4 it. Številka. Trat. v siv«I«) 22. feltrtivnrijn I IVonj XXIV „Edlnoat" izhaja <1 v* krut n» dim. rftzun ne.lelj in praznikov. zjutraj in zvečer ol» 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih 'mlinjn oh fl. uri zjutraj. Narodnimi /nit«« : Ohe izilanji na leto . . . 2|-_ Za Kamo večerno izdan je . 12- _ Za pol leta, četrt let« in na meneč razinemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe hre« priložene naročnine «e uprav« ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Trutu ajut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; pooedelj*ke /jutranje Številke poanvč. Izven TiaU po 1 nvč. več. EDINOST (Vederno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon A»,v. H70. 4 nvč. V edtnontt Je iiikč ! Oblast fe računajo po vmtah v petitu. Vm večkratno naročilo * primernim popuMom. Poslana, OHmrtiiice in javne zahvale, do-maOi ojtlani ild w računajo po pogodbi. Vsi ilopini naj ne poftiljajo uredništvu. Nefiankovani ilnpisi ne sprejemajo. Knkopitoi xe ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema n pravit t Atvo. Naročnino in n^lime je plačevati loeo Trut. T rednimi vo In tlakama se nahaja tH v ulici Carintia Stv. 12. 1'prmnlStvo, nil-pravniAtvo In Mprejeiiiunje Inapmtav v ulici Molili piccolo Stv. II. nadutr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Javen shod priredi palitično društvo „Edinost" • 7yv v Šmarjah pri Kopru prtjiodiijo nedeljo, dne 26. febr. 1899. ob 2. uri popoMne v tamošnjem Šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Pogovor o predstojećih občinskih volitvah. Ji. Poročilo o dogodkih v deželnem zboru i k trškem, 4. Eventuvalni predlogi in interpelacije. Shoda se udeleže nekateri poslanci in več odbornikov političnega društva »Edinost«. Pričakovati je obile udeležbe z vse Ponija nšč i ne. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Dunaj 21. Ministerski predsednik baron' lianftv je bil danes predpoludne od cesarja sprejet v avdijenei. »Bud a pester Correspondenz« pravi, da to ni bila avdijenca v slovo, ker se cesar radi ostavke kabineta Banffv še nikakor ni odločil. Odločba pride se le potem, ko bode Sscell /amogel poročati cesarju o vspehu njegove naloge, ki obstoji v tem, da dosežo kompromis med vlado in opozicijo. Dotlej pa vladne opravke vodi kabinet Banffv. Pariz 21. Poročilo predsednika republike, ki je bilo danes prečitano v obeh zbornicah, pravi, da dokazuje redna izročitev moči, da je Francija zvesta republiki in to v treuotjn, ko skušajo nekateri blodniki zaupanje dežele omajati v njenih institucijah. Poročilo naglasa, da je potrebno, da se jednako spoštujejo vsi bistveneji organi družbe, parlament, sodne oblasti, vlada in nacijonalna armada. Poročilo pokazuje konečno im pridobitve republike, ki je zagotovila svobodo in mir, tislano- P O D L T S T E K. * Eliza. —--f P i 5 e Poluki, ~ Hladen jesenski veter je vil po ulicah ljubljanskih, zdihal krog voglov in se zapletal v gole veje v drevoredih. Neka rezajoča, neprijetna atmosfera je ležala na mestu in lezla v ljudi. Tesno so se zavijali gospodje v svoje haveioke in gospe so popravljale mantilje in jopiče, da se obvarujejo ostrega mrzlega piha. Nekaj zapoznelih listov spi-hal je veter •/. vej in jih v plesajočih vrtincih raz-našal naokrog ; /.daj je nekoliko pojenjal, potem pa -opet vzdigal prah z dvojno silo in se zaganjal v dolgih sunkih skozi ulice. Nekaj vran se je v velioih jatah poganjalo krog zvonikov in gosta plast oblakov je visela visoko v ozračji, zastirala solncc in zagrinjala horizont v siv, dolgočasen ton pozne jeseni. Drdranje voz, korakanje ljudij, glasen prepir dveh izvoščekov na glavnem trgu se je v zategnje-nih, lenih zvokih odbijal od hiš in mrtva, rumeno-sivkasta svitloba je nekako mrzlo in neprijetno uplivala na človeka. I/ velike tronadstopne hiše je stopilo na ulico vila veliko kolonijalno državo in si pridobila edno resno zvezo in prijateljstva na vseh krajih. p»rlz 21. Veliki kancelar general Davout je danes predpoludne v ministerstvu za zunanje stvari v navzočnosti vseh ministrov predsedniku Loubetn podal veliki križ častne legije. Predpoludne je bilo pod predsedstvom Loubetn ministersko posvetovanje, v katerem je objavil Loubet vsebino svojega poiočila, ki se popoludne prečita v obeh zbornicah. Ministerski sovet je sklenil, da v četrtek, ko bodtf pogreb Faura, ostanejo zaprti vsi uradi, sole, kakor tudi borza. RflU 21. Zbornica je nadaljevala posvetovanje o zakonskih načrtih, tičočih se javne varnosti, novinstva, vojaške službe dopustnikov, ki so v službi na železnicah, na pošti ali pri brzojavu, kakor tudi nepoboljšljivih