PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tjx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 PoStnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 83 (13.616) Trst, sreda, 11. aprila 1990 Ob polovici preštetih glasov za družbeno-politični zbor slovenske skupščine ZKS - SDP prva med strankami Demos pa ima absolutno večino Jutri volitve v zbor združenega dela - Volilna kampanja za drugi krog se je že začela - Ugibanja o možnih zavezništvih - Oman za vlado nacionalne enotnosti BOGO SAMSA LJUBLJANA — Do popoldneva so na republiški volilni komisiji vnesli v računalnik 604.236 glasovnic za družbeno-politični zbor republiške skupščine, oziroma slabo polovico. Dokončni rezultati naj bi bili namreč izračunani šele v četrtek. Po teh delnih rezultatih pa so se stranke uvrstile, (v odstotkih) takole: ZKS-Stranka demokratične prenove 17,32, ZSMS-Liberalna stranka 15,55, Slovenski - krščanski demokrati 13,25, Slovenska kmečka zveza 12,30, Slovenska demokratična zveza 9,62, Zeleni Slovenije 9,23, Socialdemokratska zveza Slovenije 7,13, Socialistična zveza Slovenije 5,14, Slovenska obrtniška stranka 3,80, Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 2,23, Državljanska zelena lista 1,52, Slovenska obrtno-podjetniška stranka 0,97. Delni rezultati se torej nanašajo na skoraj pol volivcev, vendar še vedno niso zanesljivi, saj ne vemo, katera velika mesta so že zajeta. Razporeditev glasov se namreč zelo razlikuje in priliv Posamezne regije za dober odstotek spremeni rezultat. Vendar je iz tabele razvidna precejšnja razlika, ki nastaja med levim centrom in Demosom, hkrati pa tudi razmerje sil, ki ne bo preprosto omogočilo prevlade enega bloka nad drugim. Veliko vprašanje je namreč, kakšni bodo izidi v zboru občin, o čemer za sedaj še niso znani nobeni uradni podatki, ker v centralni republiški volilni komisiji sploh še niso začeli šteti glasov. Po indiskretnostih iz strankarskih virov naj bi bil prvi krog nekoliko v korist levice, končni rezultat pa tudi. Toda to so seveda ugibanja in vse je še odprto. V četrtek bodo zaposleni volili v zbor združenega dela. Volišča bodo po podjetjih, v ustanovah, izvolili bodo prav tako 80 delegatov. Pri kandidatih ne bo oznake stranke ali politične organizacije, toda dobro se ve, da bodo tudi te volitve politizirane, kot so bile v druga dva zbora. Teh osemdeset delegatov bo namreč skupaj z ostalima zboroma po 80 delegatov sestavljalo slovensko skupščino, kjer bo pri zaupnici predsedniku in vladi veljalo končno razmerje sil vseh 240 delegatov. V republiški zbor združenega dela bodo torej volili delegate po dejavnostih: v 31 volilnih enotah 44 delegatov za področje gospodarstva, v 12 volilnih enotah 18 delegatov za družbene dejavnosti. Posebni volilni enoti sta, kot v vseh drugih zborih, določeni za izvolitev delegatov italijanske in madžarske narodnosti. Kandidature in postopki so bili podobni kot za ostala dva zbora, glasujejo pa vsi zaposleni, tokrat tudi tisti, ki so dopolnili komaj 15 let. NADALJEVANJE NA 2. STRANI »Politika« o volitvah šele na deseti strani LJUBLJANA — Slovenske volitve so močno odmevale po vsej Jugoslaviji. Seveda v različnih okoljih na svojstven in povsem drugačen način. Najprej si oglejmo včerajšnjo beograjsko »Politiko«. Na prvi strani na uvodnem mestu objavlja stališče srbske partije, ki se je izrekla za pismo CK ZKJ članstvu in takojšnje sklicanje zveznega partijskega kongresa. Poleg sta pod šti-rikolonskim naslovom ocena in poročilo o volitvah na Madžarskem. Na slovenske volitve naletimo šele na deseti strani, pod šibkim naslovom. Najprej objavljajo nekaj objektivnih podatkov o glasovih, ki so jih prejeli štirje predsedniški kandidati. Nato pa, da ni bil izvoljen znani Proti-jugoslovan Dimitrij Rupel, da je dobil nepričakovano veliko glasov Marojevič s svojo prosrbsko partijo »Jugoslavija zdaj« in na koncu, da je Pučnik zganjal protiarmadno propagando in blatil JLA. V močnem črnem okvirčku je dolga zgodba o tem, da v Idriji Romi niso mogli voliti in da je bilo neko volišče zaprto do enajste ure. Namesto slovenskim demokratičnim volitvam pa je nekaj strani namenjenih vestem, poročilom, informacijam in ko-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Za praznike zagotovljeno stavkovno premirje RIM — Velikonočni prazniki bodo potekali v znamenju sindikalnega premirja. Železničarji so se namreč obvezali, da bodo spoštovali pravilnik, ki med prazniki in volitvami prepoveduje stavko, bančniki so včeraj zaključili dvodnevno protestno akcijo, prav tako ne bodo do 18. aprila stavkali anestezisti. Udeležba bančnikov je bila skoraj 90-odstotna. Anestezisti sicer stavkajo še danes ves dan, kar povzroča nemalo nevšečnosti v vseh bolnišnicah. Urgentni kirurški posegi so sicer zagotovljeni, na težave pa so v teh treh dneh naleteli bolniki, ki so bili za kirurški poseg naročeni že pred časom. Anestezisti, ki so včlanjeni v sindikalno organizacijo AAORI so že izdelali koledar dvodnevnih in tridnevnih stavk, ki se bodo vrstile od 18. aprila do 4. maja. Kar se železnice tiče; pa je včeraj prišlo do nenavadno hitrega zaključka pogajanj med cobasi in upraviteljem železnic Schimber-nijem, po pogovoru, ki je trajal ...pičlo minuto. Schimberni je od predstavnika cobasov Gallorija zahteval, naj prekliče vse napovedi o 72-urni divji stavki, vendar je dobil negativen odgovor, zato je zapustil »pogajalno« mizo. Ko se interesi večine in manjšine križajo VOJMIR TAVČAR V Italiji se je včeraj uradno začela *ampanja zbiranja podpisov za refe-rendume o italijanskem volilnem sis-,emu. Odbor, ki je dal pobudo za reie-rendume, vključuje nenavadno široko PQieto političnih sil od levice pa vse a° desničarskega krila krščanske demokracije, čeprav prisotnost tega ali predstavnika stranke še ne po-j}eni, da vodstvo iste stranke s pobu-a° soglaša. Kot je bilo rečeno na včerajšnjem modstavitvenem zborovanju, odbor m^diaga poenostavitev italijanskega žilnega sistema, da bi na ta način .mejil vsiljivost strank. Po oceni od-v°|a bi s predlaganimi spremembami oiilci lahko jasneje izražali svojo vo-i° in v večji meri pogojevali stranke. ako to doseči? Z reformo sistema iz-olitve senatorjev, ki bi jih volili v ^hinominalnih volilnih okrožjih, z mnejitvijo števila preferenc na volilih za poslansko zbornico na eno zQtt}o, z uvedbo večinskega sistema ^ izvolitev vseh občinskih svetov. ,..Ce bo odboru uspelo zbrati pol mi-Rona podpisov in bo ustavno sodišče °Cenilo, da so ti predlogi v skladu z Ustavo, se bodo o vprašanju morali 'j^ečj italijanski volilci, seveda če ne °° parlament v tem času korenito sPcemenil volilnega zakona. s Težko je reči, ali bi predlagane Premembe res vnesle novo dinamiko p^ialijanski politični sistem. Gotovo sj le' da bi lahko znatno oškodovale Prp.fns^° 'n tudi druge manjšine. okrr,i Us^ezne sPremembe volilnih arozt; bi namreč Slovenci najbrž ne nogh več izvoliti senatorja (po uni-dminalnem sistemu je izvoljen tisti, so V) °^ro^iu dobi največje število gla-ohJ' tudi v nar°dnostno mešanih tbdh bi z večinskim sistemom tve-vuii potiskanje na obrobje. . Pierendumi odpirajo torej tudi tjoce vprašanje izvoljenih predstav-kov manjšine. Nujni bi bili zakonski om am'zmi' Ki bi to predstavništvo mogočM' vendar teh mehanizmov ni ogoč® sprejemati z referendumom, s neKa/ črta. m se kvečjemu iz zakona lahko Imenovanje nosilcev list je bilo ponekod vzrok sporov Za veliko večino strank so kandidatne liste nared RIM — Danes ob 12.'uri zapade rok za predstavitev kandidatnih list za upravne volitve, ki bodo 6. in 7. maja. Volilci bodo obnovili deželne svete dežel z rednim statutom, 87 pokrajinskih in 6.358 občinskih svetov. V vsej državi bo volilo 46,5 milijona upravičencev, z majskimi volitvami pa bo tudi dejansko stopila v veljavo reforma, ki bo preprečila goljufije pri preštevanju glasovnic ip preferenc. Skoraj vse stranke so že sestavile kandidatne liste, v glavnem gre za tako imenovane tradicionalne stranke, ki v zadnji mandatni dobi niso spremenile imena in simbola stranke, precej borbena pa je prisotnost številnih krajevnih zvez in list, zato bodo ponekod izrekli zadnjo besedo šele danes zjutraj. Potem ko je z nemajhnim trudom rešila sporno vprašanje nosilca volilne liste za volilno okroZje Aguile, Pannelle, je KPI izdelala vse ostale liste, ki so večinoma »odprte«. Na njih namreč kandidirajo neodvisni in simpatizerji stranke, skoraj povsod, razen v Benetkah in Palermu, pa bo volilni simbol nespremenjen. Pri PSI je imenovanje kandidatov potekalo brez travm, tako da je edina novost dejstvo, da bo več kot v desetih primerih nosilec liste ženska kandidatka. V desetih volilnih okrožjih pa bo ohranila simbol tudi Proletarska demokracija (DP), ki si je tako izposlovala vidnejše mesto za nastope med volilno kampanjo. V Veroni, Vicenzi, Messini in Isernii pa bodo kandidati DP vključeni v enotne liste skupaj s pacifisti, katoliškimi gibanji in drugimi manjšimi formacijami. S precejšnjimi težavami pa so se morali spopasti naravovarstveniki, ki so zadnje kandidatne liste dopolnili šele pozno sinoči. Zeleni mavrice, smejočega se sonca in marjetice se bodo predstavili z enotno listo samo v Liguriji, Venetu, Moliseju in morda tudi v Toskani (dokončna odločitev bo znana šele danes), drugje pa bodo nastopili posamično. Pomembna je prisotnost na kandidatni listi za Kampanjo senatorja Giancarla Salvoldija, ki je prav v tej deželi vodil preiskavo o goljufijijah na voliščih. KD je vse do zadnjega doživljala velike spore predvsem za sestavo palermske kandidatne liste. Direkcija stranke je po dolgi razpravi odločila, da bo nositelj liste župan Leoluca Orlando, na. drugem mestu pa bo andreottijevec Di Benedet-to. Tudi imenovanje milanske kandidatne liste ni bilo lahko, saj je prišlo do sporazuma prišlo po mučnem prerekanju med strankino levico in ostalimi strujami. Nosilec liste bo »disident« Virginio Rognoni in kaže, da je njegovo ime predlagal prav tajnik stranke Forlani, z utemeljitvijo, da bo to koristilo prestižu stranke. Svoboda po 3 letih v rokah Abu Nidala Palestinska organizacija Fatah je včeraj izpustila tri talce. Obe odrasli osebi je ugrabila 1987. leta, deklica pa se je rodila med ujetništvom (Telefoto AP) NA 2. STRANI Mihail Gorbačov se zavzema za takojšnji preklic odcepitve Litve od Sovjetske zveze MOSKVA - Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je včeraj dejal, da odločitev litovskega parlamenta, da se odcepi od Sovjetske zveze in da okliče neodvisnost, odgovarja »pravi pustolovščini«. O bodočnosti Litve, je še dejal Gorbačov, se mora namreč izreči narod na referendumu po pravilih, ki jih je pred kratkim določil sovjetski Svet narodnosti. To so osnovne misli, ki jih je predsednik SZ povedal na srečanju z mladimi komunisti (Komsomol) v Moskvi. Sicer je o položaju v pribaltski republiki Gorbačobv dejal, da ne izključuje možnosti, da se bo tamkajšnji parlament premislil in v to smer dela Moskva, da bi pač prepričala Lands-bergisa, naj prekliče odločitev iz 11. marca letos. Gorbačov je mnenja, da se bodo Litovci na referendumu izrekli za avtonomijo, a v okviru logike povezovanja z ostalimi sovjetskimi republikami in ob upoštevanju reforme federacije ne pa za njeno razcepitev. Na vprašanje, ali bo prišlo v Litvi do predsedniškega režima, je kremeljski šef dejal, da se Moskva prizadeva, da bi našli skupen jezik in da bi možnost »predsedniškega komisarja« prišla v poštev le primeru, da bi se vsi ostali poizkusi izjalovili. Glasnik predsednika Sovjetske zveze Arkadi Masljeni-kov pa je novinarjem dejal, da se lahko zgodi, da bo Moskva uvedla določene gospodarske restrikcije do Litve in pri tem spomnil, da pribaltska republika kupuje od ostalih republik veliko večino surovin po polovični ceni. V zvezi z zasedanjem predsedniškega sveta je Masljeni-kov dejal, da so na seji razpravljali o vseh možnih rešitvah litovskega vprašanja in da je Gorbačov izrazil željo, da bi litovski narod uporabil pamet in upošteval predlog o referendumu. V zvezi z izjavami Gorbačova je predsednik litovskega parlamenta Vytautas Landsbergis poslal predsedniku SZ telegram, v katerem ga prosi, naj ne podleže pritiskom desničarskih krogov in naj ne ponovi napak, ki so bile storjene v letu 1940, ko so s prisilo vključili Litvo v SZ. Na tiskovni konferenci je Landsbergis še podkrepil dozo in dodal, da ima Sovjetska zveza kot imperialistična država štete dneve. Medtem se je v VVashingtonu oglasila predstavnica zunanjega ministrstva Margaret Tutvviler, ki je dejala, da izbire Moskve prispevajo k povečanju napetosti, kar je bilo pred dnevi že izrečeno zunajuemu ministru SZ Eduardu Sevardnadzeju, ko se je srečal z Jamesom Bakerjem in samim predsednikom Georgeom Bushem. Tržaški občinski svet odobril proračun, pokrajinski pa ne NA 5. STRANI □ □ □ V Milanu odkrili skladišče orožja NA 12. STRANI □ □ □ ' Črni dnevi za trajekte NA 12. STRANI Fat ah prisluhnil pozivom polkovnika Gadafija ob pričetku ramazana Abu Nidalova skupina izpustila tri talce: par Valente-Houtekins in njuno malo hčerko BEIRUT — Revolucionarna skupina Fatah, ki jo vodi Abu Nidal, je včeraj vrnila svobodo trem talcem, 31-letni Francozinji Jacqueline Valente, njenemu 42-letnemu življenjskemu tovarišu Fernandu Houtekinsu, ki je po rodu Belgijec, ter njuni 2-letni hčerki Sop-hie-Liberte. Trojica je preživela v rokah ugrabiteljev več kot tri leta, v tem času pa se je paru rodil še fantek, ki so mu dal ime Palestina, a je umrl pred nekaj tedni. Fantek, ki je bil star le deset mesecev, ni preživel črevesnega virusa. Abu Nidalov Fatah je ugrabil par Valente-Houtekins, dve hčerki gospe Valente, ki so jih izpustili pred približno letom dni in še štiri druge belgijske državljane (Emmanuela Houte-kinsa, njegovo ženo Godelieve Kets ter njuna otroka Laurenta in Valerie) 8. novembra 1987. leta. Skupina je preživljala počitnice na jahti v izraelskih državnih vodah pri Gazi. Palestinski teroristi so jih ugrabili, ker so trdili, da je počitniško razpoložena skupina ljudi izkoriščala svojo jahto in čas kot špansko steno, za katero so se skrivali izraelski interesi. »Posadka« jahte Sil-co naj bi po Abu Nidalovem mnenju vohunila za Mossad. Tako se je pričelo dolgo in vztrajno pogajanje med teroristi in francosko ter belgijsko vlado, odločilno besedo pa naj bi imel pri izpustitivi treh talcev polkovnik Gadafi, ki je 4. aprila letos izkoristil priložnost ramazana, da je potrkal na dušo Fatahu. Abu Nidalu je sporočil, naj v imenu sožitja in miru izpusti talce. Trojica osvobojenih oseb je že sinoči zapustila zahodni Bejrut in odpotovala v Pariz. Francoski predsednik Mitterrand se je osebno zahvalil Gadafiju za posredovanje, prav tako pozitivne so bile ocene belgijske vlade, ki se še pogaja s Fatahom. Palestinska organizacija je dejala, da bo ostale talce zadržala, dokler ne bodo Belgijci izpustili Palestinca, ki je zaprt zaradi atentata na bruseljsko sinagogo. Prve ure na svobodi Fernanda Houtekinsa, Jacgueline Valente in male Sop-hie-Liberte (Telefoto AP) W Umrl Čilenec ki je postavil smrt v stihe CARACAS — V venezuelskem mestu Caracas je predsinočnjim umrl pesnik Mahfud Masss. V 74. letu starosti je tako zaključil svojo življenjsko pot Čilenec, ki je svoje pesniško delo posvetil dvema osnovnima postavkama: opeval je smrt in z njo žongliral skozi vso poetično produkcijo, »zajahal pa je tudi konja socialne poezije«, kot je sam odgovarjal vsem, ki so mu pravili, da je Nerudov pesniški antagonist. Masss se je aktivno ukvarjal s politiko in bil celo na čelu Allendejeve socialistične stranke. Kasneje je kot kulturni ataše pripotoval v Venezuelo, kjer je ostal v prostovoljnem izgnanstvu, ko se je iz Čila razvedela vest, da so Allendeja vrgli pučisti. Med najpomembnejša Masssova dela prištevamo zbirke poezij Testamento en la piedra, Llanto del exiliado in Papeles guemados. Senatorji sprejeli zakon o amnestiji RIM — Sinoči je italijanski senat dokončno sprejel zakonski osnutek, ki daje predsedniku republike možnost, da odloča o pomilostitvi zapornikov. Za zakonski osnutek se je izreklo 135 senatorjev, 12 se je vzdržalo glasovanja, nihče pa ni glasoval proti. Tako bo kmalu stopila v veljavo pomilostitev, ki bo veljala vsekakor le za nekatera kazniva dejanja, poleg tega pa bo časovno omejena, saj bo zadevala le tiste prekrške, do katerih je prišlo do 24. oktobra 1989. leta. V primeru prekrškov na finančnem področju pa bo termin anticipiran na 28. julija istega leta. Po zakonu bodo deležni amnestije vsi, ki so zagrešili prekrške (predvsem s finančnega področja) za katere so bili kaznovani z manj kot štirimi leti zapora. Veljale pa bodo tudi nekatere izjeme, kot na primer za prekrške, ki jih je zagrešil javni funkcionar na območjih, ki so bili podvrženi naravnim katastrofam. V zaporu bodo morale ostati tudi osebe, ki so posredno ali neposredno povzročile komu poškodbe na delovnem mestu. Skupen boj proti trgovini z mamili LONDON — Italija bo 25. aprila predstavila Evropski skupnosti načrt za koordinacijo in skupno mednarodno strategijo v boju proti trgovini z mamili. Tako je ob robu londonskega vrha o mamilih povedal podtajnik zunanjega ministrstva Claudio Vitalone, ki je izrazil željo, da bi čim-prej prišlo do koordiniranega dela vseh mednarodnih organov, ki se na en ali drug način bojujejo proti trgovini z mamili. Doslej, je ugotovil Vitalone, so obstajale razlike med državami, ki so »trgovale« z mamili, in državami, ki so mamila »kupovale«. Danes teh ovir ni več, saj so mamila zlo, ki se je razširilo na cel svet. Da bi bil boj čimbolj učinkovit je najprej potrebno, da se spelje odločno kampanjo proti mamilom, začenši z Evropo. Izkušnje, ki so si jih nabrali v Italiji, bodo razširili tudi na druge države Evropske skupnosti in to od 1. julija dalje, ko bo prav Italiji pripadlo predsedstvo ES. S tem naj bi se sprožile prve skupne akcije proti prekupčevanju z mamili, ki samo v Evropi pomenijo pretok denarja za kakih 700 tisoč milijard lir. Jadransko-podonavsko sodelovanje zgled za celotno Srednjo Evropo Kučan ali Pučnik naj bi prisegla v Spodnji Slivni LITIJA — Milan Kučan ali Jože Pučnik, kogar bodo v Sloveniji pač izbrali čez slaba dva tedna v drugem krogu volitev za predsednika slovenske države, bosta morda že sredi maja svečano »zaprisegla« v središču Slovenije - ob granitnem obelisku v Spodnji Slivni pri Vačah. Na zboru občin republiške skupščine so namreč sprejeli predlog Litijanov, naj bi v protokol razglasitve novega predsednika vključili tudi tako imenovano ustoličevanje v srcu republike. V litijski občini upajo, da bo nova skupščina sprejela priporočilo stare in da bodo v Spodnji Slivni oživeli obred ustoličevanja slovenskih knezov z Gosposvetskega polja. Ne sicer v nekdanji, temveč v posodobljeni obliki, o kateri se morajo natančno dogovoriti še zgodovinarji, literati in poznavalci narodopisja. Lilijani so že pripravili scenarij prireditve, toda treba ga bo dopolniti in prirediti. Nikakor ne mislijo v središče Slovenije prenesti knežjega kamna, saj starega obreda ne bodo ponavljali. Gre le za simboliko in poudarek slovenske samobitnosti. BRATISLAVA — Primer sodelovanja jadranskih in podonavskih držav, za katero so se dogovorili novembra lani v Budimpešti, je na trojnem srečanju v Bratislavi služil kot zgled za širše povezovanje držav srednje Evrope, do včerajšnjih članic socialistične skupnosti. Prisotnost zunanjih ministrov Jugoslavije, Italije in Avstrije na sestanku voditeljev držav CSR, Madžarske in Poljske ni bila le simbolična, ampak tudi dokaz neke izkušnje in stvarnosti. Češkoslovaški predsednik Havel je potrdil, da se bo njegova država pridružila Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Madžarski. Madžarska in Poljska sta sklenili ne le preseči notranja nesoglasja, ampak tudi skupaj nastopiti v pogajanjih v ES. Poljska ne želi ostati osamljena, stisnjena med jutrišnjo veliko Nemčijo in SZ. Že zaradi geografskih razlogov se ne more pridružiti jadransko-podonav-ski pobudi, kot je pojasnil voditelj italijanske diplomacije De Michelis, zato so v Bratislavi sprožili zamisel o Baltski integracijski pobudi, ki bi zajela Poljsko, Švedsko in Finsko. Ta razširi- tev je pripeljala do dogovora o sodelovanju od Jadrana do Baltika. Italijanski zunaji minister je povedal tudi svoje mnenje o vlogi Jugoslavije v povezovlanih procesih po Evropi: »Položaj Jugoslavije je pozitiven. Ni naključje, da je od vsega začetka zelo konstruktivno sodelovala v jad-ransko-podonavski pobudi. Jugoslavija je bila na nek način 40 let izolirana, ker ni pripadala nobenemu od blokov, danes pa je prav preko regionalnega sodelovanja znova dobila svoje mesto med evropskimi državami, ki jih ne deli več blokovska opredelitev. Na dvostranski ravni so odnosi zelo dobri od Osimskih sporazumov leta 1975 naprej. K temu so prispevati tudi sporazumi med bivšim ministrskim predsednikom Gorio in tedanjim predsednikom ZIS Mikuličem ter sporazumi med Andreottijem in Markovičem. Vse to smo uresničili v jadranski pobudi, ki je neke vrste temelj za jadransko-podonavsko sodelovanje. Gre za naše skupno morje, ki nas vse bolj povezuje in vse manj ločuje,« je sklenil De Michelis. (dd) Deželni predstavniki strank o volilnih izidih v Sloveniji Longo, KD: »Naša pozornost Demosu« »Jasno je, da sem že pred volitvami imel tesne stike s predstavniki slovenske krščanske demokracije, ki se v bistvu istoveti v vrednotah, ki so nam skupne. Zaradi tega upam, da se bo ob samih rezultatih in pluralizmu, ki tudi v Sloveniji stopa v ospredje, demokrščanska stranka v bodočem še utrdila in odigrala pomembno vlogo v tamkajšnji stvarnosti. To pa ne pomeni, da tudi v bodočem ne bomo vzdrževali stikov z ostalimi političnimi sredinami ter s slovenskimi inštitucijami. Kot doslej bomo namreč tudi vnaprej skrbeli za dobrososedske odnose in za vzajemno pomoč. O samih izidih volitev pa bi dejal, da je prevladala osebnost Milana Kučana, ki je v zadnjih mesecih jasno in odločno stopil na pot reformizma, kar ni bilo lahko spričo zapletenega položaja v Jugoslaviji, čeprav bo šele kasneje jasno ali je šlo za taktično prepričanje ali za politično prepričanje. V družbeno-političnem zboru pa se uveljavlja kartel Demosa, kateremu izkazujemo posebno pozornost.« Poli, KPI: »Nagrajen reformizera« »Zdi se mi, da izidi volitev vsekakor nagrajujejo reiormizem slovenskih komunistov, njihovo željo, da odprejo novo poglavje za demokratizacijo Slovenije. To je tudi v skladu z večjo suverenostjo slovenskega naroda v perspektivi konfederalne Jugoslavije. Prizadevanje slovenskih komunistov pa ni imelo kot cilj lastno uveljavitev, marveč šlo je za dobrobit vseh in to so volilci zaznali. O Kučanu bi dejal, da je s svojim delom presegel ozke slovenske meje in se postavil na čelo največjih reformatorjev realnega socializ- ma, ki je zašel v krizo. Zato bi kot komunist želel, da bi se Milan Kučan uveljavil in s tem prispeval k stabilnosti Slovenije in same skupnosti Alpe-Jadran. Dosedanji izidi za slovenski parlament dajejo znake, da je za vodenje republike potrebna široka koalicija, ki je verjetno najboljša rešitev. Volitve v Sloveniji pa obenem pomenijo pozitiven znak za celotno Jugoslavijo, saj bo na podlagi teh izkušenj tudi sama federacija stopila na pot demokratične prenove.