogaja še nekaterim v bistriški dolini. —m— Marec # St. 3 SNEŽNIK Kako prodajajo kruh v Ilirski Bistrici Stopimo v naše prodajalne kru¬ ha, postanimo za nekaj trenutkov smo opazovalci dogajanja in zapi¬ šimo si, kar smo ugotovili. Ob tem pa še malo razmišljajmo! Danes živimo v času, ko večji del prebivalstva vsakodnevno ku¬ puje pekarniški kruh, ker le red¬ ke gospodinje pečejo kruh doma. Zato moramo vsak dan prestopiti prag naše prodajalne kruha z željo, do dobimo svež kruh, da smo čimprej postreženi in da zato tudi pošteno plačamo. Toda na ža¬ lost pri nas v Bistrici ne prodaja¬ jo kruh po tistih predpisih in nor¬ mah, ki so bile v ta namen postav¬ ljene. Vsak potrošnik gotovo vidi take pomanjkljivosti, toda iz raz¬ ličnih razlogov noče pokazati svo¬ je nejevolje in vse izglede v naj- lepšem redu. Na negativne ^ma¬ lenkosti^ zato iz dneva v dan mir¬ no pozabljamo. Bistriška proda¬ jalna kruha je tako skromna, tes¬ na in zato neprimerna, da res z veliko težavo služi svojemu name¬ nu. V času konice prodaje, to je og 9 — do 10,30 ure, je v tem majhnem prostoru navadno gneča. To je najbolj primeren čas za opa¬ zovanje prodaje, ker je tedaj mož¬ no spremljanje tehtanja kruha in tudi kontrolirati izračune proda¬ jalke ali prodajalca. Prizor poteka takole: prodajalec hiti s tehtanjem kruha, ker bi rad čimprej postregel kupcem, zato se tehtanje spremeni v formalno opravilo, ki ne odigra svoje vloge. Prodajalec ali prodajalka vrže ali položi kruh na tehtnico, mimogre¬ de pogleda na njen kazalec in že v istem trenutku pove znesek, ki naj bi odražal vrednost tiste koli¬ čine kruha. Redkokdaj se mi je zgodilo, da mi je prodajalec točno izračunal vrednost kruha, temveč je zaračunal le približno 130 din za komad črnega kruha, 200 din za komad belega kruha. Ko smo priča tehtanju kruha, lahko ugotovimo, da so posamezni komadi različno težki in da se od¬ stopanje v teži giblje v intervalu od 0—20 dkg. Zato nikakor ni pra¬ vilno in pošteno zaračunati po¬ trošniku neko povprečno ceno za komad kruha. Navajam primer: Nekega dne v decembru 1965 sem kupila 2 črna kruha, ki sta skupaj tehtala 1,75 kg, kar je dejansko I stalo 245 din. Tovarišica prodajal¬ ka (ki je za nekaj dni nadome¬ ščala prodajalca), mi je zaračuna¬ la 260 din. Ker sem se že davno dobro naučila poštevanke, sem ji ugovarjala ter vprašala, ali pro¬ dajajo v Bistrici kruh po teži ali po komadih. »Ja veste, 1 črn kruh stane povprečno 130 din«, je od¬ govorila. »Čemu pa potem tehta¬ te«? sem vprašala. Sledil je sko¬ mig z rameni, ki naj bi pomenil sledeče: »Ne vem, končno pa je vseeno za tistih par dinarjev«. Zo¬ pet sem hotela dopovedati, da ni pravilno izračunala, toda zaman. Šla je preko moje pripombe in po¬ nudila uslugo drugemu kupcu. Bi- ?.NSW ..'.v m ) •Sv v mm .v • ML • •••••• JIF• • • • • • • • O • • • • • a v.; / *•••• ip/v.v.v.v .w I -• X* •-••v.v.v.v.- • »v***:- 50» vw ooo-v CK • • • • X •JI • • • • • » • • • t • • • • • % tv . . . , A*/.;.*.* v.\v/ ........ < » • • ••••««*'. A I -• • V.V-* • • • » • » • • • * — W — » - * . . . « . •v. • v.*.*. , Xva' • • •»»aCoj » • . . .....*• ajk. t • . . •> o . •* . (V. .v* .... « • • . . . ............. 3 B B • • ■ « . a • . . /,v • vC >•**•*•*- •• • •*• •’ * A’«V.s*.' •••••_•Jv* • • • • Ul* • • a • •• • • • • «»M • ••• • . • •>....« .V« • ... • • • • • • a • • • • # O ...... ....... a, • • • «3.* ... » • B . " L- ••••«. • • • . •• . >V. *• .. .