zločincev. Med razpravo je izjavil Sonnino, da vsprejme načelo, kateremu sledi vlada, namreč, da predloži v posvetovanje naredbe, ki so potrebne v obrambo države in v dosego cilja, da pride Italija iz abnormalni h odnošajev, v katerih se nahaja že od maja meseca. On da bode glasoval za drugo čitanje, toda z nekolikimi pridržki. Govornik je na to opominjal vlado, naj očito pokaže pot, po katerem meni hoditi ne samo danes, nego tudi v bodoče. Predpustna politika. Pod tem naslovom priobčuje »Agramer Tag-hlatt« nastopni članek: Italijani tržaški kažejo v svojih irredentov-skih bolečinah prizadevanje, da bi posnemali boj Italijanov v Benečiji in Lombardiji za časa avstrijskega gospodstva v teh dveh pokrajinah. To posnemanje pa se pretvarja v pravo parodijo in postaja slično onim burkam, ki se uprizarjajo po italijanskih gledališčih v ta namen, da se poslušalci v zdraven smehu nekoliko oddahnejo od ganjenja, provzročenega jim po žaloigrah in dramah. Znano gosposko dekle v tcmnozelenom klobučku, v sivem jaketu z malim zavitkom v roki. Neki častnik ji je podjetno pogledal v obraz, za mrmral pred-sc parkrat: »Famozna rast, tipičen obraz!«, obrnil se za njo, zarožljal z sabljo, energično trknil z ostrogami, zasuknil se in jo ubral za neznanko, vedno razbijajo z sabljo ob tlak. Ona pred njim je parkrat prezirljivo in jezno pogledala nazaj čez ramo, a ker se vztrajnemu vojniku kar nič ni ljubilo, da bi zapustil njen sled, stopila je v prvo vežo, počakala za vrati, dokler ni nadležni zasledovalec zginil za oglom ; potem je zopet hitela dalje. Gost bel pajčolan ji jo zastiral obraz in zapaziti je bilo skozi istega le iskrenje očij. Zamišljeno je gledala pred-sc, parkrat globoko vzdihnila, privzdignila nekoliko dolgo, črno krilo in hitreje in hitreje pospeševala korake. Od časa do časa je bilo videti, kakor da bi ji zatrepetalo telo in bi se rame privzdigale v pridušenem joku. Neki postrešček se je z svojim bremenom zadel v njo, malo dlje je sunil v njo čevljarski učenec z starimi raztrganimi čevlji in takoj po tem se je zaletela v starikavo krŠčeneo, ki je jezno godrnjala za njo nekaj o maniri. Ona ni opazila ničesar od vsega tegu. Skoro mehanično je pre- je, kako so Italijani v Lombardiji porabljali vsako, tudi najmanjo pjiložnost, da so izražali svoja irre-dentistiška stremljenja. Vsaki verz kake opere, ako je tudi le od daleč spominjal na domovino, spremljan je bil od navdušenih demonstracij. Komu ni znana demonstracija ob kateri so klicali: »Viva Verdi!«, s katerim vsklikom, pa so mislili: »Viva Vittorio Kmanuele, re d* Italiat« Italijani na Benečanskem in Lombardiji pa niso demonstrovali le po glediščih : oni so se bojevali tudi na krvavih bojiščih in se niso bali niti vislic, ječe in pregnanstva. Gospodje v Trstu pa so irredentovci na bolj prikladen način in posnemajo svoje brate v Italiji le v jedni smeri. Imajo neko opero »Nozze Istriane«, katero je zložil maestro .Smareglia, Istran po rodu. V tej operi, v kateri se komponist ni mogel odtezati vtisu hrvatskih narodnih napevov, kakor jih je najti v zbirki Kuhačevi, je bil tudi verz, ki baje spominja na italijanstvo mesteca Vodnjan. Ta verz je zadoščal, da so, ko se je ta opera v prvič uprizorila v gledališču Comunale v Trstu, izzvali toli silno demonstracijo, kakor da so s tem že rešili Trst. < > zadnjem sestanku italijanskih županov della Re-gione Giulia so uprizorili v istem gledališču maestra Giordano opero »Andrea Chčrnier«, v kateri operi je nekoliko natnigljajev v narodnem in liberalnem zmislu. Občinstvo je prežalo z napeto pozornostjo na vsako besedo, da je na dotičnih mestih z navdušenimi ovacijami dajalo duška svojemu irreden-tistiškcinu navdušenju. Toda višek smešnosti so dosegli na pustni torek, ko se je med »corsom« razvijal boj s konfeti. Po ulicah so spuščali papirje v italijanskih barvah. Občinstvo je pozdravljalo te znake tikanjem in ploskanjem in je izkoriščalo ta nekrvavi boj, da je manifestovaln svoje vzvišene »idejale«. In v resnici, tudi mi bi bili tega menenja, da so pravo zadeli, ko so ravno zadnji dan pusta zbrali za take idejalne aspiracije. Zal pa, da so bile te demonstracije motjene po druzih, ki so stopala, zavila preko št. Jakobskega trga v Trnovsko predmestje in iz tega v temno ozko in umazano ulico v Krakovem. Pred malo razrupauo hišo se je ustavila in potrkala na vrata, katera pa so se odprla odznotraj še le čez dolgo. A ti si, Eliza — nagovorila jo je grda, odurna starka in je hrehetala hudobno, koje ugledala trudno, obupano držanje došle deklice. — Kako je bilo, ho he ? — je vpraševala in tipala se svojo suho koščeno roko eleganten