Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 7. junija 1958
Štev. 127. Leto X8I. (X6X.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 t Tel. uredništva in uprave 24-55 lahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemati v upravi ali po posti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani t Poštni ček. rac. št« 11.409
99
JUTRA
99
Pred otvoritvijo trgovskega kongresa
Le še teden dni nas loči od III. vsedržavnega kongresa trgovcev Jugoslavije v Ljubljani, ' ko bodo oživele ljubljanske ulice zaradi kongresnih udeležencev iz vse Jugoslavije. Kakor bo zunanja slika kongresa impozantna, pa je vendar pravi pomen kongresa v njegovem idejnem programu. Sedaj tik pred otvoritvijo kongresa je treba na ta program opozoriti vsaj v par besedah.
Glavna misel kongresa, ki se bo vlekla kot rdeča nit skozi vse referate, je, da je treba našo državno gospodarsko politiko usmeriti tako. da bo v soglasju s temeljnimi potrebami vseh gospodarskih panog, da se torej doseže aktivno sodelovanje gospodarskih stanov z vodilnimi činitelji naše gospodarske politike. Logično bo zato zahteval kongres večje upoštevanje vseh gospodarskih in stanovskih organizacij, da se bodo vsi gospodarski zakoni izdajali le v soglasju z njimi. Naravna posledica izvajanja tega načela je, da se uveljavi že sklenjeni in od ustave zahtevani gospodarski svet in enako potrebni banovinski gospodarski sveti.
Prva in osnovna zahteva kongresa je torej: Dvig našega gospodarstva. Ko pa govorimo o" gospodarstvu, mislimo seveda predvsem na nacionalno in na domače gospodarstvo in zato logično izvira iz prve zahteve kongresa njegova druga zahteva, da je treba dati interesom domačega nacionalnega gospodarstva prednost pred interesi tujega gospodarstva. Zato ne davčne prostosti in drugih privilegijev tujemu velekapitalu, da ta s temi ubija domača podjetja, temveč prednost domačim podjetjem, da bodo ta že enkrat mogla začeti ustvarjati domači kapital. Misel o naši gospodarski osamosvojitvi ne sme biti le lepa fraza, temveč mora biti program vse naše državne politike. Nujno mora zato trgovski kongres nastopiti proti navalu tujega kapitala in proti njegovemu brezobzirnemu izkoriščanju našega trga in naših naravnih bogastev. Trgovski kongres bo z vso odločnostjo nastopil za nacionalno gospodarsko politiko in zato bo trgovski kongres tudi nacionalni kongres, ki je v interesu vsega naroda.
Imajoč vedno pred očmi dvig našega nacionalnega gospodarstva, bo zato nastopil trgovski kongres proti vsem napakam in proti vsem zaprekam, ki ovirajo razvoj narodnega gospodarstva in zahteval samo stvari, ki morejo pospeševati napredek našega narodnega gospodarstva. Zato bo kongres zahteval zboljšanje cestnega in železniškega prometa, da se s tem poveča tujski promet in olajša zamenjava blaga. Kongres bo opozoril na nujno potrebo dviga kupne moči najširših slojev, za to bo zahteval pocenitev življenja z odpravo previsokih trošarin, uvoznin in taks na glavne življenjske potrebščine.
Iz istega razloga bo tudi zahteval reformo davčnega sistema v tem smislu, da davčno breme ne sme biti nikdar tako veliko, da bi ogrožalo pridobitno eksistenco ljudi. Davčno breme mora biti tako razdeljeno, da bodo proporem-nelno v enaki meri plačevala davek naj-večja podjetja kot najmanjša. Danes pa Počiva glavno breme davkov na malih *n srednjih ljudeh.
V skladu z vsemi temi osnovnimi načeli bo trgovski kongres zahteval poenostavljenje gospodarskih zakonov, odpravo pretiranega etatizma in škodljivega birokratizma, zahteval bo večje pravice za zasebno iniciativo, ki pa mora biti
Frankovske	b
pile britanski parnik
VZNEMIRJENJE V LONDONU.
LONDON, 7. junija. Kakor poročajo iz Alicanta je bil ob priliki včerajšnjega bombardiranja po Frankovih letalih zadet angleški parnik »Winifred«. Zadet po treh bombah se je potopil. Moštvo se je rešilo s plavanjem, pet mornarjev je bilo
PET ANGLEŠKIH MORNARJEV UBITIH.
ubitih. Vsi londonski časopisi so izdali včeraj posebne izdaje, v katerih se opisuje potopitev omenjenega parnika. V Londonu je radi tega veliko vznemirjenje.
Bombe	na	Vaientiš
eante: 77 mrtvih, 70 ranienih
MADRID, 7. junija. Frankovska letala so ponovno bombardirala Valencijo in Alicante. V obeh pristaniških mestih so radi tega posebno trpele pristaniške naprave, na katere je bilo vrženih največ bomb. V Valenciji je bilo 7 mrtvih in 20 ranjenih, v Alicante pa 70 mrtvih in 50 ranjenih. Iz francosko španske meje poročajo o novi ofenzivi generala Franca
proti Castelionu. Frankove čete se koncentrirajo v gorovju med naselbinama Albocacer ter More de Rubiellos. Republikanske čete, ki jim je poslal general Miaja nove rezerve, so dobile nalog, da branijo obe točki za vsako ceno. Frankovske čete so zasedle naselbini Lucina del Cid ter Penagolosa.
Širokopotezna akcija AngIHe, da se preprečijo letalska bombardiranja
PARIZ, 7. junija. Vojno ministrstvo uradno poroča, da je včeraj dopoidne devet trimotornih bombnikov preletelo špansko francosko mejo in vrglo ua vas Aix le Tere več bomb. Vojno ministrstvo je takoj odredilo obsežne varnostne ukrepe na meji in izdalo povelje, naj francoska vojna letala v bodoče zasledujejo sleherno tujo vojno letalo, ki bi se pojavilo nad francoskim ozemljem. Kakor se doznava, so bila letala, ki so bombardirala vas Orsexe, kjer sta eksplodirali dve bombi, trimotorna in sicer sive barvo brez vsake označbe. Francoska letala niso posredovala zaradi tega, ker je nad pokrajino ležala gosta megla. Napadalna letala so se vrnila v isti smeri,
po kateri so priletela.
LONDON, 7. junija. Strahovita letalska bombardiranja v Španiji in v Kitajski, kjer je 10 japonskih letal zopet vrglo na Kanton več kakor 100 bomb in ubilo ter ranilo okoli 1000 oseb, predstavljajo glavni predmet razgovorov v Londonu in se doznava, da se je britanska vlada obrnila na Združene države ameriške, Švedsko in Norveško, da bi odposlale svoje člane v komisijo, ki naj bi šla v Španijo in si ogledala tamkaj mesta, ki so bila bombardirana iz zraka. Ta komisija naj bi ugotovila, če imajo ta mesta zares kakšno strateško važnost in če so bi!! zadeti kakšni vojaški objekti.