« » • * • • • • • • » • a • »N m a • • » » »_• •••».»..••» •% • • • . » •••• ' •.». . a > • • • • « • • • • * • . • . B* , • * •*.... »• • • . \ • *. . .* • »v • • .v 1 *•♦••• ## • r • • • • • t «• • •••••• • » • > • • • t • t • c* .*AV. • *• v. Vv a • • • » *.o • » .V j *. •. vlnf * • s v ».v.v.v.v.v. , .%vXy. , /.v 4 -V ^ / ^.'V . v 'JUL OL*U * • *X*.* • •.. O • • • • . « A*. ,*uv.v 7 • • • • • • •> • • • . • • ■ W \ • / a UD■ • • SO* OJO •• • • . * • • • • a j F 'XX • VX»3 *X* • . . • O . . . a%1 a . . JOKBL* '37* • • • . • • 4 "•jAV.V.V • • * . a a a . a ' B a •••.••» •3 » • B a a • jC: a . a «. • a . a •• • » • •_* a a • a a 1 •••#.«*• . .#a a a . a. a. aaaa.a..« a a a a a a a a a • • a a • a a a . a a • • a . a i • a a a «£a '.•aVA > • • • • • *•*a*a*a*. # •*vXv B. a a a a a •a a a a a »a a a* a_a • • « • »O »V»>«n a a a a • • a O «_a b • a a a a * a a a •> a « ... . V Jav.v, •.«.v.v/.v.w # • • • I • i ^ m X- ;.%v.v a a. a • » r • .VVa-.V.V.'. • • » • • «_ •*a*C»^ •*.*•*•*#*•*#* « ‘Alf. • • a a a • - » ■ O* a a ... a • 1 » a ... a .•.•.•.•.-.".O • a a a ^ - » • » » • '.SV. »a a a a\ a a a a a .••VV-S ^ : 9 ■ i j ? j i i s * s \ a a. a • a a . » • • a a a . aa a a a a a a a a a a a a a *3 aaaaaa.a • • • ,a.. a a a a v.* k . a a a a . a a a • a a a . . a a . a » a a »> » a r . ' . W . . 9 X'ivi?? > ^to b X o>/Xv. .. ? ;.» , . vaV W v - ,vv * -j ‘•SV •• • * • CDDA • aaaaa.a •aVl*.’* ♦ ♦ • • • • • # • • v * % • • • • * • • • • # % JI 4 • * • X- 'Ž /a* •• • • • a a • a a a • a . aaa.aaaa. - .\v . • V.*.* •••*.* aaaaaa.a. aa. a .•.'.V.'.' •.»».••• a a a B a a a a a a a • a a a aaaaaaaaaaaaa •.•.a,*.* •.*.».* • a • a a a a aaaBaaaaaa. ••aV.V.V.SV.V.V.V.S* • m? 1 " .*.v.v •3 • •• • • • . • . • • • • • • • Štirje od osmih Pomenek na šolskem hodniku »Med otroki se počutimo dobro, srečni smo,« je povedalo vseh osem bodočih učiteljev, ki so bili na eno¬ mesečni praksi na osnovni šoli v Ilirski Bistrici. Prišli so iz koprskega učiteljišča, vsi zasanjani v svojo pri¬ hodnost. Zakaj ste se odločili za ta poklic? — To so bile moje želje, porojene že v otroški dobi. Čutila sem na¬ gnjenje za delo z mladino in želela sem to doseči. — Rad delam z mladino. Veselje do poklica sem čutil tudi ob svoji materi učiteljici. — Rada imam otroke in čutim ve¬ selje do pedagoškega dela. — Privlačeval me je učiteljev pre¬ pričevalni nastop in njegova lepa govorica. Seveda takrat še nisem ve¬ del, če sem prav izbral. Sedaj vem, da je bila moja odločitev pravilna. Kakšen občutek ste imeli, ko ste prvič stopili pred mladino? — Radost in strah. Teorija ni do¬ volj, da bi lahko stopili pred učen¬ ce z zanesljivim in prepričljivim na¬ stopom. Zato so bili prvi koraki do¬ kaj neokretni, pomagali so mi učen¬ ci in led je bil prebit. Pritegnili so me in me sprejeli. Težko mi bo ob slovesu. Kako ocenjujete delo vzgojitelja in učitelja? — Da je ta poklic važno, napor¬ no in odgovorno delo, mi je osvetlila v pravi luči šele enomesečna praksa. V razredu se srečujem s toliko drob¬ nimi, na videz nepomembnimi stvar¬ mi ki so pa v resnici življenjsko važ¬ ne. Ničesar se ne sme zanemariti. Pri vsaki učni uri doživim novo spo¬ znanje in ob tem čutim, da obliku¬ jem tudi sebe. Tudi v tem je lepota učiteljskega poklica. Ali vas čaka še kakšna pomemb¬ na naloga pred zaključkom prakse? — Roditeljski sestanek. Na tega se pripravljamo s prireditvijo za starše. Vam šola nudi dovolj učnih