jaket dekličin. Ah, pustite me je vzdihnila le-ta in se zdrznila nervozno. — No, no, saj ni hudega — silila se je starka in /. odurno ljubezujivostjo skušala jo objeti krog pasa. Meni se ne ljubi - je mrmralo dekle mej zobmi. Otresši se starkinih rok je vprašala: Kje pa je Ana? — — Zgoraj, zgoraj. Ze dolgo čaka — je odgovarjala starka in odšla v sobo, zadovoljno suie-jaje se. Deklica se je za trenotek oprla ob steno, potem pa trdno stopala po stopnicah navzgor. (Pride še.) provirofile potrebo, da jo policija posegla vmes. Sedaj pa so hvalili Italijani policijo, o kateri govore sicer in navadno le v zaničljivem tonu in v polni jezi, če je le toličkaj stopila na |>ot njih irre-dentovskim manifestacijam. Zdi se, da jih je to pot policija rešila iz prav neprijetne sitnvaeije. Stranka soeijalistov, ki nikakor ne zaupa liberalizmu Italijanov in ki je precej močna v Trstu, je reago-vala precej energično proti irredentistiškim demonstracijam. Na veČ i h krajih je 'prišlo do spopadov in pretepov in policija je morala zapreti več osel). Od jedne strani so kričali: »Viva Tricste italiana!«, od druge pa: »Ablmsso i liberali! Viva il socia-lismo!« Sicer pa ni to prvikrat, ko je na veliko žalost liberalcev prišlo do spopadov med temi in socijalisti, pred katerimi poslednjimi se liberalci tresejo za svojo gospodstvo. Za časa propovedi oeeta Pavisiča so bili združeni — socijalisti zato, da so sploh mogli protestovati proti propovedim, liberalci pa zato, ker so dobili priliko za demon-straeije proti skotu, ker je bil odredil slovenske propovedi v cerkvi sv. Jakoba. Liberalci so bili vzradoščeni in so povdarjali, kako vse sili na zvezo med liberalci in socijalisti. Toda kmalo jc prišlo razočaranje, ko so socijalisti preprečili prvi shod proti hrvatskemu gimnaziju v Pazinu. In to razočaranje je [»ostalo še veče na zadnji dan pusta. Umeje se, da nc simpatizujemo z socijalisti in da varujemo strogo nevtralnost v tej praski meti socijalisti in liberalci. Za nas ni Trst izključljivo laško mesto, kakor hočejo liberalci, in istotako ni brez narodnosti, kakor hočejo socijalisti. V mestu tržaškem samem je italijansko prebivalstvo v večini, toda mesto leži na slovenskih tleh. Vsa okolica je slovenska poleg tisočev Hrvatov in Slovencev, ki bivajo v mestu. Vsakako pa je simptomatično, in pomembnosti te prikazni ni smeti podcenjevati, da liberalci, torej Italijani in italija-naii, ne morejo več v z držav a ti monopolu v mestu tržaškem, kakor je bilo to doslej, ter da niso več izključni gospodarji sitnvaeije. Njih gospodstvo se je jelo majati polagoma in motjena je vsaka manifestacija njihova. Krivica, ki so jo storili Slovencem, maščuje se sedaj od take strani, o d k a te r e n e bib i 1 i najmanje pričakovali kaj taoega. Politični pregled. TRST. 22. februvarija 1899. 1 K položaju. »Slov. Narod« objavlja na- j stojmo brzojavko z Dunaja : »Vsi češki listi prijavljajo danes z avtoritativne strani inspirirana poročila glede političnega položaja. Po teh poročilih so izginile vse, vladi in desnici preteče nevarnosti. Vlada in desnica stojita tako trdno kakor kdaj, zlasti se je tudi z bolj šalo razmerje mej desnico in nemškimi klerikalci in to vsled gibanja »Proč od Kima«, tako, da so neutemeljeni vsi dvomi o stabilnosti vlade in desnice«. Ko so se nedavno temu širile govorice o pogajanjih med nemškimi konservativci in krščanskimi socijalisti, oziroma, ko se je govorilo, da princ Lichtenstein dela vse možne poskuse, da bi katoliško ljudsko stranko izvabil iz večine in tako pripomogel do uresničenja najprisrčneje želje nemške opozicije, a katoliški ljudski stranki do — naj veče neumnosti, ki bi jo sploh mogla storiti, rekli smo, da se hočemo vzdržati vsake opazke, dokler no vidimo, da se je katoliška ljudska stranka res dala ujeti na to limanieo. No, sedaj kaže, da ni sela na limanico. In prav smo imeli nadalje, ko nismo imeli prav nikake vere v one tajnostne govorico o groznih stvareh, ki se baje pletejo za kulisami. Saj jc že položenje sedanje samo na sebi tako, da ni pričakovati nikakih posebnih dogodkov v notranjem političnem življenju avstrijskem, dokler ne stopijo Nemci na piano se svojimi zahtevami, katere pa se še-le kovajo in varijo v kovačnici zaupnih mož. Ako bi grof Thun že sedaj mislil na odstop ali na kake spremembe opoziciji v prilog, bil bi podoben vojaku, ki je začel bežati, predno je sovražnik začel streljati. Za takega vojaka pa vendar ni smeti smatrati grofa Thuua. Ponavljamo torej besede, ki smo jih bili napisali te dni, da opozicijonalni listi se svojimi kombinacijami le mahajo po tem in onem grmu, v nadi, da