Podpis nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo
BERLIN, 7. junija. V Berlinu jo bila podpisana v ministrstvu zunanjih zadev nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in nemško državo. S to pogodbo je Avstrija gospodarsko uvrščena v nemško gospodarstvo z ozirom na Jugoslavijo. To pogodbo sta podpisala za Jugoslavijo Milivoje Pilija, pomočnik zunanjega ministra, za nemško vlado pa Weiss-
zacker, državni tajnik v zunanjem ministrstvu. Sporazum o plačevanju uvoženih ter izvoženih predmetov stopi v veljavo na dan podpisa, dočim se rešijo vse ostalo odredbe šele potem, ko uredi Nemčija vprašanje pogodbene priključitve Avstrije k Nemčiji napram ostalim državam. kar se bo zgodilo verjetno do 1. januarja 1939.
Konrad Henlein odpotoval z rodbino v neznano smer
PRAGA, 7. junija. Havas poroča: Konrad Henlein je odpotoval iz Ascha z avtomobilom z ženo In otroci v neznanem pravcu. Sudetsko nemški krogi ne dajejo o tem Henleinovem potovanju nikak-
šnih izjav. Neslužbeno se iz teh krogov doznava, da gre za odmor, ki ga bo Hen-ieni prebil v bavarskih Alpah. Obenem demantirajo vesti, češ da je Henlein po-setil A. Hitlerja.
PMestu
vedno tudi v skladu z interesi celote. Zato mora nastopiti kongres tudi proti diktatu cen, ki ga izvajajo karteli na škodo vsega prebivalstva.^
Seveda pa bo kongres 'z vso odločnostjo nastopil tudi za pravice nacionalne trgovine in trgovskega stanu. Toda vse te zahteve bodo globoko utemeljene in tako usmerjene, da nikdar ne bodo v nasprotju z interesi celote. Jugoslovanski trgovec je nacionalno zaveden na-
rodni delavec in bo to svojo zavest naglasil tudi v svojih zahtevali.
III. vsedržavni kongres trgovcev Jugoslavije ne bo torej le ozkosrčen stanovski kongres, temveč nacionalni kongres, ki bo predvsem posvečen nacionalnim interesom, da se z dvigom nacionalnega gospodarstva ustvari materialna podlaga za kulturni in socialni napredek našega naroda.
Do samih vrat Balkana
»Proboj« piše v št. 4: »Čeprav -e Nemčija siromašna na kapitalu in ga nima dovolj niti za lastne potrebe, marveč ga nadomešča z ustvarjanjem kreditov, ki pa niso sposobni za izvoz, pa je vendar v stanu dobiti sredstva za financiranje gospodarskega prodiranja na Balkanu. To tembolj, ker so v ta namen potrebne vsote malenkostne napram investicijam današnje Nemčije, ki so znašale od leta 1933. do konca 1937. okoli 55 milijard mark! Nemčija nadaljuje danes s priključevanjem Balkana v svoje gospodarsko interesno območje tam, kjer je morala svoje predvojno delovanje opustiti radi Versaja. Dočim pa "jo je pred vojno ovirala pri tem njena zaveznica, dokaj močna Avstrija s svojimi posebnimi ambicijami in s svojo lego, je prišla Nemčija z anšlusom do samih vrat Balkana.«
»Pikolo" narodi
I)r. Mirko Došen obravnava v »Jugo-slovenskih Novinah« 'razmere pri nas ter jih primerja z onimi v Nemčiji in Italiji. Iz tega zelo zanimivega članka ponati-skujemo: »Dočim govore vsi predstavniki velikega nemškega naroda Nemcem: En narod, ena država, en vodja, osrečujejo defetistični politiki malega jugoslo-venskega naroda našo državo z geslom: Trije narodi, sedem zgodovinskih pokrajin in nebroj voditeljev. Prvi svetovni etnologi, antropologi in antropogeografi dokazujejo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Mi pobijamo to učenja-ško stališče in postavljamo geslo: o treh »pikolo« — narodih v naši državi.«
Dividende
K podražitvi papirja s strani papirnega kartela beremo v 48. številki »Del. politike«: »Papir so zopet podražili. Zagrebška podružnica zveze tiskarnarjev Jugoslavije je obvestila svoje naročnike, na mora podražiti tiskovine za pet odstotkov, ker so producenti papirja podražili papir (razen lepenke in zavojne-da mora podražiti tiskovine za pet od-znatna, če se cene tiskovin podraže za pet odstotkov. — Kartel je cene papirju podražil že nekajkrat v zadnjem letu, kar je popolnoma nepotrebno. Naše papirnice do polovice počivajo v smislu kartelnih dogovorov. Tako imamo oderuške cene papirja zaradi dividend, delavstvo je pa brez dela. Kdaj bo konec te profitarske gospodarske politike?«
Konjiški utrinek
Celjska »Nova doba« poroča v št. 23: »Veliko zadoščenje. „Slovenec” poroča iz Konjic, da sta pred sodiščem dobila zadoščenje dva ugledna pristaša JRZ in da jima vsi res zavedni slovenski Konji-čani iskreno čestitajo. Mišljen je g. podžupan Šumer in ugledni elan občinske uprave g. Hrastnik. Nas tudi veseli, kakor »Slovenca«, da ne manjka narodne zavednosti in narodne poštenosti. Sedaj bo pač še potrebno, da g. podžupan Šumer obračuna z nekim gospodom z imenom Martin Summer, ki je bil viden član društva »Deutscher Turnverein Gono-bitz«, kakor priča slika na razglednici, ki v Celju ni neznana.«
Knez Lichtenstein in beie nogavice
»Del. politika« poroča v št. 50: Na južnem Moravskem ima nek nemški knez Lichtenstein obsežna veleposestva, na ka
Stwmtsba &šmčja
Slovaška ie v taboru praške vlade
Dr. Hodža: Temelj slovaške svobode je češkoslovaška republika — Blamaža patra Hžinke: Komaj 18.900 ljudi, na Hodževem zboru 100.000 ljudi
m
&'X 't r' * " - r .
■■■ ■»
IfPiiBa
■* -.x
•rt
DR. HODŽA
PRAGA, 7. junija. Prihod delegacije ameriških Slovakov, ki je prinesla iz Amerike original takozvane pittsburške pogodbe iz leta 1918, so slovaški kieri-kalni avtonomisti hoteli izrabiti za velikopotezno manifestacijo v prilog svojega avtonomističnega programa. Zgodilo pa se je, da se je pokazala ob tej priliki prava slabost njihove stranke, ki je zbrala na tej manifestaciji komaj 18.120 oseb, mesto napovedanih 80.000, dočim se je zbralo na zborovanju predsednika vlade dr. Hodže preko 100.000 pripadnikov v vladni koaliciji zastopanih strank. Ob tem se je jasno izpričalo, da je Hlinkova slovaška ljudska in klerikalna stranka na Slovaškem predstavnica le neznatne manjšine, ki ima komaj 29% slovaških poslanskih mandatov, dočim je pretežna večina Slovakov v nacionalnem taboru.
ki hoče nedeljivost češkoslovaške republike. Dr. Hodžev govor so sprejele množice z velikanskim odobravanjem. Dr. Hodža je med drugim dejal: »Tu smo mi gospodarji, mi nosimo odgovornost za Slovaško in zato bomo mi odločali tudi tu! Temelj slovaške svobode je češkoslovaška republika! Kdor je proti njej, temu napovedujemo svojo najodločnejšo borbo in ne bomo nikdar dopustili, da bi kdorkoli in kakorkoli ogrožal češkoslovaško državnost in češkoslovaško enotnost. To zborovanje predsednika vlade dr. Modže je napravilo v vsej republiki najmočnejši vtis.