sred¬ stev? — Šola razpolaga z mnogimi mo¬ dernimi učili. Kako vam pomagajo mentorji? - Poslušajo nas, nam svetujejo in nas bodrijo, če kdaj ne uspemo. Kaj bo vaše prvo delo, ko se vr¬ nete v šolske klopi? - Najprej nas čaka poročilo o opravljeni praksi, nato pa priprava na maturitetno nalogo. Na kateri šoli bi radi poučevali? — V Vrbovem. — V Kuteževem. — Na Velikem brdu. - V Idriji. — Vseeno kje. — Rada bi študirala naprej — bi¬ ologija me vleče. — Na filozofsko univerzo bi rad. Osem mladih ljudi je stopilo v svet v katerem se oblikuje mladina. Prvi korak je storjen. Toda najtežje se bo začelo takrat, ko bodo jeseni nastopili prvo službeno mesto. Imeli bodo odgovorno delo, ki se meri z najzahtevnejšimi merili. ČESTITKA Tov. Ljudevitu NOJMANU, pred¬ sedniku Foto-kino kluba ob njego¬ vem visokem življenjskem jubileju, iskreno čestitajo in želijo obilo zdravja ter osebne sreče. FOTO-KINO amaterji Ilirska Bistrica la sem ogorčena. Nikakor ne za 15 din, ki sem jih morala neupra¬ vičeno plačati, temveč zaradi os¬ novnega odnosa prodajalec — ku¬ pec, ki je bil v tem primeru vse prej kot pravilen. S tem je bila potrjena prvotna ugotovitev, da je pri nas v Bistri¬ ci (in tudi drugod) tehtanje kruha le formalna operacija, ki omogoča prodajalcu kruha izkoriščanje po¬ trošnikov, na videz sicer zelo ma¬ lenkostno, v bistvu pa zelo po¬ membno. Tehtanje kruha smo vendar uvedli ravno zaradi tega, ker je bila prodaja ko komadu za potrošnika nepravična zaradi pre¬ cejšnjega odstopanja v teži. Res nihče ne more zahtevati od naših pekov (dokler ne bo ves proces avtomatiziran), da bi natanko stehtali testo in spekli enako težke komade kruha. Zato pa lahko za¬ htevamo od prodajalca, da kruh dejansko tehtajo in pravilno zara¬ čunajo. V bistvu nikomur ni mar, ali dobi 1 dkg premalo kruha, toda gre za osnovni odnos med proda¬ jalcem in potrošnikom, ki mora biti pravičen; gre za vzgojo naših prodajalcev v trgovinah, ki se ne bi smeli več okoriščati na tuj ra¬ čun. Do sedaj smo govorili le o dkg kruha ali o nekaj dinarjih in ugo¬ tovili, da posamezni potrošnik skoraj ne občuti tako majhnega izkoriščanja. Toda ni vse tako ne¬ pomembno, če ugotovimo skupen rezultat takega poslovanja. Poglejmo si kratek izračun: Leta 1965 so v Bistrici prodali naslednje količine kruha: a) beli kruh in pecivo 400.005 kg po 208 din 83,200.000 din. b) črni kruh 360.000 kg po 140 din 50,400.000 din. Skupaj 760.000 kg 133,600.000 din. Vzemimo to količino tudi za le¬ to 1966 po današnjih cenah. Če se torej tovariš-(ica) pri vsakem kg prodanega kruha »zmoti« samo za 1 dkg, česar kupec sploh ne opazi, mu ostane konec leta 1,336.000 din viška. To je vsekakor možno in najlažje izvedljivo, ker sem na os¬ novi lastnih in tujih primerov pri nakupu kruha ugotovila, da ne gre za 1 dkg, ampak navadna več. Ali drugače, v blagajni prodajalnic nastaja pri dnevnem prometu naj¬ manj 3.700 din viška. Kam gre ta denar? Kako je urejeno celotno poslovanje v pekarni? Kje je naša tržna inšpekcija? To pa še ni vse. Poklicati bi mo¬ rali tudi sanitarno inšpekcijo, ker v naših prodajalnah čistoča kruha ni na potrebni višini. V nekaterih drugih mestih uporabljajo proda¬ jalci kruha najlonske vrečice, s katerimi prejemajo kruh, kar je vsaj na videz bolj higiensko. Poleg tega imajo posebej blagajničarko, da umazani denar ne pride v stik s kruhom. Pri nas ni niti enega niti drugega. Morda trenutno za uvedbo blagajne res