morda vendar skoči kakov zajec iz tega ali onega grma. Kaj dobro označuje »Information« sedanje položenje z nastopno opa/ko : Za sedaj treba le čakati. Je ljudij, ki, kakor znano, slišijo travo rasti, pametni ljudje pa se zadovoljujejo s tem, da jo puste rasti in da jo režejo potem, ko j<» dorasla. KriMk na Ogeriktm. Ako smemo soditi po današnjih sporočilih, je opravičeno meuenje, da z odstopom Banffv-ju nikakor še ni rešena kriza na Ogerskem. Kako drugače naj umemo sporočilo v oficijozni »Budapester Correspondenz«, ki pravi, da krona še ni odločila definitivno glede demisije Banffv-a, ampak ta odločitev da pride še le potem, ko Szell sporoči cesarju o svojih pogajanjih z opozicijo in predloži konkretnih predlogov gledć sestave novega ministerstva. Po takem je Bnntfv sicer odstopil, ali za sedaj je še — minister, dokler Szell ne uredi računov z opozicijo in z neza-dovoljneži v liberalni stranki sami. To pa ne bode lahko delo. Vsa težava te naloge je razvidna že iz izjave Štefana Tisze, jednega — neprijateljev Szellu v isti vladni stranki, da mora ta poslednji podati določno izjavo, da ne vsprejme v minister-stvo nobenega iz krdela liberalnih odpadnikov in nobenega iz »narodne stranke«. Sedaj pa pomislimo, da so ti liberalni disidentje metali Banftv-u polena pod noge prav zato, da bi sami prišli do moči, in da so zlasti vodjo »narodne stranke« vodili isti nagibi osebne ambicije, pa vidimo, kako že" vise v zraku novi spori in novi boji. Kako naj Szell ohrani travo in vendar nasiti osla?! Položaj je torej tak : Szell je sicer določen za bodočega mi-nisterskega predsednika, ali do ministerstva Szello-vega je še precej dolga in — trnjeva pot! Slovanska civilizacija. Madjarski list »Latogatok Lapja« jc napisal nedavno naslednje vrstice: »Ni ruskih topov, ni čet kozaških, ni grozot sibirskih se nam ni treba bati; pač pa nevarnosti, ki je strašneja mimo vseh teh, ki nas pokoplje brez vse nade do zopetnega ustajenja, ako prodre na dan, in to je: zmagovito napredujoča civilizacija slovanska.« Tem besedam pripominja zagrebški: »Obzor« : Tu imamo iskren pojav potrtega inadjarskega srca. Torej: izmed vseh grozot je za Madjare najstrašneja — slovanska civilizacija ! Toda, čemu se bati toliko: kaj bi bili Madjari brez slovanske civilizacije? Predniki današnjim Madjarom so došli semkaj že pred tisoč leti; samo med Slovani se jim jc omililo nastaniti se, med Slovani, ki so jih, po svojem starem običaju, vsprejeli gostoljubno in jih priučili stalnemu življenju. Ti predniki današnjih Madjarov so prejeli od Slovanov državne uredbe in zakone; o tem pričajo med ostalimi »išpan« — župan, »nador« — nadvornik itd. Predniki današnjih Madjarov so prejeli od Slovanov vero; o tem spri-čujejo krst sv. Štefana in slovanske besede, ki so jih sprejeli v cerkvene knjige madjarske (malast-milost.) Od Slovanov so prejeli kroj, v svoj slovar so uvrstili več nego tretjino slovanskih besed, z jedno besedo: prejeli so slovansko civilizacijo, od katere žive že več nego tisoč let. Dokler se niso naučili od Slovanov, niso vedeli, kaj je orodje za kopanje (kapa), grablje (gereble),. vile (vila), kovač (kovrfos), podkev (patko), stol (astol) in dr. Ali ne spričujejo te besede, da so od Slovanov prevzeli gospodarstvo, obrt? Od Slovanov so se učili domačega in rodbinskega življenja. Osnove civilizacije i in a j o t o r e j od S1 o-v a n o v, a s e d a j se boje — slovanske e i-v i 1 i z a c i j e ! Poslanica novega predsednika francoske republike, v poslanici, ki jo je doposlul Loubet francozkemu senatu in komori, prosi isti senatorje in poslance, naj in u ne odrečejo svoje podpore. In potem izjavlja, da hoče čuvati ustavo. I)a hoče Francija čuvati republikanske ustanove, je dokazano s tem, da si je tako hitro in ustavnim potom izvolila naslednika pokojnemu predsedniku. Vse svoje moči hoče predsednik posvetiti v to, da se na Francozkem pomirijo duhovi. Po mirnosti, dostojnosti in patrijotizmu, ki ga jc pokazala Francija v težkih situvacijah, si je pridobila na ugledu pred vsem svetom. In zakaj naj bi Francozi ne bili tako zložni tudi glede notranjih vprašanj: v spoštovanju tlo obeli zbornic, do sodišč, do vlade, do vojske? Domovina ljubi vojsko in ima tudi vseh vzrokov, da jo ljubi, saj ima v njej branite- ljico republikanskih zakonov in časti Francije! V zavesti svoje moči hoče Francija reševati vsa vprašanja, ki se tičejo moralne in materijalne blaginje svojih državljanov. Poslanica zaključuje: Republika je dala Franciji svobodostnih ustanov. Zagotovila jej je neprecenljivo dobroto trajnega miru, zacelila jej je rane, je preosnovala nje vojsko in