« Zanfagnini, PSI: »Pozitivna ocena« »Najprej bi rekel, da je ocena o volitvah pozitivna ne samo zaradi izidov, marveč tudi zaradi odgovornosti, ki jo je pokazal slovenski narod. O rezultatih pa bi dodal, da so v bistvu odražali to, kar se je napovedovalo. Velika pozornost je bila izkazana nekaterim osebnostim, kot sta komunist Milan Kučan in sam član predsedstva, socialist Ciril Zlobec, ki sta v vseh teh mesecih pokazala dokaj stvaren pogled in to tudi spričo težkega položaja v Jugoslaviji. Slovenski volilci so se torej odločili za pluralistični sistem in to v nasprotju z volitvami v ostalih deželah Vzhodne Evrope. Slovenija se torej opredeluje za obdobje narodne solidarnosti, ki verjetno edina zagotavlja stabilnost in bodočnost brez posebnih travm. Taka izbira vsekakor mora zadovoljiti tudi Italijo, posebno pa Furlani-jo-Julijsko krajino in bo verjetno dober vzgled za bližnje volitve, ki jih pripravljajo na Hrvaškem.« • ZKS-SDP prva stranka Demosu večina v DPZ Preštevanje glasov je prineslo nekakšno volilno premirje, bolje rečeno čas za premislek in razpravo. Zdaj se je volilna kampanja spet zaostrila. Predsedniški kandidat Milan Kučan ima sicer zelo velike možnosti in je protikandidat Jože Pučnik objektivno gledano v veliko slabšem položaju. Vendar je treba v praksi preveriti, saj bi se teoretični seštevek glasov treh opozicijskih kandidatov utegnil zliti v en sam rezultat. Zato ne čudi, da bo v nedeljo, za velikonočni praznik, Milan Kučan doma, na območju Murske Sobote, in da je sprejel povabilo na kosilo ali večerjo pri predsedniškem kandidatu Krambergerju in njegovi soprogi, ki sta doma tam blizu, saj imata kmetijo v Negovi, v bližini Radencev. Svojo kampanjo je pričel seveda tudi Pučnik, ki bo v teh dneh v Mariboru. Med slovenskimi in še. zlasti tujimi novinarji je veliko zanimanja za povolilno razdobje. Kdo bo sestavil vlado, kakšna bo parlamentarna večina? O tem je največ ugibanj. Že smo omenili mnenje modrega predsednika Kmečke zveze Ivana Omana, ki se zavzema za vlado nacionalne enotnosti. Podobno stališče ima tudi Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokra- tov, ki je skupaj s Kmečko zvezo dosegel v Demosu največji uspeh. Obe stranki sta katoliškega izvora in se sklicujeta na ideale krščanstva, torej sta dokaj blizu italijanski krščanski demokraciji. Predsednik Peterle je v daljšem sproščenem pomenku s predstavniki italijanskega tiska še poudaril, da pri tem seveda izhajajo iz svojega Demosovega programa, ki temelji na samostojnosti Slovenije. Kasneje pa se je ob podrobni proučitvi te temeljne zamisli izkazalo, da obstajajo številne sorodnosti s programi vseh, tudi s programom prenoviteljev, samo pozabiti se ne sme, kaj so bili doslej. Peterle odločno zavrača očitek, da bi bili načelni separatisti. Demos je trenutno notranje trden, zadnja seja predsedstva je bila v nedeljo in na njej ni prišlo do nikakršnih trenj ali alternativnih predlogov in stališč. Liberalec, bivši predsednik mladine in že zagotovljeno izvoljeni poslanec v republiški družbenopolitični zbor, Tone Anderlič prav tako pravi, da je še prezgodaj govoriti o zavezništvih. Oni so sredinsko levi, zelo blizu zelenim, lahko bodo v opoziciji, avtonomni, kot so bili doslej, ko so bili v parlamentu izredno učinkoviti. Izključuje možnost direktnega sodelovanja z Demosom in koalicije v dvoje, ne izključuje pa seveda vlade nacionalne enotnosti, za kar je treba ustvariti možnosti. Na podeželju so na primer zeleni in kmetje veliko bližje tamkajšnjim liberalcem kot pa na primer sredi Ljubljane. Po njegovem mnenju ima Demos zelo malo možnosti, da ostane na volitvah strnjen, in prišla bodo na dan notranja nasprotja in različni pogledi. Iz navedenega pa lahko tudi sklepamo, da se že ustvarjajo nova povolilna in morda bi lahko dejali - tudi provladna zavezništva: zeleni in liberalci pa še kdo, obe katoliški skupini kmetov in demokristjanov, kar seveda daje Sloveniji novo politično podobo. Treba pa je še počakati na izid volitev, na resnično razmerje sil v slovenskem parlamentu in zapletena pogajanja za sestavo vlade. Tudi pri tem se že kažejo prvi, morda zelo megleni obrisi. Predsednik republike bo zelo verjetno Kučan, torej prenovitelj, kar avtomatično določa, da naj bi bil predsednik vlade iz vrst Demosa, predsednik skupščine pa iz vrst liberalcev. • »Politika« o volitvah mentarjem o partijskem pismu in ocenah iz Srbije, kritikam in napadom na makedonsko in partijsko vodstvo BiH. Vmes je še v mastnem tisku objavljena vest, da je Srbija prenehala dobavljati električno energijo Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Povsem drugačni pa so obseg, ton in značaj poročil o slovenskih volitvah v hrvaškem »Vjes-^ku«. Na prvi strani zasledimo velik naslov: »Kučan m Pučnik v drugi krog«, nato duhovit j komentar »Slovenija«, iz katerega izhaja, da bodo tudi drugje po Jugoslaviji komunisti še obžalovali, da niso v koži slovenskih, čeprav so jih ( tako zmerjali. Slovenci nimajo večine, su So v svoboden izziv, a tudi v demokratičnem sistemu bodo imeli veliko politične besede. List posveča volitvam še daljši komentar stalnega dopisnika Staneta Pučka in obsežno poročilo o samem poteku, ki pa je že povezano s poročili o hrvaški volilni kampanji. Na Kosovu se nadaljujejo aretacije mladinskih alternativcev, nadaljuje se tudi proces proti Azemu Vllasiju in njegovim soobtožencem. Predvajali so televizijske posnetke manifestacij kot dokazno gradivo proti obtožencem. Politični proces nadaljujejo, kot da ne bi bilo nobenega protesta. Včeraj so prišli v Prištino ameriški kongresniki, člani odbora za človekove pravice, ki so povedali, da so o procesu proti Vllasiju govorili tudi z Miloševičem, ki pa se o tej temi ni hotel pogovarjati. Gostje so opozorili kosovske uradne sogovornike, naj ne naredijo podobne napake: nedavno so namreč govorili z oporečnikom v Pragi, takoj zatem ga je policija zaprla. Sedaj pa je ta oporečnik predsednik češkoslovaške republike, ime mu je Vaclav Havel. Sedmerica pustila Japonsko na cedilu: Nikkei spet padel TOKIO — Po vnovičnem porastu v prejšnjih dveh poslovnih dneh je tokijska delniška borza včeraj spet močno popustila: ošibitev jena in slabo povpraševanje po obveznicah sta potisnila indeks Nikkei za 2,54% niže, kar pomeni zgubo 773,25 točke in nov padec pod 'psihološko" streho 30.000. Tretiranih je bilo 550 milijonov delnic proti 800 v ponedeljek, pri tem je 609 delnic zgubilo na vrednosti, na njej pa pridobilo samo 255 delnic. Nekateri analitiki so to pripisali tehničnim Učinkom izdatnih dobičkov iz prejšnjih dni, v resnici pa je vzrok padca v medlem rezultatu zasedanja G-7. Zastopniki sedmih najbogatejših držav se namreč niso potrudili v smeri utrditve neke usklajene denarne politike, temveč so nastopili oportunistično, pač v bran posamičnih problemov, ki tarejo posamezno članico Grupe sedmih. Tako so se lotili vprašanja jena samo pod izrecnim pritiskom Japoncev in temu ustrezno tudi zgolj simbolično podprli japonsko valuto, kar pomeni, da zaman. V Tokiu so seveda zaskrbljeni, saj niso pozabili, kaj piše v sklepni listini G-7, ki poudarja, da nadaljnje padanje vrednosti jena nikakor ne bi koristilo svetovnemu gospodarstvu. To pa je seveda povzdignilo ameriški dolar, ki je v New Yorku kotiral včeraj 158,34 jena proti 156,45 jena predvčerajšnjim. Zeleni bankovec se je hkrati okrepil nasproti zahodno-nemški marki (1,6935 proti 1,6907) pa tudi italijanski liri (1243 proti 1241,9). Marka je v Italiji padla na najnižjo raven zadnjih petih mesecev: v Milanu je kotirala včeraj 734,020 lire proti 734,630 v ponedeljek. Padec na tokijski borzi je posredno povzročil tudi nazadovanje na nekaterih evropskih delniških trgih, tako na primer je indeks MIB v Milanu nazadoval za 0,10%, vtem ko je kazatelj frankfurtske borze zdrsnil celo za 1,32%. Lira se je tako znotraj kakor zunaj evropskega denarnega sistema okrepila, posebno še nasproti marki, toda tudi v Primeri s funtom šterlingom - 2029,65 lire proti 2037,1 predvčerajšnjim. Novim kovancem po 50 in 100 lir bo kmalu sledil tudi tisočlirski RIM — Program obnovitve italijanske denarne serije se ni končal s predvčerajšnjim začetkom razdeljevanja novih 50-lirskih in 100-lif-skih kovancev po vsem državnem ozemlju. Kakor piše v sporočilu podjetja ILVA, je namreč že v načrtu tudi emisija tisočlirskih kovancev, ki naj bi to serijo zaokrožili in s katerimi naj bi se Italija v tem pogledu prilagodila drugim državam evropske dvanajsterice. Razdeljevanje novih "lahkih" kovancev vrednosti 50 in 100 lir teče naglo. Zaenkrat so jih izdelali za okrog 700 milijonov lir. ILVA, ki je že več desetletij dobaviteljica državne kovnice, proizvede v svojem obratu v Verresu vsak teden okoli 30 ton obročkov iz acmonitala, iz katerega že več kot 50 let izdelujejo kovance (začelo se je z enolir-skim kovancem leta 1939). Nova emisija dovoljuje zakladnemu ministrstvu precejšnje pri-varčevanje, če upoštevamo, da stane kilogram starih 100-lirskih kovancev 12.500 lir, medtem ko stane kilogram novih kovancev 30.300 lir. Novost so uvedli tudi pri izbiri materiala: acmonitalu bo najbrž kmalu odklenkalo, čeprav se je v vseh teh desetletjih izkazal kot odporen, to pa zato, ker ga je kljub vsemu načel zob časa,- ILVA ga namerava čimprej zamenjati s specialnim, barvanim jeklom, ki bo prava novost v svetovnem merilu. SZ hvali bonsko konferenco Konvertibilnost rublja še prej? BONN — Sovjetska zveza je vnovič potrdila obveznost, po kateri se namerava čimprej dokopati do "odprtega" gospodarskega režima, in naglasila, da bo sprejela z zadovoljstvom sporazum, ki jo bo obvezoval, da uveljavi tržno ekonomijo oziroma večstrankarski sistem. To je povedal podpredsednik sovjetskega ministrskega sveta Ste-pan Sitarian v zaključnem delu bonskega zasedanja o gospodarskem sodelovanju v Evropi. Bonsko konferenco je pri tem označil kot mejnik na poti k pospeševanju in poglabljanju sodelovanja med vzhodnim in zahodnim svetom, ki se je začelo leta 1975 v Helsinkih. Pojasnil je tudi, da so »številne odločitve in priporočila, ki jih vsebuje bonska listina, docela v skladu s filozofijo perestrojke in bodo zaradi tega vplivale na proces gospodarske prenove v Sovjetski zvezi«. Sitarian je pripomnil, da spremembe, do katerih prihaja tako znotraj Sovjetske zveze kakor zunaj njenih meja, čedalje bolj približujejo trenutek, ko bo postal rubelj konvertibilen. Da bi njen trg privabil še več ameriškega kapitala Aduti Jugoslavije Ostati pa mora celovita, sicer jo bodo razmere pohodile Avstrijski zvezni kancler Franz Vra-nitzky je po snidenju s predsednikom zveznega izvršnega sveta Antejem Markovičem (5. aprila v Beogradu) poudaril, da Avstrija močno podpira program reform v Jugoslaviji in da nova faza v dvostranskem sodelovanju omogoča večji priliv kapitala v Jugoslavijo in širše možnosti skupnih vlaganj. Posvaril pa je, da želijo Avstrijci sodelovati z Jugoslavijo kot celoto. Italijanski minister za zunanjo trgovino Renato Ruggiero je na italijan-sko-jugoslovanskem gospodarskem zasedanju (20. marca v Milanu) naglasil, da morata sosedi skupaj vlagati, skupaj proizvajati in tudi skupaj tvegati. Pred tem pa je bežno dejal, da je Italija Jugoslaviji že marsikaj podarila; Jugoslavija si mora torej to zaslužiti - v gospodarskem in političnem pogledu. Če tako mislijo Italijani in Avstrijci, ki so skupaj z Zahodnimi Nemci naj-večji evropski partnerji Jugoslavije, potem so upi, ki jih polagajo v bodočnost Jugoslavije drugi, recimo Američani, toliko bolj krhki kolikor bolj redki so stiki in kolikor manjše je poznavanje jugoslovanskih razmer. In vendar je ravno ta zgodovinski moment izjemno ugoden za Jugoslavijo. Na drugem koncu Evrope je zablestela Španija, o kateri pravijo, da je po gospodarskem trendu zdaj celo prva v dvanajsterici: Jugoslavija bi morala napeti vse sile, da zvabi k sebi vsaj del izdatnih naložb, ki se stekajo v Španijo. Z druge strani je pozornost vsega Zahoda uperjena v Vzhodno Evropo: kratkovidnost bi lahko Jugoslavijo pahnila na rob dogajanj. Minister Ruggiero je resda zagotovil, da bo dajala Italija pri sprožanju poslov z doslej socialističnim svetom prednost Jugoslaviji, res pa je tudi, da je treba ustvariti za to trdne pogoje - čimprej izgotoviti reformno politiko, da bodo lahko tuji vlagatelji investirali v Jugoslaviji brez slehernega rizika. Jugoslovani so v Milanu to zajamčili, težje pa gre z Američani, ki imajo malce drugačno miselnost, pač v skladu z dejstvom, da je Amerika sinonim kapitalizma. Pravzaprav ameriški poslovniki gledajo na Jugoslavijo s simpatijo, ki jo narekujejo v prvi vrsti politični razlogi, se pravi pričakovanje, da ostane Jugoslavija kot taka celovita in družbeno-gospodarsko stabilna, drugače ji ne bodo zaupali, kakor je mogoče sklepati iz izjav predsednika Jugoslovansko-ameriškega ekonomskega sveta Richarda E. Johnsona in ambasadorja ZDA Zimermanna. Na začetku leta 1989 so našteli okrog 20 mešanih ameriško-jugoslo-vanskih podjetij, danes pa je število skupnih investicijskih projektov naraslo na 33 in se torej povečalo v enem samem letu za 50%. K temu so pripomogli jugoslovanski zakon o tujih vlaganjih z dne 8. januarja 1989 oziroma predpisi, ki dovoljujejo tujemu partnerju nadzor' nad mešano družbo, pa tudi seveda zemljepisni položaj Jugoslavije in njene dobre zveze ter utečeni posli z neuvrščenimi državami Srednjega vzhoda in Severne Afrike. Zakaj naj ne bi torej zdaj Jugoslavija pomenila za ameriška podjetja vrata v Vzhodno Evropo, pred katero uživa veliko prednost: plačevanje zahodnih partnerjev v čvrstih valutah. S spodbujanjem izvoza in porastom turizma ter priliva sredstev iz tujine si je ustvarila Jugoslavija krepko devizno rezervo, a z decembrskimi ukrepi Markovičeve vlade je postala edina vzhodnoevropska država, kjer se da domačo valuto menjati v katero koli močno zahodno valuto. To Američanom povsem razumljivo veliko pomeni in to je potemtakem velik adut za jugoslovansko gospodarstvo. Kakšna priložnost se mu ponuja, pa kaže tudi okoliščina, da Jugoslavije že dolgo ni več na črnem spisku ZDA, ki prepoveduje izvoz visoke tehnologije v komunistične države. Jugoslavija mora skratka potrditi, da si ne zasluži naslova "Jugoslavija na robu", ki smo ga videli februarja na prvi strani New York Timesa in pod katerim je bil govor med drugim o medrepubliških bojkotih pa tudi še o čem hujšem. DRAGO GAŠPERLIN i i lili NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE i> MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V -----------------------------------6.4. jjfjADNE KOTACIJE___________________ generali..................... 39620 I °yd ...................... 16550 ^oyd risp................... 11600 2AS ........................ 23900 JAS risp.................... 12700 J*8' risp.................... 8050 ^“Medison ................... 1939 I>tedison risp............... 1239 K!reHi....................... 2880 p!re|H risp.................. 2910 ,, re|li risp. nc ........... 2210 T a ......................... 2655 R?la risp. nc................ 1725 „ ''ascente.................. 7700 t nascente priv.............. 3980 p nascente risp.............. 4150 j/aoiuda ................... 3060 s ^Uda risp.................. 1970 SlL.......................... 1647 ^ai........................ 4650 10.4. 10.4. 39450 16400 11500 24300 13000 18500 8180 1910 1210 2860 2920 2185 2620 2610 1730 7640 4070 4170 3100 1850 1629 1480 355 4900 r 1 --'■'V1” lili 4 j 10.4. spr. % Rilska industrija - kmetijstvo tlar................... 11100 +0,91 c.. an|a............... 9120 +0,77 ?Hda"la nsP.................... PB10 9na90 .................... 8350 ^fAROVALSTVO - BANČNIŠTVO jj|eanza Ass.................. 43950 , 'eanza Ass. risp. por. . . . 40200 VSsitalia..................... 12025 I'lsonia ...................... 1800 Qat|na Ass. ord............... 15630 lulnerali Ass................. 39500 Akl. A«, iooo ................ 14400 Al ‘ (.3 Elle ■ ■ ■ ... 108475 Up°"ca.............. 19585 a ^INDUSTRIJA - CEMENT L^roo ord................. 13095 Val!?50 .................. 23000 Poli®?0," ................ 18400 -0,54 C®riw Edlt°riale......... 6400 — en,lr .................. 3620 -0,58 Fidis........................ 7500 7490 Gerolimich.................... 114 112 Gerolimich risp. .............. 90 89 SME ......................... 3700 3760 Stel......................... 5620 5710 Stel W 10 ...................... — — Stel W 9 ....................... — — Stel risp.................... 4940 4950 Tripcovich ................. 13800 13100 Tripcovich risp. nc....... 5100 5550 Att. Immobiliari __:______ 5100 5090 FIAT........................ 10350 10380 FIAT priv.................... 7300 7280 FIAT risp.................... 7300 7349 Gilardini.................... 4860 4920 Gilardini risp............... 3820 3850 Dalmine ...................... 423 424 Marzotto..................... 7715 7580 Marzotto risp. .............. 7800 7780 Marzotto risp. nc............ 6000 5900 NEURADNO TRŽIŠČE _________ _______________ I. C. C. U.................... 800 800 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 12000 12000 10.4. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ... 99,50 BTP maj 1990 10,5% 99,85 — BTP januar 1990 12,5% . . — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . CCT ECU 1983/90 11,5% . 99,75 —0,05 CCT ECU 1984/91 11,25 . . 99,70 —0,10 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,50 — CCT ECU 1985/93 9% 94,05 —0,11 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 97,50 + 0,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 94,00 — CCT ECU 1985/93 9,75% . . 97,15 + 0,05 CCT april 1992 10% 96,40 — CCT julij 1992 IND 99,40 — CCT januar 1991 IND 100,10 — CCT julij 1993 IND 99,65 + 0,25 10.4. spr. % MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE 10.4. spr. % Italcementi............... 129500 Unicem.................... 25680 + 0,23 + 2,31 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI —0,54 Calp 5410 —0,64 Enimont 1407 —0,64 Fidenza Vetrar 1000 9705 + 0,83 —0,23 Italgas 2874 + 0,17 —0,25 Mira Lanza — — + 0,38 Montedison 1000 1911 —1,24 —0,77 Montefibre 1190 —1,33 —0,82 Pirelli 2860 —0,63 + 0,50 Pirelli risp 2185 —1,35 —1,10 Recordati 11800 —0,51 + 0,35 Saffa 10899 + 0,36 —0,54 Snia BPD 2620 —1,02 + 0,95 Snia Fibre 1818 —0,05 —0,61 Snia Tecnopolimeri 6997 — + 1,84 + 0,66 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE + 0,89 Rinascente . . . 7640 —0,39 + 0,75 Standa . . 33400 —0,30 -0,10 Standa risp. port 14270 + 1,21 —0,22 Alitaha cat. A 1785 + 5,62 —1,22 Alitalia priv. . 1170 + 1,74 Italcable 19500 —0,51 + 0,45 SIP 1639 —0,49 SIP risp. port 1512 —0,46 Sirti 12850 —0,77 —0,04 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5300 —1,12 Tecnomasio.................. 3775 +0,67 Bastogi................... 354,00 +0,35 ._____________________________10.4. spr. % Bonifiche Siele ............. 27400 +1,67 Bonifiche Siele risp...... 9050 +0,56 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5190 — CIR risp...................... 5180 —0,38 Cofide........................ 4880 —0,31 Comau Finanziaria ............ 4889 —0,22 Editoriale SpA ............... 3585 +0,42 Euromobiliare ................ 6460 +0,54 Ferruzzi Agric................ 2530 —0,43 Fidis......................... 7485 —0,03 Fimpar ....................... 3400 + 0,59 Finarte ...................... 7190 —0,83 Fiscambi Holding.............. 5490 + 3,57 Fiscambi risp................. 2360 +1,51 Fornara ...................... 3280 +1,20 Gaic ........................ 24950 —0,40 Gemina........................ 2171 —0,50 Gemina risp................... 1399 —0,29 Gerolimich.................. 112,15 —0,88 Gerolimich risp. port..... 89,25 +0,28 IFI priv. . ................. 27470 —0,51 IFILfraz...................... 8190 —0,12 IFIL risp. port. fraz......... 4410 +0,46 Italmobiliare............... 211050 +0,05 Pirelli & C................... 9610 —0,10 Riva Finanziaria ............. 8351 — Saes......................... 4170 — Schiapparelli ................ 1275 — Sisa ......................... 3160 —4,10 SME .......................... 3693 —1,78 SMI Metalli................... 1890 +1,07 SMI Metalli risp.............. 1369 +0,07 SOGEFI........................ 3645 +0,28 Štet.......................... 5715 +0,09 Štet risp. port............... 4850 —1,92 Tripcovich .................. 13100 —3,18 CCT december 1990 IND . . 100,20 — CCT februar 1991 IND . . . . 100,05 + 0,05 CCT februar 1997 IND ... 94,40 + 0,11 CCT junij 1993 CV IND . . . 94,00 — CCT marec 1991 IND ... . . 100,50 —0,20 CCT nov. 1993 CV IND 97,50 — CCT sept. 1993 CV IND . . 97,25 —0,31 CCT avgust 1992 IND 99,95 + 0,30 CCT avgust 1993 IND 99,40 —0,10 CCT avgust 1990 IND . 100,00 —0,05 CCT avgust 1991 IND 100,65 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 96,00 + 0,05 CCT avgust 1996 IND 95,45 —0,05 CCT april 1991 IND 100,85 — CCT april 1995 IND 96,70 — CCT april 1996 IND 96,10 + 0,05 CCT december 1990 IND . . 100,90 — CCT december 1991 IND . . 100,45 — CCT december 1995 IND . . 96,80 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 94,40 + 0,11 P 10.4. spr. % Tripcovich risp. nc 5550 + 3,74 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5089 —0,99 Calcestruzzi 17515 + 0,43 Cogefar 7415 + 2,13 Del Favero 7850 + 1,29 Grassetto SpA 17900 + 1,70 IMM Metanopoli . 1785 —0,67 Risanamento Napoli ’ 44800 + 0,67 Vianini 5748 + 0,84 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3392 + 2,14 Danieli & C 11300 + 0,94 Data Consyst 10901 —0,81 Fiar SpA.................... 21300 —0,47 Fiat........................ 10410 +0,29 Fiat priv..................... 7330 —0,04 Fiat risp..................... 7349 — Franco Toši ................ 29125 —0,29 Gilardini..................... 4915 +0,33 Magneti Marelli.............. 1975 —0,25 Merloni....................... 2599 —0,42 Necchi ord.................... 3970 —0,25 Olivetti ord.................. 7050 +1,73 Olivetti priv................. 4600 +1,10 Pininfarina................. 15250 —0,20 Rodriguez SpA............... 10100 -—0,49 Safilo ..................... 14200 +1,36 Safilo risp. .../:.......... 12490 +3,65 Saipem....................... 3342 — Saipem risp.................. 3410 +3,02 Teknecomp .................... 1399 —0,78 ______________________________10.4. spr. % CCT februar 1991 IND _____ 101,05 — CCT februar 1992 IND ______ 100,45 —0,05 CCT februar 1992 9,8% .. . 101,70 — CCT februar 1995 IND______ 99,10 —0,05 CCT februar 1996 IND______ 97,10 +0,10 CCT februar 1997 IND .... 94,35 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . — — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% ... — — CCT januar 1991 IND....... 101,05 +0,10 CCT januar 1992 IND....... 100,70 +0,05 CCT januar 1992 11%_________ 98,65 — CCT januar 1993 IND....... 98,45 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 97,60 — CCT januar 1997 IND....... 94,35 — CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... 96,85 — CCT julij 1990 IND........ 100,00 —0,05 CCT julij 1991 IND......... 100,65 — CCT julij 1995 IND........ 97,00 — CCT julij 1996 IND........ 96 90 +0,05 CCT maj 1991 IND.......... 100,80 — CCT maj 1992 IND.......... — — CCT maj 1995 IND............ 95,75 +0,10 CCT maj 1996 IND.......... 96,05 — CCT maj 1997 IND.......... 94,35 +0,05 CCT marec 1991 IND........ 100,80 — CCT marec 1995 IND........ 96,10 +0,10 CCT marec 1996 IND........ 96,65 —0,05 CCT marec 1997 IND........ 94,35 +0,05 CCT nov. 1990 IND......... 100,10 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,60 —0,05 CCT nov. 1991 IND.......... 100,65 +0,05 CCT nov. 1992 IND........... 99,30 — CCT nov. 1995 IND......... 96,10 —0,05 CCT nov. 1996 IND......... 94,20 +0,11 CCT oktober 1993 IND______ 99,05 —0,05 CCT oktober 1990 IND______ 100,00 —0,10 CCT oktober 1991 IND______ 100,70 +0,10 CCT oktober 1995 IND______ 96,35 ^-0,16 CCT oktober 1996 IND______ 94,05 +0,05 CCT sep. 1990 IND......... 100,05 —0,05 CCT sep. 1991 IND......... 100,65 —0,05 CCT sep. 1995 IND........... 95,90 +0,10 CCT sep. 1996 IND......... 95,60 +0,05 CTS marec 1994 IND........ 77,00 — CTS april 1994 IND ......... 