Ne pozabi naročnine!
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v sredo 8. t. m. sledeče vreme: Pretežno jasno, verjetno lokalne nevihte, toplo.
Za medbo o bvezne delo me službe
Ob 1. ^ugoslov. kongresu za ceste v Ljubljani — Dve miHjardi za nove ceste
Večietni cestni gradbeni program
V Ljubljani je bil včeraj ob navzočnosti predsednika vlade dr. Milana Stoja-d i n o v i č a v tamošnjem Trgovskem domu I. jugoslovenski kongres za ceste, ki je bil prirejen pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Odposlanec Nj. Vel. kralja ter odposlanec Nj. Vis. kneza Pavla je bil na kongresu inž. polkovnik Hadži Popovič. Na kongresu je spregovoril najprej predsednik društva za ceste v Ljubljani dr. V rhu.nc, ki je naglašal, da je to vprašanje ogromnega pomena za ves narod in narodno obrambo. Zatem je spregovoril gradbeni minister Dobrivoje S t o -š o v i č, ki je podal pregled o cestnih delih v naši državi v zadnjih letih. Dejal
je, da bo vlada porabila za nove ceste in modernizacijo dosedanjih cest še dve milijardi dinarjev. Podal je tudi bodoči gradbeni program za 6 let, ki predvideva med drugim dovršitev mednarodne ceste od madžarske meje skozi Subotico —Beograd—Kragujevac—Niš—Pirot do bolgarske meje, nadalje direktno zvezo Beograd—Zagreb—Ljubljana,	direktno
zvezo Ljubljana—italijanska meja, zgraditev ceste Ljubljana—Celje—Maribor, zvezo Zagreba do Varaždina z madžarsko mejo, zvezo Beograda s Sarajevom, Mostarjem in Dubrovnikom.
Sledil je referat inž. Simeona D a b i-č a, ki je naglašal, da je treba modernizirati najmanj 40 do 50% državnih cest
obenem z vsemi važnejšimi deli iz mreže nedržavnih cest. Prečital je resolucijo. v kateri sc med drugim zahteva, da se povečajo krediti za redno vzdrževanje cest, da se čim preje izda zakon z uredbo o avtonomnih cestnili fondih, da se izpopolni reorganizacija tehnične službe v gradbenem ministrstvu z ustanovitvijo stalne in avtonomne generalne direkcije za graditev cest s potrebnim številom terensk;!i tehničnih sekcij ter da se uvede zakon o uvedbi obvezne delovne službe pri nas, da se takozvani kuluk ukine ter nadomesti s posebnimi dokladami.
Ogorčenje
Čeravno vemo, da bo tudi ta glas neuspešen, vendar se moramo v interesu stvari zopet oglasiti s prošnjo, da poklicani kako ukrenejo, da ne bo ogorčenje občinstva po res drzno-blazni vožnji avtovozil doseglo skrajne meje. Naj navedemo samo tale primer: Pred tedni je drvel luksuzni avtomobil po Pobreški cesti mimo moške kaznilnice s tako br-zino. da je poškropil kakih šest pešcev, ki sc niso mogli umakniti. Posledica: skrajno oblatena in pokvarjena obleka, kletev, pretnje. Kdo naj bi se čudil, če bi se razjarjeni prizadeti kakorkoli maščevali nad vozilom! Ce je tako v sredini mesta, pri belem dnevu in riajčešče celo ob očesu čuvarja redu, kako je šele izven tega območja! Kamorkoli krenete, povsod b|azno divjanje in za njim oblaki prahu, da ti vzame sapo. Ponovno vprašamo oblast: Ali res ni tukaj sredstva, ni redu, zakona, uredbe, kazni, ki bi mogla preprečiti take šale ali sadistične strasti? Na naslov teli nasladnikov pa moramo povedati: Mi navadni zemljani, otroci skrbi in dnevnih brig, katerim ni dano, da bi si mogli tešiti strast s tako naglico, smo mnenja, da gre zasluga za te njih užitke tudi nam in bi morali ti srečniki imeti vsaj toliko obzira, da bi to upoštevali vsaj na cesti. Pustite nam vsaj pravico do dobrega zraka in to vsaj sedaj, ko nam narava ponuja svoje okrepčilo! Dovolite nam, gospodje in dame, vsaj stotino tega, kar imate sami in nam ne kratite one nujnosti, ki je posredno dobrodošla tudi vam — one nujnosti, ki je visoko nad vašo nujnost stra-
Reneta je najzdravejša in najprirodnejša pijača.
Kašk državni nogometni prvak 1938
Na binkoštno nedeljo je bilo zadnje kolo v letošnjem tekmovanju za državno nogometno prvenstvo. Zanimivo je, da je šele zadnje kolo odločilo letošnjega državnega prvaka. Je to zagrebški Hašk, ki si je sicer priboril 26 točk kakor BSK, ima pa boljšo razliko golov. Tudi vprašanje zadnjega mesta v prvenstveni tabeli, ki je vezano z izpadom iz lige, se je rešilo šele v zadnjem kolu. Usoda je doletela zagrebško Concordio, ki.se bo sedaj morala v kvalifikacijskem tekmovanju ponovno boriti za vstop v ligo. Rezultati zadnjega kola so bili naslednji:
Ljubljana: SK Ljubljana:BSK 2:2 (2:1).
Zagreb: Hašk:Jedinstvo 4:0 (1:0).
Beograd: Jugoslavija:Hajduk 5:0 (0:0), Gradjanski:Bask 5:2 (1:2).
Sarajevo: Slavija:Concordia 3:2 (1:0).
Istočasno, ko se je končalo ligino tekmovanje za letošnje državno prvenstvo, so se že začele kvalifikacijske tekme onih klubov, ki so po svojih dosedanjih uspehih poklicani in izbrani, da se borijo za vstop v ligo. ki se bo letos povišala od dosedanjih 10 na 12 klubov. Prvak ljubljanskega nogometnega podsaveza,
Cakovački SK je svojo prvo kvalifikacijsko tekmo odigral doma proti prvaku banjaluške podzveze SK Krajišniku. Tekma se je končala neodločeno 2:2 (2:0), tako da je verjetno, da bodo Cakovčani najbrže že prihodnjo nedeljo izločeni iz kvalifikacijskih tekem. Rezultati ostalih kvalifikacijskih tekem so bili: Sparta (Zemun):Jugoslavija (Jabuka) 5:0, Gra-djanski (Skoplje) :Crnogorac (Cetinje) 5:0, Železničar (Niš):Sašk (Sarajevo) 2:2. Slavija (Varaždin):Split 7:2.
Tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo
Pariš:	Nemčija:Švica 1:1, Francija:
Belgija 3:1. Marsej: Italija:NorveŠka 2:1. Strassbourg:	Brazilija:Poljska	6:5.	Le
Havre: Ceškoslovaška:Nizozemska 3:0. Toulouse: Kuba:Romunija 3:3. Reims: Madžarska:Nizozemska Indija 6:0.
terih je zaposlenih mnogo nemških uradnikov, ki jim seve ni všeč demokratična Cehoslovaška. Zato že tudi sedaj nosijo bele nogavice, ki so tudi na Češkem znak hitlerjancev. Delavci na teh veleposestvih. ki so seve rdeči, so se pa razburjali radi tega izzivanja z belimi nogavicami in tako je knez Lichtenstein na zahtevo delavstva odločno prepovedal nadalje nositi bele nogavice. Kdor bo še vseeno izzival z belimi nogavicami, bo takoj odpuščen, brez odpovedi. Kako dolgo bodo pa še pri nas nemški bogataši nemoteno Izzivali po mestih in trgih severne meje?«
Ostale nogometne tekme
Murska Sobota: Mura:Jugoslavija (Celje) 6:2 (2:1). Split: Hajduk:Milan 3:3, Milan:liajduk 3:2.
Tcrek, 7. junija: Zaprto.
Sreda, 8. junija: Zaprto.
Četrtek, 9. junija ob 20. uri: »Divji lovec«. Red C.
Predzadnja dramska predstava v tej
sezoni bo v četrtek s ponovitvijo »Divjega lovca« za red C.
Plesni večer baletne skupine Mercedes Goritz-Pavelič bo v kratkem v mariborskem gledališču.
Abonentom! V četrtek absolvira gledališče 21. predstavo za vse abonente, tako da preostaja samo še en večer za vsak abonma. Ker so pa mnogi abonenti s svojimi plačili še zaostali, se vljudno naprošajo, da čim preje poravnajo svoje zadnje obroke.
Schuschniggova poroka s Fugger-Czerrinovo
Prijateljska tekma med SK Muro in celjsko Jugoslavijo je bila na binkoštno nedeljo v Murski Soboti. Rezultat 7:2 (3:1) odgovarja poteku igre. Vratar Jugoslavije se je proti koncu drugega polčasa po nesrečnem naključju poškodoval in je moral zapustiti igrišče. Sodnik Turk ni povsem ustrezal.
Na orožnih vajah.
Narednik: »Grmovšek, kakšen poklic imate v civilu?«
Vojak: »Lekarnar sem.«
Narednik: »A zato ste videti tako strupeni.«
LONDON, 7. junija. »Daily Express« poroča iz Dunaja, da je bila v tamošnji Dominikanski cerkvi poroka baronice Fugger Czernin z bivšim kancelarjem dr. Kurt von Schuschniggom. Bivšega kancelarja, čigar bivanje je neznano, je nadomeščal pri poročni slovesnosti njegov brat. O Schuschniggovein bivanju ni bilo mogoče ničesar doznati, vendar pa se čuje, da se nahaja v Gestapovem glavnem stanu v bivšem hotelu Metropol ob obali Franca Jožefa. Po drugih vesteh to poročilo ne odgovarja resnici.
Marlena Dietrichova je največ zaslužila
NFWYORK, 7. junija. Agencija Stefani poroča: Paramountov obračun kaže,
sti, katera zastruplja nas in naše otroke v bakcilov polne oblake, kakor natn jih ponujate n. nr. ob našem dnevnem šeta-lišču kamniškem drevoredu. — Toliko pač lahko zahtevamo. Vreme je odločilen činitelj za razpoloženje; kislo nebo. kisel obraz, pa če je vse ostalo v redu. Od te strani so zelo občutljivi birmanski ■botri in njihovi birmanci, ki jim je mogoče prav ta dan najlepši v življenju. Letos je bilo vreme precej naklonjeno in je prineslo prvo poletno razpoloženje, ki so ga manifestirali naši okrašeni izvošč-ki, kateri so bili precej zaposleni. Voz za vozom je švigal skozi mestne ulice, da utešijo željo mlade zasanjane krvi.
; Popoldne v okolico. Tako je bilo zadoščeno mestnim in okoliškim gostilnam. Pa tudi drugi obrtniki in branjarij so menda zadovoljni z izkupičkom; nedvomno pa je šla zlasti vroča nedelja najbolj v račun onim, ki. so poklicani tešiti žejo: sladoledarji, limonadarji, me-dičarji. — Na Stolnem trgu je bila ona vsakoletna gneča, kjer je vedno poleg birmanskih upravičencev tudi mnogo nepoklicanih radovednežev iz moškega in ženskega kraljestva. Poslednje je kritično oko mode, estetike, okusa. Smo mnenja, da si je yes ženski svet edin v končnem zaključku, da od te strani leto za letom napredujemo in se naglo moderniziramo. — Ali ste opazovali na Glavnem trgu? Zmeda! Dve tretjini pasan-tov ni znala kod in kam. Na binkoštni ponedeljek predpoldne pa so bile procesije v okolico, kjer pa jih je prevaralo popoldansko vreme. — Razen značilnega karambola na Pobrežju ob Mejni ulici menda ni bilo nezgod in nesreč.
Drobne
poučne
Najdražjo operacijo so pred nekaj leti izvršili v Ameriki. Mladi siamski kralj je težje obolel na levem očesu in moral se je podvreči operaciji pri enem najznamenitejših amerikanskih specailistov za očesne bolezni. Kot honorar je prejel zdravnik čedno vsoto okoli 15 milijonov dinarjev.
Ulica v kaeri stanuje največ zdravni-da je zaslužila Marlena Dietrich koncem'kov v Londonu in se imenuje Harlev 1937 nič manj kakor 370.000 dolarjev, re-! Street. Tu stanuje nič manj kot 550 ižser Ltibitch 260.833, Claudetta Colbert; zdravnikov.
pa 248.055 dolarjev.	| Rožene glavnike očistimo z mlačno
_	.vodo, ki smo ji primešali nekoliko sal-
Daruite za azilni sklad PTU miaka, glavnike iz celuloida z bencinom.