še ni pogojev, toda na to bi morali misliti. Ne¬ kaj časa smo se zavzemali za bla¬ gajno v mesnicah, zato da bi dobi¬ li čisto meso. Mesa pa vendar nih¬ če ne poje v surovem stanju. Kruh pa pojemo takšnega, kakršnega smo kupili. Menim, da bi morali vsi v našem mestu v tem več raz¬ mišljati in bolj urediti prodajo kruha in ne vse skupaj prepustiti pekarni sami, ki dela zgolj po ra¬ čunu na bazi čim manjših stroš¬ kov. "Ni dovolj, da ostanemo samo pri tej ugotovitvi, temveč je potrebno ukrepati v pozitivni smeri in na¬ stopiti skupno, ker posameznik tu¬ di s tisočimi pripombami ne bo dosegel ničesar. Anica 8 Marec # St. 3 im lunin umili minil nnini nnnn minil milili nnmi iiinm intim mmn nnnn •mini ninni nnnn ••■•HM nnnn umni mi Pogovor ob vodi Tistega popoldneva sem se na- dilce, kii si jih je sam naredil iz memilla na sprehod ob Bistrici. lesom inski h plošč. Oj, pust, čas presneti1 Ustavila sem se pri .zadnjem ka¬ minu, kjer perice perejo im se za¬ gledala v arkade, izpod katerih vire voda. Zmotil me je Rubeša »Zima je najlepši letni čas, kaj ne?« sem dejala, ko sem se za¬ zrla v neštete podobe, ki jih je narisal sneg ob vodi. Vsi smo nestrpno čakali pusta. bom muslimanka; imela bom ši- Mame so imelle polne roke deda. roke hlače, klobuk pa čisto maj - Pekle so krofe, flancate in druge hen, takšen s tančico, da mi bo poslastice. Otroci so si priprav- pokril usta in nos. Tako me me ljili maske, seveda z nasveti star- bo nihče spoznal.« šev in učiteljev. Pust, to je bila Takšne im podobne pogovore beseda, ki je zvenela na ustih sta- smo m c* •• » • o • »Bolj mi ugaja poletje; plavam rejših in mlajših. i pred pustom. Vsi smo • • • ♦ ♦ .•/ V.’ *%AV.*.V. ■ , * . • «■! t • • * • • • « • • o j • •••••• •O'« * * *.* >..••( • • • • • • •> • • • • • ... • . • • • .••••■»■ • • • • • • lL< [• • • • • ’ » .*:.«? •-* >•••••« • • • • • • .*. • x • • • • • »j» • • • • • • v».%% y.v.\ , .*.*. , . , . , .v.vvv .Y*Yj[OCO' • • • • •••••.*. . A > • • 0 0 *••••»•»••••••• * • • a • • » • • ••••• a a a a • • • fV’a a a . /Y> a a a a > a a «. ■'O' »•••••• O a^» a • • a a • a .Y a Vwy\ • •••••• • a <* ‘ . a a a aaaaaaaa a • alTC- • a • • a t 1 • * k' % • BaoQOo8cNK* c *X'!%'X%%^K^ital^HCvv>^ar . # Xv.v Z >: . W AJV*aBVa\| a a a .*••••••• • • •••*•• aaaaaa^r* «•.*.*, bV«% • V t • .•••%«•••••*••« J p I A UVVa KB aaaaaaaaaa >aaaaaa>aaa ati »Ul *•* *' , a . a a . aaaaaaaa I I S II PVaV«V*tt' aaaa. .aaaaaaaa*. a a.U/OUP.V.Vt t , Vt a . a a • a .a a a a a a . a a a - a % I f / n VV^Va * a • • • • a * j* • a a a a a a • .aa a.OXMw. t . • . * * • . aa*aaa*a* a a a a a • a a Sl W A#WYa\i% aaaaa.a. .aaaaaaaaaa • a , , »aaaa.a • •••••••*•♦•% i 7 I 1 R 1 | 1 OftAV* .•••••• a • • • • * • • •AV.* , >VgQL' AVttfVt •%%%%• a a a a • t A> a a a a * a < a a . A a • .».O,* • j ; : : ; : ?:: : :*: : :*: .v:*:- r.VaV/. * • '.%a\ . ----- v* .v. ••%*••• • • a a a a_* • . a • a • • • * * • a a • a • . • * a • a aa • a a • a • • i a • a a • a • a * • a • *3 • a a. ’ • »_• a a a . • .V^.V-V . a a a * a • * • • • • • » | I ##••••••• t • • < t • a • • • • • • • • • • • a a »** ax a a a « axa a •a t • * a • • • • • •.* •*••■*• a taa a a a a a a • •• ■ • • a" • • • • • *_• a a a a 'kot riba,« je še pristavil in si vneto vezal jermene na čevljih. »Kaj še rad delaš?« sem ga na¬ to pobarala. »Najrajši čitam. Prečita! sem že mnogo knjig iz šolske knjižnice, pa tudi v ljudski knjižnici si iz¬ posojam knjige.