76,60 +0,07 ED SCOL 1975/90 9% .... 100,25 — ED SCOL 1976/91 9%......... 100,25 — ED SCOL 1977/92 10% ... 101,50 — REDIMIBILE 1980 12% ... 102,30 +0,15 RENDITA —35 5% ............. 72,50 — Včeraj predstavili študijo Dežele FJK S priobalnim prometom nove možnosti prevoza Tudi Italija se mora prilagoditi novim mednarodnim razmeram, ki narekujejo omejevanje prevoza po cesti in iskanje alternativnih oblik prevoza. Cestni prevoz je namreč po eni strani onesnažujoč, po drugi pa postaja celo nerentabilen. V luči teh spoznanj je Dežela Furlanija-Julijska krajina naror čila agenciji pomorskih operaterjev AIOM izdelavo študije o možnostih relansiranja priobalnega pomorskega prometa, ki je bil včasih osnovnega pomena za prevažanje raznovrstnega blaga (v prvi vrsti nafte in živil), a je v zadnjih desetletjih zašel v globoko krizo, saj se je v tem času nesorazmerno uveljavil prevoz po cesti. Možnosti uveljavitve novega priobalnega pomorskega prometa pa je glede na že obstoječe pomorske poti in povezave kar precej. Tako ugotavljajo uredniki študije, ki so jo predstavili včeraj na Pomorski postaji. Treba si bo seveda zavihati rokave - je opozoril deželni odbornik za prevoze Di Benedetto - saj je naša dežela precej zanemarila to področje. Kljub temu pa je potrebno vztrajati pri zamisli o novi pomorski »avtocesti«, kot so jo imenovali nekateri. Di Benedetto je omenil na primer številna deželna pristanišča (od Červinjana in Porto Nogara do Tržiča in Trsta), ki bi jih lahko vključili v to novo pomorsko pot in ki bi lahko postala novi terminali za natovarjanje in raztovarjanje raznovrstnega blaga. Poleg tega pa bi po mnenju predsednika AIOM Coste pomorska »avtoces- ta« omogočila tudi racionalizacijo notranjega prevoza in uresničitev inter-modalnih oblik prevoza, ki so z več vidikov najugodnejše (tako z gospodarskega kot naravovarstvenega). O študiji kot taki, ki jemlje v poštev vse vidike priobalnega prometa po morju (o-splošni italijanski in specifični deželni situaciji, o vrstah blaga, ki ga prevažajo-na ta način, in o možnostih priključevanja priobalnega prometa na železniški, cestni in tuji promet), pa je včeraj govoril predsednik Deželnega centra za gospodarske in socialne statistične raziskave CERRESS prof. Giacomo Borruso. Le-ta je omenil, da se je priobalni promet uveljavil v šestdesetih letih, a da so ga zaradi novih cestnih povezav, ki so bile tedaj ugodnejše, zanemarili. Na ta način so prevažali v glavnem naftne proizvode in premog, zaradi česar so jeklarne gradili tudi na obali. V zadnjem desetletju pa je priobalni promet preživel predvsem na Tirenskem morju in na južnem Jadranu, medtem ko na severnem Jadranu ni uspeval zaradi ukinitve jeklarn. Glede na uspešnost južnih in tirenskih pomorskih povezav pa je pričakovati, da bi tudi severnojadran-ska »pomorska avtocesta« (po kateri bi prevažali vse vrste blaga) pomenila novo in rentabilnejšo obliko prevoza tudi za tujino, predvsem v perspektivi navezovanja vse tesnejših trgovskih stikov s srednjeevropskimi in vzhodnoevropskimi državami. Arhitekt Piano izročil županu izvršilne načrte za Sesljanski zaliv Arhitekt Renzo Piano je včeraj izročil devinsko-nebrežinskemu županu Brezigarju izvršilne načrte za Sesljanski zaliv. Gre za kakih 200 risb, ki do potankosti določajo predvidene gradbene posege. Načrti so že v skladu s popravki oziroma dopolnili, ki jih je deželna uprava vnesla v podrobnostni regulacijski načrt. . Izvršilne načrte bosta zdaj vzela v pretres deželna komisija za okolje in KZE za predhodno soglasje, nakar jih bo lahko odobrila občinska gradbena komisija. Gre za čisto birokratski postopek, ki ga volitve ne bi smele ovirati. Na srečanju na županstvu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki družbe Finsepol, je arh. Piano potrdil zavzetost za ohranitev naravnih značilnosti zaliva in njegove neposredne okolice. V tem smislu so bile sprejete tudi nekatere spremembe, ki bodo omogočile ohranitev »zelenega slapa« med pristanom in kamnolomom. Župan Brezigar je podčrtal pomen dejstva, da je zaključen postopek urbanističnega načrtovanja in da je bila odobrena tudi konvencija, ki bo urejala odnose med občinsko upravo in družbo lastnico. Zagotovil je, da bo občinska uprava tudi v bodoče z največjo pozornostjo sledila izvajanju načrtov, pri čemer bo posebno skrbela za zaščito javnih interesov v Sesljanskem zalivu. Skupni listi v Dolini in Devim-Nabrežini Namen zavezništva PSI-PSDI: biti os povolilnih koalicij Socialisti in socialdemokrati se bodo pod znakom nageljna skupaj predstavili na volitvah za obnovo dolinskega in devinsko-nabrežinskega občinskega sveta s ciljem, da postanejo os večine, ki se bo sestavila po volitvah in ki naj bi v obeh primerih izrazila socialističnega župana. Po posrečenem poskusu jeseni lani v Miljah si volilna zveza PSI-PSDI tudi tokrat obeta uspeh, so dejali predstavniki obeh strank in nosilci kandidatnih list na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu tiskovne agencije ANSA. Skupni listi PSI-PSDI bodo podrobneje predstavili v naslednjih dneh, vsekakor pa je nosilec dolinske liste dosedanji podžupan in predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Peče-nik, na prvih mestih seznama kandidatov za svetovalce devinsko-nabre-žinske občine pa sta Vittorino Caldi za PSI in Franco Di Piazza, pokrajinski tajnik PSDI. Na volitvah v zgoniški in v repentaborski občini, za katere velja večinski sistem, pa socialistični in socialdemokratski (manj zaznavno) kandidati sodelujejo na skupni napredni listi. Nosilca obeh takšnih list sta dosedanja županar v zgoniški občini predstavnik KPI Miloš Budin, v repen-tabrski pa socialist Pavel Colja. Včerajšnje tiskovne konference so se udeležili pokrajinska tajnika PSDI oziroma PSI Franco Di Piazza in Ales-sandro Perelli, nosilca skupne liste za dolinsko oziroma devinsko-nabrežin-sko občino Marino Pečenik in Vittori- Veliko zanimanje za metanizacijo na Repentabru Med prebivalci repentabrske občine vlada veliko zanimanje za priključev na metansko omrežje. Vsaj tako lahko sklepamo po res množični udeležbi krajanov, ki so v ponedeljek na javnem sestanku do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma na Colu in pozorno prisluhnili razlagi oziroma tehničnim pojasnilom, ki sta jih izčrpno posredovala župan. Pavel Colja in podžupan Aleksij Križman. Na zadnjem zasedanju je repentabr-ski občinski svet soglasno odobril konvencijo z družbo SIMET iz Pavie, ki se je obvezala, da bo v 12 mesecih (začeli naj bi že junija letos) uresničila metansko omrežje za vasi Repen in Col, v dveh letih pa bo napeljava na srednji pritisk prišla do Fernetičev. Pri izvajanju del se podjetje namerava po-služiti domačih obrtnikov, za javna poslopja pa bodo priključke opravili brezplačno. V tej prvi fazi je ponudba zasebnikom dokaj ugodna, saj bodo plačali za priključitev 300 tisoč lir in 25 tisoč za vsak dolžinski meter napeljave, ki presega 12 metrov. Da bi ugotovili, koliko občanov je zainteresiranih za metanizacijo in namen uporabe (za gospodinjstvo, ogrevanje ali proizvodne dejavnosti) so že na sestanku razdelili vprašalne pole, ki naj bi jih občani izpolnjene vrnili na županstvo do konca tega tedna. Kdor želi, lahko še zmeraj dvigne na županstvu vprašalno polo, vendar njena izpolnitev ni obvezujoča, ampak bo služila samo za ugotovitev približnega števila bodočih porabnikov plina, (bs) Združenje sposorjev za devinski Zavod Nobelova nagrajenka za medicino Rita Levi Montalcini bo častna predsednica podpornega združenja, ki nastaja v korist devinskega Zavoda združenega sveta Jadrana. Pobudo za ustanovitev posebnega združenja, v katerem bodo sodelovala tako zasebna podjetja kot javne ustanove, je dala ob nedavnem obisku britanskega prestolonaslednika Charlesa zavarovalna družba Generali. Družba je tudi zajamčila svojo desetletno finančno podporo, k pobudi so takrat že pristopili tudi zavod IRI, inštitut Tagliacarne, Center za raziskovanje in proučevanje poklicev vsedržavnega združenja trgovinskih zbornic Unioncamere, pričakujejo pa še pristop nekaterih podpornikov iz tujine. Devinski Zavod združenega sveta so do sedaj podpirali italijansko zunanje ministrstvo, posamezne deželne uprave, med katerimi je seveda prednjačila Furlanija-Julijska krajina, in mednarodne komisije, ki so članice Zavodov združenega sveta. Zapisati velja, da znaša štipendija za posameznega dijaka 40 milijonov lir za dveletje, dejanska cena za bivanje v Zavodu pa znese 45 milijonov na dijaka (mišljeno je seveda dveletje). Potrebo po podpori sponsorjev dokazujejo izdatki za devinski Zavod, saj je zadnja bilanca presegla 4 milijarde lir, od teh pa je šlo za učno osebje več kot 2 milijardi lir. Zapisati je namreč treba, da študentje živijo v Zavodu in je zato tam stalno zaposlenih približno 20 profesorjev, večje število docentov pa je zaposlenih s posebno delovno pogodbo; slediti morajo dijakom, ki prihajajo iz 26 različnih jezikovnih področij. Približno milijardo lir porabijo za vzdrževanje menze, ostali denar pa gre za drugo osebje in za vzdrževanje prostorov. Prihodnje leto se bo devinski Zavod združenega sveta obagatil z novimi dijaki iz vzhodnoevropskih držav. Jugoslovanskim, poljskim, madžarskim in bolgarskim študentom se bosta pridružila še dijaka iz Sovjetske zveze. Kot smo uvodoma zapisali, bo združenju sponsorjev predsedovala nobelova nagrajenka Rita Levi Montalcini, vabilo za sprejem častnega predsedniškega mesta, ki ga je z veseljem sprejela, ji je osebno ponesel predsednik devinskega Zavoda Corrado Belci. Sodaro predsednik Lloyd Adriatica Dosedanji podpredsednik in generalni direktor zavarovalne družbe Lloyd Adriatico Antonio Sodaro bo odslej opravljal najvišjo upravno funkcijo tržaške zavarovalnice. Upravni svet Lloyda ga je včeraj namreč izvolil za svojega predsednika, tako da bo Sodaro nasledil Rolfu Gamperju, ki je moral marca odstopiti zaradi previsoke starosti. Sodaro, ki je diplomiral iz prava, je začel delati pri Lloydu leta 1963. V dvajsetih letih pa je opravil bleščečo kariero (leta 1977 je bil imenovan za generalnega poddirektorja, leto pozneje pa za generalnega direktorja), ki ga je privedla celo do predsedniškega mesta. Sodaro ima namreč komaj 51 let, tako da sodi verjetno med najmlajše dosedanje predsednike tržaške zavarovalnice (Sodaro je med drugim tudi predsednik španske družbe Lloyda Adriatica). Upravni svet je seveda imenoval tudi ostale člane vodstva tržaške zavarovalnice. Za podpredsednika je bil imenovan Pio Teodorani Fabbri, ki bo to funkcijo opravljal ob dosedanjem podpredsedniku Marcu Gambazziju, dosedanji sodirektor Ettore Zalateo pa je bil imenovan za generalnega direktorja. Upravni svet je kooptiral tudi novega svetovalca, ki bo nadomeščal Gamperja, in sicer enega od generalnih direktorjev družbe Suisse Re (ki nadzoruje tudi tržaško zavarovalnico) Wernerja Seiferta. Izvršni Odbor sestavljajo torej Sodaro, Gambazzi, Teodorani Fabbri, Herbert Schonenberger in Giovanni Gabrielli. Novega predsednika so imenovali prav v obdobju ponovnega vzpona tržaške zavarovalnice, ki bo povečala svojo glavnico od 40 na 61 milijard lir (povečanje naj bi izvedli v petek ob začetku novega, majskega borznega ciklusa). Na ta način bo lahko družba uresničila načrtovane finančne manevre. Vodstvo zavarovalnice načrtuje namreč udeležbo pri drugih družbah, morebiti pa celo ustanovitev novih družb. Finančna bilanca družbe je namreč povsem pozitivna, tako glede prometa kot presežka. Skupen promet je leta 1989 znašal 912 milijard lir, kar pomeni, da je v lanskem letu porasel za kar 11,63 odstotka v primerjavi z letom prej. Kljub temu da. še niso ugotovili, kolikšen je bil dobiček, pa sodijo, da je zavarovalna družba koristila lani 40,7 milijarde lir z 12,2-odstotnim porastom v primerjavi z letom prej. no Caldi ter tajnik socialistične sekcije za Devin-Nabrežino Alfredo Burger. Najprej je govoril Di Piazza, ki je podčrtal pomen volilne koalicije med PSI in PSDI, kar je odraz želje po spremembah, ki bi jih bilo treba izvesti v upravljanju devinsko-nabrežinske in dolinske občine. Zaradi tega bi se po njegovem mnenju morala okoli skupine PSI-PSDI osnovati nova večina. Pokrajinski tajnik PSI Perelli pa je izpostavil politično oportunost zveze med strankama, ker lahko, na tak način pridejo do izraza posebni interesi. Glede povolilnih zavezništev pa je dejal, da se bo PSI odločala na osnovi programov in obvez, ki jih bodo sprejele ostale stranke. Prav gotovo pa bo na sestavo večin vplivalo število prejetih glasov. O sodelovanju s komunisti pri upravi dolinske občine se Perelli ni preveč pohvalno izrazil, ker je menil, da so bili socialisti v podrejenem položaju. Še odločneje je postavil vprašanje socialističnega župana v devinsko-na-brežinski občini, ker bi ga po prejšnjih dogovorih morali imeti že v drugi polovici iztekajoče se mandatne dobe. Tako bi bil prvič v tej občini italijanski župan, po mnenju Perellija pa lahko samo socialistični italijanski župan pravilno upošteva obe nacionalni stvarnosti. Na izrecno zastavljeno vprašanje pa je Perelli odgovoril, da PSI nikakor ne postavlja zahteve, da bi sodelovala izključno v petstran-karskih koalicijah oziroma v levičarskih zvezah, odvisno je pač od okoliščin. Odločneje je poudarjal zahtevo po italijanskem socialističnem županu devinsko-nabrežinske občine Vittorino Caldi, ki je novinarjem posredoval glavne točke skupnega programa. Pri tem je še zlasti omenil skrb za naravno okolje in poudaril potrebo, da se nadaljuje izvajanje projekta o ureditvi Sesljanskega zaliva. Med vprašanji, ki jim bo treba v prihodnje posvetiti dovolj pozornosti pa je omenil ustanovitev posebnega obrtniškega centra, revizijo regulacijskega načrta in ureditev starih jeder kraških vasi. Nosilec skupne liste za dolinsko občino Marino Pečenik pa je uvodoma podčrtal, da so glede na prejšnje volitve zamenjali polovico kandidatov v težnji, da bi .se otresli podrejene vloge, v kateri so bili vse doslej v odnosu do KPI. Zaščita naravnega okolja in mirno sožitje sta poglavitni vprašanji v dolinski občini; zaradi širjenja raznih industrijskih dejavnosti so namreč na območju občine razlastili približno 250 hektarjev površine, glede drugega vprašanja pa je Pečenik menil, da je treba slovenski narodnostni skupnosti priznati njene pravice tudi v luči zgodovinskih premikov v Vzhodni Evropi. Glede tega je dejal, da bi bilo treba razpravljati in ustrezno spremeniti tekst Maccanicovega osnutka o zaščitnem zakonu. Letos se posameznim strankam ni preveč mudilo z uradno prijavo kandidatov in simbolov, ker bo vrstni red na volilnici določal žreb. Vsekakor pa že danes opoldne zapade rok za predložitev list, medtem ko bo žrebanje prihodnji petek, (bip) ■ Sindikat upokojencev CGIL prireja na sedežu v UL S. Cilino 44/A skupinsko razstavo grafik in keramičnih izdelkov, ki so jih ustvarili v »Laboratoriju P« v prostorih nekdanje psihiatrične bolnišnice. Odprli jo bodo v petek ob 18. uri. Tržaški škof Bellomi je predaval v DSI »Potrebna je ponovna evangelizacija« Obiskovalci društva slovenskih izobražencev so preživeli ponedeljkov večer v družbi msgr. Lovrenca Bellomija, ki jim je posredoval nekaj svojih misli o velikonočni skrivnosti in o ponovni evangelizaciji. Tržaški škof se je kot vedno doslej z veseljem odzval vabilu slovenskih organizatorjev. Pred začetkom svojega predavanja je izrekel vsem prisotnim prisrčna voščila za velikonočne praznike v lepi slovenščini, svoje razmišljanje pa je izrazil v italijanskem jeziku. Msgr. Bellomi je najprej spomnil na pomembne spremembe, do katerih je prišlo v vzhodnoevropskih državah. Poudaril je, da je povsod opazno vračanje h krščanskim koreninam. Posebno mi, ki živimo na Zahodu, smo nosilci starodavne krščanske dediščine in naša hoja naprej je istočasno vračanje k lastnemu izviru. Kar zadeva bodočnost naše tržaške škofije, je škof izrazil prepričanje, da se bo treba zgledovati tudi po Cerkvi vzhodnih držav. Poudaril je, da vidi prihodnost našega mesta samo v vse večjem odpiranju do drugih jezikov in kultur ter v ekumenizmu. Za človeštvo je sedanji trenutek izredno pomemben, saj je prišlo do res izrednih sprememb. Zaradi padca ideologij pa je potrebna vedno večja etična opora, saj bo v nasprotnem primeru prevladal kaos, je opozoril ugledni predavatelj. Tudi verniki, ki jih je premamila sodobna porabniška mrzlica, bodo morali resno pogledati vase. Msgr. Bellomi je v svojem razmišljanju načel še številna verska vprašanja, od eshatoloje do potrebe po »motivirani« veri. Kar zadeva problem nove evangelizacije, ki zavzema vedno več prostora tudi v pogovorih najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, pa je tržaški škof poudaril, da tu ne gre le za posodobitev metod pri posredovanju evangelija, ampak da gre za ponovno, drugo evangelizacijo, ki naj bi zajela vso Evropo. Cerkev bo morala učiti s svojimi zgledi in ne z besedami. To pomeni, da se bo morala v marsičem tudi spremeniti in izboljšati. Svoje razmišljanje je škof zaključil z odlomkom iz knjige pisatelja Leonarda Sciascie, ki pravi, da je za našo dobo značilno iskanje božjega, absolutnega in to iskanje se izraža celo preko nasilja in terorističnih akcij. V prisrčnem pogovoru z občinstvom, ki se je razvil ob koncu predavanja, je msgr. Bellomi spregovoril tudi o konkretnih problemih našega mesta, o slovenski verski skupnosti v Trstu in o raznih verskih in etičnih vprašanjih, (hj) Na sliki (foto Križmančič) škof Lovrenc Bellomi med predavanjem v Društvu slovenskih izobražencev. Dramska skupina Log-Ricmanje gostovala v KD Rovte-Kolonkovec Dramska skupina Log-Ricmanje, ki je s Tavčarjevo veseloigro »Pariz je pač Pariz« uspešno zaključila letošnji Ricmanjski teden, je delo ponovila v soboto zvečer na gostovanju v prostorih društva Rovte-Kolonkovec. Mlade igralce so prisrčno sprejeli, z njimi sodelovali in jih med igro spodbujali domačini, ki so do kraja napolnili domačo dvoranico. Sprejel in pozdravil jih je predsednik KD Rovte-Kolonkoec Sergio Zampieri, ki je poudaril pomen takšnih gostovanj in sodelovanj, ki utrjujejo slovensko kulturno ustvarjalnost v tem predelu tržaškega predmestja. Občinstvu je bila veseloigra všeč, nasmejali so se zgodbi in tudi posameznim likom. Ko so igralci končali nastop, je bilo mnenje vseh, da je bil večer lep, igra dobro izpeljana in da si domačini z Rovt in Kolonkovca takšnih gostovanj še želijo. Šopek cvetja, ki so ga podarili igralcem, je bil le skromen znak priznanja in hvaležnosti udeležencev za lepo preživet večer, (ni) Ob prazniku tamkajšnje malvazije vabi Krožek Istria na izlet v Istro Krožek Istria prireja v nedeljo, 29. aprila, ob prazniku istrske malvazije izlet v Brtoniglo in druge istrske vasi, med katerim bodo izletniki imeli možnost spoznati enološko kulturo teh krajev, a tudi italijansko skupnost v Brtonigli. Izlet prireja novoustanovljena turistična agencija Histria, rezervacije pa sprejemajo na telefon štev. 040/214233 od 17. do 21. ure. Ker je število mest omejeno, vabijo organizatorji interesente, naj se oglasijo čim prej. Zbirališče bo ob 8.30 v Sesljanu, od koder se bodo izletniki peljali z avtomobili do Trsta, kjer jih bo ob 9. uri čakal avtobus. Izletniki se bodo najprej ustavili v Kopru, kjer bodo obiskali zadružno klet Vina Koper, nato bodo obiskali Morn-jan, nazadnje pa še Brtoniglo, kjer se bodo udeležili otvoritve razstave istrske malvazije. Izlet stane 36 tisoč lir. Predstavnik PSD! zahteval preverjanje koalicije Na Pokrajini ni več večine Ob proračunu prekinili sejo Ob resoluciji LpT za italijanske izkaznice v okoliških občinah Odobren proračun Občine Trst ob vzdržanju svetovalcev LpT »Na osnovi pristojnosti, ki mi jih daje 5. člen Statuta pokrajine, prekinjam sejo pokrajinskega sveta in vabim načelnike skupin, da se dogovorimo za naslednjo sejo, na kateri bomo glasovali o proračunu«. S takšno izjavo predsednika tržaške Pokrajine Crozzolija se je ob približno ob 23.30 zaključilo sinočnje zasedanje, na katerem bi se po predvidevanjih svetovalci morali izjasniti o proračunu. Vendar pa se je o finančnem dokumentu oziroma o koaliciji izjavil samo predstavnik PSDI Pertu-si, ki je dejal, da se bo ob glasovanju vzdržal. Istočasno pa je zahteval, da se v okviru petstrankarske koalicije nemudoma najde ustrezne rešitve glede na izraženo nezadovoljstvo ene izmed komponent. S tem je Per-tusi spravil v velike težave večino, ki bi ob njegovem vzdržanju lahko računala le na polovico glasov. Čeprav je bil mogoče zaključek celotnega zapleta na pokrajini nekoliko nepričakovan, pa je bilo že od vsega začetka jasno, da odnosi v večini niso najboljši. Nesporazumi med člani koalicije so prišli do izraza že na ponedeljkovi razpravi, ko se je pravzaprav glavno dogajanje osredotočilo okrog vročičnih posvetovanj, na eni strani med predstavniki večinskih strank v pokrajinskem svetu, na drugi pa med izvoljenimi in vodstvi strank. Telefon na hodniku pred sejno dvorano je neusmiljeno brnel in klical na odgovornost zdaj tega zdaj onega. Zelo po- gost je bil tudi prihod kakšnega vidnejšega predstavnika posamezne stranke. V pogajanja so bili vpleteni tudi predstavniki Liste za Trst, ki so pozorno sledili dogajanju na Občini (v obeh voljenih telesih so namreč predstavili popolnoma enake resolucije in na odziv nanje so vezali svoj glas). Kazalo je, da bo zadržanje dveh predstavnikov LzT odločujoče, ker je bilo »nezadovoljstvo« predstavnika PSDI nad odnosi v večinski koaliciji že napovedano. Sinočnja razprava v sejni dvorani se je vlekla precej počasi in dejansko zaživela šele na hodniku. Najprej so vsi odborniki izčrpno odgovarjali na opombe, ki so jih med dolgo ponedeljkovo razpravo iznesli številni svetovalci, med drugimi tudi nekateri člani večine. Znak, da se pogajanja med strankami večine niso pozitivno iztekla, je bila prekinitev, do katere je prišlo pred zaključno repliko predsednika. Člani večinskih strank so se na pogajanjih zadržali več kot uro, nakar so se ponovno sestali načelniki vseh svetovalskih skupin. Šele malo pred 23. uro je predsednik začel dolgo repliko, v kateri je med drugim v odgovor na resolucije, ki so jih predložili predstavniki KPI in svetovalec SSk dejal, da pokrajinski svet še ni razpravljal o Maccanicovem osnutku zaščitnega zakona za Slovence izključno, ker ni imel časa. (bip) Tržaški občinski svet je sinoči tik pred polnočjo z večino glasov odobril proračun za tekoče leto, in to v znamenju dokajšnje togosti ali celo zapiranja prav v odnosu do problematike Slovencev v Italiji. Za proračun je glasovalo 32 svetovalcev upravne večine KD, PSI, PSDI, PRI in PLI ter neodvisni bivši listar Deo Rossi. Proti se je izreklo 21 svetovalcev KPI, SSk, Zelene alternativne liste, Mestne laične in zelene liste, zelenih marjetice in MSI, medtem ko se je sedem svetovalcev LpT vzdržalo. Cena, ki jo je plačalo petstran-karsko upravno zavezništvo za takšno zadržanje LpT, je bil sprejem vrste njenih resolucij, med temi tudi resolucije, ki podpira zakonski predlog poslanca Camberja za uvedbo izključno italijanskih osebnih izkaznic za italijanske občane dolinske, repentabrske, zgo-niške in devinsko-nabrežinske občine. Sinočnja seja se je pričela z daljšima replikama odbornika za proračun Tomizze in župana Richetti-ja, nakar so se zvrstile glasovalne izjave predstavnikov vseh svetovalskih skupin. V replikah in v glasovalnih izjavah ni prišlo do večjih novosti v primerjavi s stališči, ki so prišla do izraza že ob predstavitvi proračuna in potem v splošni razpravi o njem. Edina neznanka je do zadnjega ostalo zadržanje Liste za Trst in prav zaradi tega sta se ogla- sila šele v glasovalnih izjavah oba najpomembnejša voditelja strank upravne večine, se pravi pokrajinska tajnika KD Tripani in PSI Pe-relli. Zgodovinski dogodki, ki so v zadnjih mesecih in dneh dobesedno spremenili polovico sveta in v prvi vrsti sosednjo republiko Slovenijo, so le šibko odmevali v splošni razpravi o proračunu v tržaškem občinskem svetu, pa čeprav je jasno, da je tudi od njih veliko odvisna usoda Trsta. Tržaške občinske svetovalce je v glavnem bolj kot to zanimalo npr. vprašanje, ali se bo LpT zbližala s petstrankarsko večino, za kar se ogreva zlasti PSI. Med samo razpravo je vsekakor vprašanje bilo še odprto, kar pomeni, da dolgotrajna pogajanja in preverjanja niso obrodila nikakega oprijemljivega sadu. Listarji so zato s svojim tajnikom Staffierijem na čelu med splošno razpravo o proračunu vložili vrsto resolucij, da bi ugotovili, kaj dejansko mislijo druge stranke z večinskimi na čelu o njihovih tem-neljnih stališčih, kot sta ustanovitev proste cone in preštevanje slovenske manjšine. Problema ponovne opredelitve vloge Trsta v spremenjenih zgodovinskih razmerah, ki ga je resnici na ljubo vsaj načel župan Richetti v svojem uvodnem poročilu, se je v ponedeljkovi splošni razpravi prvi dotaknil pokrajinski tajnik KPI Costa. Dejal je, da je župan problem v resni- V Repnu predstavili Napredno listo Včeraj so v Repnu predstavili Napredno listo, na kateri kandidirajo predstavniki KPI, PSI in neodvisni. Osem kandidatov je že do sedaj sedelo v občinskem svetu, štiri imena pa so nova. Listi načeljuje dosedanji župan Pavel Colja, na drugem mestu je Aleksij Križman, sledijo še Vinko Vodopivec, Dominik Bizjak, Karlo Grgič, Sonja Lazar por. Kralj, Gabriele Marucelli. Aldo Škabar, Bruna Škabar por. Švab, Dario Škabar, Ivan Škabar in Egon Škerk. Pobuda ACLI za zaposlovanje mladih v obrti . Združenje ACLI prireja prihodnji °rek in sredo (17. in 18. t. m.) prvo 6tijo srečanj, namenjenih vprašanju ^°klicnega izobraževanja in zaposlo-,adja mladih. Srečanja prireja na se-®žu ACLI v Ul. sv. Frančiška 4 po-®oni odbor, ki se v okviru ACLI po-prav vprašanjem prve zaposlitve. . Na prvem bodo razpravljali o vklju-, ®vanju mladih v obrtništvo, o položa-vu 2adružništva in o Uradu za zaposlo-Na večeru, ki se bo pričel ob p',45, bo predstavnik obrtniške zveze A Franco Zadro prikazal položaj °brtniških delavnic. Nov podvig policije proti mamilom Tržaška in tržiška policija sta v sodelovanju s finančnimi stražniki ponovno pretrgali eno °d tolikih nitk, ki ustvarjajo *elo razpredeno in tako imeno-vano »balkansko pot«, to je eno “d največjih »prometnic«, po kadrih pretihotapijo mamila iz “Užnjega vzhoda v Italijo. Poli-c*ia naj bi prejšnji teden areti-l®*a namreč skupino kurirjev, ki ®j bi že večkrat prehodila balonsko pot in naj bi zadnjič imela s seboj skupno sedem kilogramov heroina (z njimi bi .