iaftitiskepa fteika
Slovesno, svečano in praznično je potekla na binkoštno nedeljo tradicionalna slava 32. topniškega polka v spomin na oni zgodovinski dan, ko so polkovne baterije prvokrat prodrle do Gosposvetskega plja. Za to priliko je bila vojašnica z dvoriščem lepo in okusno okrašena z državnimi zastavami. Pred vhodom sta bila z zelenjem okrašena ter z državnimi trobojnicami ovita topova, prav tako tudi na dvorišču. Po predpisanih cerkvenih obredih, ki sta jih opravila za pravoslavno veroizpoved prota Simeon 1 v o š e v i č, za katoliško veroizpoved pa kaznilniški kurat P. Zavadlal, je spregovoril zanosno slavnostno besedo domačin polkovni poveljnik polkovnik Peter K i 1 e r, ki je proslavljal pomen 5. junija za polk, ki slavi na ta dan svojo tradicionalno slavo v spomin pomembnega prodora polkovnih baterij ob znani koroški ofenzivi leta 1919 na Gosposvetsko polje. Razčlenil je sestavo polka ter očrtal polkovno junaštvo ob priliki omenjene ofenzive. V svoja izvajanja je zajel kratko zgodovino Gosposvetskega polja ter njega pomen v zgodovini našega rodu, ki je za Slovence isto, kar je Ko-
sovo polje za Srbe. Naglašal je, naj bi bil polk vreden svojih prednikov ter naj bo vedno pripravljen na obrambo kralja in domovine. Zaključil je svoja zanosna izvajanja s trikratnim vzklikom kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Vojaška godba je odsvirala državno himno, sledil je strumen mimohod polkovnega vojaštva, nakar je domačin polkovnik Kiler povabil navzoče odličnike in predstavnike mariborskega javnega življenja k svečani zakuski. Pri svečanem kosilu je polkovnik Kiler prečital došle brzojavke, med katerimi je bila tudi laskava brzojavka vojnega ministra generala M a r i-č a. Za njim je govoril magistratni ravnatelj Rodošek, ki je v imenu občine izrekel polku prisrčne čestitke. Sledila sta govora br. L e n a r d a, ki je spregovoril za Sokolstvo, in prof. dr. Dolar-j a, ki je govoril v imenu Zveze Maistrovih borcev. Popoldne je bilo živahno razgibano slavje vojaštva s pestrim sporedom. Kapetana T o š o v i č in G1 iš i č sta se prizadevno potrudila, da je bila postrežba vzorna in brezhibna, dekoracije pa okusne, učinkovite in lepe.
50Hi	setttitfske sate
Proslavne slovesnosti v Št. liju — Šola nosi ponosno ime generala Maistra — „Ta zemlja je naša in bo naša"
Slovesno je potekla včeraj proslava IŠentiljčanom za vztrajnost v ^predvojnih
150 letnice prve šentiljske šole. Obenem narodnostnih borbah izražajoč pieprica-
-	-	■	•	*	’	1	J!	v	bodoče.
s tem jubilejem se je proslavila tudi 70 letnica slovenske šole ter 20-letnica osvobojenja. Ves Št. Ilj si je nadel za to priliko praznično lice. S hiš so vihrale državne zastave. Mariborčani so se v velikem številu udeležili teh. slovesnosti ter je šla v Št. ilj tudi mariborska gasilska godba pod vodstvom kapelnika G e r-m a. Ob 9.15 se je razvila povorka šolske mladine izpred prejšnje šole na dvorišče nove šole z godbo in praporjem Pomladka Jadranske straže. Ob 9.30 je bila na improviziranem oltarju na vzvišenem prostoru maša, ki je bila namenjena rajnim učiteljem, učiteljicam in katehetom šentiljske šole. Po maši in cerkvenem govoru, ki ju je opravil ravnatelj Hrastelj, je šentiljski šolski upravitelj Sardoč, ki je vodil priprave za te slovesnosti, pozdravil častnega predsednika župnika Vračka, predsednika Narodne odbrane in Zveze Maistrovih borcev dr. Dolarja, za CMD prof. Mravljaka in D. V a h t a r j a, za mariborsko mestno občino podžupana Že b o t a in mestnega svetnika Slugo, predsednika Učiteljskega društva za srez Maribor levi breg Mirka Vando, predsednika šentiljskega Sokola Rogliča, ki je obenem zastopal mariborsko sokolsko župo, vodjo obmejne carinarnice D. Rijavca, vodjo obmejne čete podporuč-nika Goluboviča, ravnatelja Hrastelja, Fr. Avsenaka za Branibor, gospo G. Maistrovo s sinovoma Hr-vojem in Borutom, zastopstvo Jadrana in Nanosa. Zatem je izrazil zahvalo domačinu M u 1 e c u, ki je za otroke pobiral prispevke. V svojem govoru je prikazal razvoj šentiljskega šolstva od vsega začetka. Naglašal je, da je iz šentiljske šole izšlo mnogo kmečkih gospodarjev in narodnih delavcev. Omenjal je tudi zgodovinsko važne občinske volitve iz leta 1908. V svobodni državi se .je šola začela naglo širiti in spopolnjevati, tako da je danes v šoli okoli 500 otrok. Šola nosi danes ponosno fme pokojnega generala Maistra, ki je Št. lij izročil dobri in lepi materi Jugoslaviji.
Zatem je spregovoril šentiljski rojak F. Ž e b o t o narodnostnih borbah. Dejal je, da je šentiljska šola pripomogla, da je leta 1918 pripadel Št. Ilj Jugoslaviji. Prof. dr. Do 1 a r govori o pomenu imena »Šola generala Maistra«, nakar bodi šentiljska mladina ponosna. Mladina mora znati s ponosom ceniti pridobitve svo hodne Jugoslavije. Gospa Maistrova pestita Št. liju izražajoč željo, da vzgaja Sola mladino za dobre Jugoslovene. Prof. Mravljak se zahvaljuje v imenu CMD
nje, da bo tako ostalo tudi Predsednik šentiljskega sokolskega dru štva Ivan Roglič je izjavil: »Ta zemlja je naša in bo naša. Sokoli in z njimi vsi Jugosloveni jo hočejo braniti.« Z de-damacijo Sonje S a r d o č e v e, ki je de-damirala lepo pesem vpokojenega šolskega upravitelja Josipa Č o n č a »Slava obmejnemu Št. liju« in drugim govorom šolskega upravitelja Sardoča je bila zaključena predpoldanska proslava.
Popoldanski spored je oskrbela šolska mladina od prvega do najvišjega razreda. Program so izvedli pred prostorom pred Gasilskim domom, kjer je bil oder, okrašen s kraljevo in Maistrovo sliko. Šolski upravitelj Sardoč pozdravi vse navzoče, med drugint mariborska kulturna delavca Arnuša in Rozmanovo. Ubrano poje mladina izbrane pesmi (Slovo od doma, Kaj me briga strma cesta, Jugoslavija, oj!, Tam kjer teče bistra Zila, Kralju Petru, Kje so tiste stezice, Travniki so že zeleni, Pesem edinstva, Vojaški boben, Izidor, Šentiljska, Prav vesel iz šole grem, Oj moj priljubi dragi dom, Bodi zdrava domovina). Lepo se je postavila šentiljska mladina pod vodstvom učiteljic Kožuhov e, Brglezove ter učitelja Šeška. Ljubko sta deklamirala učenec Rudi Krautber-g e r Ganglovo »Junak Vojanov«, dijak Janko Hercog pa Gregorčičevo »Naš narodni dom«. Dijakinja Dragica Swa-ty je zapela Volaričeva samospeva »Zvonček« in »Dekliški vzdihi«, dijakinja Marica K o š u t n i k o v a pa »Oj rožmarin« in »Pogled v nedolžno oko« od istega skladatelja. Pri pianinu ju je spremljala dijakinja Nada Sardočev a. Domači mešani zbor je odpel Volaričevo »Mogočno pesem naj doni«, moški zbor pa »Slovenec sem«. S prijetno zabavo ob sviranju godbe in petju oddelka »Jadrana« se je zaključila včerajšnja prosvetna in šolska slovesnost v obmejnem Št. liju, ki je znova dokazal, da je globoko prežet nacionalne ideje.