« »Kateri pisatelj pa ti je naj¬ bolj všeč?« »Najrajši berem zgodbe Karla Maya. Pa tudi pesmice rad pišem. se Sestrična mi je rekla: »Oblekla m v dvornega norca, oble- ko mi bo posodila Jama.« se veselili, da bomo šli v šolo ple¬ sati. No in vendar je prišel ta težko pričakovani dan. Po dvournem ra- »Jaz ipa bom kavboj,« je prista- janju mlajših vrstnikov smo pri¬ vil bratranec. šli tudi mi, učenci višjih razredov Ko sem šla iz šole, sem prisluh- na vrsto. Podelili so nagrade naj- niila pogovoru treh deklic. Prva lepšim maskam. Pri mlajših so je dejala: »Dvorna dama bom, na jo dobili Kitajec, Indijanec in glavi bom imela babičin poročni Turkinja, pri starejših pa indi- klobuk, obleko pa mi bo posodila janski par, planšar in medved s svojo druščino. Potem pa smo vsi skupaj veselo zaplesali: medved s kavbojem, Indijanka z gang- mama« »Jaz bom Indijanka, moj brat pa Indijanec. Perjanici nama bo vi s/ivivvvl -v. v.\v.v.* Hvt t # t • O-Ol* -V A*,,,,. or* • • • • • • Od.vMff. .V.'.Vt ,Yi A* .v* .. ..V. ., i*. •••••■ • ■ t • t • • • t t t • •• • • t • A/ tA . ...>■• .» » • t « * • • • •••••• * vw »*Q(Xnjff ■ • • • • •.•P bAMTA • . • vv • « • \ J »•t.Vtt • • .0000000000** • • • • • 'D ... V • • » • » • • • • • • ■ € w ... t t • • • •'OOOODOoCC '. 1 * * .'. . "A vyv .y • . .v* ••••-. • • ■ r. • • • • • • • • • ■ *»jTX>X* • r. . . • v* •. • Bttttlt Lansko leto so mojo pesmico o naredil očka, za ostalo pa bo po- sterjem in Indijanec z baletko, pomladi povedali pri .šolski pio- skrbela mama; kaj pa boš ti Met- Ura je bila osem, vesele zabave OTO ••••%* » I x: ^ ■ 'C| mmmf ^ % I • • • • v.».w.v*LV A*.*.'. . • • • •VcVCoVOOi *.• • _ * • • • • • a • «\ Y • » • • • • • % • • • o.i •••.V.V, m *• • • •■Dr« • • • • • • » • • o *.• • • • • • *. . • •> • * i • •••*_! • •••••• • • «T . . O ..»••••*• . O • • • • • • • • «1 niirski uri po radiu iz Kopra.« Nato je Rado stekel domov in prinesel iz svoje zakladnice pes¬ mi o letnih časih. Izbrala sem za Snežnik prvo kitico o pomladi in prvo kitico o zimi. ka?« je bilo konec in morali smo do- Mertka je odgovorila: »Najbrž mov. Milojka Samsa Pregarski pionirji so pustovali »••••• • • • • % -..••• • • • * --•••••••• . k« • • • • • • • * j • • • a • • • • • Kolektiv prosvetnih delavcev Čeprav so prireditev imeli naj- Avtor pesmi o pomladi in zimi Pomlad je zelena prišla, Rado, učenec V. razreda, ki je tik ob vodi delal kočo iz snega. sonce posijalo je z neba, cvetke stegnile so svoje vratove in razpele pisarne cvetove. »Še greš Eskime?« sem ga vpra - Zima, zima lepa bela, šala. prišla je k nam vsa vesela, »E, nič ne bo, sneg je preme- sneg je nametala, hak,« je odvrnil in si že natikal ga nam otrokom darovala. osnovne šole Pregarje je za svoje mlajši, vendar je bilo v vasi ve- učence priredil pustno zabavo, ki selo razpoloženje tako pri otro- ni bila v veselje in razvedrilo sa- kih kot pri njihovih starših. Tu¬ mo šolarjem, temveč tudi sta- di prosvetni delavci so bili zado- rajšim vaščanom. Polne roke dela voljni. Višek vsega pa je balo so imeli starši otrok, saj so se pri- vsekakor to, da je njihov doma- dno ukvarjali s pripravo obl ek čin Matiček zaigral nekaj doma- in tekmovali med seboj, katera čih polk in valčkov. maska bo najlepša, saj so vede- Čeprav je pustna prireditev še li, da bo (tudi nagrajena. Sodelo- vsem v spominu, že pripravljajo j krap! vali so skoraj vsi učenci. Naj- lepše maske so bile