“ko prislužili skoraj štiri mili- )arde Ur). Čeprav se o novem podvigu Policije šušlja že deset dni, pa Dn ,\est* še neuradne. Podrob-sti bodo namreč objavili na jmnašnji tiskovni konferenci, ki iu,.Je tržaški kvestor Servidio niical, da bi orisal akcijo tržaš-Oga in tržiškega letečega od-selka, ki se v zadnjih časih povečata predvsem boju proti a2pečevalcem mamil. Deželna uprava in ENEL o problemih električne energije Včeraj se je sestala mešana komisija, ki jo sestavljajo predstavniki deželne uprave Furlanije-Julijske krajine in družbe ENEL. Na srečanju, ki mu je predsedoval predsednik deželnega sveta Adriano Biasutti, so govorili o odnosu med teritorijem, uporabo energije in varstvom okolja. Razpravo so pričeli z nekaterimi osnovnimi podatki, med katerimi je tudi podatek, da se je poraba električne energije v naši deželi povečala za 7,2 odstotka, kar je dvakrat več kot v .vsedržavnem povprečju. To pa pomeni, da bodo morali do leta 2000 znatno povečati proizvodnjo energije, sicer se bo naša dežela znašla z velikim primanjkljajem, in sicer za kar 25 odstotkov! Pri tej povečani proizvodnji energije pa bo treba paziti tudi na okolje. V naši deželi so na tem področju že marsikaj naredili, predvsem v zvezi z električno centralo v Tržiču. Na srečanju so med drugim napovedali nekatere pomembne pobude, s katerimi želijo seznaniti z omenjeno problematiko širšo javnost. V Trstu bo zavod ENEL odprl dokumentacijski center, ki bo posvečen predvsem šolam in katerega podatkov se bodo lahko posluževale šole iz vse dežele. V načrtu pa je tudi realizacija muzeja, ki bo posvečen prvim »industrijam« energije, to je začetnim električnim centralam in drugim načinom pridobivanja energije. Gre za zanimivi pobudi, ki želita opozoriti javnost na probleme, ki so usodni za ljudi. Včeraj je odtiktakala zadnja otroška urica v šolskem letu Poredni vlak iz Ljubljane je grdo ponagajal včerajšnji otroški urici v NŠK. Imel je namreč več kot pol ure zamude, tako da so otroci postali že nestrpni, ko je končno prišel gost, pesnik Boris A. Novak. To je bila trinajsta otroška urica; med predstavljanjem je organizatorka uric Magda Maver rekla, da številka trinajst ni imela prstov vmes - bo to res? Da bi se opravičil, je gost takoj povedal pesem o vlaku na domišljijo, ki je seveda veliko hitrejši od navadnih vlakov, ki večkrat zamujajo. Nato je otrokom razložil, da najraje piše pes- mi, v katerih se lahko igra z besedami, in jih je povabil, naj se igrajo z njim. Nasul jim je celo vrsto pesmi, ki jih je objavil v Kurirčku (Boris A. Novak je namreč urednik te literarne revije za osnovnošolsko mladino) in v različnih pesniških zbirkah. Tako je zelo hitro minila zadnja otroška urica v letošnjem šolskem letu. (bov) Na sliki (foto Križmančič): književnik Boris A. Novak med prisrčnimi udeleženci včerajšnje zadnje otroške urice Narodne in študijske knjižnice v letošnjem šolskem letu. Polemične note med tržaškimi in genovskimi pristaniščniki Bo med tržaškimi in genovskimi pristaniškimi delavci prišlo do polemike? Očitno bo, saj je tržaške pristaniške delavce zbodlo stališče njihovih genovskih kolegov glede »privilegiranosti« enega območja pred drugim. Tržaško tajništvo sindikata kovinarjev UIL je namreč poslalo tiskovno sporočilo, ki se sklicuje na pisanje genovskih dnevnikov »II Lavoro« in »II secolo XIX« in v njem kontestira stališče genovskih pristaniščnikov, da je vodstvo družbe Fincantieri privilegiralo Trst pred Genovo. Pristaniščniki iz Genove naj bi podali tako izjavo prav na manifestaciji, s katero so želeli opozoriti vodstvo družbe Fincantieri na zaposlitveno krizo. Genovsko pristanišče ima v bistvu premalo dela, da bi lahko vsem zajamčili zaposlitev, pomanjkanje dela pa naj bi zakrivila prav večja skrb družbe za jadranske' poti in za tržaško pristanišče. Tržaško vodstvo UIL močno nasprotuje omenjeni trditvi in navaja vrsto primerov, ki dokazujejo mačehovski odnos, ki ga imajo družbe z vsedržavno udeležbo do Trsta in njegovega gospodarska. Sindikat UIL tako navaja zaprtje ladjedelnice Sv. Marka, krizo Tovarne velikih motorjev, zaprtje tovarne CMI, prodajo škedenjske žele- zarne in nekatere druge ukrepe, ki so hudo prizadeli tržaško gospodarstvo. Tržaški sindikat UIL poudarja, da je boj italijanskih pristaniških delavcev skupen in da nima smisla polemizirati med različnimi pristaniškimi mesti. Prav gotovo so takšne polemike odveč, očitno pa nastajajo, ko je skupna odeja premajhna... Seminar skupine Germinal o Vzhodu V soboto se bo pričel v gledališču "Miela" štiridnevni seminar (zaključil se bo prihodnji torek) na temo »Vzhod: delavnica svobode«. Seminar prirejajo anarhisti, med njimi tudi tržaška skupina Germinal. Na seminarju bodo prisotnianarhisti, predstavniki liberalnih skupin, naravovarstveniki, feministke in alternativci iz različnih vzhodnih držav. Program seminarja je bogat, namenjen pa je predvsem razmisleku o perspektivah omenjenih gibanj na Vzhodu in seveda tudi Zahodu. .Z vespo trčil v avtomobil Jutranja naglica je včeraj spet botrovala prometni nesreči, v kateri se je precej hudo poškodoval 19-letni Luciane Delpin iz Ul. S. Fortunato 11. Fant se je okrog 7.30 peljal z vespo 125 po pokrajinski cesti ob potoku Ospu, ko je iz še neznanih razlogov trčil v renault 5, ki je vozil pred njim v isto smer in ga je upravljal Alberto Gagliardi. Medtem ko se šofer renaulta ni poškodoval, pa se je mladi vespist precej hudo ranil. Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so ugotovili, da si je zlomil stegnenico in da bo okreval v 60. dneh. ■ Na križišču med ulicama Svevo in Baiamonti sta včeraj zjutraj malo pred osmo uro iz še nepojasnjenih razlogov trčila avtobus mestnega prevoznega podjetja ACT št. 29 in renault 19, ki ga je upravljala Nunzia Marcoccio. Šofer ACT je preprečil hujše tako, da je silovito zavrl, pri tem pa je več potnikov popadlo na tla, k sreči brez hujših posledic. V otroško bolnišnico so sprejeli Sva-na Colombana, Eleno Muciniato in Danieleja Filipaza, tri učence, ki se bodo moralfždraviti od 5 do 10 dni, v glavni bolnišnici pa so nudili prvo pomoč trem odraslim potnikom. Tudi ti bodo okrevali v nekaj dneh. ci samo nakazal, ne da bi ga razvil, kot bi bilo primerno in potrebno, se pravi ne da bi nakazal novih strategij,'odločitev in prednosti. Nasprotno, od župana smo dobili le »plaho in jecljajočo obrambo krhke obstoječe uprave«, je dejal Costa. K zadevi se je v nadaljevanju razprave povrnil komunist Spadaro, ki je med drugim očital tržaškemu vodilnemu razredu, da svojo nesposobnost in bolestnost projicira na mesto, ki pa je v resnici zdravo in zmožno rasti ob polnem spoštovanju svoje kompleksne kulturne identitete. Lokar (SSk) je izšel iz ugotovitve, da je Trst zlasti po sklenitvi Osimskih sporazumov že zamudil priložnost, da bi aktivno prispeval k rasti in spreminjanju Vzhoda in da tudi ob sedanjem podiranju še zadnjih ostankov železnih zavez in zidov ostaja negiben. Še več, prav zdaj bi vplivni tržaški krogi hoteli postavljati nove zidove in pregrade, kakršne so tiste, ki naj bi potiskale avtohtono slovensko prebivalstvo izven mesta. Lokar je v skladu s tem vložil dve resoluciji, eno za za odobritev'takšnega zaščitnega zakona, ki bi bil sprejemljiv za Slovence, in drugo za izvedbo vrste javnih del in posegov zlasti na področju Vzhodnega in Zahodnega Krasa. Načelnik svetovalske skupine. PSI Weber je poudaril, da upravljati pomeni dajati konkretne odgovore na zahteve in potrebe ljudi ter celotne skupnosti. Po njegovem je treba Ric-hettijevi upravi priznati, da zna to delati, tudi in predvsem po zaslugi socialističnih upraviteljev. Podobne misli je razvil senator PSI Agnelli. Podčrtal nove možnosti, ki bi se z reformo krajevnih avtonomij morale odpreti tudi Trstu, ki se mora postopoma rešiti iz smrtnega ali vsaj ohromljajočega objema državnih soudeležb in odločneje stopiti npr. na pot znanstvenega in tehnološkega raziskovanja. V razpravi je po svoje izstopal demokristjan Pangher, ki je opozoril, da je tudi v upravljanju mogoče doseči resnično učinkovitost le s kakovostjo, potožil pa je, da to preprosto spoznanje le s težavo prodira v zdravo pamet upraviteljev. Pangher je med drugim podprl predlog svojega strankarskega tovariša Ambrosija, da bi se občinski predstavniki v Tržaški hranilnici (CRT) zavzeli, da bi le-ta fi-nančo omogočila izgradnjo velikega večnamenskega kulturno-športnega centra. Svetovalec Zelene alternativne liste Bekar je izrazil- globalno negativno oceno o občinski upravi, češ da je večkrat le s težavo kos že samim tekočim zadevam in je med drugim kolegom v občinskem svetu razdelil nekaj odpadkov v najlonskih vrečkah, da bi opozoril na še vedno preveč zanemarjen problem diferenciranega zbiranja odpadkov. Med zadnjimi je v ponedeljkovo razpravo posegel predstavnik Mestne laične in zelene liste Ghersina. Dejal je, da občinska uprava tudi oh tem proračunu odlaša z reševanjem problemov, ki so bistvenega pomena za razvoj mesta, začenši z ureditvijo samih občinskih struktur in služb. Občina se po njegovem ne loteva na primeren način zlasti problemov ostarelih, odpadkov in mestnega prometa. j^j_ g_ -j- Zapustila nas je naša draga 1 Aurora Cijan vd. Verdaro Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bo-Ijunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin, snaha ter vnuk Denis. Trst, 11. aprila 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob izgubi drage mame MILE JANČIČ vd. KRAUS izrekajo občuteno sožalje predsedniku upravnega sveta gospodu Egonu Krausu in družini kolegi upravitelji nadzorniki ravnateljstvo in vsi uslužbenci Tržaške kreditne banke. Trst, 11. aprila 1990 Ob izgubi drage mame Mile izreka Egonu Krausu in družini iskreno sožalje družina Prelec. Šolarji od Domja so obiskali našo redakcijo in založništvo SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Cankar Jakob Ruda Režija DUŠAN MLAKAR danes, 11. aprila, ob 20.30; abonma red D Natalia Ginzburg IN TER V JU Režija BORIS KOBAL Jutri, 12. t. m., ob 16. uri — abonma red H ob 20. uri — abonma red J razstave včeraj - danes Včeraj so naše uredništvo in založništvo obiskali učenci osnovne šole Fran Venturini, ki so pozorno prisluhnili besedam našega kolega, ko jim je orisal, kako nastaja časopis. (Foto Magajna) gledališča kino VERDI Simfonična sezona 1989/90 Pri gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera LUISA MILLER. ROSSETTI Danes ob 16. uri bo Stalno gledališče Furlžnije-Julijske krajine ponovitev LO ZOO Dl VETRO Tennesseeja Williamsa. Režija Furio Bordon. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri, 12. aprila, bo na sporedu koncert FlORELLE MANNOIE. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 17. do 24. t. m. bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK COMEDV Petra Shafferja v režiji Alda Terlizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. V torek, 24. t. m., ob 21. uri koncert LUCA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. LA CONTRADA - CRISTALLO Danes, 11. t. m., ob 10. uri bo gledališka skupina Teatro Artigiano iz Rima predstavila PEL Dl CAROTA Julesa Re-narda v režiji Silvia Giordanija. Predstava je v sklopu ciklusa A Teatro in com-pagnia in je posvečena učencem osnovnih šol. KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 11. t. m., ob 10. uri predstavo RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME. ARISTON - 17.55, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EKCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, O EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Fai la cosa giusta, i. Špike Lee. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Moana Pozzi, una calda iemmina da letto, pora., □□ NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 L’origina-le erotic dance. MIGNON - 17.30, 22.15 L’attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams. EDEN - 15.30, 22.00 La porno signora dietro la porta, pora., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone. LUMIERE - 17.00, 22.15 Stormy Monday, i. Sting, Melanie Griffith. ALCIONE - 16.30, 22.00 Notturno Indiano, r. Alain Corneau. RADIO - 15.30, 21.30 Spudorata, pora., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA. V umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo 18. t. m. ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUCCIA PO-MtATO. Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku. V muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) je na ogled razstava slikarja UMBERTA TIRELLIJA. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled še jutri, 12. aprila, razstava slikarke L. M. Sguazzi. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je do 20. t. m. na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. koncerti Katedrala sv. Justa Cappella Civica se predstavlja z glasbenim programom za velikonočne praznike. Dirigent Marco Sofianopulo, organist Mauro Macri. Nastopili bodo jutri,^. t. m., ob 19. uri; v petek, 13. t. m., ob 15. uri; v nedeljo, 15. t. m., ob 10. uri in v ponedeljek, 16. t. m., ob 10.30. izleti čestitke Ob veselem dogodku Eleni in Dušanu iskrene čestitke, MAJI in VANJI pa vso srečo želijo nona Eda, teta Vanda, svak Pepi in nečak Martin. Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod HRASTOVLJE-PODPEČ-jčOJNIK. Izlet bo 25. t. m. - odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri izpred gostilne Tul, preko mejnega prehoda Osp. Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo udeležence enotedenskega bivanja v Makar-ski, da je odhod avtobusa v petek, 13. t. m., ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan. Audi 80 predstavlja Audi 80 super Tisti, ki ga izberejo, imajo dolgo serijo razlogov in vsi so serijski ^2^ avantgarda tehnike In povrhu ti DINO CONTI ponuja šest koles za ceno štirih: kupi Audi 80 in prejel boš MOUNTAIN BIKE v dar DINGjjDlMTI Cesta della Rosandra 2 (vogal Ul. Flavia) - TRST - tel. (040) 281444 razne prireditve Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi MLADINSKI KRIŽEV POT na veliki petek, 13. t. m. na Repen-tabru. Zbiranje ob 20. uri. Vabljena vsa slovenska mladina! razna obvestila TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ Obvestilo ansamblu! V Bazovici bo v petek, 13. t. m., ob 20.30 SKUPNA VAJA. Izdelali bomo programe za nastopa v Pordenonu in Rižarni dne 1. maja in 4. maja. mali oglasi Danes, SREDA, 11. aprila 1990 STANISLAV Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.18 - Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 6.29. Jutri, ČETRTEK, 12. aprila 1990 LAZAR PLIMOVANJE DANES: ob 3.29 najnižja -37 cm, ob 9.17 najvišja 40 cm, ob 15.25 najnižja -52 cm, ob 21.46 najvišja 51 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinji, zračni tlak 1001,3 mb naraš-čaveter 38 severovzhodnik s sunki 67 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo poobla-čeno, morje razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tommaso Cossutta, Elia Cossutta, Margherita Bertuzzi, Fran-cesco Borgheggiano, Eugenio Ouasimo-do. UMRLI SO: 86-letna Rosalia Furlanich, 79-letna Alma Marassi, 47-letni Franco Coslovi, 35-letni Giorgio Kaučič, 82-letni Vaierio Bossi, 41-letna Maria Rosa Blefa-ri por. Sainati, 91-letna Anna Valenich vd. Segon, 76-letni Marcello Guida, 83-letna Lucia Razza vd. Parenzan, 44-letni Settimio Caramia, 76-letni Brano Ciacot-tich. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L, Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Edoardo Tul - Križpot (Mačkolje). OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal - Diko. OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep-nu. Toči belo vino in teran. SERGIO FERFOLJA ima odprto osmico pri Piščancih. DOMAČE velikonočne pirhe, svinjsko jed in vino nudi osmica Berto Jarc na Tržaški cesti v Doberdobu. PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju, za 1.800.000 lir. Plačano zavarovanje in taksa do konca leta. Poklicati na tel. št. (0481) 78153 v večernih urah. PRODAM 3.000 kv. m zazidljivega zemljišča v obrtniški coni pri Poljanah. Tel. (0481) 78233. PRODAM ladijske motorje johnson 25 in 10 hp, mercury 20 in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, razen ob sobotah in nedeljah. PRODAM po ugodni ceni fiat 126 v zelo dobrem stanju. Tel. 828251 po 19. uri. PRODAM gobelin Zadnja večerja ter Konje v galopu. Tel. (003865)54466. PRODAM domač teran. Tel. na št. (003867)65693. PRODAM tovornjak fiat 650/N, edini lastnik, Tel. 225548. IŠČEM inštruktorja za pripravo srednje- ' šolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9. ure. ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov. Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161. PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št (0432) 861060 po 20. uri. DELAVCA za prenos in montažo pohištva, po možnosti z izkušnjo v mizarstvu, zaposli trgovina pohištva Pupis -Sesljan. Tel. 299269. prispevki Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 (namesto od 29. 6. do 13. 7. 1990) za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/IH, tel. 368094; v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13, do 18. ure. Zadruga Lonjer - Katinara sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v prostorih zadruge v Lonjerju danes, IL t. m., ob 20. uri v drugem sklicanju. Ob praznovanju 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 55.000 lir za vzdrževanje spomenika v Gabrovcu. V spomin na Vitota Grilanca darujeta Irene in Edi Emili 15.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina Vida Grilanca darujeta Laura in Ivan Ban 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob obletnici smrti mame Zofije Pečar daruje hči Lidija Gombač 10.000 lir za cerkev sv. Trojice na Katinari. Letniki 1936 se klanjajo spominu Zofijinega moža Silvija in darujejo 100.000 lir za malega Giulia Vidalija iz Devina. Namesto cvetja na grob Silvija Rebule darujeta Elio in Patina 30.000 lir za malega Giulia Vidalija iz Devina. Gracijela in Bruno darujeta 50.000 lir za nakup klavirja Glasbeni matici v Špetru. V počastitev spomina dragega Gigija darujejo Pierina Mase 10.000 lir, Ružiča Bucik 20.000 lir, družina Lasič 10.000 lir ter Mira Sartori 10.000 lir za SKD Bar-kovlje. Namesto cvetja na grob Ernesta Pisa-nija darujejo Zoro Štokelj 10.000 lir, Renato štokelj 10.000 lir, Vincenzo Tauceri 10,000 lir, Roza Pečar 10.000 lir, Edoardo Novak 20.000 lir, Marjuča Taucer 10.000 lir, Pina Peschiani 10.000 lir, Mario Fer-folja 10.000 lir ter Mario Piščanc 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk in Center za rakasta obolenja. Viktor Bogateč daruje 25.000 lir za MPZ Vesna. Namesto cvetja na grob drage sestrič-ne Zore Križmančič- Mršnik darujejo Fajglovi 50.000 lir za KD Skala iz Gropa-de. Namesto cvetja na grob drage Zore Križmančič Mršnik darujeta Marija in Stanko Gregori 50.000 lir za KD Skala iz Gro-pade. menjalnica 6. 4. 1990 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING bankovci MILAN TRST MILAN TRST Ameriški dolar . 1248,050 1235.— Japonski jen 7,928 7,600 Nemška marka . 735,030 732,— Švicarski frank 831,870 830,— Francoski frank 218,650 216,500 Avstrijski šiling 104,483 104,— Holandski florint ... 652,850 650,— Norveška krona 189,780 187.— Belgijski frank 35,540 35,— Švedska krona 203,240 200.— Funt šterling ., 2041,200 2020.— Portugalski eskudo . 8,323 8.— Irski šterling .. 1969,300 1950.— Španska peseta 11,562 11.— Danska krona . 192,230 190,— Avstralski dolar 954,100 910,— Grška drahma . 7,644 7,300 Jugoslov. dinar — - 100,— Kanadski dolar 1068,900 1030,— ECU 1504. - ImeI TV gledalci dobro prenašajo reklamne spote Včeraj so v Milanu predstavili raziskavo o prisotnosti reklamnih spotov med filmskimi sporedi na TV ekranih. Na podlagi podatkov, ki so jih zbrali na pobudo Italijanskega združenja reklamnih agencij (ASSAP), je prišlo do ugotovitve, kako število reklamnih prekinitev sploh ne vpliva na izbiro TV gledalca. Glavno merilo je kakovost filma: raje torej dober film s spoti kot pa povprečen film brez njih. Združenje ASSAP je raziskavo izdelalo na podlagi podatkov Auditela: v poštev je prišlo 121 filmov, ki so jih glavne TV mreže RAI in Fininvesta predvajale v prvem večernem pasu od 22. oktobra do 2. decembra 1989. Končni odstotek prisotnosti pred malimi ekrani je v bistvu isti ne glede na to, če je film bil na sporedu treh mrež RAI ali na zasebnih mrežah Canale 5, Rete 4, Italia 1: povprečno se za dober film odloči 35 odstotkov TV gledalcev. Prav tako ni velikih razlik med podatki o gledljivosti glavnih dveh TV mrež, RAI 1 in Canale 5. Poleg tega je združenje ASSAP izvedlo tudi telefonsko raziskavo med 1001 TV gledalcem v starostni dobi od 18 do 65 let. Glede na to, da je bila velika večin (82 odstotkov) seznanjena z razpravo o umestnosti prepovedi spotov med predvajanjem filmov, se je skoraj tri četrtine intervjuvancev izrazilo v prid reklamnih prekinitev, če je film dovolj dober. Po mnenju večine je ta izbira nujna za zasebne TV mreže, češ da je to zanje edini vir dohodka. Dobra polovica intervjuvancev trdi, da je v zadnjih časih opazila zmanjšano število reklamnih prekinitev. Zanimivo je, kako se je dobrih 72 odstotkov odločilo za današnje okoliščine, ki baje zagotavljajo množičnejšo Prisotnost boljših in novejših filmov. »Osebno imam rajši film brez prekinitev,« je rekel predsednik ASSAP Giboni Cottardo in poudaril, »da so italijanske TV mreže med najbolj prizanesljivimi na svetu. V ZDA in Veliki Britaniji je prekinitev veliko več.