Iz profesorske službe. Napredovali so pri tuk. drž. trg. akademiji za predmetnega učitelja v 5. pol. skup. Rudolf Rakuša, za strok, učiteljico v 7. pol. skup. Katarina Munih, za prof. 6. pol. skup. Jože Šilc.
Smrt vrlega inoža. V častitljivi starosti 75 let je preminil znani mariborski mesarski mojster g. Ivan Benczik. Pokojni je bil zgleden družinski oče, dobričina in mož poštenjak. Možu dela časten spomin, težko prizadeti družini naše globoko sočutje!
Članski sestanek sreske organizacije JNS v Mariboru je drevi ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Poroča zunanje politični urednik »Jutra« g. dr. Vrčon o položaju Jugoslavije z ozirom na dogodke v Srednji Evropi.
1397 birmancev in birmank je bilo letos birmanih v tukajšnji stolnici, in sicer na binkoštno nedeljo 1231, včeraj pa samo 166.
Iz policijske službe. Za višjega nadzornika policijskih agentov v VI. skupini je napredoval pri tuk. predstojništvu mestne policije g. F. Cajnko.
Botrca z birmanko pod prekopicnjenim vozilom. Na binkoštno nedeljo se je pripetil na vogalu Mejne in Pobreške ceste karambol, ki bi bil lahko usoden. Iz Pobrežja se je vračal okrog 11.20 neki mariborski izvošček, ki je vozil gospo Marijo Staničevo z birmanko in njenim 10-letnim sinom Rudolfom proti Mariboru. Namenjen je bil v Motherjevo ulico. Na vogalu Mejne in Pobreške ceste je pridrvel nasproti neki avtomobilist. V trenutku sta bili vozili drugo ob drugem. Oje kočijaževega vozila se je zasadilo v šipe avtomobila in predrlo njegovo streho. Sunek je bil tako silovit, da se je izvoščkovo vozilo prekopicnilo v bližnji jarek. Pod vozilom pokopani potniki so se le s težavo rešili izpod prevrnjč nega voza. Sreča v nesreči je bila, da ni pri karambolu kljub kritičnemu položaju utrpel nikdo težjih poškodb, dočim sta obe vozili znatno poškodovani. Reševalci so nudili ponesrečencem prvo po moč in jih nato oddali v domačo oskrbo.
Usodna motociklistična nesreča se je pripetila na cesti Marenberg—Muta. Neki motociklist se je nenadoma znašel v obcestnem jarku. Sunek je bil tako silovit, da je moški, ki je sedel na zadnjem sedežu, treščil v loku 12 m naprej nezavesten in v mlaki krvi, dočim je vozač sam obležal zraven motornega kolesa. Ljudje, ki so opazili to strašno nesrečo, so takoj prihiteli na pomoč ter ustavili neki avtomobil, ki je oba težko ranjena odpremil v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta ponesrečenca 261etni ključavničar Rikard Vede iz Braslovč, sovozač pa Albin Virant iz Braslovč. Oba imata težke poškodbe po vsem telesu, zlasti na glavi.
Sokol I, gradbeni odsek. Nocoj ob 20 uri važna seja odseka na letnem telovadišču. Predsednik.
Krojni tečaj za žensko krojaštvo v Mariboru se začne koncem julija t. 1. in bo trajal šest tednov z dnevnim 3-urnim poukom. Prijave na urad za pospeševanje obrta pri sreskem načelstvu v Mariboru.
Smrtna kosa. V Cvetlični ulici 8 je preminil v častitljivi starosti 71 let mesarski mojster Ivan Benzig. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Aleksander Klešič 60-letnik. Včeraj j slavil priljubljeni kavarnar in restavra-ter g. Aleksander Klešič lep življenjski jubilej, 60-letnico rojstva. Jubilant, ki je priznan strokovnjak na gostin. torišču, je že več let na čelu mariborskega Združenja gostinskih podjetij ter si je za razvoj omenjene organizacije stekel neven-ljive zasluge. Obče spoštovanemu jubilantu naše iskrene čestitke!
Veseli dogodek v mestnem ribniku. Obiskovalci in ljubitelji ribnika v mestnem parku ter prijatelji krasne labodje dvojice so bili prijetno presenečeni, ko so v soboto opazili, kako uči labodica plavati pet mladih labodčkov, ki ne predstavljajo samo velikega veselja v labodji družini, ampak vzbujajo tudi veliko pozornost in veselje prijateljev mestnega ribnika.
Ceneno meso. Jutri v sredo 8. junija bodo prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici od 7. ure na^ prej 180 kg govejega mesa po din 5 in sicer na osebo do 2 kg.
Ne skakaj z drvečega vlaka. Železni čar Slekovec Josip, stanujoč v Masarjr kovi ulici 36 na Pobrežju, se je na bin-koštno nedeljo namenil v Ljutomer. Na postaji Ormož je ob postanku vlaka izstopil in nameraval nekaj kupiti. Ko se je vrnil, je v naglici prezrl svoj vlak ter vstopil v drug vlak, ki vozi proti Mari boru. Ko pa je svojo pomoto opazil, je z drvečega vlaka skočil na progo in pri tem telebnil na tla s tako silo, da si je pri tem natri levo nogo ter zadobil težje in lažje poškodbe po glavi. Z istim vla-
Kmo Union, Maribor. Do vključno četrtka »Sherlock Holmes« Hans Albers, Heinz Riihmann, Hansi Knoteck. Od petka Ganghoferjev roman »Divji lovec«.
coni so ga odpremili v Maribor, od koder so ga naši reševalci prepeljali v tuk. splošno bolnišnico.
Mnogo senzacij smo že doživeli, vendar je zbudila iznajdba odlične čokolade Strato« ogromno senzacijo. Kdor jo je kdaj poskusil, ta kupuje samo čokolado Strato«.
Omladina JNS. Odbor poziva članstvo, da se udeleži v polnem številu članskega sestanka sreske organizacije JNS, ki se vrši nocoj ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Radi važnosti predavanja je udeležba strogo obvezna. Podpredsednik.
Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana bo imelo letos svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 19. junija t. 1. ob 11. dopoldne v veliki dvorani okrožnega sodišča v Celju — z običajnim dnevnim redom.
Kolenčeve ustanove za tekoče leto ne bodo razdeljene. Kuratorij ustanov veletrgovca Antona Kolenca v Celju sporoča, da radi tehničnih ovir ustanov za srednješolce in visokošolce za šolsko leto 1937/38 ni mogoče razpisati. Pač pa bodo ustanove razpisane takoj po pričetku šolskega leta, verjetno meseca oktobra. Prosilci, ki so vložili prošnje vkljub temu, da ni bilo razpisa, naj ob predložitvi znamk javijo predsedstvu kuratorija, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju, ako želijo, da se jim prošnje s prilogami vrnejo. Sicer jih lah-co obnovijo jeseni ob eventuelni predložitvi novih v smislu bodočega razpisa potrebnih listin.
Reneta za rekonvalescente s predpisano dijeto.
Vrat si je prerezala... V tuk. splošno bolnišnico so prepeljali 451etno zasebnico Jožefo Č. iz Brezol pri Račjah, ki si je v živčni razdraženosti prerezala vrat s kuhinjskim nožem. Obupana in živčno razrvana si je zasadila nož precej globoko v vrat in so njene poškodbe resnega značaja.