nagrajene z drugo prireditev s pestrim pro¬ gramom, ki ga bodo izvedli ob raznimi slaščicami in šolskimi prazniku žena. potrebščinami. T. G. Nekega vročega dne v mesecu ribiča se je zopet močno upogni- juiliju sta prišla dva ribiča lovit la. Ribič potegne z vso močjo in krape. Sedla sta na breg reke Re- glej ga spaka, nikamor ni šlo. ke v bližini (naše hiše in čakala, Imel je visoke gumijaste škornje, kdaj bo začelo »voziti«. Prišel stopil je kar v vodo iin se bližal pri doma sem k njima na pomenek. Govo¬ rili smo o ribah, ki se zadnje ča- mestu, kjer je domneval, da ga čalka krap. In res je bilo tako. Večer je najlepši del dneva. dal zgodbo do konca, je mati Všeč mi je zato, ker smo takrat Vključila televizor. Pogledala sem vsi doma. Zberemo se v kuhinji. vanj in zaklicala: »Oče, glej, kaj se ne love rade. Tožila sta, da se Brž potegne palico, zdaj pa se mu Tudi sinoči je balo tajko. Oče je kaj kaže televizija!« Oče se je raz- krapi prepogosto »šele« v lonce. je zlomek odtrgal in oba hkrati prišel iz službe in vprašal: »Kaj veselil in začel gledati program. Ravno takrat pa jima je začelo sta čofinila nazaj. Ribič bliskovito bo za večerjo?^ Mati mu je od- Medtem je mama tiho pripravila palici tresti in potapljati. Ribiča sta skočila pokonci. Napeto sta čakala, vendar zaman. Voda se je umirila in ribiča sta žalostna zopet sedla nazaj. Palica prvega torbo domov. zgrabi krapa za škrge. Čeprav govorila: »Krompir.« Nato se je krožnike. Zabelila je krompir ter moker, je bil ribič nad vse zado- oče usedel k peči in začel pripo- ga naložila na krožnike. Poklica- voljen. Prijatelj se miu je sme- vedovati zgodbo. Otroci smo sed- la nas je: »Pojdite večerjat!« jal, vendar je sam odšel s prazno ii Okrog njega in ga poslušali z Janez Renko napetimi ušesi. Ko je oče pove- Andrejka Brlek A N A Moj očka je navdušen lovec že jetrnih uric sem preživel ob vodi vratu. Na srečo je bila blizu bre- dobrib trideset let. Pravi lovec pa mora imeti dobrega psa. In tako se je zgodilo, da je kupil v Medvodah psičko ptičar ko. Ime so ji dali Diana. Diana je prve mesece svojega življenja preživela pri naših so¬ rodnikih na Mali Bukovici. Bra¬ tranec Igor je dobro skrbel zanjo. z njo. Psička pa je rasla in rasla. Te¬ lo ji je postajalo vsak dan bolj mišičasto iin močno. Oče jo je učil nakazovati divjad in raznih spret¬ nosti, ki jih mora poznati lovski pes. Diana se je izkazala kot mar¬ ljiva in bistra učenka. Nekega zimskega dne sem šel Medtem pa sva ji z očkom nare- s psičko na sprehod. Mlake so diila dve hišici • V eno manjšo za so bile zaledenele... Potikala začetek in drugo večjo, ko odras- sva se (po njivah in med grmov- te. Ko smo jo pripeljiaM domov, jem. Prišla sva do mrtvega roka- je odraščala v družbi kokoši, za va reke Reke. Diana se je takoj katere pa se ni mnogo zmenila. pognala na led. Uganjala je raz- Tudi med mačkami, ki so pri ha- ne vragolije, da bi se še čem er - jale na dvorišče, se ni navduše- než nasmejal. Takrat sem ji po- vaia. Najraje pa je imela otroke, žvižgal in se oddaljil nekaj kora¬ ki so se vedno poigravali z njo. Vsak dan sem tudi sam našel ga. Skočil sem k njej, jo prijel za prednje tace iin jo povlekel iz blatne brozge. Diana je bila vsa umazana, od nje pa je tekla vo¬ da v curkih. Stekla sva domov. Oče jo je opral s toplo vodo in gobo. Medtem sem imel jaz oprav¬ ka s samim seboj. Ko sem reševal Diano, sem se pošteno umazal in zmočil. Naj