Samorastniki so med nami
O 4. kulturnem sreanju slovenskih gradbincev - oktobra ga bo organiziral IMP - pripoveduje tefan Praznik
Delovna organizacija IMP IZIP je organizator etrtega kulturnega sreanja gradbenlh delavcev Slo-venije, ki bo oktobra v Ljubljani. Kaken je pomen in kakna zgo-dovina teh kulturnih sreanj, nam je pripovedoval sekretar republi-kega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tefan Praz-nik. Republiiki sindikati so na-mre e od vsega zaetka poma-gali pri izvedbi kulturnlh sreian) gradbincev.
Kulturna sreanja gradbincev so zrasla iz dveh pobud, je zael tefan Praznik. Posamezne delov-ne organizacije. oziroma kulturne organizacije v njih, so e prej vrsto let sodelovale na primer dravo-grajski Kograd in Slovenijaceste Druga pobuda pa je izvirala iz vsa-koletnih sreanj starejih gradbe-nih aktlvistov, sindikalnih delavcev, kjer so vsako leto pripravili tudi kulturni program, ki so ga izvedli kulturni amaterji iz vrst gradbenih delavcev.
Oetavci Kograda so nato predla-gali, da bi napravili veje sreanje, na katerega bi povabili tudi kultur-ne ustvarjalce iz drugih delovnih organizacij in tako razirili pro-gram. Na republiki odbor je to pobudo sprejel z odprtimi rokami in po svojih moeh pomagal pobu-dnikom, da bi zagotovili udelebo iz vseh gradbenih organizacij <
Nekaj let poznamo sindikalno kutturno akcijo in akcijo Kulturo delavcem, ki Jo Je vodilo glasilo Komunist In Zveza komunistov. Obe akcijl sta prece/ prlspevali k
razmahu kulture v zdruenem de-lu, toda kulturna sreanja grad-bincev so pognala korenine e prej.
Nismo e sliali, da bi sindikali v drugih dejavnostih organizirali po-dobne kulturne prireditve. Ali to pomeni, da so gradbinci in mon-terji najbolj kulturni delavci, oziro-ma da najbolj skrbijo za to dejav-nost?
Res je, da v drugih dejavnostih takne oblike ne poznajo, kar pa ne pomeni, da so brez posluha za kul-turo, meni tefan Praznik Najbr nima smisla ugotavljati, kateri sin-dikati posveajo najve pozornosti kulturi Toda glede na irino. na to, kolrko delavcev se kulturno udej-stvuje, smo gradbinci gotovo med tistimi panogami, kjer je kulturno ivljenje najbolj razvito. al pa je tudi pri nas to kulturno ustvarjanje e vse preve samorastniko. To pravim zato, ker v delovnih organi-zacijah premalo poznajo kulturne doseke svojih sodelavcev, zunaj pa je njihovo delo e manj pozna-no. Premalo se ve, da so nekateri kulturni ustvarjalci iz naih vrst do-. segli prav zavidljivo kakovostnora-ven - o emer priajb zbirke pesmi, ki so jin izdelali, in strokovne ocene njihovih likovnih razstav
Pravite, da so kutturnik) Iz vrst gradbincev premalo znani. All ni-so kulturna sreanja ni prispeva-la, da bi se to spremenilo?
Seveda so prispevala, saj opa-amo vse veji interes tako za ustvarjanje kot za predstavitev tega ustvarjanja v javnosti. Ko smo sre-
anja zaeli, je bila mona predv-sem kolektivna ustvarjalnost, se pravi pevski zbori in glasbeni an-sacnbli Ti seveda delujejo in se ra-zvijajo tudi naprej Od prvega kul-turnega sreanja datje pa se je mono razmahnilo tudi individual-no ustvarjanje, se pravi vse vrste likovne umetnosti,'vkljuno s foto-grafijo, pa tudi knjievnost - kratka proza in poezija Te zvrsti so se tako razmahnile, da smo morali na zadnjem sreanju v Novem mestu opraviti selekcijo poslanih del. Sre-anja so pokazala, da bi bilo v ne-katerih vejih organizacijah stnotr-no razmisliti o podobnih priredi-tvah internega znaaja, na katerih bi kuiturni ustvarjalci predstavili svoje delo sodelavcem in tako spodbudili e nove ustvarjalce, hkrati pa bi lahko naredili izbor za kulturno sreanje slovenskih grad-bincev. da bi ta republika priredi-tev ostala v racionalnih mejah <
Povejfe e kaj ve o dosedanjih organizatorjih kulturnih sreanj in znailnostih teh prireditevl
Prvi organizator je bila delovna organizacija Kograd, kolektiv z 2.000 delavci. To sreanje je bilo leta 1979 v Dravogradu Leta 1980 je sreanje organizirala delovna or-ganizacija Primorje v Ajdovini, lani pa Pionir v Novem mestu. Vsa tri sreanja so bila zelo dobro pri-pravljena, saj so se organizatorji resnino potrudili.
Nasploh pa moram rei, da me je kot udeleenca dosedanjih sreanj vedno prevzelo navduenje sodelu-joih in organizacijska raven, ki je bila vedno zares visoka. Manj pa je razveseljiva bolj slaba odmevnosl kulturnih sreanj tako tf delovnih organizacijah, iz katerih so sodelu-joi, kot v krajih, kjer je sreanje. Pri odmevnosti kulturnih sreanj sem opazil soodvisnost med veli-kostjo kraja, kjer je bilo sreanje, in pozornostjo, Vi jo je zbudilo v jav-nosti V manjih krajih so imelado-sedanja sreanja veji odmev kot v zasienih in izbirnih vejih kra-jih..
Kaj lahko na koncu poveste de-lavcem IMP-ja, oziroma IZIP-a, or-ganizatorjem letonjega, etrtega, kultun\ega sreanja gradbenih delavcev Slovenije?
Da smo za organizatorje etrte-ga sreanja predlagali IMP, smo imeli v repubiikem odboru sindi-kata gradbenih delavcev ve razlo-gov. Prvi je kulturno ustvarjanje, ozi-roma pogoji, da bi takSno sreanje spodbudilo iri razmah kulturne dejavnosti. Vemo, da so delavci
IMP e nekaj dosegli v kulturni ustvarjalnosti, saj poznanno njihov pevski zbor in nekatere nadarjene kiparje. ki so e imeli razstave IMP letos praznuje jubilej. petintride-setletnico, ki ga lahko takna prire-ditev e obogati. In ne nazadnje, IMP je s svojimi tozdi in delovnimi organizacijami prisoten po vsem slovenskem prostoru Tudi IMP-je-va dejavnost je igrala vlogo pri izbi-ri, saj so vsa dosedanja sreanja organizirale delovne organizacije s podroja gradbene operative. pa smo v republikem odboru menili, da je prav, e to nalogo enkrat prevzamejo monterji In ko smo se pogovarjali. komu naj jo zaupamo, smo bili prepriani, da ima IMP vse pogoje za uspeno organizacijo takne prireditve
LOJZE JAVORNIK
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si