mornarnico, je ustvarila veliko kolonijalno državo, je popolnila javni pouk, jej je pridobila zvez in prijateljev in je čudovito povzdignila nje človekoljubne ustanove. Dajte, da popolnimo to delo, ki je v ponos deželi. Srečnega se bodem štel, ako bodem se svojim vztrajnim delom, vspodbujan po zložnosti naroda, katero hočem vzdrževati z vsemi svojimi močmi, mogel v mejah svojih ustavnih pravic, katerih ne bodem dopuščal krčiti, pripomoči do uresničenja naših nad in do utrjenja republike. Domače vesti. Za jubilejno dijaško ustanovo došli so nadaljnji darovi: Poprej izkazanih......3712 gld. 86 nč. Darovali so Markuza Jakob, Va-tovec Antonija, Skapin Josip, Peršič Vincenc, Fonda Ivan, Valič Ivan, Valentič Nazarij, Gergič Ivan Marija, Humfer-mun Tereza, Slavik Antonija in Udovič Iv. Marija, vsak po 50 nvč....... 5 „ 50 „ Cotič Angela, Ambrož Josi p inu, Prele Marijn, vsaka po30 nč. . — .. 90 ,, Oropajo Lucija . -..... — „ 20 „ Godina Apolonija, Cijančič Flora, Fonda Andrej, Kocjnnčič Ivan, Sosič Josip, Petrič Iv. Marija, Valentič Anton, Sancin Ksaver, Ferluga Ivan, vsaki po 10 nč. . — „ 00 Štrajn Katarina, vsi od sv. Ivana — „ 05 „ Skupaj 3720 gld. 41 nč. i ,- Nadaljne darove sprejema blagajnik dr. G lista v G r e g o r i n v Trstu (Via Molin piccolo štev. 3). 44 let v deželnih zavodili za umobolne. Dr. B. v. T. (Blehveis?) poroča »Slov. Narodu« : Dne 10, t. m. je umrl v blaznici pri sv. Jožefu 70letui samski pekovski pomočnik Janez Bernot iz Ljubljane, ki je bil dne 10. oktobra 1855. leta, torej pred 44 leti, premeščen iz bolnišnice v staro ljubljansko blaznico. Bil je paranoikar. Njegove bolestne domišljije so se vrstile v precej ozkem kolobarju. Domišljal si je, da je posestuik neke hiše in pekarne na Poljanski cesti, a hudobni ljudje da mu branijo dobiti v roke to posest. Sicer je bil veseljak, burkast, malokdaj razburjen, kričeč, dela se ni lotit nobenega. Preživel je vse stadije zgodovinske deželne blaznice; bil je v vseh zavodih, ki jih je morala dežela ustanavljati tekom let. Iz Ljubljanske stare blaznice je prišel v sedaj že podrto hišo tik Marijanišča, odtod v prisilno delalnico, kjer je bilo več let do 100 umobolnih nastanjenih; pozneje v deželno blaznico na Studencu, konečno v blaznico-hiralnico pri Sv. Jožefu. Šele od leta 1898. sem ni mogel več zapustiti postelje, ker je oslepel in oslabel tako, da ni mogel več hoditi brez podpore. Dežela je za njega potrosila oskrbovalninc 080l> gld. 85 kr., torej skoraj 10.000 gold.; preživel je v blaznici lf),084 dni. Zalivala. Iz Padrič nam pišejo: V minolem letu smo seznlali cerkvico, posvečeno svetima apostoloma Cirilu in Metodu, v proslavo jubileja cesarjevega. Cerkvica je mala, saj je tudi naša vasica mala. Le-ta šteje le 41 številk. Ker pa so bili stroški vendar-le veliki, a ljudstvo je ubožno vsled slabih letin, preskrbeli smo si bili od visokega c. k. namestništva dovoljenje za nabiranju milodarov. Obrnili smo se torej do dobrih slovenskih src, naj nam pripomorejo do uresničenja naše lepe in plemenite nakane. Nismo se obrnili zastonj : naši bratje so nam lepo prihiteli na pomoč. Dne 10. julija m. 1. se je cerkvica sv. Cirila in Metoda blagoslovila ob navzočnosti tisočev ljudij, kar je bilo v dokaz, kako so so se radovali z nami naši bratje okoličanski. Sedaj pa, ko so sklenjeni računi, nas veže dolžnost, da izrečemo svojo najprisrčnejo znkvalo vsem blagim dobrotnikom in blagim slovenskim bratom. Hvala, tisočera hvala vsem. Posebej moramo šc za- hvaliti vrlega gospo«!« Trobca i % nv. Ivana, ki nam je /a male stroške priredil lep oltar iz kraškega mramorja in pa tudi mal zvonik; nadalje našega vrlega deželnega poslanca Vekoslava Gorinpa, ki nani je pripomogel s primerno svoto, da smo nakupili za cerkvico lepi sliki sv. Cirila in Metoda. Potem izrekamo zahvalo tudi gospodu okrajnemu glavarju v Sežani, ki nam je dovolil, da smo pobirali milodare tudi po Sežanščini. Nadalje tudi zvonarju, ki nam je priredil zvončića, katerih mili zvoki nam segajo do srca in vzbujajo v nas čute prave pohožnosti. In slednjič gospodoma Josipu Pertotu in Josipu 1'rlmnčiču iz Bazovice, ki sta nam podarila cerkvene obleke. Vsem torej, vsem: bratom po tržaški okolici, nn Sežanščini in v okraju koperskem, izrekajo še enkrat svojo iskreno zahvalo od srca hvaležni P a d r i č a n i. Razglas. Povodom komisijonalnega podpiranja navadnih povratnih pisem prvega poluletja 189H. in priporočenih povratnih pisem druzega poluletja 1897. se ni uničilo v sledečem izkazu navedenih pisem radi njihove vrednosti : Izkaz o denarnih zneskih in vrednostnih predmetih, najdenih v priporočenih