bo za spomin, sem si mislil. Valter Volk BOLNA VIDKA Naša Viidka je zbolela, strašno grlo jo boli, gotovo bo angino imela, ker tako ječi. Pa je prišla muca Maca k njej v posteljo ležat rada bi se malce igrala in z Vtidko pokramljala. Toda Vidki ni oo igranja, bolna je in le ječi, muco Maco pa poboža in ji da sladkorčke tri. Ines Štrus kov. Revica se je pognala proti meni, kar naenkrat pa »štrbunk« nekaj časa zanjo, da sem jo peljal in led se je udrl. Ubogi psički je na sprehod ob Reki. Veliko pri- gledala iz vode le glava in del 10 Marec Št. 3 A Š Pred ŠPORT A S P O R T nove sezone Bliža se čas, ko se bomo zopet zbirali na košarkaškem igrišču in navijali za naše fante, kajti bliža se 17. april, datum, ko bodo naši odigrali prvo tekmo v prvi republiški ligi z Elektro na njihovem terenu. To bo že tretja tekma v ligi, ker bodo naši tudi drugo tekmo 24. aprila z Ilirijo odigrali na tujem terenu. Kakršnakoli prognoza bi bila lahko zelo subjektivna, predvsem v začetku, ko se bo fantom poznalo, da so trenirali premalo. Vzrokov temu ne moremo iskati samo pri igralcih, čeprav še širijo glasovi o razdvojenosti in podobno, kajti vse to so le sekundarni znaki v nastali situaciji. Trener ni mogel čez zimo delati z njimi, kar se jim močno pozna. V zadnjem trenutku je upravi kluba sicer uspelo pridobiti odlič¬ nega trenerja in igralca Potočnika, vendar se bo njegovo delo z ekipo poznalo šele v drugem delu tekmovanja. Na trening tekmi, ki so jo odigrali naši 23. 2. z moštvom Sežane v šolski telovadnici, so sicer pokazali tako igro, kakršne smo bili vajeni pred zvezno ligo, vendar je bil to le fragment. Nekatera moštva kot Rudar, Slovan (Trnovo) in druga so čez celo zimo vztrajno vadila in to se jim bo poznalo predvsem v začetku, ko bodo rabila druga moštva čas za pridobitev kondicije. Na zimskem turnirju vseh predstavnikov prve republiške košar¬ karske lige, ki je bila 27. februarja v Ljubljani, je šlo našim zelo slabo. Po pogovoru z našim trenerjem Potočnikom smo ugotovili, da r nismo mogli trenutno pričakovati boljšega izida. Prizor s tekme Lesonit—Sežana, dne 23. februarja 1966 • A • »To, kar so fantje zamudili čez zimo od zaključne tekme v košar¬ karski ligi pa vse do januarja meseca, se bo določen čas poznalo«, je dejal trener Potočnik. »Prepričan sem, da bodo to kmalu nadoknadili«. Kaj pa menijo igralci? Pravijo, da imajo smolo. Lani sta šla dva iz prve petorke k voja¬ kom, letošnjo pomlad pa gredo še trije. Tako lahko sedaj vidimo, kako se maščuje naša športna politika, saj nismo skozi vsa leta od začetka naše košarke pa do lani usposobili skoraj nobenega mlajšega igralca, zato vsa čast fantom, ki so bolj ali 2. sovjetski CS barvni film ME- MAREC 1966 manj sami vseskozi uveljavljali našo košarko. neuspehu dejstvo, da se že nekaj mlačnosti in če hočemo vrtimo pozneje sami nam problem (upajmo, da bo ta rešitev trajna), potem lahko upravičeno pričakujemo naslednjih letih kvalitetno okrepitev naše nase bili včasih vajeni. Verjemite, da bo priznanje publike v marsičem magalo dvigniti moralo igralcem. Na svidenje 27. aprila na košarkarskem igrišču! 16. jugoslovanski V V zahavn i film PROMETAJ Z OTOKA VIŠE- VICE; 17. 