« Krizno stanje italijanske filmske ponudbe V lanskem letu je istočasno z rahlim izboljšanjem prisotnosti v kinodvoranah občuteno upadlo zanimanje za italijansko filmsko produkcijo. Od celotne ponudbe se danes v kinodvoranah zvrsti 70 odstotkov ameriških in le 20 odstotkov italijanskih filmov. »Podatek spominja na prva povojna leta, ko je bilo treba italijanski film sploh na novo ustvariti.« S temi trditvami je predsednik Vsedržavnega združenja upraviteljev kinodvoran (ANEC) David Ouilleri podal poglobljen obračun stanja italijanske filmske ustvarjalnosti. V prvi vrsti je na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu poudaril potrebo, »da si je treba odločno zavihati rokave in ponovno vzpostaviti odnos med gledalcem in italijanskim filmom.« Med drugim je opozoril tudi na nejasno stališče producentov. Po njegovem mnenju ne obstaja več lik produgenta, ki je za neko filmsko delo pripravljen tvegati, vse se omeji na predloge, ki jih razni producenti ponujajo RAI ali pa Fininvestu. Tovrsten končni izdelek, ki ga TV hiše podprejo skoraj izključno v funkciji svojih sporedov, je namenjen TV občinstvu, ne pa kinodvoranam. Poleg analize vzrokov, ki so privedli do krize italijanskega filmskega tržišča, je Ouilleri predlagal tudi možne rešitve tega kriznega stanja. Po njegovem mnenju so v prvi vrsti potrebne nove ideje, ob tem pa še novi kapitali in nenazadnje okrepitev sedanjega tržišča. Posebno poglavje predstavljajo kinodvorane, ki jim primerna politična podpora še ne jamči perspektivne bodočnosti. »Razprava o reklamnih prekinitvah je le namišljen problem,« trdi Ouilleri, »potrošniška TV ne more obstajati brez spotov.« Med njegovimi predlogi za sanacijo italijanske filmske produkcije je tudi omejitev števila filmov, ki jih lahko vsaka TV mreža letno predvaja, in prepoved filmskih sporedov na TV ob sobotah in nedeljah. Ženska in njena stvarnost breda pahor Kvote: pravičen start za zenske Slavenka Drakulič (foto Barbara Sršen) Politika nikakor ni le zadeva moških, z vstopom žensk vanjo pa bi postala drugačna, manj groba in konfliktualna. Takšna ocena izhaja iz ankete, ki so jo pred nedavnim izvedli v Sloveniji, v obdobju pred volitvami, ki so komaj za nami in o katerih vse do tega trenutka, ko pišem, še ni dokončnih podatkov. Zato ne moremo vedeti, kolikim ženskam so slovenski volilci na teh prvih demokratičnih volitvah izkazali svoje zaupanje ob upoštevanju dejstva, da ženske na posameznih listah niso bile enakopravno zastopane. Izvoljena pa ni bila dr. Miroslava Geč Korošec, edina ženska med kandidati za predsedstvo republike Slovenije. Po mnenju prebivalk Slovenije, in ne samo te republike, imajo ženske veliko večji posluh za »majhne« stvari, se pravi za vse tiste dogodke, ki tvorijo običajen vsakdan poprečnega državljana in državljanke. Ker ženske še dejansko vsepovsod bremeni dvojno delo, v službi in doma, se seveda teh »majhnih« bremen veliko več vsuje na ženska ramena. O »majhnih« stvareh so izrecno govorile kandidatke Liste neodvisnih, na kateri so nastopile izključno ženske. V svoj program so med drugim zapisale: »Slovenija potrebuje žensko pamet in delo. Zato hočemo družbo urediti tako, da bomo ženske lahko delavke in matere brez slabe vesti in čezmernega naprezanja. Hočemo družbo, ki pomaga posamezniku, vendar ne odloča namesto njega. Ne podpiramo gospodarskega razvoja, ki človeka in okolje uporablja le kot sredstvo za večji dobiček. Hočemo družbo, ki bo manj nasilna do narave in v kateri bo manj nasilja med ljudmi. Hočemo družbo, v kateri bomo skupaj enakopravno delali in živeli kakovostno življenje.« Današnje stanje očitno ne odgovarja postavljenim zahtevam, če v Sloveniji, po podatkih, ki jih navaja mesečnik Naša žena, iz katerega smo črpali tudi citate volilnih programov in izjave posameznic, dela za tekočimi trakovi kar 70 odstotkov žensk. Istočasno pa so poklici, v katerih dela večina žensk, slabše plačani od ostalih. Glede tega je torej položaj v Sloveniji dokaj sličen situaciji v drugih vzhodno in zahodnoevropskih državah, kar pomeni, da je povsem na evropski ravni. Zato pa so se ženske že v drugih državah javno spraševale, v kolikšni meri bi se celoten položaj spremenil, ko bi v aktivno politiko- vstopilo več žensk. S številčnega vidika je namreč ženska prisotnost povsod nezadostna, istočasno pa same ženske postavljajo zahteve po koreniti spremembi mehanizma, ki mu pravimo politično udejstvovanje, kot tudi strank, ki so nosilke tega delovanja. Celoten ustroj je namreč grajen po »moški podobi« in zato že v izvoru zavrača nekatere značilnosti, ki tvorijo žensko bistvo, se pravi drugačnost. Pred temi spremembami, ki jih ni mogoče izvesti čez noč, pa ženske v Zahodni Evropi vse odločneje zahtevajo zagotovljeno kvoto ženske prisotnosti tako med kandidati ob volitvah kot tudi v vodstvih raznih političnih sil. S takšnim pristopom, ki naj bi omogočil vsaj kolikor toliko pošten start žensk tudi v jugoslovanski oziroma v slovenski politični areni, soglaša tudi znana novinarka zagrebške revije Danas Slavenka Drakulič, ki jo je Naša žena spraševala o ženskah in volitvah v Sloveniji. Zato tudi podpira načelno usmeritev strank v Sloveniji, da imajo v svojih organizacijah vsaj programsko določeno kvoto 40 ali 50 odstotkov žensk. Prepričana pa je, da bi tudi tako množičen vstop, do katerega pa v praksi ni prišlo, predvsem pa ni izšel iz volitev, v kratkem časovnem roku ničesar bistvenega spremenil. »V vsakem poklicu se je pokazalo, da, ko ženske vstopajo v neki poklic, v katerega je težko prodreti - a politika je zadnja trdnjava moške oblasti - se ženske najprej prilagodijo in da na tak način dokazujejo, kako se lahko enakovredno ukvarjajo s tem poklicem. Postanejo bolj papeške od papeža. Šele potem ko premagajo strah, da jih bo kdo vrgel ven, ker niso dovolj dobre, ali zato, ker se ne obnašajo enako in ne delujejo enako, šele potem je mogoče, da povlečejo poteze, ki so kvalitativno dobre. Se pravi, šele po emancipaciji znotraj stroke.« r L. današnji televizijski in radijski sporedi Jllllffl RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Gli occhi dei gatti - Sopravvivenza *0.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik 14.00 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-chio al biglietto 14.20 Nanizanka: Hooperman 15.00 Odprta šola 15.30 Novecento - Italijanska literatura od leta '45 do danes 10-00 Mladinska oddaja: Big! ;7-55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddop-iq Pia? *9-40 Almanah in vreme 40.00 Dnevnik 40.30 Film: A cavallo di un pony selvaggio (pust., Avtral. 1976, r. Don Chaffey, i. Michael Cra- 2205 I?’ Joh"Mej* 1!°n) Dnevnik m filmi 420 Posebnosti TG1: 18. ap- ril 1948 24 n ŠPort; v sredo n on Dnevnik in vreme ■40 Mezzanotte e dintorni r CANALE9 7.10 Nanizanke: La gra vallata - II giorno d cometa, 8.00 Una fč glia americana, Love Boat - Guai in f< glia, 10.001 Jefferson 10.30 Kvizi: Časa mia, 1 Bis, 12.40 II pranzo e vito, 13.30 Čari geni 14.15 II gioco delle < . ple ■°0 Aktualni oddaji: Ac zia matrimoniale, 1 l6nn Cerc°eoffro Ifi on Ztlravniški pregled 1 ? n Canale 5 za vas •00 Kvizi: Doppio slal 17.30 Babilonia, II ° II prezzo e gir 19.00 H gfoco dei 9, 1 Tra moglie e ma 2n nr (v°di Marco Colum 45 Variete: Striscia la n 20.35 Nanizanki: Dallas, 2 Dynasty 4.30 Rubrika: Forum 3-15 Variete: Maurizio stanzo Show 1-05 Variete: Striscia la n zia (pon.) 1-20 Nanizanki: Lou Grai Lindustria americans ^ RAI 2 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Dokumentarec: La co-micita nello spettacolo italiano 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č 13.00 Dnevnik - tri minute 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due 18.25 Dnevnik - športne vesti 18.40 Knjige: Casablanca 18.55 Nogomet: Avstrija-Mad- žarska 19.45 Dnevnik 20.50 Večerni dnevnik 21.00 Aktualno: La notte della Repubblica (vodi Sergio Zavoli, zadnji del) 0.15 Knjige: Casablanca 0.20 Dnevnik, vremenska napoved in horoskop 1.00 Film: Michael Shayne va airOvest (krim., ZDA 1941, r. Eugene Forde, i. Lloyd Nolan) I RETE 4____________________| 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroški spored 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto del-1'amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si 20.30 Film: Quel maledetto colpo al Rio Grande Ex-press (vestern, ZDA 1973, r. Burt Kennedy, i. John Wayne, Ann Margret) 22.20 Tednik o ekologiji: Gaia - projekt okolje 22.50 Film: La stirpe degli dei (dram., ZDA 1969, r. Daniel Mann, i. Anthony Oueen, Irene Papas) 0.40 Film: Dai, Johnny dai (glas., ZDA 1959, r. Paul Landres, i. Alan Freed) RAI 3 | 11.25 Odbojka 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana, Tavolozza italiana - Storia e leg-genda dei nostri castel-li, L uomo e il suo am-biente 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Preizkušanje narave - Let 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: off-shore in kolesarska dirka Frec-cia Vallone 17.00 Nanizanki: Valerie -Finzione e realta, 17.30 Vita da strega - La festa della suocera 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Nogomet Under 21: Ju-goslavija-Italija (iz Zagreba), vmes (20.15) deželne vesti 21.20 Film: Chato (vestern, r. Michael Winner, i. Charles Bronson, Jack Palance), vmes (22.05) večerni dnevnik 23.05 Aktualnosti: Fluff 0.10 Nočni dnevnik I ITALIA 1 | 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Con-tratti di moda, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York - Undi-cesimo, non inguinare, 12.35 Chips, 13.30 Mag-num P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk - La trappola, 19.20 Genitori in blue jeans - Figlio... in affitto 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Glasbena oddaja: Gianni Morahdi, guesta e la storia 21.30 Aktualno: Fronto inter-vento 22.30 Nanizanka: I-Taliani 23.00 Rubrika: Fish Eye 23.45 Dokumentarec: Jonatan 0.30 Italijanske smešnice 0.40 Nanizanki: Star Trek, 1.40 Kronos | TV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, 9.15 TV drama Stavkokaz (pon.), 10.30 nad. Zapeljivec (pon. 5. dela) 10.20 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Žarišče (pon) 15.40 Nanizanka: Hunter 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Kuduz - resnice in laži, 17.55 Po sledeh napredka 18.25 Spored za otroke in mlade: ZBIS Steklenička črnila, 18.40 Panda 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Obsedno stanje (dram., Fr.-It,-ZRN 1972, r. Costa Gav-ras, i. Yves Montand, Renato Salvatori) 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Glasbena oddaja: Kao-ma in lambada 23.10 Nanizanka: Hunter (ZDA, i. Fred Dryer) 0.00 Video strani I OPEOH 12.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Risanke 15.15 Nad.: Mariana, 16.15 Par siones, 17.15 Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Ha Leta di mio padre, ma lamo pazza-mente (kom., ZDA 1970, r. Tom Gries, i. Jason Ro-bards, Katherine Ross) 22.30 Aktualno: I ragazzi del sabato sera 23.00 Film: Allonsanfan (dram., It. 1974, r. Paolo in Vittorio Taviani, i. Mar-cello Mastroianni, Lea Massari) TjjjC__________________ 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Clip clip in Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Virginia, 10 in amore (glas., ZDA 1953, r. TV Koper j 13.45 Rubrika o nogometu: Settimana Gol 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dokumentarec: Čampo Base (vodi Ambrogio Fogar) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka - prvenstvo NBA: New York Knicks-Chicago Bulls 22.00 TVD Novice 22.10 Nočni boks 22.55 Variete: Snow Board Show 23.10 Tednik o motokrosu: Supercross 0.10 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box [ TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Izobraževalna oddaja: Vaš zelenjavni vrt 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Opera: Norma (Vincen-zo Bellini) 23.05 Svet poroča G. Douglas, i. Virginia Mayo) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 TMC News 20.30 Film: Al di la della ragio-ne (krim., ZDA 1982, r.-i. Telly SaValas) 22.15 Nogomet: polfinale za pokal Anglije, Oldham-Manchester United 0.15 Športne vesti | TELEFRIULI________________ 11.30 Nanizanke: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d'-America, 12.30 La grande barriera, 13.00 La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.30 SP v nogometu - Argentina '78: Italija-Francija 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft Musič; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (72. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.25 Igra Janko Šetinc; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz oper hrvaških skladateljev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Danes poteče rok za vlaganje kandidatnih list za volitve V Gorici doslej devet znakov Danes predvidoma še štiri Velika antološka razstava se seli Konec meseca v Rimu slike L. Spazzapana Na goriških občinskih volitvah se letos obeta rekordno število list. Do včeraj so nam povedali v občinskem volilnem uradu, je že devet strank in gibanj vložilo svoje simbole in kandidate, vsaj še štiri liste pa je pričakovati danes. Doslej so svoje liste vložili Furlansko gibanje, Lista za Trst-Alle-anza verde, KPI, MSI, PRI, DP, Zeleni smejočega sonca, KD in Zeleni golobice. Slednji listi, v kateri so dosedanji občinski svetovalec zelenih na Občini Fiorelli in drugi predstavniki naravovarstvenikov, je uspelo zbrati potrebnih 750 overovljenih podpisov za predstavitev: v štirih dneh od petka do ponedeljka so jih namreč zbrali kar 897. Bili so tudi edina lista, ki je za predstavitev izbrala postopek zbiranja podpisov, medtem ko so se nekatera druga gibanja poslužila na Deželi ali v Parlamentu prisotnih simbolov, da bi se izognila zbiranju zanje najbrž nedosegljivega števila podpisov. Najbolj očiten je primer dr. Mattiussija iz Gra-deža in njegovih pristašev, ki so se povezali s tržaškimi melonarji, da bi lahko izkoristili njihov simbol za predstavitev v Gorici. K tem listam gre po pričakovanju dodati še PLI, PSI, PSDI in SSk, stran- ke, ki so tudi doslej imele svoje predstavnike v občinskem svetu in bodo gotovo sodelovale tudi na letošnjih volitvah. Čas za vlaganje simbolov in kandidatnih list je še danes do 12. ure. Skupno je torej pričakovati, da se bo za štirideset svetovalskih mest potegovalo 13 list, to je dve več kot na prejšnjih občinskih volitvah leta 1985, ko se je volilnega boja udeležilo enajst skupin, devet pa je tudi izvolilo vsaj enega predstavnika v občinski svet. Vlaganje kandidatnih list in simbolov se danes zaključi tudi v drugih devetnajstih občinah na Goriškem, kjer bodo 6. in 7. maja prav tako volili za obnovo občinskih svetov. V manjših občinah se za izvolitev predstavnikov v občinske svete poteguje neprimerno manj strank, oziroma list. Zlasti velja to za občine, kjer se bodo volitve odvijale po večinskem sistemu (občine z manj kakor 5 tisoč prebivalci), kjer bodo volilci zbirali v glavnem med dvema, oziroma tremi listami. Poročali smo že o predloženih kandidatnih listah v Števerjanu. Kako je v drugih slovenskih občinah na Goriškem. V Doberdobu sta bili včeraj predloženi listi Občinske enotnosti in Slovenske skupnosti. Že prejšnje dni pa so svojo člisto vložili tudi predstavniki misovskega gibanja. Na listi Občinske enotnosti v Doberdobu kandidirajo, poleg sedanjega župana dr. Maria Lavrenčiča, še Bo-netta Boris, Croselli Igor, Černič Karlo, Devetak Ivo, Ferletič Karlo, Gergo-let Fabio, Gergolet Janko, Gergolet Nordio, Gergolet Viljem, Juren Igor in Legiša Dario. Na prvem mestu liste Slovenske skupnosti je Gergolet Maks, sledijo pa Jarc Romano, Ouinzi Ernesto, Peric Aleksander, Visintin Emil, Bagon Mario, Bruzzecchese Paolo, Ferfolja Franko, Gergolet Mariacristina, Loredana Marušič, Peric Claudio in Vižintin Mario. V občini Sovodnje je bila, kakor so nam povedali, do včeraj predložena le kandidatna lista misovske stranke š petimi kandidati. Predstavniki drugih strank in gibanj bodo zato opravili predpisane formalnosti danes dopoldne. Seznam kandidatov bosta predvidoma vložili Slovenska skupnost in Občinska enotnost. Konec meseca bodo v državni galeriji moderne umetnosti, v Rimu odprli antološko razstavo slikarskih del Luiša Spazzapana. Razstava, ki so jo postavili lani ob 100-letnici slikarjevega rojstva v Gradišču, rojstnem kraju umetnika, in nato v Turinu, bo za to priložnost še bogatejša. Goriška hranilnica, ki je lastnik velike zbirke umetnikovih del, je namreč sklenila, da bo tokrat posodila za razstavo še trinajst Spazzapanovih del. Razstava, ki sta jo priredili izvedenki Mirella Bandini in Maria Masau Dan pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave, bo odprta predvido-mado konca septembra. Luigi (Luiš) Spazzapan se je rodil leta 1889 v Gradišču v družini jetniš-kega paznika. V dvajsetih letih je bil s Sofronijem Pocarinijem, Umbertom Cuzzijem, Venom Pilonom ter še nekaterimi drugimi med pobudniki goriške umetnostne avantgarde. Leta 1928 se je preselil v Turin, kjer se je posvetil dekorativni umetnosti. Umrl je leta 1958. Njegova umetniška dela so začeli ceniti razmeroma pozno. Pred leti so v Gradišču uredili galerijo sodobne umetnosti in jo poimenovali po Luišu Spazzapanu. Kulturni večer v Števerjanu Kulturno društvo Briški grič je ob koncu tedna poskrbelo za lep umetniški večer z glasbenim in likovnim delom. V dvorani na Bukovju so odprli razstavo slikarskih del Mirana Kor-deža, zatem pa so udeleženci prisluhnili koncertu godalnega kvarteta Glasbene matice. Mirana Kordeža sta občinstvu predstavila slikar in kritik France Golob ter umetnostni kritik Joško Vetrih. Opozorila sta predvsem na specifično izraznost mladega umetnika, na igro svetlobe in barv, ki označuje njegova dela. Občinstvo je zatem z radovedno pozornostjo prisluhnilo izvajanju godalnega kvarteta Glasbene matice iz Trsta. Ansambel, ki je nastal pred petimi leti, je predstavila predsednica društva Zvonka Bednar. Gorica kinema: nocoj »Zveži me!« P. Almodovarja Spored Gorica kinema ponuja ta teden dve filmski srečanji v Kulturnem domu in to z dvema filmoma, ki bržkone sodita med najzanimivejša dela novejše produkcije. Poleg rednega četrtkovega filmskega večera bo namreč nocoj ob 20.45 izredno predvajanje filma Pedra Almodovarja "Zveži mef. Predvajanje tega filma je bilo že napovedano pred dvema tednoma, toda je takrat odpadlo zaradi zapleta v distribuciji. Nocojšnji španski film pripoveduje o ljubezni in z njo povezanimi strastmi, predvsem pa o odnosu ljubezen-nasilje. Slog je značilen za režiserja Almodovarja, ki se je uveljavil na svetovnem prizorišču z briljantnimi in izzivalnimi deli. V središču zgodbe je Ricky. Njegova moškost hrepeni po ljubezni, prepričan pa je, da lahko dekle osvoji le z nasiljem, kar, je povod za zanimiv razplet zgodbe. V glavnih vlogah nastopata Francisco "Paco" Rabal in Victoria Abril. Jutri zvečer pa bodo v Kulturnem domu, prav tako ob 20.45, predvajali film "Filozof" nemškega režiserja Rudolfa Thomeja. Film je komaj izšel v Italiji, kjer ga je distributer prekrstil v "Tre donne, il sesso e Platone". Pripovedna nit se razpleta okrog odnosov med tremi ženskami, ki jih ne bremenijo pretirane inhibicije, in moškim, ki zamaknjen v filozofska razmišljanja živi dokaj asketsko življenje. Sproščena komedija o ženskem osvajanju se obogati s sklicevanjem na mitologijo, vse skupaj pa Thome opremi še s svojimi "feminističnimi" pogledi na odnose med spoloma. Na seminarju Mens govor o manjšinah in politiki V Kulturnem domu se je včeraj nadaljeval seminar mladine evropskih narodnostnih skupnosti, ki ga gosti mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Manjšinski mladinci iz raznih evropskih držav so včeraj imeli dve zasedanji: dopoldne so razpravljali o samostojnem političnem nastopanju manjšin, popoldne pa primerjali različne izkušnje glede' političnega organiziranja in nastopanja manjšin v posameznih državah oz. krajevnih stvarnostih. Dopoldansko razpravo je vodil dr. Peter Močnik, uvodna poročila pa so imeli časnikar in načelnik skupine SSk v občini Devin-Nabrežina Martin Brecelj, deželni tajnik stranke Ivo Jev-nikar ter pisatelj Boris Pahor. Brecelj je izhajal in kritike tradicionalnih nacionalističnih in univerzalis-tičnih ideologij in se zavzel za smotrno povezovanje manjšin v širše sklope, seveda ob predhodnem samostojnem organiziranju manjšin. Le tako naj bi namreč lahko postale nosilke nekega novega širšega univerzalizma, ki bi temeljil na spoštovanju vseh narodnosti. Jevnikar je govoril o političnem organiziranju Slovencev in seveda zagovarjal stališče o samostojnem nastopanju tudi na strankarski ravni. Navedel je sicer nekatere probleme, ki se postavljajo s to izbiro (očitki o zapiranju, težavno zagotavljanje pluralizma v manjšini, problem integracije tistih, ki se odločajo za druge stranke), vendar menil, da je vključevanje v stranko na 2 0 5 /,00/a ŠTEVILKA, KI JE LJUBEZEN i> Mladostni stil devetdesetih let ima danes svoje ime: peugeot 205 look. Odkrij ga v vseh njegovih detaljih: notranjost s pravim platnom jeans. sive barve, vzglavniki na sprednjih sedežih, strešno okno in posebni pokrovi na kolesih - vse serijsko. Izbirate lahko med 'tremi barvami: belo, rdečo in grafitno sivo (*). Vse z enako ljubeznijo za look. (*) opcija Zastopniki Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Finanzia-ria SpA predlagali »formulo 205«, rešitev za finansiranje in plačilo, ki bo najbolj ustrezalo vašim potrebam. 10.900.000 lir pri zastopniku vlcljučno z davkom IVA "ASCOLTO 24", telefon, ki je na razpolago voznikom Peugeot Talbot 24 ur dnevno. Brezplačen poziv po celi Italiji ^utolLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 nacionalni osnovi kljub temu pozitivnejše od drugačnih izbir. Pisatelj Boris Pahor je govoril o pojmih naroda in jezika, ki je ^glavni predpogoj za obstoj naroda. Čeprav priznanje jezika še ni vse za neko narodno skupnost, je vendar zvestoba jeziku osnovno vprašanje. Prav na tej zvestobi jeziku sloni Pahorjevo prepričanje o potrebi po samostojni strankarski organiziranosti, pa čeprav mora potem tudi pripadnik take stranke uporabljati tuj jezik v'odnosih z drugimi strankami. Popoldne se je seminar kot rečeno nadaljeval s primerjavo različnih izkušenj na področju političnega delovanja in organiziranosti manjšin, zvečer pa so v Katoliškem domu pripravili kulturno prireditev s sodelovanjem Sovodenjskih deklet in skupine s Tržaškega. Ženske in urnik Komisija za ženska vprašanja pri pokrajinskem tajništvu KPI prireja danes, ob 18. uri v konferenčni dvorani Palače hotela javno razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva uskladitev, oziroma preureditev urnikov na delovnih mestrih, v trgovinah, družbenih storitvah, kar naj bi olajšalo težaven položaj žensk, zlasti tistih, ki poleg poklicnega dela skrbijo še za družino. O nadvse aktualni problematiki bodo govorile deželna svetovalka Per-la Luša, Giusi Scalia in Marina Cuzzi. pismo uredništvu Igrišče čimprej Prejeli smo s prošnjo za objavo naslednje pismo uredništvu: "Oglašam se kot domačin iz Pevme, čeprav izseljen in sicer v zvezi s člankom "Končno izdelan načrt za igrišče v Pevmi" (PD, 8. 