Usoden karambol dveh motornih koles se je pripetil včeraj na cestnem ovinku v Šikolah pri Pragerskem. 42-letm tesarski mojster Kovačec Franjo iz Varaždina se je peljal s svojo ženo na motornem kolesu proti Konjicam. Na ostrem ovinku, preko katerega pelje cesta skozi Šikole, mu je pridrvel nasproti drug motociklist ter ga podrl na tla. Kovačec in žena sta treščila na cestišče in si je Kovačec pri tem strl desno nogo, dočim je žena ostala nepoškodovana. Mariborski reševalci so poškodovanega Kovačca prepeljali v tuk. splošno bolnišnico.
Z nožem v hrbet in po glavi. Pri Sv. Barbari pri Vurbergu je sinoči napadel 351etnega posestniškega sina Ivana Kosa doslej še neizsledeni storilec in ga hudo obdelal z nožem po glavi in hrbtu. Nezavestnega ter vsega v krvi so ga prepeljali v tuk. splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč.
Binkoštni uboj v Črni. Krvava fantovska bitka je bila na binkoštno soboto v Črni pri Prevaljah. V neki tamošnji gostilni je popivala večja družba drvarjev in drugih delavcev. Okoli 11. ure so se delavci sporekli in nastal je prepir, ki se je končal s splošnim pretepom. Zabliskali so noži in je obležal v gneči ves v krvi in nezavesten 231etni Andrej Napotnik, ki je zadobil zabodljaj v levo stran prsa, tako da je kmalu zatem radi izkrvavitve izdihnil. Pri pretepu so za-dobili vsi udeleženci manjše poškodbe, dočim je bil težje ranjen Anton Globočnik, ki so ga odpremili v bolnišnico. Orožniki so nekatere pretepače aretirali, dočim so glavni krivci pobegnili in jih’ sedaj iščejo.
Sodba šele jutri. V sobotni številki našega lista smo poročali o sodni razpravi, ki se je vršila pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča proti 12 članski ciganski tatinski in vlomilci skupini. Razprava je trajala polnih pet ur in bo sodba razglašena jutri v sredo 8. t. m. ob 11. uri dopoldne v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča.
£feim&xlte novice
Lepa lutkovna predstava. Ljutomerski Sokol je preteklo soboto priredil lepo lutkovno predstavo za ljutomerske šole, ki je bila prav dobro obiskana. Posrečene lutke je izdelal strokovni učitelj g. Herce.
Oglfed prostora za novo meščansko šolo. V ponedeljek se je vršil v Gornji Radgoni pregled prostora za novo meščansko šolo.
Pomoč za poplavljence. Banska uprava je dala ljutomerskemu, soboškemu in
'lendavskemu srezu za poplavljence znesek 100.000 din.
Napredovanje. V peto položajno skupino je napredovala g. Lupša Franja, učiteljica pri Mali Nedelji.
Grašič umrl radi strte hrbtenice
Kakor smo že na kratko poročali, je prejelo mariborsko državno tožilstvo obvestilo, da je v Lahoncrh pri Sv. Tomažu pri Ormožu nenadoma premini!
Razno
AUTOMOBILISTi MOTOCIKLISTI — POZOR!
Bencin, olje angleške Dun-lop pneuniatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki. Tattenbachova ul. 14. Se priporoča Justin Gustinčič.	3381
RENETA
je prirodna, brez vsakršnih škodljivih komičnih dodatkov .1274
621ctni posestnik Jakob Grašič. Na predlog mariborskega državnega tožilca se je vršila sodna obdukcija trupla pokojnega Jakoba Grašiča, ki je ugotovila, da je Grašič umrl radi strte hrbtenice. Preiskava je nadalje ugotovila, da je	Grašič
v skednju zlagal vinogradne kole	ter se
mu je pri tem spodrsnilo, nakar je padel 2 m globoko na neke sode, kjer je obležal nezavesten. Ker pa je bilo truplo pokojnega Grašiča že precej v razpadu, je Izrazil sodni zdravnik mnenje, da je truplo že najmanj tri dni ležalo na mrtvaškem odru. Na podlagi te ugotovitve se je pojavil sum, da pokojni Grašič ni sam padel s skednja, ampak ga je nekdo pahnil s skednja. Radi suma so orožniki	ARIEL
aretirali 341etnega viničarja Friderika 590 cent s prikolico poceni Žinka, ki je edini odrasli moški pri hiši Proda,n- Meljska c. 9.	3489
in ki mu je pokojni baje obljubil pose- ' stvo. Žinko je osumljen, da je pokojnega, ki je njegov tast, pahnil z	lestve; OPREMLJENO SOBO
Resničnost teh domnev bo dognala ob- oddam v najem. Tattenbacho širna preiskava, ki so jo uvedla obla- Va 20 ■:,rvo nadstropje. 3483 stva. Aretiranj Friderik Žinko taji vsako krivdo.
Pro dam
Sobo odda
Stanovanje
Stešite se reuma, ulivajoč I
yr~.
-
Nima smisla mučiti se z feumatičnimi slabostmi, ker se jih lahko iznebite z enkratnim lečeojem v Varažd nikih Toplicah. Nizke cene; »obe od Din 20‘—, kopeli Din 10‘—, oskrba 25.— do 35'— dnevno. Zahtevajte takoj prospekte od ravnateljstva kopališča
Varaždinske Toplice
Okusno blago za
kopalne plašče
SPREJMEM GOSPODA
na hrano in stanovanje. Le karniška 7.	3482
m
LEPO SOBO IN KUHINJO
oddam. Smetanova 50. 3484
obleke za plažo
Gosposka ulica 14.
STANOVANJE
oddam s 1- julijem. Studenci, Ci riJ-M e t od O v a 17^_ 34Č5
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam s 15. junijem ali 1-julija. Koseskega 22.	3486
Stanovanje išče
Širite „Večernik“ SHR9HHHHHV
XVIII. LJOBLIANSKi VELESEJEM
4—13. junija 1938.
DARILA ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA
(Izvzeti samo posestniki permanentnih legitimacij za Ljubljano).
v vrednosti preko Din 75.000*—
Odtrgaj kupon od vstopnice, napisi nanj svoje iinc in vrzi v komisijonelno zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. Dan vstopa pol|uben med 4. in (3. junijem.