'italijanski zabavni vedli fiilm MOŽJE NA KONGRESU; 19., 20. italijanski barvni CS film NA ŽENSKE BOM MISLIL; 23. italijanski zabavni ljubavni film OSEM IN POL 26., 27. ameriški barvni CS pu¬ stolovski film KRVAVI DE¬ NAR; STILO Turistično društvo Ilirska Bistrica, obvešča vse tiste, ki so v letu 1965 oddajali sobe turistom in potnikom, tiste, ki so na¬ jeli kredite za opremo turističnih sob in vse tiste, ki imajo proste sobe ali pa bi jih lahko opremili, da prijavijo prosta ležišča najkasneje do 1. aprila letos pri Turističnem društvu v Ilirski Bistrici in v Podgradu. Prav tako obveščamo vie tiste, ki bi želeli najeti turistično posojilo za nakup opreme in za ure¬ ditev sob, da se zglasijo v turistični pisarni od 8. do 12. ure, prav tako do 1. aprila 1966. Prosta ležišča je potrebno prijaviti zaradi tega, ker bo posebna komisija v prvi polovici meseca aprila izvedla novo kategorizacijo zasebnih sob in določila TEŽ; N 5., 6. ameriški barvni zabavni film DR. JERRYJEV ČAROBNI NA¬ POJ; 7., 8. ameriški barvni zabavni ri¬ sami fiilm BAMBI (Mm je sin¬ hroniziran v srbohrvaitskem je¬ ziku. V ponedeljek iin torek ob 18. uri); 9. švedsiki zabavni film DEVIS- 30. grški CS zgodovinski film KI VRELEC (Za mladino ni priporočljiv); 12., 13. francoski barvini CS za¬ bavni fiilm ODMOR BOJEVNI¬ KOV (Za mladino neprimeren. V glavni vlogi Brigite B.); 14., 15. angleški barvni CS zgo¬ dovinski film DOLGE LADJE; ELEKTRA. Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta IVANA PRIMCA PREKLICI nove cene. Iz pisarne Turističnega društva Ilirska Bistrica Preklicujem besede, ki sem jih dne 14. januarja 196 izrekel Boš¬ tjančič Zdenki. Ilirska Bistrica, dne 4. februarja 1966 Miloševič Ljubomir Dobrepolje 8, se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno duhovnikom iz Ilirske Bistrice in Knežaka. Žalujoči žena Angela, sin Jožko, hči Majda iz Dobropolja ter hčeri Zlatka im Lojzka z družinami iz Trsta. Ob izgubi našega dragega moža, brata im strica Podpisani Cotar Edo se opravi- Kaj je predstavljala nagradna foto- Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat vičujem Uher Majdi zaradi de¬ janj« ki sem ga storil dne 19. januarja 1966 v kavarni »Turist« JOŽETA MAJDIČA grofija v decembrski številki Snež- mesečno. Izdaja ga občinski odbor nika? SZDL II. Bistrica urejuje ured- iz Zarečice št. 2, se zahvalju- Na fotografiji je bil Turjaški grad, ki stoji ob cesti Ljubljana - Kočevje. niški odbor. Glavni in odgovorni urednik J. Keuc, člani uredništva: F. Munih, M. Lavrenčič, F. Fatur, Znan je po bojih med partizani in T. Guštinčič, I. Šuštar in M. Princ. belogardisti, ki so se tja zatekli po italijanski kapitulaciji leta 1943. Par¬ tizani so grad zavzeli, vendar je bil precej poškodovan. Izmed reševalcev je bil izžreban tov. Jože Zorc, ki prejme razpisano nagrado. Tehnični urednik: J. Novak. Tisk Kočevski tisk, Kočevje. Letna na¬ ročnina za tuzemstvo 6 ND, za inozemstvo 25 ND. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici številka: 602-141-608-96. Rokopisov in risb ne vračamo. Naklada 4.000 izvo¬ dov jemo vsem, ki so ga spremili na v Ilirski Bistrici. njegovi zadnji poti in darovali cvetje in vence, posebno pa se zahvaljujemo orgamiizacijam ZK, Boštjančič Ivanka, gospodinja 2 ROP in ZB, članom kolektiva iz Zabič št. 71 obžalujem, kar sem kmetijske zadruge, vsem pevcem storila žaljivega dime 22. februarja 1966 zoper Sedmak Antona iz Za- ter tov. Godcu Francu, kolektivu Zdravstvenega doma, posebno dr. Grilcu Antonu in dr. Juireko- bič št. 56 iin obljubim, da se bom viiču Branimirju. v bodoče podobnih žaljivih, pose¬ gov vzdrževala. Žalujoča žena Olga, sestra Vida nečak Bramiko.