4. 1990), v katerem se končno napoveduje uresničitev rekreacij sko-športnega igrišča. Skupnost krajanov iz Pevme, Oslav-ja in Stmavra več kot desetletja z vso vnemo pričakuje izgradnjo športnega in rekreacijskega objekta v tem kraju. Že v prvih povojnih letih je bilo to vprašanje ena izmed stalnih zahtev vaščanov, ki se je še posebej odražala pri takratnih članih prosvetnega društva "Naš prapor" (in tudi pri drugih vaških skupinah), nato pa po sistemski občinski reorganizaciji v okviru rajonskega sveta, ki je to potrebo vseskozi postavljal med primarna vprašanja tega območja.. Območje Pevme, Oslavja in Štmav-ra nujno potrebuje načrtovano igrišče za lastne potrebe in dejavnosti in to še posebej za razvoj mladinsko-špor-tnega udejstvovanja ter rekreacije. Na področju vznožja Brd se je namreč v osemdesetih letih športno udejstvovanje zelo razvilo (odbojka in lokostrelstvo) ter doseglo zavidljive rezultate, ki so lahko v ponos celotni goriški skupnosti. Poleg tega pa lahko opazimo, da obstojajo še marsikatere "skrite rezerve", ki bi se jih z lastnim igriščem dalo na primeren način izkoristiti. Zatorej menim, da je "apel" domačinov primeren in predstavniki goriške javne uprave bodo morali nanj prisluhniti. Upokojenka ob denar in zlatnino Osumljena skupina treh Cigank PEUGEOT Vse kaže, da je ponovno na delu dokaj podjetna tatinska skupina Romov oziroma Romk. Uspel podvig naj bi zagrešili v ponedeljek popoldne v Tržiču na škodo 80-ietne Irme Stossi vdove Peressini v Ulici Giulia 50, ki v stanovanju živi s hčerjo, ki pa jo ob "obisku" ni bilo doma. Zgleda, da so krajo v stanovanju izpeljale tri Ciganke, čeprav podrobnosti niso še povsem jasne. Na vrata stanovanja naj bi najprej potrkala ena sama in zaprosila za kozarec vode. Kmalu zatem naj bi se pojavila še druga oseba. Vendar naj bi le-ti imeli še pomočnico, ki naj bi se skrivaj vtihotapila v stanovanje in odnesla denar, hranilno knjižico in zlatnino. Podvig je bil kar se da uspešen, saj so priletno gospo olajšali za nad dvajset milijonov lir. Denarja na hranilni knjižici tatovi sicer ne bodo mogli vnovčiti, vendar je po drugi strani malo verjetno, da bi preiskovalci izledili storilke in zasegli zlatnino ter ukradeni denar. Ob tem ponovnem dogodku velja spet ponoviti priporočilo, tako kakor ničkolikokrat doslej, previdnosti ni nikoli preveč, naivnost pa včasih drago stane! Iz bolnišnice V prometni nesreči, zgodila se je v ponedeljek okrog polnoči, pri Rupi, se je ranil 19-letni Danilo Durcik iz Rupe. Zdravil se bo mesec dni. Durcik se je peljal v avtu, ki ga je upravljal 21-letni Rolando Zotti iz Sovodenj in ki je zavozil s ceste. razna obvestila Planinsko društvo Nova Gorica priredi v soboto, 14., in nedeljo, 15. aprila, turni smuk ali pohod od Komne prek Krnskih jezer do Lepene. Odhod bo v soboto, 14. aprila, ob 7. uri z vlakom iz Nove Gorice. Smuk, oziroma pohod bosta vodila Stane Sedej in Janko Žigon. Potrebna pa je planinska in smučarska oprema. Prijave sprejemajo na sedežu PD Nova Gorica še danes in jutri (tel. 23030). SPD GORICA priredi v ponedeljek, 16. aprila, izlet v Benečijo z vzponom na Ivanac (1.167 m). Odhod ob 9. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Vodita Zdenko Vogrič in Zorko Čotar. Društvo obenem napoveduje, da bo 19. t. m. ob 20.30 v prostorih knjižnice v Križni ulici društveni večer. Odbor za zaprtje vojaškega strelišča na Debelem vrhu priredi na velikonočni ponedeljek (16. aprila), piknik na strelišču. K omenjenemu odboru sta pristopila tudi Občina Doberdob in KD Jezero. Na sedežu KD Jezero pa zbirajo podpise na peticijo za zaprtje poligona. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bosta avtobusa, v ponedeljek, 16. t. m., odpeljala po sledečem razporedu: avtobus št. 1 ob 8.30 izpred gostilne Primožič v Drevoredu 20. septembra, preko Oslavja, Števerjana v Podgoro; avtobus št. 2 ob 8.30 iz Štandre-ža v Sovodnje. V zaključku pa bi rad povzel poslednji odstavek članka: "Posegi in pripombe številnih krajanov so pokazali, da je med domačini pričakovanje veliko. Po drugi strani pa je bilo občutiti določeno skeptičnost. Nekaj tednov pred volitvami gre namreč še tako svečane obljube politikov jemati nekoliko oprezno." Upati je, da tokrat ne gre le za volilne obljube... Za občinske svetovalce, ki bodo izvoljeni na volitvah 6. in 7. maja, naj bo to stvarna obveza, da po več desetletjih obljub, resnično tudi to izpeljejo v prid celotnemu go-riškemu prebivalstvu, še posebej pa v prid Pevmcem, Oslavcem in Štmavr-cem." Igor Komel včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 1. 4. do 7. 4. 1990 OKLICI: šofer Giorgio Culiatti in uslužbenka Elena Zucco, obrtnik Marcello Mastroianni in uslužbenka Maurizia Fe-relli, mestni redar Claudio Freddi in geometer Rossella Frazzica, operni pevec Martin Srebernič in profesorica Manuela Grauner, uslužbenec Flavio Leggiadri Gallani in gospodinja Lucia Turus, delavec Daniele Muchiut in gospodinja Elena Granato, podoficir finance Vito Ve-rardo in uslužbenka Antonella Notarpi-etro, Maurizio Visintin in bolničarka Irene Hvala, uslužbenec Flavio Paulin in gospodinja Elisabetta Abbattista, bolničar Giovanni Granatiero in brezposelna Antonella Bitetti. POROČILI SO SE: delavec Tiziano Cecchini in uslužbenka Donatella Mis-sio, električar Antonio Pilo in otroška negovalka Roberta Vizin, delavec Giuseppe Venier in uslužbenka Giuseppina Barbiero. kino Gorica KULTURNI DOM 20.45 »Zveži me«. Režija Pedro Almodovar. CORSO 17.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 20.30 Zabavni večer za vojake. VITTORIA 17.30-22.00 »Depravazioni di femmine ingorde«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30-22.00 »Voglie carnali di una signora perbene«. Prep. ml. pod 18. letom. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Smrtonosna igra«. SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska — Ul. sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — Ul. Toti 52 — tel. 410701. pogrebi Ob 9.30 Natalina Fabro iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 13.15 Mercede Corbatto vdova Pigo iz splošne bolnišnice v Gradež. Prvi deželni knjižni sejem Večja podzemna dvorana, v krogu osemnajst mizic, na njih najrazličnejše bogastvo besede, ilustracije, risbe v knjigi. Tako nekako se je očem obiskovalca predstavil prvi pregled deželnega založništva v poslopju videmske Trgovinske zbornice, ki ga je priredilo Združenje avtorjev in založnikov FJK. Čeprav skromna, je bila to (zaključila se je v soboto) pomembna razstava knjig osemnajstih založb, ki delujejo v naši deželi in med temi so bile na vidnem in pozornost vzbujajočem mestu tudi publikacije Založništva tržaškega tiska. Kulturna vsebina in sporočilo razstave ali sejma je bilo v' tem, da je knjiga vendarle nepogrešljiva pri iskanju identitete in korenin človeka, njegovega etosa in etnosa. Prav glede slednjega gre poudariti, da smo dobili na razstavi zgleden prikaz ustvarjalnosti furlanskega, slovenskega in italijanskega deželnega okna, njegovo valorizacijo in nakazano možnost, da lahko poteka interakcija treh kultur v skupno dopolnjevanje in oplajanje. Na to so opozorili tudi razni debatni večeri, ki so se zvrstili v okviru razstave. Zadnji (v soboto) je bil posvečen slovenski kulturi in srečanju s slovenskimi avtorji, udeležili pa so se ga Marino Ver-tovec, Miran Košuta, Pavel Petri-čič, Michele Obid in Marko Kravos. Predstavil jih je in večer s tem uvedel, podpredsednik Združenja založnikov iz FJK Franco Fornasaro. Nastopajoči so potem predstavili in posredovali najrazličnejše poglede na slovensko kulturo in založništvo, oziroma prevajalsko delo. Vertovec je na primer govoril prav o tem, o prevajanju slovenskih knjig v italijanščino in italijanskih v slovenščino, navedel kronologijo teh naporov, ki z italijanske strani niso prav zgledni. Miran Košuta je predstavil izredno zanimivo zbirko ZTT Estlibris, ki uveljavlja slovenske in južnoslovanske avtorje v Evropi in svetu, medtem ko je Pavel Petričič opozoril na težaven odnos s slovensko knjigo v Benečiji, o čemer je razmišljal, kot tudi-o jeziku, še mladi pesnik Michele Obid. Marko Kravos pa je spregovoril o univerzalnosti umetniške besede in knjige ter se odzival na razmišljanja svojih predgovornikov. Slovo dirigenta Spirosa Argirisa Medel in nedorečen koncert S koncertom v sredo in ponovitvama v petek in soboto je dirigent Spiraš Argiris sklenil svoje triletno bivanje v Trstu v svojstvu šefa dirigenta orkestra gledališča Verdi. Na sporedu sta bili v prvem delu, v, prvi izvedbi v Italiji, baletna suita »Rojstvo plesa« nemškega sodobnega skladatelja F. M. Beyera, in popularni Beethovnov Koncert št. 5 za klavir in orkester op. 73, v drugem delu pa prav tako popularna Dvorakova Simfonija št. 5 op. 95 »Iz novega sveta«. Pod nezanesljivim, ohlapnim, predvsem pa interpretativno nedognanim dirigentovim- vodstvom, je orkester muziciral agogično neurejeno, zvočno medlo in ritmično razhajajoče s prehudimi spodrsljaji za profesionalni ansambel. Glede na to, da se nam je že večkrat predstavil v vse drugačni luči, se ponuja misel, da je njegovo tokratno izvajanje pripisati inkopati-bilnosti med njim in dirigentom, ki je prišla še posebno do izraza pri Beethovnu, ko je tudi sicer odlični urugvajski pianist Homero Francesch tokrat postal žrtev tolikšne neskladnosti. Beyerjeva baletna suita. »Rojstvo plesa« je izzvenela neprepričljivo v svoji abstraktnosti, 'mitični simboliki in fragmentarnosti idejne zasnove, pa tudi zaradi raztrgane interpretacije. Izvedba Beethovnovega Petega koncerta za klavir in orkester je nosila vse posledice že omenjenega razhajanja med dirigentom, orkestrom in solistom. Mogočna epska freska nenavadnih arhitektonskih drznosti, zvočne polnosti in plemenitosti, se je sproti 'rahljala v očitnih agogičnih in ritmičnih problemih, s katerimi so se spopadali izvajalci. Škoda, ker je pianist kljub temu nakazal svoje nesporne virtuozistične odlike. V takem vzdušju je seveda tudi Dvorakova simfonija »Iz novega sveta« (avtor jo je komponiral med svojim bivanjem v Ameriki) ostala le medla podoba mnogih izvedb, ki smo jih že poslušali. Dirigent očitno ni dojel melodične značilnosti kompozicije, njene ritmične igrivosti in večplastne folklornosti od slovanske do ameriške črnske in indijanske. Zvočno bogastvo skladbe ni prišlo do veljave, godala so muzicirala s skromno spevnostjo in lahkotnostjo, trobila neprecizno in s povsem neumestno hrupnostjo, ki je dirigent ni znal zadržati v mejah dopustnega. (jk) Razbojniki iz Kardemomme Slovensko stalno gledališče bo še danes ob 10. uri v Kulturnem domu ponovilo mladinsko igro Razbojniki iz Kardemomme. Priložnost torej za ogled te hudomušne predstave Življenje angažiranega novinaija v slovenski družbi Zadnje mesece je bilo v sobotni prilogi Dela težko spregledati pronicljive članke o prepovedani literaturi in sploh o omejitvah pri uvozu tuje literature v Slovenijo, saj je to področje, ki neposredno zadeva vsakega izobraženca, obenem pa daje slutiti, koliko spon in omejitev je še živih v domovini. Alenka Puhar, avtorica te raziskave, je bila pred dnevi gostja izolske matične knjižnice, kjer je prisotnim razkrila delček svojega življenja in s tem tudi življenja novinarja v naši družbi in v tem burnem zgodovinskem trenutku. Novinarstvo je za Alenko Puhar poglavitna dejavnost - zaposlena je pri dnevniku Delo - intenzivno pa sodeluje tudi pri Novi reviji, mesečniku, ki mu je tudi sama pomagala na svetlo. Vendar njen stik z besedo izhaja iz najzgodnejše dobe. Sama rada pove, da se je naučila brati že zelo zgodaj, ljubezen do pisane besede pa jo je spremljala skozi vsa življenjska obdobja. Po študiju germanistike in primerjalne književnosti je - mlada in popolnoma brez izkušenj, kot se rada spominja - zagrizla v prevod Orwellovega romana 1984. Nenavaden izbor za tiste čase, lahko rečemo, saj je bil Orwell pri nas še popolnoma nepoznan, njegovo delo pa celo nezaželeno. Šteje se namreč leto 1967, med družbeno-politič-no sceno pa se nabirajo črni oblaki. Kljub vsemu pa je - skorajda po pomoti - roman vendarle izšel. Kasneje je bil še dvakrat ponatisnjen, z majhnimi popravki, kot na primer ta, da je lahko Stranko ponovno poimenovala v Partijo, kar ji leta 1967 iz ideoloških razlogov ni bilo dovoljeno. Zakaj prav Orwella in kakšno sled je ta knjiga pustila na takrat dvaindvajsetletno diplomiranko? Seveda je knjiga nanjo napravila močan vtis, pomagala ji je, da je začela drugače razmišljati, saj je bila - tako kot vsa njena generacija - tudi ona močno, indoktrinirana in ideološko obdelana. Skozi Orwel-lovO 1984 je začela gledati svet v drugačni luči, in morda seže že v tista leta upor, iz katerega se je skoraj dvajset let kasneje rodila zbirka peticij, pisem in protestov, ki jih je Alenka Puhar začela zbirati iz jeze, ogorčenja, nemočnega upora proti institucionalizirani ideologiji. V osemdesetih letih je peticije podpisovala, kasneje jih je začela sama tudi pisati. Ob spoznanju, da tak način pritoževanja pri oblasteh lahko naleti na povsem gluha ušesa, brez vsakršnih posledic, se je odločila le-tem dokazati, da so peticije, ki jim v socialistični družbi nihče noče prisluhniti, v zgodovini odigrale nemajhno vlogo pri zaščiti pravic najnižjih in najbolj brezpravnih razrednih slojev. Iz knjige Peticije, pisma in tihotapski časi je namreč še kako razvidno, da je navaden državljan imel več pravic in zakonske zaščite za časa vladavine Franca Jožefa kot pa v sovobodni družbi diktature proletariata. Knjiga (izšla je leta 1985) je bila sad desetletja zatrtega in nakopičenega srda, ki se je nabiral skozi svinčena sedemdeseta leta in se je prej ali slej moral sprostiti. Do tega je prišlo po letu 1980. V teh letih pa se je tudi Alenka Puhar iz pretežno reportažnih novinarskih zapisov preusmerila v bolj družbeno-politične tematike. Zaradi širine njenih političnih pogledov je bila seveda tudi tarča prene-katere sankcije, tudi kot urednica Sobotne priloge Dela. Njena uredniška politika je bila le osamljena lastovica, ki pa je v končni fazi vendarle napovedala pomlad. In v tej pomladi je prišla vsesplošna angažiranost Alenke Puharjeve do polnega izraza. Aktivna pri odboru za zaščito človekovih pravic in vedno pripravljena spregovoriti o živih ostankih realsocialističnih napak in zgrešenih potez, se istočasno ozira tudi v zgodovino, saj tam najde redečo nit, na katero navezuje aktualne dogodke in tabuje, ki jih zaenkrat še ne bo tako kmalu zmanjkalo. Z uporniško trdovratnostjo in potrpežljivo vztrajnostjo Alenka Puhar še naprej analizira naš sedanjik, trezno, brez odvečne čustvene obrarvanosti, z objektivno natančnostjo raziskovalca. Za prihodnjo številko Nove revije, posvečene osamosvojeni Sloveniji, pa pripravlja esej o predstavi, kakršno gojimo Slovenci o svoji deželi. Rezultati analize verbalnih in neverbalnih (karikatur) elementov govorijo o tem, da je naša predstava o Sloveniji izrazito ženskega spola, kar seveda implicira elemente požrtvovalnosti, ponižnosti, podrejenosti, nežnosti, žrtve in neboje-vitosti. V končni fazi pa pomeni, da živimo v nenehnem strahu pred posilstvom. »Kakšno ceno pa mora plačati ženska, da prodre na pretežno moško področje političnega novinarstva?« »Biti mora veliko boljša od moškega.« VIDA GORJUP-POSINKOVIČ BANC02/3 SKLICANJE SKUPŠČINE Družabniki so sklicani na izredno in redno skupščino, ki bo dne 28. aprila 1990, ob 9.30 v Novari - Ul. Negroni št. 12 - z naslednjim DNEVNIM REDOM čredni del: ^ ' sprememba členov 3, 4, 6, 13, 15, 16, 17, 19, 20, 21, 24, 28, 30, 32, 33, 35, 36, 37, 38, 40, 42, 44, 45, 47 in 48 statuta družbe, iz tega izhajajoči sklepi in razdelitev pooblastil; tedni del: 2 ■ Poročila upravnega sveta, nadzornega odbora in predstavitev bilan- ce. računa dobičkov in izgub na dan 31. 12. 1989 in nanje nanašajočih se sklepov; 3 - podelitev zadolžitve nadzorni družbi za predhodno ugotovitev pre- moženjskega stanja, doseženega 31. decembra 1988; ugotovitev bilance, izdelane 31. 12. 1989 in 1990 Grupe Banca Popolare di Nova-ra; določitev nanje nanašajoče se odškodnine v smislu OPR z dne 31. marca 1975, št. 136; 4 - pretres predloga družabnika o uporabi razpoložljive rezerve; 5 - imenovanje v organe družbe. V primeru, da na dan sklica skupščine, v soboto, 28. aprila 1990, 2brani družabniki ne bi dosegli primerno število za veljavno sklepanje o točkah na dnevnem redu, ali ne bi mogli izčrpati razpravo, bo skupščina v drugem sklicanju, brez nadaljnjega obvestila in z istim dnevnim re-^0rn, v nedeljo, 29. aprila 1990, ob 9.30 v Novari - Kennedyjev drevored ' športna palača. Vpisovanje poteka na osrednjem sedežu zavoda, in sicer do 13. aprila '990, kot tudi na oddeljenih sedežih in podružnicah; na dan skupščine Pa v prostorih sklicanja skupščine. Družabniki, ki namera-vajo poslati na skupščino sv°jega pooblaščenega ^astopnika, morajo na snovi veljavnega zako-na in statuta zavoda izdati od notarja ali direk-t°rja sedeža oziroma Podružnice potrjeno pooblastilo. Upravni svet Popolare di Novara ^ Zadružna družba z omejeno zavezo Osrednji sedež in sedež družbe v Novari Včlanjen v sklad Fondo Inferbancario di Tutela dei Depositi Register družb pri sodišču v Novari št. 1 Ponovna emisija FEBRUAR ’90 CTOOOI/4 • CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 19. 2. 1990 in zapadlostjo 19. 2. 1996. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 28. februarjem 1993 s tem da že med 19. in 29. januarjem 1993 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca ddtalia. • CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • Obveznice se nudijo po fiksni emisijski ceni 97,15%. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 11. aprila do 13.30. • CTO bodo razdeljene po marginalnem siste- mu (asta marginale) po ceni, ki je bila sestavljena iz vsote fiksne emisijske cene in “pravice do podpisa (diritto di sottoscrizione)”; ta vrednost je 5 stotink ali mnogokratnik. • Obveznice je treba torej rezervirati po ceni 97,15% povišani za najmanj 5 stotink; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 17. aprila, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice se koristijo z 19. februarjem 1990 in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti na vrednost kupona. • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po 5 milijonov. Rok rezervacije za občinstvo: do 11. aprila Fiksna emisijska Minimalna pra- Rok cena v % vica do podpisa izplačila 97,15 0,05 3. leto 6. leto Maksimalni letni donos bruto v % neto v % 14,14 12,33 13,62 11,89 Nocoj ob 19.30 v Zagrebu polfinale evropskega prvenstva Jugoslavija - Italija under 21 ZAGREB — Nogometni državni reprezentanci izpod 21 let Jugoslavije in Italije se bosta danes pomerili v prvi polfinalni tekmi za evropski naslov. Jugoslovani so se uvrstili med najboljše štiri mlade reprezentance po dvojni zmagi nad Bolgarijo v četrtfinalu, Italijani pa so premagali španske vrstnike. V Jugoslaviji, še bolj pa v Italiji, vlada za tekmo veliko zanimanje, saj bi morali prav iz teh reprezentanc črpati nogometaše za bodočo člansko vrsto. Italijanski trener Cesare Maldi-ni bo lahko danes spet razpolagal z napadalcem Casiraghijem, ki je bil prejšnjo reprezentančno tekmo poškodovan, in Carbonejem, ki je prestal izključitev. Maldini se je na predstavitveni tiskovni konferenci pohvalno izrazil o jugoslovanski mladi vrsti. Poudaril je, da razpolaga Jugoslavija že leta z zelo dobro mladinsko reprezentanco, ki jo — med drugimi — sestavljajo nogometaši, ki so že nastopali s člansko reprezentanco in so pred tremi leti v Čilu osvojili naslov svetovnega mladinskega nogometnega prvaka. Med vsemi je najprej omenil Prosineč-kega, ki bo gotovo štartal tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu, ob njem pa še vratarja Lekoviča, branilca Brno- viča in Petriča, vezna igralca Mijato-viča in Bobana in napadalca Šukerja. Jugoslovanski selektor Ivan Čabri-novič ni imel pri sestavi ekipe večjih težav. Edine preglavice mu »povzroča« Boban, za katerega ni še znano, če bo lahko nastopil ali ne. V primeru, da ne bi bil telesno popolnoma nared, ga bo nadomestil z Mihajlovičem. Oba trenerja sta že včeraj napovedala sestavo reprezentanc; Jugoslavija in Italija bosta nastopili danes ob 19.30 na Maksimiru v sledečih postavah; JUGOSLAVIJA: Lekovič, Brnovič, Jarni, Novak, Djukič, Petrič, Mijato-vič, S. Mihajlovič (Boban), Bokšič, Pro-sinečki, Šuker. ITALIJA: Peruzzi, Garzia, Rossini, Salvatori, Benedetti, Costacurta, Fu-ser, Carbone, Casiraghi, Stroppa, Simone. Sodil bo Folkler (ZRN). Med diskvalificiranimi tudi Cerone in Danelutti MILAN — Športni sodnik je v zvezi z zadnjima dvema koloma v nogometnih A in B ligi diskvalificiral 20 nogometašev. V A ligi je bil s prepovedjo igranja za dve koli kaznovan Garzilli (Cremonese), za eno pa Contratto (Atalanta), Signorini, Ruben Paz in Ca-ricola (Genoa), Gualco (Cremonese), Luppi (Bologna), Gelain in Pierleoni (Cesena) in Giannini (Roma). V B ligi so za eno kolo diskvalificirani Cerone in Danelutti (oba Triestina), Cascione (Reggina), Amodio in Sorbello (oba Avellino), Caneo (Cosenza), De Trizio (Pescara), Donati (Parma), Lanicni (Barletta) in Luzzardi (Brescia). Tekmo med Atalanto in Napolijem, kot je bilo pričakovati, niso registrirali, o kovancu, ki je v glavo zadel Ale-maa bodo razpravljali ze danes. San Siro zapira MILAN — Milanski občinski odbor je sklenil, da bodo stadion San Siro zaprli 25. aprila, da bi lahko izvedenci do začetka svetovnega prvenstva obnovili travnato površino. Milan bo moral torej zadnjo prvenstveno tekmo odigrati na nevtralnem igrišču. Najverjetneje bo to Bologna. Astrologi napovedujejo RIM — Italijanski astrologi, člani evropskega astrološkega poklicnega združenja (!), so po nočnem posvetu, ki je sovpadal z obdobjem ovnove polne lune, prišli do zaključka, da se bosta v finalu bližnjega nogometnega SP pomerili reprezentanci Italije in Argentine. Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslovanom ni uspelo GOTEBORG — Jugoslovanski namiznoteniški vrsti v moški in ženski konkurenci sta se na evropskem prvenstvu prebili do polfinala, a sta bili sinoči obe izločeni. Moški (Primorac, Kalinič, Lupulesku) so kar s 5:0 izgubili z Zahodno Nemčijo, ženske (Perkučin, Fazlič) pa so s 3:1 klonile pred Madžarsko. V drugem moškem polfinalu je Švedska s 5:1 premagala Anglijo, med ženskami'pa je CSR s 3:1 odpravila Nizozemsko. Predstavili prvenstvo Italije RIM — Včeraj so v Rimu predstavili mednarodno teniško prvenstvo Italije (za ženske in moške), ki bo od 5. do 20. maja. Medtem ko bo med moškimi konkurenca nekoliko slabša kot na ostalih »velikih turnirjih«, bo ženska konkurenca bolj kvalitetno zastopana. Prisotne bodo Martina Navratilova, Aranntxa Sanchez, Monika Seleš, Manuela Maleva itd. Poraz Sabrina Goleš AMELIA ISLAND — Jugoslovanka Sabrina Goleš je izgubila že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Amelii Island. Premagala jo je Američanka Sandy Collins s 4:6, 6:2, 7:5. Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Crvena zvezda prvi finalist BEOGRAD — Košarkarji Crvene zvezde so prvi finalisti letošnjega jugolsovanskega košarkarskega prvenstva. V tretji tekmi play off so sinoči v Beogradsu s 97:88 (40:44) premagali Zadar. Med zamogavalci je bil najboljši strelec Nikolič (29 točk), Zadrčan Komazec pa je dosegel 28 točk. Danes bo na vrsti še tretja polfinalna tekma med Jugoplas-tiko in Cibono. Odbojkarski play off: gostitelji uspešni V prvih četrtfinalnih tekmah play off za naslov odbojkarskega državnega prvaka so sinoči dosegli sledeče izide: Philips Modena Conad Ravenna 3:0 (12, 7, 9); Sernagiotto PD - Catania 3:1 (6, 9, -10, 10); Maxicono Parma - Montichia-ri 3:0 (4, 10, 14); Sisley TV - Mediolanum Milan 3:0 (7, 5, 13). Med ženskami se je Teodroa uvrstila v finale, saj je s 3:1 (15:11, 15:8, 14:16, 15:6) dobila tretjo tekmo s San Lazzarom. Danes Valonska puščica SPA — Na današnji kolesarski dirki Valonska puščica, ki sodi med klasične severne kolesarske tekme, sta med favoriti tudi Italijana Gianni Bugno in Moreno Argentin. Na tej izredno težki dirki pa imajo možnost za zmago še Kelly, Roche, Golz itd. Proga bo letos nekoliko krajša (od 253 na 207 km). Slabo vreme jo je zagodlo Slabo vreme z burjo in dežjem in razmočena, blatna igrišča so jo konec preteklega tedna zagodla mladinskim nogometnim prvenstvom. Zaradi neuporabnih igrišč in slabih vremenskih razmer so večino tekem odložili. Na Tržaškem so v prvenstvu under 18 odigrali le pet tekem. Breg in Primorje nista igrala. V naraščaj niškem prvenstvu je bila v skupini A tekma med CGS in Bregom odložena, prav tako odložena pa je bila tekma med Domiom in Primorjem v skupini B. V A skupini gre vsekakor zabeležiti presenetljiv poraz vodilne Triestine proti Fortitudu (0:3). Triestina ima na lestvici še vedno točko prednosti pred Bregom, ki pa je odigral tekmo manj. NAJ MLAJŠI SKUPINA A PRIMORJE - DOMIO 0:0 OSTALI IZIDI Vse tri ostale tekme tega kola so odložili. LESTVICA Triestina 19 točk, CGS 15, S. Gio-vanni 14, Olimpia 12, S. Luigi 10, Do-mio 8, Zaule in PRIMORJE 6, Opicina 2. SKUPINA B FORTITUDO - ZARJA 1:2 OSTALI IZIDI S. Andrea - Don Bosco 2:0. Tekmi Servola - Campanelle in Ponziana -Portuale so odložili. LESTVICA S. Andrea 17 točk, Ponziana 16, Don Bosco 14, ZARJA 13, Fortitudo 12, Portuale 11, Campanelle 10, Roianese 5, Servola 0. V prvenstvu začetnikov so odigrali le eno tekmo (v skupini A: Portuale -Fani B 1:1), vse druge pa so odložili. Prav tako so bile odložene vse tekme prvenstev cicibanov in mlajših cicibanov. Med tednom pa so cicibani Brega odigrali zaostalo tekmo z Alturo in izgubili z 2:4. BREG - ALTURA 2:4 (2:2) STRELCA za Breg: Ota in Čurman. BREG: Mauri, Zedda, Ota, Martini, Sancin, Čurman, Slama, Šik, Baldi, Santi. V sredo so Brežani v zaostalem srečanju nerodno izgubili proti povprečnemu nasprotniku. Tekmo je pogojevalo blatno igrišče, tako smo prisosto-vali borbeni in izenačni tekmi. Žal so Brežani zapravili preveč priložnosti, zadeli so tudi prečko, medtem ko so gostje kaznovali z zadetkom vsako napako domačinov. Med posamezniki so se posebno izkazali Mauri, Čurman in Slama. (E. B.) SKUPINA C BOR - CGS 2:0 (2:0) BOR: Gregori, Mermolja, Tence, lozza, Carapucci, Lorenzi, Ciacchi, Vesnaver, Rismondo, Carborini. Proti dobro uvrščenemu nasprotniku so borovci spet pokazali, da znajo zelo dobro izkoristiti vsako priložnost, da zatresejo nasprotnikovo mrežo. V ponedeljkovi tekmi so z Rismondom in Lorenzijem obakrat s streli iz kota, ki ga je dal lozza, premagali nasprotnikovega vratarja. CGS je skušal na vsak način remizirati, toda to mu ni uspelo, niti iz 11-metrovke, katero jim jo je dosodil sodnik. Treba je pohvaliti celo ekipo za prikazano borbenost. Vsi razpoložljivi igralci so stopili na igrišče. (Krapež) NA GORIŠKEM CICIBANI JUVENTINA - SOVODNJE 4:6 (1:0) STRELCI za Juventino: Braione 3, Prinčič 1. STRELCI za Sovodnje: Florenin 3, Peteani 2, M. Devetak. JUVENTINA: Plesničar, D. Lutman, Faganel, Braione, G. Lutman, Prinčič, Radigna. SOVODNJE: Pelegrin, Cotič, D. in M. Devetak, Peteani, Piras (Figelj), Florenin. V prvem polčasu, sicer slabega srečanja, so bili Kravosovi varovanci boljši, kar so potrdili tudi z lepim zadetkom v zadnji minuti. V nadaljevanju pa so se Sovodenjci razigrali in si v pičlih 3 minutah priigrali prednost dveh golov, ki so jo nato znali obdržati do konca, čeprav so bili tudi Stan-drežci učinkoviti. Pohvaliti velja oba trikratna strelca. (E. Č.) Claudia Coslovich od včeraj v Formii Peripetiji v zvezi z odhodom Clau-die Coslovich na priprave atletske mladinske državne reprezentance je konec. Neodvisno od tega, kako so pri atletiki potarnali za denarjem, je matično združenje že prej našlo sredstva za njen odhod. Tako sta s trenerjem včeraj odpotovala v Formio, kjer naj bi se zadržala do 16. t. m. Glede na to, da Claudia Coslovich še ni vsa atletika, pa ostaja dejstvo, da je finansiranje atletike ne brez lastne krivde ena sama velika peripetija. (I. P.) Na Tržaškem 1. MOŠKA DIVIZIJA BOR - VOLLEV CLUB 3:0 (15:2, 15:4, 15:9) BOR: Neubauer, Strajn, Betocchi, Pavlica, Gasparo in Chert. Borovci so najslabšega nasprotnika v ligi prepričljivo premagali brez večjega naprezanja, čeprav so nastopili močno okrnjeni. Nekoliko več točk so gostje izbojevali v tretjem nizu, ko so gostitelji naredili nekaj napak. (G. F.) OSTALI IZIDI 12. KOLA: La Marmot-ta - Club Altura 3:0, Ferroviario - Preve-nire 2:3, Sant'Andrea - Le Volpi 0:3, Sloga Sagor ni igrala. LESTVICA: La Marmotta 18, Preveni-re 16, Sloga Sagor 14, Le Volpi in Bor 12, Club Altura in Ferroviario 8, SanFAn-drea 6, Volley Club 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 11. KOLA: CUS - Sloga Sagor odložena, Virtus - Club Altura 2:3, OMA - Rozzol 3:0, Killjoy - Breg (večerna tekma), Bor Friulexport ni igral. LESTVICA: OMA 22, CUS 16, Virtus in Killjoy 12, Bor Friulexport in Club Altura 8, Sloga Sagor in Rozzol 6, Breg 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A PELLICANA - KONTOVEL 0:3 (13:15, 8:15, 8:15) KONTOVEL: Pertot, Černe, Briščik, Kralj, Grilanc, Bezin, Bogateč, Colja. Tokrat so Kontovelke nastopile proti vidno šibkejšim in manj izkušenim igralkam ekipe Pellicana. Čez celo tekmo je prevladovala igra Kontovelk. Nasprotnice pa so vseeno pokazale borbeno in zelo požrtvovalno igro, tako da so v prvem nizu skoraj izenačile. Treba je reči, da so Kontovelke imele veliko boljši napad in učinkovitejše servise. (Čerpe Tanja) KONTOVEL - CLUB ALTURA 3:0 (15:8, 15:6, 15:9) KONTOVEL: Pertot, Černe, Briščik, Kralj, Bezin, Grilanc, Bogateč, Colja. Kontovelke so se v tej tekmi lepo izkazale. Že v prvem nizu so začele zagrizeno in natančno in si zato takoj prisvojile nekaj točk prednosti. Tekma je bila ves čas v rokah Kontovelk. Nasprotnice so se pa v prvem nizu zmedle in zato preveč grešile na sprejemu in gradnji igre. Kon- tovelke niso popustile ter še naprej lepo servirale ter se izkazale z uspešno obrambo in učinkovitimi napadi. (Černe Tanja) LE VOLPI - KONTOVEL 0:3 (4:15, 10:15, 8:15) KONTOVEL: Pertot, Černe, Briščik, Kralj, Grilanc, Bezin, Bogateč, Colja. Tudi tokrat je bila za Kontovelke zmaga lahka. O tekmi ni kaj dosti povedati. Kontovelke so čez vso tekmo imele igro v rokah. Nasprotnice pa niso imele dobrega napada, povrhu pa niso mogle kljubovati učinkovitim servisom Kontovelk. Le v drugem nizu so nasprotnice pokazale bolj zagrizeno igro, a to le ni bilo dovolj, da bi lahko presenetile Kontovelke. (Tanja) LESTVICA: La Marmotta 14, OMA in SanFAndrea 12, Kontovel 10, Club Altura 8, Le Volpi A 2, Pellicana 0. SKUPINA B PREVENIRE - SOKOL 3:0 (15:5, 16:14, 16:14) SOKOL: Devetak, Gruden T. in M., Caharija, Pertot, Seferovič, Golemac. Sokolovke so začele tekmo nemotivirano in nezbrano. Gostiteljice so to izkoristile in si zlahka priborile prvi set. V nadaljevanju so Nabrežinke zaigrale kot znajo, nadoknadile zaostanek 12:3 in izenačile na 14:14. V končnici pa so zaradi nekaterih naivnih napak ob mreži prepustile niz nasprotnicam. Porazu je botrovala tudi serija zgrešenih servisov. Tretji set so sokolovke začele zagrizeno in učinkovito ter spravile gostiteljice v zagato. Visoko so povedle do izida 10:1, nakar pa prednosti niso znale ohraniti. Treba je pripisati, da so Nabrežinke stopile na igrišče v okrnjeni postavi, zaradi brezbrižnosti nekaterih igralk, kar pa ne sme biti v opravičilo za gladek poraz. (A. D.) LESTVICA: CUS 14, Ferroviario in Prevenire 12, Juha 8, Le Volpi B in Sokol 6, Bor 0. UNDER 16 MOŠKI SLOGA - PRATA 0:3 (13:15, 4:15, 13:15) SLOGA: Ban, Carola, Čuk, Grgič, Maver, Mijot, Purič, Radetti, Spetič. Slo-gin nedeljski nasprotnik zaseda tretje mesto na lestvici, zato je bilo že pred tekmo jasno, da naši fantje ne morejo zmagati. Vendar so tokrat odigrali eno svojih najboljših tekem. V prvem setu so tudi že visoko povedli z 12:5. Razveselila pa nas je zlasti prikazana igra. Skratka našim mladim obojkarjem se trud, ki ga vlagajo v delo na treningih, obrestuje, napredek, ki smo ga pri fantih opazili od začetka prvenstva pa je res velik. V preostalih dveh kolih čakata Slogo ekipi z dna lestvice, tako da imajo naši odbojkarji priložnost, da svoj položaj nekoliko izboljšajo. (Inka) TEKNO PROGRES - VIVIL 3:0 (15:4, 15:4, 15:11) TEKNO PROGRES: Paoletti, Devetak, Kovic, Florenin, Maraž, Gravner, Kore-čič, Mužič, Brisco. Tekma je bila za slovenske odbojkarje popolnoma brez napora, saj so v slabi uri s prepričljivim rezultatom premagali slabše nasprotnike. Trener je tako lahko razpolagal z vsemi igralci in poskušal nove napade. (Brisco) OSTALI IZIDI 20. KOLA: ACLI Ron-chi - VBU 3:1, Pallavolo TS - Corno 3:0, ASFJR - II Pozzo 3:1. LESTVICA: ACLI Ronchi in Tekno Progres 32, Prata 30, ASFJR Čedad 28, VBU in Pallavolo TS 20, Maniago 14, II Pozzo in Sloga 8, Vivil 6, Volley Corno 0. MOŠKI SUPERMINIVOLLEV Na stadionu »1. maj« je bilo v petek prvo križno srečanje moškega prvenstva v superminivolleyu. Žal zaradi odsotnosti ekipe Sloge A je bil program nekoliko bolj okrnjen. Najbolj zanimivo je bilo zadnje srečanje med Borom A in Slogo B. Obe ekipi sta namreč predhodno odpravili kolege Interja B s čistim 2:0. Po analizi rezultatov teh dveh srečanj so bili slogaši v rahli prednosti, saj so Interju prepustili le dve točki. Borovci pa so v zaključnem nastopu izkoristili prednost domačega igrišča in enkratno reagirali na Slogino prednost po prvem nizu. Za odločitev zmagovalca je bil torej potreb-ren tretji niz, v katerem so imeli domačini prisebnejše živce. (Igor) IZIDI: Sloga B - Inter 1904 B 2:0 (15:1, 15:1); Bor A - Inter 1904 B 2:0 (15:8, 15:12); Bor A - Sloga B 2:1 (9:15, 15:5, 15:12). BOR A: Furlanič, Pieri, Babič, Talotti, Šušteršič. SLOGA B : Ban, Plesničar, Vidali, Bralni, Micalessi. UNDER 14 ŽENSKE Play off CUS TRST - BOR FRIULEKPORT 0:2 (8:15, 0:15) BOR FRIUEKPORT: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopi- vec, Zubalič, Flego, Marija in Petra Krapež. Tudi v povratnem polfinalnem srečanju so borovke slavile proti Cusu z 2:0. Tokrat je šlo skorajda lažje kot na domačih tleh, tako da bolj izkušenim in starejšim igralkam sploh ni bilo potrebno na igrišče. Nekoliko bolj napet je bil le prvi niz, ko je domačim uspelo izničiti kar tri Borove set žoge. To je bilo tudi največ kar so zmogle, saj so se v nadaljevanju plave še bolj koncentrirale in nasprotnika pustile na ničli. Po tej zmagi si je Bor Friulexport A zaslužil nastop v finalih play offa in pravico, da se poteguje za pokrajinski naslov kategorije in to kar. brez izgubljenega niza. Borov nasprotnik v finalu bo OMA. (Igor) Na Goriškem 1. MOŠKA DIVIZIJA GRADO - SOČA SOBEMA 0:3 (5:15, 5:15, 12:15) SOČA SOBEMA: L, M in S. Cotič, Bat-tisti, Muscao, Caudek, Pisk, Milocco, Tomšič, Černič. Soča nadaljuje svojo zmagovito pot za napredovanje v D ligo. Prva dva seta sta bila za sovodenjsko ekipo le formalnost, kot dokazujeta sama rezultata. V tretjem nizu so domači igralci igrali nekoliko bolje, tako da je bil set vse do konca izenačen. V ključnih trenutkih se je pokazala premoč in večja izkušenost slovenskih fantov. Naj povemo, da manjka do konca prvenstva še pet kol in Soča Sobema je solidno na prvem mestu s točkama prednosti pred najbližjim tekmecem za napredovanje v D ligo WFF Caldini. Mnenja smo, da bosta ti točki prednosti zadostovali sovodenjski ekipi za povratek v deželno ligo. (Pino) 1. ŽENSKA DIVIZIJA MOSSA - SOVODNJE AGOREST 3:0 (15:6, 15:12, 15:9) SOVODNJE AGOREST: Krašček, Bra-ini, Tabai, Gaeta, Paulin, Sosol, Jakin, Soban. Ekipa Sovodnje Agorest je gostovala pri prvouvrščeni ekipi. Zmagala je v lepi in na trenutke razburljivi tekmi favorizirana domača ekipa. Povedati velja, da je slovenska ekipa nastopila oslabljena, saj so bile zaradi poškodb odsotne kar tri standardne igralke, in sicer Paušičeva, Černetova in Fajtova. Zaradi tega je bil trener prisiljen poslati na igrišče igralke under 14, med katerimi se je posebno izkazala perspektivna igralka Sosolova. (Miran Strgar) 2. ŽENSKA DIVIZIJA OLVMPIA - LIBERTAS 1:3 (16:17, 6:15, 15:10, 10:15) OLVMPIA: Bertolini, Brisco, Bevila-qua, Zotti, Corsi, Bratina, Bulfoni, Pintar. Brez treh standardnih igralk je 01ym-pia klonila v domači telovadnici. Sicer je odločitev o zmagovalcu vsekakor padla že v dramatičnem prvem setu, ko so domačinke vodile 11:4 in kasneje 14:10 in v tem obdobju zgrešile nič manj kot 10 servisov. Med drugim so imele na razpolago kar 8 zaključnih žog, vendar je zmaga pripadla borbenim igralkam Liberta-sa. Igra se je nato umirila, gostujoče igralke so z lahkoto dobile drugi set, tretji pa je popolnoma zasluženo osvojila 01ympia. V četrtem setu so domačinke začele odločno in vodile vse do osme točke, takrat pa so imele popoln padec v igri in zmaga je pripadla izkušenejšim nasprotnicam. Vsekakor tiči vzrok poraza v pomanjkanju igralk, saj je tekmo odigrala nespremenjena šestera, kakor tudi v veliki psihološki obremenitvi, saj bi jih samo zmaga? lahko še popeljala do osvojite prvega mesta. (EZA) UNDER16 ŽENSKE SANSON LUCINICO -SOČA GOSTILNA DEVETAK 3:2 (12:15, 12:15, 15:13, 17:15, 15:11) SOČA: E., S., A. Mirjam in Martina Černič, Princi, Tuniz, Devetak, Pellegrin. V srečanju, ki je odločalo o pokrajinskem prvaku, so žal naše predstavnice nerodno izgubile. Sočanke so prva dva seta osvojile brez večjih problemov in v tretjem so že vodile z 8:0, ko so neverjetno popustile, četrti set je bil zelo zanimiv, saj sta obe ekipi prikazali izredno požrtvovalno igro, v petem pa so naše vse preveč grešile, kar jih je na koncu drago stalo. Srečanje proti Ločniku se je tudi vdrugo zaključil s tesnim 3:2, vendar glede na točke, ki sta jih ekipi zabeležili v skupnem seštevku, je ekipa iz Ločnika za las na boljšem in bo zato zastopala našo pokrajino na deželnem finalu. (E. Č.) DEŽELNI MLADINCI INTER 1904 - KONTOVEL TECHNA 126:49 (71:27) KONTOVEL TECHNA: Turk 12 (0:3), Gruden, Kapun 4 (1:2), Coloni 2, Raubar 12 (1:4), Bizjak, Vodopivec 17 (1:2), Godnič 2. ON: 14. PM: 3:11. TRI TOČKE: Turk 2, Raubar 1, Kapun 1. Kontovelci so stopili na igrišče z osmimi kadeti in po pričakovanju izgubili veliko razliko proti nasprotnikom, ki so na samem vrhu lestvice. Domačini so bili za naše premočni, saj v svojih vrstah uvrščajo kvalitetne igralce, ki uspešno nastopajo v D ligi. Kontovelci so začeli s prepričanjem, da bodo izgubili in to se je na igrišču zelo poznalo, saj so v obrambi puščali prave vrzeli, v napadu pa so bili preveč sebični. Izid prvega polčasa zgovorno priča o razliki moči obema moštvoma. V drugem polčasu so naši odpovedali, le obramba je bila učinkovitejša kot v prvem delu. Nizkemu številu košev naše ekipe je botroval pravi »black-out« med 26. in 35. min., ko Kontovelci niso dosegli niti točke. Proti conski igri domačinov se je dobro znašel le Vodopivec. (J. E. G.) LESTVICA: Inter 1904 34; Barcolana 30; San Bendetto Gorica 22; Latte Carso 20; Cicibona 18; Stella Azzurra 16; Corridoni 14; Ferroviario 12; CGI Milje 10; Staran-zano 8; Kontovel Techna 4. DRŽAVNI KADETI FINALNA SKUPINA Don bosco - kontovel techna 71:68 (33:32) KONTOVEL TECHNA: Ban, Emili, Kralj 14, Budin 19 (10:12), Gulič 11 (1:1), Daneu, Rebula 15 (5:7), Krevatin, Gregori 9 (3:3). PON: Kralj (35). TRI TOČKE: Kralj 4, Budin 1. V izredno pomembnem srečanju za osvojitev tretjega mesta v finalni skupili, ki še dopušča možnost za uvrstitev v ^daljnji del kadetskega prvenstva, so Kontovelci tesno v gosteh izgubili proti ■bočnemu in predvsem agresivnemu nasprotniku. . Medtem ko je bil prvi polčas dokaj '^enačen, so naši v nadaljevanju vodili za deset točk (v 32. min. s 56:46), visokega vodstva pa niso znali ohraniti, saj so skušali prehitro zaključevati na koš. drugi strani je treba tudi omeniti, da So jih gostitelji spravljali v težave z ag-resivno obrambo. Ko pa je še Pavel Kralj m°ral zapustiti igrišče zaradi petih oseb-blh napak pet minut pred koncem tek-■be, je postala naloga Kontovelcev še ®žja. Kralj je bil namreč dotlej gotovo ben najboljših na igrišču (med drugim J® tudi dosegel kar štiri trojke). Zadnje poteze srečanja so bile skoraj aramatične. Tri minute pred koncem so baši zaostajali za dve točki (64:66), minu-jb Pred koncem le za eno (68:69). Gostite-P so nato s kapetanom Gorijem dosegli 6 en koš in si tako priigrali izredno dra-9o5eno zmago. Naj omenimo, da se je našim poznala v rjtenost s tekme, ki so jo igrali v sredo Sestrah za turnir Alpe Jadran, v . o konca tega dela prvenstva manj-b]° še štiri kola. Da bi lahko upali še v rstitev v nadaljnji del, moramo dobiti aJ tri tekme. Škoda, ker proti Don Bos-VaiSbio bili zelo blizu zmagi. Za požrtvo-ralc 1 pa raoram pohvaliti vse svoje ig-Oanf " nam te dejul trener Igor Meden. ST.®fANEL - BOR INUDLES 97 (41:40) D(?°,R INDULES: Bajc, Simonič 15 (1 eoeijuh 44 (6:7), Starec 2, Filipčič, Sl bbr 1 (1:2), Tomšič 3 (3:4), Pettiroso 7 (3 Pavlica 10. TRI TOČKE: Debeljuh 6, Pavlica 2. V gosteh pri drugouvrščenemu Ste tu6*b 80 naši ponovno izgubili, tako da , ui zadnje, sicer minimalno upanje v0hčnem tretjem mestu splahnelo °di. Vsekakor so se borovci že vnap Pedali, da jih čaka zelo zahtevna na Sa in da bi s težavo odnesli celo kož< °9gijevega igrišča. naši košarkarji v mladinskih ligah - naši košarkarji v mladinskih ligah Našim državnim kadetom ni uspelo Izgubili so tako borovci kot Kontovelci - V slovenskem derbiju deželnih kadetov zanesljiva zmaga Brežanov Potek prvega polčasa je sicer dobro obetal. Nasprotniku So bili naši stalno za petami, conska obramba 3-2 je dala svoje sadove in spravila domačine v težavo. Ponovno pa je bil našim usoden začetek drugega polčasa. V Borovih vrstah je prišlo do pravega »black-auta«, kar pet minut niso dali koša, tako da so gostitelji z delnim izidom 16:0 postavili izid na varno. Borovci pa niso vrgli puške v koruzo, osem minut pred koncem so se približali nasprotniku na 10 točk (60:70), domačini pa niso zgubili glave. Prvi del končnice turnirja se je tako za borovce končal z negativnim obračunom. Z eno zmago in tremi porazi res ne moremo biti zadovoljni. Našim pa manjka nekaj... Ne gre za požrtvovalnost ali zagrizenost, ampak zgleda, da naši nimajo smisla in mentalitete za obrambo, kar je prehud handikap za ekipo, ki ne razpolaga z visokimi igralci. (A. Pavlica) ■ LESTVICA: San Benedetto Gorica 18; Stefanel Trst 14; Fosam Videm in Don Bosco 12; Kontovel Techna 10; Bor Indu-les 8; legnonord 6; Latte Carso 0. DEŽELNI KADETI NA GORIŠKEM DOM GOMETAL - POM 60:74 (29:36) DOM: Pečanac 21, Pavšič 7, Skok 5, Spacal, Primožič 7, Lo Grasso 8, Zavadlav 12. ON: Dom 17, POM 26. 3 TOČKE: Pečanac 1. V prvem kolu drugega dela prvenstva kadetov so se domovci srečali z vodilno ekipo POM. Brumnovi varovanci so dobro začeli, saj so vodili vse do predzadnje minute prvega polčasa, nakar jih je nasprotnik nadigral in spremenil rezultat sebi v korist. V drugem polčasu belo-rdeči niso bili več kos nasprotniku, ki je še enkrat potrdil svojo premoč v tem prvenstvu. Domova ekipa je sicer nastopila v okrnjeni postavi, saj je manjkalo nekaj ključnih igralcev. Fantje so se nedvomno dobro izkazali. Tokrat gre pohvala predvsem Mateju Pečanacu. (Saša Primožič) NA TRŽAŠKEM BREG - KONTOVEL TECHNA A 83:67 38:33) BREG: Punis 4, Tul, Salvi 6 (2:2), Barini 4, Schiulaz 16 (5:9), Martini 10 (2:3), Ru-deš 14 (2:7), Corbatti 2 (0:3), Bandi 27 (5:7). KONTOVEL TECHNA A: Turk, Gruden 12 (2:6), Capun 9 (1:2), Coloni 2 (0:2), Briščik 13 (4:6), Bizjak 7 (3:9), Vodopivec 13 (5:8), Godnič 7 (1:5). TRI TOČKE: Vodopivec 2, Schiulaz in Briščik 1. Brežani so v slovenskem derbiju zasluženo premagali kontovelce. Domačini so takoj na začetku agresivno branili in vodili za 8 točk. Na koncu prvega polčasa pa je bila prednost Brega komaj petih točk. V drugem polčasu so Brežani ponovno agresivno branili in v napadu z lahkoto zadevali Kontovelov koš, tako da so si v petih minutaha priigrali kar 15 točk prednosti, ki so jo obdržali skozi vso tekmo. Pri gostiteljih se je izkazal Bandi tako v napadu (dosegel je 27 točk) kot v obrambi. (Maurizio Schiulaz) KONTOVEL TECHNA A - SERVOLANA LATTE CARSO A 65:95 (32:47) KONTOVEL TECHNA A: Turk 9 (2:2), Gruden 7, Kapun 8, Coloni 2, Briščik 12, Ravbar 4 (2:3), Bizjak 7 (0:11), Vodopivec 4, Godnič 12 (0:3). PM: 4:10, ON: 26. PON: Gruden (38), Rauvbar (39). TRI TOČKE: Turk 1, Gruden 1, Bizjak 1. V predzadnjem kolu regularnega dela prvenstva so požrtvovalni, a pri metu netočni Kontovelci izgubili z veliko razliko proti Tržačanom, čeprav kakovostna razlika na igrišču ni bila taka, kot bi kazal končni izid. Domačini so dobro začeli in v drugi minuti vodili s 6:0, minuto kasneje pa z 8:1. Do 12. min. je bil rezultat izenačen, gostje so dosegli delni izid 13:2 in obdržali razliko do konca polčasa. Domačini so se v 3. min. približali na samih deset točk, a več niso zmogli. Trener Rupel je bil zadovoljen s predstavo svojih varovancev, a vseeno je pričakoval kaj več. (J. E. G.) LESTVICA: Saba 28; Breg,- Inter 1904 in Latte Carso A 18; Kontovel Techna A 12; Kontovel Techna B 6; Latte Carso B 2. PROPAGANDA FINALNA SKUPINA DON BOSCO - BOR INDULES 80:30 (36:14) BOR INDULES: Jagodic 5 (1:2),'Colja 4, Sancin 2, Uršič 5 (3:4), Oberdan 10 (2:12), Požar 2 (0:2), Štokelj, Buda 2, Perkovič 2 (0:2), Lapelj(0:l), Siega. Bojazen pred nasprotnikom in odsotnost poškodovanega Jogana sta bili za naše usodni, saj niso naši pokazali učinkovite igre, ki so jo že pokazali na drugih zahtevnih tekmah. Vdanost je opravila levji delež že v prvi četrtini (22:10 za domačine), tako da je bila tekma povsem enosmerna. Visok in pekoč poraz naj bi »prebudil« borovce, ki bodo v prihodnjem kolu, 21. t. m. doma ob 15.,uri igrali proti soldinemu moštvu Stefanela. (U. A.) LESTVICA: DB Aiello in Stefanel 4; Bor Indules in Poggi 2; Libertas in Scogliet-to. MINIBASKET TURNIR ZINI TOLAŽILNA SKUPINA POLET - FOSCHIATTI B 27:85 POLET: Milič 6, Brundula, Budal 2, Sosič, Rebecchi, Senica 4, Lakovič 8, Corbatti 2, Genardi 5, Šturman. Zares nam ni jasno, kako moštvo Fos-chiattija B nastopa le v- tolažilni skupini, kajti proti poletovcem so pokazali zelo kakovostno igro, s katero so povsem nadigrali gostitelje. Naši so se gostom upirali le v tretji četrtini, ko so igrali zares dobro in so izgubili le z dvema točkama razlike (14:16). V ostalih treh četrtinah pa so Openci predvsem popustili v obrambi. (jan) TURNIR »PRVI KOŠI« POLET - DON BOSCO 8:46 POLET: Šibelja, Piccini, Malalan 1, Švab, Kocjančič, Lakovič 7, Grilanc, Fer-folja, Hrovatin, Bogateč. Proti premočnemu Don Boscu so naši zadovoljili le v prvi četrtini, ko so izgubili le s 7:12. V ostalih treh so dosegli le še eno točko in zasluženo izgubili. Kljub porazu je treba pohvaliti vse po-letovce za