Komisijonelno Srebanje bo 14. VI.1938
DARIL A j orehova spalnica od tov. A. Zalokar, St. Vid, spalnica iz vezanega lesa od Malenšek, Dravlje, motorno kolo Phuenomcrt, šivalni stroj Pfaff, kolo Puh, a se od tvrdke Ing. V ok, Ljubljana, radio aparat, 5 cevni, Sierra, od Klemenčič B.. Ljubljana, kuhinjska oprema od Ir. Tomšič, Kašelj, kuhinjska oprema od Lrman in Arhar Št. Vid, iitočistilnik od Fr. Stupica, Ljubljana, f kolo Axo od II. Suttner, Ljubljana, kolo Holtan od S. Ilebolj, Ljubljana, kolo Tajfun otl O. llenicc, Ljubljana, 1 peč od Rupcna-Lutz, Ljubljana. 2 brezplačni vožnji s parnikom Sušaik-Kotor in nazaj I. razred od Dubrovačke plovidbe In Jadranske plovidbe, 2 perz. tepiha od \lekka Subotica, 1 harmonika Vleinel St Ilerold, Maribor, 7 dnevne počitnice na Rabu Palače Hotel Prah«, 8 dnevne počitnice v Bakru Pension Tadejevih, 10 dnevno zdravljenje v Dobrni, 5 dnevno počitnice v Rogaški Slatini, 1 bakren kotel za pralnico 4>d Kotlarke d. z o. z., Ljubljana, 1 otroški voziček od Tribuna-Batjel, Ljubljana, 1 otroški voziček od S. Rebolj, Ljubljana, volneno blago za moško obleko od manufakture Novak, Ljubljana, i lestenec od Drago Vlšnar, Jesenice, 3 fotoaparati od Joško Šmuc, Ljubljana, šelenburgova ulica, aparat za vkuha-vanje sadja od Kmetijske družbe v Ljubljani, 1 šunka, 1 salama od I. Javornik, Ljubljana, električna stenska ura Oraikron in Ierex olje za odvijanje malic od ing. Fr. Lavrič, Ljubljana, zaboj Kncippovc kave od Kolinske tovarne. 2 zaboja Rogaške slatine.
OoleKe sl darila na volosolmii. oavllion K.
Polovltna voznina na lolosnlcl.
if.-araa
STANOVANJE
2 sob in kuhinje, išče mirna zakonska dvojica brez otrok. Ponudbe pod »X« na upravo lista.	3352
Pouk
ABSOLVENTA
srednje tehnične šole, event. visokošolca elektotehn. stroke iščem kot. inštruktorja. — Ponudbe pod »Absolvent« na upravo lista.	3488
Odstranite
izrabljeni zunanji sloj kože s svojega obraza! Spodnji sloj je že pripravil novo kožo. Aktivni lecitin v Solea milu pa jo bo ohranil mehko in elastično. Tudi najmlajšo kožo je treba stalno pomlajevali, da se ohrani sveža.
i
lili
Znanla želf
GOSPODIČNA
27 let stara, mirnega značaja, z nekaj gotovine, išče znanstvo s starejšim gospodom v svrho ženitve. Le resne ponudbe na upravo lista pod »Delavna«.	3481
Službo Sšle
BRIVSKI POMOČNIK zmožen, priden i§ie službo za takoj. Pramberger pri M a rež. Gosposka _15.	3491
Spomnite se CMD!
Sirite „VečernikM
Brez posebnega obenitila.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tuzno vest, da je naš nepozabni, nadvse ljubljeni oče, brat, tast, stari oče in stric, gospod
Ivan Bertczik
mesar
v nedeljo 5. junija 1938 ob 2. uri zjutraj po dolgem trpljenju v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 7. junija ob pol 17. uri po evangelskem obredu na mestnem pokopališču na Pobrežju.
• Maribor, Dunaj, Murska Sobota, dne 6. junija 1938.
Žalujoči rodbini Benczik in Somrak.
£enlca
»Spet! Jastreb kroži blizu nasl« je pripomnil in vsi so pogledali v tisto smer, kjer se je pokazala starejSa gospa. Ni bila ne suha, ne debelušna, na njenem uvelem obličju je vzbudil pozornost njen oster pogled, ki je hitro vse opazil.
Na levi roki ji je visela neizogibna vrečica za klopčič, pletilke in nogavice, Obstala je, jih gledala trenutek in se čudno nasmehnila.
»Ah, gospod filozof, ali je že konec četvorke?« je spustila po nemško. »Zato se nam je tako mudilo? Ah — gospodična lilis — dober dank
Premerila je z ostrim pogledom trojico, pozdravila ironično ni odšla dalje.
Vavrena je naglo vstal, toda Elis ga je prijela za roko in Lenka, ki je pred strupenim pogledom gospe Rollcrjeve povesila oči, se je proseč ozrla na ogorčenega filozofa.
»Zaslužila bi temeljit odgovor, ta klepetulja! Misli, da je še vedno županja, da lahko še vedno doktori in ukazuje, kakor je bilo za časa rajnega moža!«
»Saj jo poznate, gospod Vavrena, maščevala s vam bo,« je pomirjevala Elis.
»Seveda jo poznam! Povsod jo je dosti in čenče nabira! In vi jo tudi poznate, to nemškutarico, o kateri ste mi pravili, da je pokojni Rettigsvi prizadela mnogo hudega.«
»Ampak, tu gospodična Lenka,« ga je prekinila gospodična Elis.
»A res, h gospej aktuarjevi tudi hodi,« je dodal mirno študent. Pomislil je, da bi lahko radi tega dobra deklica trpela.
»Hodi in poznam jo tako po govorici. Naj le pride tožarit. Bom že prenesla,« in Lenka se je nasmehnila; »toda ne vem, kako vi!« Pogled, ki ga je uprla v Vavre-no, je odgovoril. »Zdaj pa moram iti.«
»Spremimo vas,« in Elis je vstala.
Vavrena se je kakor slučajno obrnil in pogledal proti staremu drevesu.
»Glejte no, gospodična Lenka, zdaj jc pa ptiček zletel!«
»Mislila sem prej, ako pride nevihta ali vihar, bi lahko gnezdo uničila.«
»Počakajmo in čez nekaj dni vam povem, kaj bo tu novega.«
»O, to boste imeli dela z menoj! Cez tisti „Mostiček”, ki ste mi ga posodili, tudi prav ne morem. Marsičesa nisem razumela. Težko je biti filozofka.«
»Vesel vam podam roko. Toda danes sem prinesel —«
»Danes mi posodite, kar ste mi obljubili — torej niste pozabili —«
Vavrena je vzel iz žepa majhno, tenko knjižico.
»Tu poglejte, jaz pa v tem privedem Fricka.«
Dekle jc radovedno pogledalo prvo stran. Gospodična Elis je gledala Lenki preko rame.
Bil pozni večer —- .prvi maj — večerni maj —- ljubezni čas.
VI.
V nedošinskem gaju je odmeyala godba, petje, smeh, veselo govorjenje. Največ ljudi se je zbralo okoli plešišča in pri gostilni. V vseh kotih, tudi najoddaljenejših, so bili sprehajalci, največ mladi ljudje. V tihem kotičku je hodil ves zamišljen špina. Na sebi je imel črn frak pokojnega strica, ki ga je za danes posebno osnažil. Boril se je s svojo neodločnostjo in bojeČnostjo. Videl je Marinko prosi plesa, se priklanjal, poiskusi! po-mu je zaplapolal.
Rad bi jo na plesu pritisnil k sebi toda ker je bil slab plesalec, se ni mogel odločiti. V tem pa je že izginila in zaman jo je iskal. Zdaj se jc odločil, da jo za vsako ceno poišče in zapleše z njo! Premišljeval je, kako jo naj ogovori, kako prosi plesa, se prihlanjal, poskusil poklon •— v tem se je vzravnal.
(Dalje.)
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za Inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.