povratnih pismih II. tečaja 1897. in v navadnih povratnih pismih I tečaja 1898., ki so se dne 12. in 13. januvarja komisijsko odprla: oddafaitero ime Naslovljenem ime Vsebina Vrednost tu Kr. Alojz Toffolo Gašper Delprut 1 drž. nota 5 • — sub ulica Alfieri 2 1 " 5 • — Violetta Fajdiga 1 , 5 • Kornelj Bevci Anna Bauer 2 „ 10 • Avgust Girard Marija Toreello 1 10 • Ar tur Greato Jožef \Vaidi 1 5 • Alojz de Piecoli Vincenza de Piecoli l 5 • — Ivan Paseutti 1 blagajnični listek • Jožef VVittieh Jurij Sehmid - 1 jantarjev ustnik za »motke • Nadalje je bilo najdenih: 8 nerabljenih poštnih znamk po 5 kr., razne listine, računi, vozni listi, delavske in službene knjižice ter 2 ključa. Dotični oddajalci, ki želč, da se jim ta pisma vrnejo, se vabijo s tem, da dokažejo svojo lastninsko pravico potom dotičnega prejemuega poštnega urada, ali pa neposredno na podpisanem c. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu. Iz Nabrežlne nam poročajo, da se je v kamenolomu Josipa Caharije včeraj dogodila huda nesreča, Nad 20-letnim delavcem Franom Do rč i čem se je utrgala skala. Dorčič je sicer opazil to in se je hotel tudi hitro umakniti, toda ni imel potrebnega časa za to. Skala ga jc prijela za levo nogo in mu jo pomečkala tako, da so ga morali prevesti v tržaško bolnico. (Iz »Piccola« posncmljemo, da sc zdravniki boje, da bode trebalo nogo odrezati. — Ured.) f'asopis »Der Silden«, glasilo za izobraževalne, politične in gospodarske koristi hrvatskega in slovenskega naroda, priporočujemo kakor najboljši časopis za oglase razne vrste, ker je razširjen v najboljših in imovitejših krogih mej Hrvati in Slovenoi in tudi drugod. Cena oglasom (inseratom) je zelč nizka. Časopis se daje na ogled zastonj. Tpravništvo je na Dunaju, I. Plankengasse 4. Podpornemu društvu za slovenske viso-kosolsc v Gradcu so izza zadnjega izkaza dopo-slali podpore ti-le gospodje: Frančišek Kobič, c. kr. profesor, drž. in dež. poslanec in dež. odbornik jc izročil svoto 105 gld., katero so zložili gospodje: Frančišek Robič, c. kr. profesor itd., 10 gld.; Viljelm Pfeifer, posestnik, dež. in drž. poslanec, 5 g!.; Josip Kusar, trgovec, posestnik in državni poslanec, 5 gl.; Jožef Zičkar, župnik, dež. in drž. poslanec, 5 gl.; dr. Lavoslav Gregorec, kanonik in državni poslanec, f> gl.; Frančišek Povše, ve- lejtosestnik, drž. poslanec in deželni odltornik, o gl. ; Vekoslav Spinčič, c. k. profesor v pok., dež. in drž. poslanec, 5 gl.; dr. Ignacij Žitnik, bcneficijat, dež. in drž. poslanec, f> gl. ; Jožef Pogačnik, c. k. poštar, posestnik in drž. poslanec, 5 gl.; vitez pl. Berks, veleposestnik in drž. poslanec, f> gl • Anton Vukovič vitez Vučjedolski, nameatništveni svčtnik v pok., dež. in drž. poslanec, b gl. ; grof Alfred Corontni, veleposestnik in drž. poslanec, o gl.; dr. Andrej Ferjančič, c. k. dež. nodnije svetnik, drž. poslanec in podpredsednik poslanske zbornice, 5 gl.; Lambert Kinspieler, stolni školast in državni poslanec, 5 gl. (Zvršetek pride.) Posojilno In konsiiuino društvo v Pobegih, vpisana zadruga z omejeno zavezo, bode imelo svoj občni zbor v soboto dne 2f>. t. m. ob <5. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red : l. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Odobritev računov za leto 1H9H. 4. Morebitni nasveti. — Na udeležbo uljudno vabi n a č e 1 n i š t v o. Brzojavni In telefonski promet nieseea januvarja I81H>. — N a c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo jc meseca januvarija 1899 in sicer na Primorskem: oddanih........45439 došli h...... . . 51051 tranzitu jočih...... 125828 vseh brzojavk 222318 od teli jih odpada na Trst sam: oddanih........31471 d« »šli h........ 35202 tranzitujočih......115012 vseh brzojavk 182345 na Kranjskem: oddanih................0213 došlih.........7690 tranzitujočih............12030 vseh brzojavk 25933 Telefonski promet: V interurbanem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu ...... . 1794 » Opatiji....... 304 » Pul j u........ 111 » Ljubljani...... 207 b) V lokalnem prometu govorilo se jc: v Trstu ...... 250000 krut » Pulju ........ 735JJ » » Gorici....... 38151 » » Opatiji....... 1057 » » Ljubljani..... 