veliko požrtvovalnost in borbenost. (jan) 1. divizija na Goriškem Poraz domovcev AMATORI PALL. ISONTINI - DOM GOMETAL 74:61 (43:32) DOM: Zavadlav, Peric 2, Čubej 13, Čubrilo 6, Rinelli 2, Cej 18, Pečanac 20. ON: Dom 15, Amatori 13. TRI TOČKE: Čubej 3, Pečanac 1. Domovci so v nedeljo na tujem izgubili proti solidni ekipi iz Ronk. Proti fizično močnejšemu nasprotniku so se Semoličevi varovanci slabo borili, še zlasti obramba je popolnoma odpovedala. Domačini so si priigrali vodstvo 10 točk že v prvem polčasu, nakar sta si bili ekipi enakovredni. Kljub vsem naporom našim le ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Dobro je tokrat zaigral Pečanac. (af) NA TRŽAŠKEM SKUPINA C EDIL 90 - KONTOVEL HELVETIUS 73:57 (31:27) KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj (0:1), Kneipp 11 (1:3), Pertot 2, Cunja 2 (1:2), Bogateč 5 (1:2), L. Emili 5, A. Emili 18 (4:6), Verša 9 (3:6), Cingerla 5 (0:2)., TRI TOČKE: Kneipp 2, L. Emili in Cingerla 1. PM: 11:22. ON: 23. Kontovelci so še enkrat odšli z igrišča z zapisniškim listom rumene barve, ki je pač namenjen poražencu. Proti solidni ekipi Edil 90, ki so jo naši v prvem kolu gladko premagali, se je ponovila slika tekme prejšnjega kola z Bar-colano. Prvi polčas je potekal precej izenačeno, saj so domačini vodili največ za 7 točk. V prvih minutah nadaljevanja so Kontovelci zaigrali bolj zagrizeno in v 29. minuti tudi izenačili na 40:40. Ves trud pa se je izjalovil v naslednjih štirih minutah, kajti domačini so z delnim izidom 18:2 zapečatili izid tekme v svojo korist. Podobni presledki slabe igre, ki sovpadajo z nesrečnimi kombinacijami igralcev na igrišču, so bili Kontovelovi ekipi letos že večkrat usodni. Kljub vsemu naj tokrat omenimo dober nastop Dejana Bogatca. (Andrej) PRIJATELJSKA TEKMA PROFESORJI - DIJAKI 63:88 (36:42) PROFESORJI: Baša 12 (2:4), Furlanič 10 (2:8), Pavletič 4 (2:2), Drasič 8, Pahor 3, Guardiančič 9 (1:6), Beličič 6, Ferluga 3 (1:4), Meze 6, Rudež 2. DIJAKI: Gherbassi 8 (2:3), Germani 15 (3:7), Tanze 9 (1:4), Budin 24 (3:3), Coloni 7 (0:5), Kapun 1 (1:3), Briščik 3, Zaghet 2, Reggente 4, Furlanič 15. TRI TOČKE: Pahor 1, Budin 3, Germani 4, Briščik 1, Furlanič 1. »Neobičajna« košarkarska tekma je bila v Borovem športnem centru in je bila izenačena skozi ves prvi polčas. Nato so dijaki z delnim izidom 12:2 povedli in so vodstvo nad upahanimi profesorji obdržali do konca tekme. Treba pa je pohvaliti prav vse profesorje za športno sodelovanje, predvsem pa Ferlugo in Guardiančiča. Med dijaki si v napadu zaslužijo pohvalo Germani, Budin in Furlanič, v obrambi pa Tanze. (A. Pavlica) S slovenskega derbija 1. divizije v nedeljo med Sokolom In Poletom (Foto: Magajna) Slovenski kolesar prvi na cilju nedeljske dirke v Lonjerju Mladinec Bajt osvojil kolesarski Memorial M. Cian krožni vožnji Col-Opč Col (spomenik padlim na Colu). se je^ll16? kranjske Save Žiga Bajt cilju narieTde4° Prem1°?no uveljavil na finišn , L°njerjem, kjer je v slovitem obet V Zadnjih dvesto metrih prehitel. BanH^T-neg.a furlanskega kolesarja metrik ua osvojil tako po 51 kilo-Ho p; “orbene dirke Memorial Mari-boij an- Bajtova zmaga pa je toliko Se Dreri1^611^11^ saf 73 fantov, ki so kalo evd*tav* na startu v Lonjerju, dir-rah v nemog°čih vremenskih razme- dežja inmraza VS° dirk° ni manjkal° sarii^1? pa 50 bili slovenski kole-vz^n„ed Protagonisti dirke, saj so po deset u do Lonjerja uvrstili med prvih izredn i žest predstavnikov, in to v o kakovostni konkurenci. Med protagonisti dirke je bil nedvomno tudi član Roga Hauptman, ki je triče-trt dirke samostojno vodil. Nasploh pa so jugoslovanski kolesarji pokazali dobro pripravljenost in to v konkurenci z izkušenimi italijanskimi vozači. Kot zanimivost naj omenimo še, da je Bajt zmagal, pa čeprav je pripeljal na cilj s prazno zadnjo zračnico. Slovenski kolesarji pa so bili protagonisti tudi med juniorji na dirki Udi-ne - Pordenon, kjer se je po daljšem begu Petek (Rog) uvrstil na tretje mesto, Poljanec (Sava) pa je bil četrti. Cikloamaterji, člani lonjerskega kluba Adria Rešim pa so v nedeljo dirkali v Porcii pri Pordenonu, kjer sta se Hafner in Kunaver v splošnem naletu kakih sto kolesarjev uvrstila v sredino grupe. Naj omenimo, da je bil za lo-njerske barve to že četrti nastop v letošnji sezoni. V prejšnjih dirkah je bil Hafner tretji v Avianu in šesti v Cor-denonsu, Dario Zerial pa osmi v Turri-acu. V nedeljo se bodo lonjerski predstavniki udeležili kolesarskega maratona v Črnučah pri Ljubljani, istočasno pa pripravljajo otvoritveno dirko v Trstu v kategoriji cikloamaterjev, ki bo na sporedu 29. aprila za Trofejo padlih za svobodo pod pokroviteljstvom tržaške VZPI-ANPI. Start dirke bo v Lonjerju, zaključila pa se bo po krožni vožnji Col-Opčine-Fernetiči- - ' i). R. PEČAR Tek na Sveto goro povsem uspel Lahko rečemo, da je prvi tek na Sveto goro, oz. po obronkih bojev v prvi vojni na znani Soški fronti, povsem uspel. V prijetnem vremenu se je na štartu 12 km dolge preizkušnje s kar 558 m višinske razlike, od gradu v Kromberku do Svete gore, zbralo 45 tekačev in tekačic iz Slovenije in Italije. Najhitreje je zahtevno progo premagal Stojan Melinc iz Kobarida, ki je potreboval le nekaj več kot 42 minut. Pri ženskah je po pričakovanju slavila Nataša Nakrst Kosmač (Nova Gorica). Z optimizmom v prihodnost naše telesne kulture V telesnokulturnih zamejskih krogih, pa tudi v poročanju v raznih sredstvih javnega obveščanja zaznavamo zadnje čase kopico pesimizma in črnogledih pogledov. Po rezultatih sodeč resnično lahko trdimo, da so naše »po kvaliteti najbolj akreditirane zamejske ekipe v ligaških tekmovanjih letos ubrale rakovo pot in jim preti nič kaj zavidljivo rekordno število nazadovanj«. Najbrž res nam letošnji neuspehi nekaterih naših moštev prikazujejo določen zastoj našega športa, če že ne nazadovanje. Dovolj je, da pomislimo na Jadran (košarka), Bor Elpro (ženska odbojka), Bor Radensko (košarka), Kras (namizni tenis), ki v letošnji sezoni z lastnimi rezultati prav gotovo niso zadovoljili. K temu, da bo mera polna naj dodamo še druge ekipe, od katerih smo morda več pričakovali: Dom Simek-Gometal (košarka), Sovodnje in Mladost (nogomet), Agorest (ženska odbojka), naše tri ekipe v moški odbojkarski C-2 ligi: Val Naš prapor, Meblo Imsa, Ofympia in Bor... in še bi lahko naštevali. Vzporedno k temu pa moramo omeniti tudi pozitivno sezono odbojkaric Sloge, predhodno rešitev nogometašev štandreške Juventi-ne in drugih ekip ter posameznikov, ki so nas v tej sezoni še posebej razveselili (jadranje, kotalkanje, lokostrelstvo itd.). Morda smo v minulem desetletju, v osemdesetih letih, bili vse preveč dobro navajeni, ali bolje rečeno razvajeni, in to še posebej po zaslugi zastavonoš našega ekipnega športa, t.j. košarkarske združene ekipe Jadran in namiznoteniških igralk Krasa. Na Goriškem pa so nas razveseljevali rezultati in napredovanja Vala-Našega prapora, 01ympie, štandreške Juventine, Doma (namizni tenis, košarke, orodne telovadbe, ritmične gimnastike), odbojkaric Agoresta (Dom - Sovodnje), rezultati lokostrelcev Našega praporja in še bi lahko naštevali... Ob vsem tem, čeprav začasnem negativnem trenutku, menim, da je naša telesnokulturna dejavnost v vseh svojih oblikah vseeno vitalna in množična. Vse to nam mora vlivati novega optimizma in poguma, ki sta nujno potrebna za dodatne kvalitetne skoke in dosežke. Pri vsem tem lahko zasledimo, da se je marsikatera naša ekipa bistveno pomladila ter - kar je potrebno še posebej podčrtati - da se posveča večjo pozornost mlajšim generacijam in to na strokoven in kapilaren način. Novi elementi naše telesne kulture so tudi združevanje lastnih sil, stiki s šolo, društvena porazdelitev športnih panog itd. Za vse te storjene korake, še posebej pa za pomladitev posameznih moštev, plačujemo trenutno davek, ki smo ga tudi v športu dolžni obvezno poravnati.- Upati je le, in prepričani moramo v to biti, da bomo čimprej vse vložene davke (beri napore) na primeren način tudi unovčili. Sedanji trenutek mora torej za celotno našo telesnokulturna stvarnost pomeniti tudi določen »trenutek razmisleka«, obenem pa stvarnega gledanja na naše športno in rekreacijsko delovanje. Upoševati je treba ciklični razvoj določenih dogodkov, obenem pa naše stvarne možnosti v določenem kontekstu, ki se še posebej v zadnjih obdobjih bliskovito in nenehno spreminja Menim, da tudi s tem načinom »razmišljanja« razvijamo določene »zamejske vidike« in jih prilagajamo danim sodobnim oprijemom. Nedavni telesnokulturni posvet ZSŠDI v Gorici, nam je v tej zvezi razkril - v priloženih tezah in v nadaljnji razpravi - marsikatero »novo in avangardno« razmišljanje, obenem pa znanstven in strokoven pristop do, celovite zamejske telesnokulturne stvarnosti, in to še posebej na področju najmlajših. Vse to nam podčrtuje, da je v naši telesni kulturi še vedno mnogo »vsebine« in rezerv, ki nam bodo v bližnji in daljni prihodnosti dale še marsikatero prijetno zadoščenje. Optimizem torej naj zre v prihodnost... IGOR KOMEL Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000,- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sreda, 11. aprila 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Ifjgjj Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Puškomitraljezi skriti v garaži nekega roparja V Milanu odkrili skladišče orožja spremenil'v skladišče. Osumljen je tudi, da je sodeloval pri raznih ropih. Pred dvema letoma so ga karabinjerji aretirali v središču Milana, medtem ko je razpečeval ukraden denar. Pozneje se je izkazalo, da so bili bankovci plen enega od številnih ropov. Akcijo je milanska policija organizirala že pred tedni, ko se je izkazalo, da neznanci kupujejo orožje v Švici in ga tihotapijo v Italijo. Puš-komitraljezov kalašnikov in »uzi« običajno ne uporabljalo pri bančnih ropih, zato ni izključeno, da so bili namenjeni kaki teroristični organizaciji. V drugi akciji v Caserti, pa je policiji uspelo stopiti na prste skupini, ki je kradla tovornjake in preprodajala tovor. Vseh osem članov skupine je v zaporu. Karabinjerji so našli že tri ukradena vozila in plen, ki je vreden 750 milijonov lir. MILAN —^ Milanski policiji je uspelo pretrgati mednarodno mrežo prekupčevalcev z orožjem. V garaži, ki je bila last 31-letnega Mau-rizia MateUccija je namreč našla pet puškomitraljezov, dva kalašni-kova in tri puškomitraljeze »uzi«, kitajske izdelave, pištolo z zbrisano serijsko številko in večjo količino nabojev. Orožje je bilo skrito v dveh potovalkah, kalašnikova pa sta bila že montirana in s polnima šaržerjema. Po tej podrobnosti policija sklepa, da je orožje že čakalo na kupca. Mateucci je bil v preteklosti že večkrat v zaporu zaradi manjših prekrškov, ker pa je zadnje čase živel precej razkošno, preiskovalci menijo, da se je vključil v kako močno mednarodno prekupčeval-sko skupino. V Milanu je imel veliko stanovanje in dve garaži, ki ju je Predsinočnjim je izbruhnil požar na francoski ladji Reine Mathilde Črni dnevi za evropske trajekte ob tragičnem zaporedju požarov LONDON — Nad evropskimi trajekti se očitno zgrinjajo temni oblaki, ki namesto dežja prinašajo same nezgode. Tudi predsinočnjim je namreč gorelo na nekem trajektu in tudi v tem primeru je požar povzročil žrtev, čeprav tokrat posredno. Priletni potnik ni vzdržal šoka in je umrl zaradi srčne kapi. Tretji požar v treh dneh je izbruhnil na krovu francoskega trajekta Reine Mathilde. Na krovu je bilo 600 potnikov, posadka pa je bila na srečo kmalu kos ognjenim zubljem. Kljub temu pa so morali zaradi zastrupitve z dimom prepeljati v bolnišnico mornarja, ki je sodeloval pri gašenju požara v podpalubju. Trajekt Reine Mathilde je last družbe Britanny Ferries, ki s svojimi ladjami skrbi za prevoze preko Rokavskega preliva. Ladja na kateri je izbruhnil požar, je vozila na progi Caen-Ouistreham. Če so se lahko potniki francoskega trajekta že v poznih večernih urah veselili, ker so srečno preživeli nesrečo, si mešana komisja, ki preiskuje vzroke požara na Scandinavi-aii Staru, beli glavo, ker je ugotovila, da gre za požigalsko akcijo, a se boji, da bi ji lahko požigalec ušel. Število žrtev je medtem naraslo na 208, gasilci pa so še vedno na delu in bi se lahko dokončni obračun še povečal. Že prvi dan po požaru so namreč našli 75 trupel, včeraj, ko so končno smeli stopiti na trajekt, pa so odkrili še 133 trupel. Kapitan trajekta Scandinavanlan Star Hugo Larsen (AP) Zaplenili 1.500 kg kokaina NEW YORK — Ameriški obmejni agenti so v odročnem kraju južno od Tucsona, nedaleč od državne meje z Mehiko, zaplenili večk kot 1.500 kilogramov kokaina. Vrednost zaplenjenega mamila je izredno visoka, saj je pošiljka veljala vsaj 150 milijonov dolarjev, kar bi v italijanskih lirah znašalo okroglih 180 milijard lir. Agenti so aretirali tudi tri osebe, ki so se skrivale v počitniški prikolici, strateško parkirani ob meji. Dva sta Mehikanca, tretji pa Američan. Najbrž ne gre za velike ribe, vendar so agenti DEA izrazili prepričanje, da bodo v kratkem odkrili celotno mrežo razpečevalcev belega praška. Napad na poštni vagon V ponedeljek so trije neznani roparji prt St. Poltnu, 65 km zahodno od Dunaja napadli poštni vagon, ubili enega spremljevalca, ukradli 2,9 milijona dolarjev in pobegnili neznano kam (Telefoto AP) Ustavili vzvratno štetje za teleskop »oko človeštva« CAPE CANAVERAL — Zaradi nepričakovane okvare na vesoljski ladjici Discoverv, včeraj ni bilo mogoče poslati v orbito mega teleskopa, ki so ga strokovnjaki NASA poimenovali »Oko človeštva«. Vse je kazalo, da bo zgodovinski polet potekal brez težav, tudi vreme je bilo idealno, vendar so morali tehniki samo štiri minute pred vzletom ustaviti vzvratno štetje. S poletom, ki so ga morali večkrat prestaviti zaradi neugodnih vremenskih razmer, bo treba sedaj počakati najmanj 24 ur. Vzroki okvare niso znani, kaže pa, da nekaj ni v redu s pomožnim računalnikom na Discoveryju. Da bo mera polna, so meteorologi iz Cape Canave-rala za prihodnje ure napovedali poslabšanje vremena. Močno deževje v Tanzaniji DAR ES SALAAM — V večjem delu Tanzanije neprestano dežuje že od tretjega aprila, močno deževje pa je terjalo že 52 žrtev. Gmotna škoda je neprecenljiva, saj je narasla voda odnesla cela naselja, tako da je več kot sedem tisoč ljudi ostalo brez strehe. Ponekod so se ljudje zatekli na strehe višjih poslopij, vendar reševalna akcija poteka zelo počasi, saj močan dež otežkoča tudi poseg helikopterjev. Tudi oskrbovanje z zdravili je zelo omejeno, zato se tanzanijske oblasti bojijo izbruhov epidemij, zlasti kolere. Obstaja tudi nevarnost, da bo število žrtev v prihodnjih dneh še naraslo, saj reševalcem še ni uspelo priti v vsa naselja. Kljub Wagnerju in rocku uporniki niso popustili MANCHESTER — V Veliki Britaniji se manchestrski zaporniki še niso predali policiji. Kakih devetnajst jih še vztraja v svojem protestu, po desetih dnevih upora pa postajajo čedalje bolj nestrpni. Včeraj sta dva sicer klonila pod psihološkim pritiskom, ki ga dosledno izvaja direkcija zapora, ostali pa še vedno posedajo po strehah zapora Strangeways. Včeraj so ponovno metali strešnike, ki so zadeli dva policista. Agenta sta čistila krilo zapora, v katerem ni več upornih zapornikov, strešniki in kamenje pa so lažje ranila oba. Glasnik direkcije lan Lockwood je dejal, da trdno upajo v uspeh prepričevalne akcije. Edino nasilje, ki ga izvajajo nad uporniki, je psihološkega značaja, saj so nenehno vključeni ojačevalci, ki oddajajo glasbo na ves glas. Izbira je padla na VVagnerja in Oueense, to pa naj bi postopoma zrahljalo živčno odpornost ujetnikov, ki naj bi (sicer naglušni) prisluhnili pogajalcem in pristali na njihove zahteve. Potekanje dogodkov v Strangewaysu je deležno velike pozornosti britanskih virov javnega obveščanja, sindikat varnostnih agentov in paznikov pa je s krajšim sporočilom zahteval, naj se poseže s silo. Nekateri so celo mnenja, da bi se bili lahko izognili drugim protestom, ko bi že po prvem dnevu poklicali na pomoč usnjene čelade. Ob letošnjih velikonočnih praznikih pričakujejo rekorden obisk turistov RIM — Italijanske turistične zmogljivosti bodo postavljene pred zahtevno preizkušnjo ob bližnjih velikonočnih počitnicah, ko napovedujejo zelo visok obisk tujih obiskovalcev, kakor tudi italijanskih turistov. Turistični delavci ter odgovorni za promet napovedujejo, da se bo med velikonočnimi počitnicami na italijankih cestah premikalo več kot dvajset milijonov avtomobilov, od katerih jih bo devet peljalo na avtocestah. Italijanskih turistov, ki bodo zapustili državo, da bi obiskali sosednje države, naj bi bilo čez milijon, kakih 800 tisoč pa naj bi bilo tujcev, ki bodo bližnje praznike izkoristili za obisk predvsem zgodovinskih in umetnostnih znamenitosti italijanskih mest. Po dosedanjih podatkih, naj bi od teh bilo več kot 40 odstotkovjstemcev, pričakujejo pa tudi precejšnje število Švicarjev in Avstrijcev. Sicer pa so bližnji prazniki, predvsem pa ponedeljek po veliki nbči, značilni zaradi družinski izletov v naravo. Zaradi tega napovedujejo, da se bo iz mest »premaknilo« kar 22 milijonov Italija- nov, to je skoraj polovica celotnega prebivalstva. Spričo navedenega je notranje ministrstvo odredilo posebno nadzorstvo na cestah v najbolj kritičnih dneh. Ob tem velja povedati, da bo v prazničnih dneh prepovedana vožnja težkim vozilom in sicer od 13. do 16. aprila. V tem času bodo zaprli vsa delovišča na avtocestah, predvsem pa na odsekih Forli-Cesena in Frosinone-Capua, kjer bosta odprta dva od treh pasov. Tudi postaje avtomobilskih klubov (tel. 4212) in vsi. ostali prometni uradi (tel. 06/4362121) bodo v tem času delovale nepretrgoma. Velikonočni prazniki pomenijo torej uvod v letošnjo turistično sezono, ki ne obeta nič dobrega predvsem zaradi »običajnih« težav, ki so v zadnjih letih postale že značilne za italijanski polotok, predvsem za obmorska središča, kjer do danes še niso rešili morebitne prisotnosti alg, kar bo v poletnih mesecih vsekakor znižalo pritok tujih obiskovalcev. Za prihodnji teden pa pričakujejo, da bodo zaradi obiska tujih in domačih turistov ter zaradi povišanja nakupne vročice zbrali nad 3.000 milijard lir. UFO na »obisku« v Sovjetski zvezi MOSKVA — Zdi se, da imajo neznani leteči predmeti, ki od časa do časa »obiščejo« naše kraje, najraje Sovjetsko zvezo. V tej državi so namreč v zadnjih letih videli več takih predmetov. Zadnji dogodek pa so zabeležili pred dnevi v Rostovu na Donu. Po pisanju sindikalnega časopisa »Trud«, naj bi izvidnica milice videla veliko svetlo kroglo, ki je lebdela nekaj metrov nad zemljo. Po izjavah namestnika poveljnika miličnikov, piše še v sovjetskem časopisu, naj bi bila luč neznannega predmeta izjemno močna. Potem ko so odpravili začetno začudenje in strah so agenti na njem videli mala okenca. Predmet se je počasi premikal v višini kakih 10-15 metrov, nenadoma pa je osvetlil zemeljsko površino in urno odletel v neznano. Še pred koncem leta predstavitev Listine o bodočem delovanju OZN NEW YORK — V OZN so pristopili k pripravi sklepnega dela Listine o »Bodočnosti Organizacije združenih narodov«, ki naj bi postala kažipot za aktivnost svetovne organizacije. Nosilci načrta te listine so tako imenovani akademski svet OZN, ki ga sestavljajo priznani strokovnjaki iz raznih družbenih področij in vseučilišče v Ottawi. Delo traja že nekaj let, zdi pa se, da ga bodo končali že letos tudi zavoljo dogodkov, sicer pozitivnih, ki posebno v zadnjem času pretresajo svet. V Ottavvi so predstavniki teh dveh institucij imeli spet posvet, ki pa ga je profesor John Trent, eden glavnih izvedencev Organizacije združenih narodov, označil za ključnega. Udeležili so se ga eksperti 18 držav, tako velikih, kakor malih. Bistveno stališče, ki so ga sprejeli, je v tem, da so novejše svetovne spremembe takšne, da bo končno v svetovni organizaciji moč reševati probleme, »ne da bi jih obremenjevale ideologije«. Pripravljale! listine o tem, kakšna naj bi bila in kako naj bi v prihodnje delala svetovna organizacija, so menili predvsem, da bi morali Združeni narodi odločno pospešiti dinamiko zdajšnjega ugodnega razvoja, pri čemer pa je opazno, da močno primanjkuje ustreznih pravnih, pa tudi, splošno vzeto, političnih instrumentov. V glavnem gre za praznike, ki zadevajo »vsa človekova in javna« področja, od človekovih pravic vse do gospodarskih dogovorov in kulturnih konvencij. Spremembe, ki so v teku in ki se jih ne da več ustaviti, postavljajo večino dokumentov, ki so jih z leti sprejeli Združeni narodi, dobesedno na glavo. Pravna služba svetovne organizacije trdi, da gre domala za več kot 40 odstotkov sprejetih listin. Priprava novega vzorca o dejavnosti Združenih narodov je zategadelj še kako zahtevna naloga. Nosilci načrta »Bodočnost OZN« zdaj rišejo glavne koordinate, ki pa bodo tudi v prihodnje imele kot glavno iztočnico deklaracijo o ustanovitvi svetovne organizacije. Ta je namreč še zmeraj tako rekoč neoporočna. Do zdaj izdelan načrt v glavnem zaobjema troje področij: kako naj sleherna država (ali skupnost) razvija svoje delo v OZN, kako naj se posameznih problemov loti svetovna organizacija in navsezadnje, kakšne naj bodo njene »akcije«. Listina (pravzaprav njen osnutek, saj jo bodo morali preučiti in se o njej izreči vsi organizmi Združenih narodov, končno pa tudi gene- ralna skupščina) pa bo vsebovala niz posebnih pomembnih poglavij, med katerimi bo izstopala tudi problematika »regionalnega združevanja« (nosilec tega dela načrta je, med drugimi, Francija), ki je na svetu zmeraj bolj žgoča; kajpak zanimivo bo poglavje o vplivu »novih« svetovnih sil (nosilca načrta sta tudi Japonska in Kitajska), ki pa jih bo dokument predstavljal bolj iz zornega kota gospodarskih vplivov. Na posvetu v Ottawi so v duhu zdajšnjih sprememb veliko razpravljali o dosedanji blokovski značilnosti, ki izginja, ter o tem, kako izpolniti nastalo praznino. To bo (in je že) predmet glavne pozornosti raziskovalcev. Pozornost pa bo v vsakem primeru pritegnilo tudi poglavje o novih nalogah neuvrščenih, ki še zmeraj niso oblikovali nove identitete, lahko pa, z domiselnim programom, storijo nemalo za novo podobo sveta. To poglavje pripravljajo Egipt, Alžirija in Jugoslavija. Tudi posvet v Ottawi pa je razkril vrsto zanimivih tendec; tako se krepi spoznanje, da bi morala dejavnost Združenih narodov v bo- doče biti le bolj »pragmatična« in sicer v smislu, da bi se morali njihovi predstavniki z večjim občutkom stvarnosti lotevati problemov in oblikovati rešitve. Skratka, Združeni narodi naj bi se znebili očitka, da so v glavnem ustanova »za deklaracije«, ne pa za konkretno delo. Med pripravljale! Načrta so kajpak razlike. Eni so za »politične posege«, drugi pa za obravnavo problemov, ki tarejo ali pa bodo v bodoče obremenjevali človeštvo. Med temi je, za primer, ekologija. Nekateri izvedenci se zavzemajo za to, da bi sleherno zasedanje svetovne organizacije bilo namenjeno posebni, žgoči temi- Razprave pa naj bi bile v prihodnje kar najmanj teoretične, saj zato obstajajo posebne institucije. Glavno komponento pri nosilcih načrta »Bodočnost OZN« v vsakem primeru izraža mnenje, da zdajšnje spreminjanje sveta končno odpira možnosti za obravnavo resnično življenjskih vprašanj, česar doslej ni bilo. Blokovske zavore niso omogočale premika. Perspektive so kajpak daleč bolj rožnate. Pred časom je Gorbačov objavil v »Pravdi« nadvse pomemben članek o Združenih narodih, Bush pa navezuje s svetovno organizacijo »intenzivnejše in prisrčnejše stike«-OZN naj bi pričela delati resnično samostojno in suvereno v duhu potreb in teženj vsega človeštva. MIRO KOCJAN