12190 » Jajee v jajci. Iz Lipice nam poročajo, da je tam te dni znesla neka kokoš nenavadno veliko jajce. To jajce je imelo beljak kakor navadno, a mesto rumenjaka je bilo na sredi drugo jajee v naravni velikosti, z beljakom in rumenjakom. Li-piški živinozdravnik je poslal lupini obeh jajc v preiskavo na Dunaj. Drzne tatvine sc dogajajo že nekaj časa sem po Krasu in nekaterih vaseh blizo Krasa, kakor Renčali, Biljah, Mirnu, Vrtojbi itd. Tatje odnašajo, kar dobivajo, zlasti jim dopadajo zaklani prešiči.Po nekaterih hišah v Renčali so pobrali in odnesli kar vse meso. Na več krajih so jih odgnali, ko so hoteli vlomiti. Nekega dne so šli Renčani jih iskat v borov gojzd na terauiški »gmajni«, in so res naleteli na jednegn, kateri jim je pa ušel. Našli so tam, kjer je ležal, tri pare novih čevljev in še neke druge stvari. Vse je bilo ukradeno v Mirnem. Občinarji imajo zdaj sami ponočne straže. Morda s tem preženejo te malopridne dolgoprstneže. Po »Prim. listu«. JIrtvejga otroka je našel dne 17. t. m. posestnik Štefan Natlačen iz Manč v potoku na samoti. To jc naznanil potom županstva okrajnemu sodišču v Vipavi. Preiskava jc dokazala, da je bil otrok mrtev rojen. Sumi se, da ga jc vrgla v vodo neka blazna beračica, "katero so že zaprli. Izpred deželnega sodišča. 21-letni Anton Godnik iz Kostanjevice se je tudi udeležil znanih izgredov v Nabrežini dne 14. septembra. Ker pa je bil med tem časom v vojakih v Gradcu, vršila se je razprava proti njemu še-le včeraj. Pripoznavši svojo krivdo, je bil obsojen na 13 mesecev ječe. Lep sin je 23-letni Ivan Gregorič iz Buzeta. Nekega dne je prišel pijan domov. Vzel je kos lesu, da bi udaril očeta po glavi, toda zadržale so ga sestre. V svoji jezi jc grozil očetu s smrtjo, r. ne bi mogel baš navdušeno govoriti o tej sreči. Pred včeraj ne je bil nekaj sporekel žnjo in to jej je bilo zadosti, da je pograbila po kosu opeke, s ka-tero ga je ranila na glavi tako, da je moral hiteti na zdravniško postajo in od tam so ga odveli v bolnico, njo pa so redarji vsprejeli v svoje varstvo in so jo potem izročili upravi zaporov v oskrb. O ženskah pravijo sicer pesniki, da nam vpletajo cvetja v našega življenja venec, toda včasih bi bil ta življenja venec veliko prijetneji — brez tega cvetja. Različne vesti. Volkovi. Iz Bosne poročajo, da jih tam zelo nadlegujejo volkovi. Dne 11. t. m. je gnal pastir Todor Faladžič čedo 100 ovac na pašo na Borovo glavico. Dospevši tja je pastir zaspal; prebudil pa ga je nakrat velik šumler. Z veliko grozo je videl pastir, da je njegovo čedo napadlo štirinajst volkov. Volkovi so mu raztrgali sedemdeset ovac. Narodno gospodarstvo. »ledna misel. Nekdo nam piše: Te dni sem čul govorico, da neki prvi tukajšnji tovarnar mila proda svojo tovarno in sicer iz vzroka, ker je že precej prileten in ker mu ni treba več, da bi si ubijal glavo z skrbmi, kajti pridobil si je že zadosti okroglega. To mi je bilo v povod, da sem prišel do te-le misli: V Trstu obstoji dvanajst tovarn mila. Vse so v nasprotnih nam, bodisi židovskih ali italijanskih rokah. Da bi nam bil kateri lastnikov teh tovarn pravičen vsaj v mislih, tega ne vem. Ce računamo po statistiki, potem bi morali imeti mi svoje štiri take tovarne. In zakaj ? Naravno! Kedo porablja v Trstu in okolici največ mila ? Nič lažjega odgovora, nego je ta : Največ inila porabljajo okoličanke, ki so po večini perice. Torej ?! Odgovorimo le! Mi bi torej lahko imeli najmanje šest svojih tovarn. V resnici pa nimamo nobene. Ali naj ostane tako za vedno ? No, dosti je vprašanj in odgovorov. Sedaj pa moja misel: Vstvarlmo si svojo tovarno mila! Će izhaja dobro celih 12 tovarn, ki niso naše, mislim, da bode mogla izhajati tudi jedna, ki bi bila naša. Morda sc ne motim, ako rečem, da bi taka naša tovarna imela lahko vsaj toliko produkoije, kolikor jih ima polovica onih družin, ali pa vsaj tretji del, da bi jej bil torej obstanek zagotovljen. Saj pravimo dostikrat: V okolici se vendar gibljemo in narodna zavest se vzbuja precej. Nadejam se, da bi bile okoličanke (seveda ne vse) toliko razsodne, da bi zahtevale mila iz naše tovarne. Z agitacijo, kakoršnje ne sme manjkati nikjer, bi se dalo storiti marsikaj v tem pogledu. Blago bi seveda ne smelo biti ne dražje in ne slabeje, nego ono iz drugih tovarn. Se drug razlog. Število naših mestnih in okoličanskih trgovcev jc tudi dovolj znatno in sicer takih, ki so res naši. A na mnoge bi se dalo kaj pritisniti. In, če bi bila primerna blago in cena, ne bi se mogli izgovarjati z lahka. Cesar ne smemo pozabiti, je tudi to, da je tudi na Goriškem in v Istri večina naših ljudij. Vse to bilo lepo in najbrže tudi dobro, si mislim jaz, ali nekaj druzega me straši. Delavcev, ki sc razumejo v tem, bi se žc našlo, ali kje vzeti ta ljubi kapital?! Kdo ga da?! Ker je kapital glavni pogoj na vsakem podjetju, ker ne vem, da-li bi pristopili naši trgovci in drugi zasebniki kakor deležniki takega podjetja, je moja misel za sedaj obtičala pred to, morda samo špansko steno, ter bi mi bilo zelo všeč, ako bi s«' našel kedo, ki bi jej pomagal prodreti tudi to steno. Vsakako pa bodem še razmišljal o tem in prosim tudi naše narodne kroge, da bi razmišljali tudi oni o tej misli moji. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje ve«ti.) Piran 22. Sedaj je gotovo, da je pobegli blagajnik mestne /astavljaniee, Kragiacomo, poneveril vrčih nvot. Revizija je že završena. <»orlca 22. Vesti, ki so se širil*-, eeš, da konservativna stranka postavi svojega lastnega kandidata za dopolnilno volitev v deželni zbor, so brez podlage. (K83—9-86. Pšenica za april gl. 9.57 do V)-58 Pšenica za oktober gold. 8-H0 do 8*61. Rž za oktober gl. —- do —•—. Rž za mare gld. 7*83 do 7-84. Koruza za maj 1899. gld. 4- do 4*68. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za marc gl. 5-80 do 5-82. Oves za oktober gl. —■ do —•—. Koruza gl. —•— do —•—. Pšenica: ponudbe in povpraševanja dobre Prodaja 15.000 met. s to to v. Vreme: oblačno. Hamburg 22. Trg za kavo. Santos good ave-rage za marc 30-50, za maj 31-—, za september •51'75, za december 32*50. Ha vre 22. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov 3IS.25, za juni 50 k. frankov 37.25. Praga 22: Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudcment franeo Aussig. Mirno. Febrnvar gol. . najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zasližanju, na-| hodu in drugim kataričnim afekcijam. Skatljioa z navodilom po 30 nv8. Dobiva »p jedino v lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih1' občinska palača, Trst, Zunanje naročbe izvršujejo »e obratno pošto. Cvet proti trg-anjn. (Liniment caapici). Preiskovano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, ganjn in revmatizmu. — Kna steklenica /, navodilom 50 nv Razpošilja z obratno pošto najmanje dve steklenici Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj** Pli. Mi. M. Leiisieka v Ljubljani. *** .. .< _ ._l___ „Hotel Nazionale" v Trata v ulici Vienna št. 4. m nahaja v bližini kolodvora južne železnice, printani&ć, poitnega in brao- Javnega urada ter • popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po »0 kr. in naprej. it Postrežba najtočneja. Govori M slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk «e priporoči udnni Josip IsrđftTOVtć. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg 8. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. tj^T" Moje pohištvo donese srečo! 'V Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od AlessaMro Levi Minzi v Trsta. Plaz/a Rosnrlo žtev. 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor v tapet ari j ali, zrcalili In Hlikali. Ilustriran cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi se za to kaj zaračunalo. Rinnioie Aflriatica di Sicurta t Trsta /.a v a ruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toći, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in resem društva dne 31. decembra 1892.: Glavnica društva......gld. 4,000.000*— Premijna resenra zavarovanja nu življenje....... . „ l;),32K.34«><»H Premijna reserva zavarovanja proti ognju..................n l,5*07 Reserva lia razpolaganje ... f. f>00.000-— Reserva zavarovanja proti premi- njanju knrzov, bilanca (A) . . „ 383.822*42 Heserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ '243.331/83 Reserva specijalnih dobitkov zavarovanja na življenje ... nOO.OOO-— Občna reserva dobitkov ... 1,187.164 Urad ravnateljstva: Via V»ldirlv> «t. 2, (v lastni hlllj. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Malranton stv. 2. Bogat izbor čevljev za gospode, gospe in otroke. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. Važno za vsakega! Itn/,prodaja po M nizll ceni! \2 vrednih predmetov za samo 2 gl. 85 nč. 1 krasna žepna ura Anker Remnntoir, nikelj- grav. pokrovi, z letnim jamstvom; 1 elegantna verižieu za ure, na zahtevo nikjjasta ali pozlačena z lepimi privošdeki, parižki distein ; 1 kravatua igla i/, amerikankega douhld-zlata zimit. briljanti; 1 ]>ar gumbov za manšete iz amorikanskega douhld-zlata z marko; 1 garnitura gumb za srnjeo iz amer. douhld-zlata, sestoj eča iz 5 kosov; Vseh 12 krasnih predmetov poSiljam, dokler zaloga traja, po povzetju ali za naprej poslano svoto za samo gl. 2'8f», (samo ura stala je prej 5 gld.) Kar se ne dopade, jemljem v času od 8 dni nazaj. skladišče ur in dragotin K rakovo, Stradom St. 18. Ilustrovani ceniki franko in gratis. DobvatelJ avstrijskega o. kr. druitva driav-nih uradnikov. „EDINOST" Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. I%luija v Trutu dvakrat na duu razini nedelj hi praznikov. > Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob . . 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po prazuikih izhaja prvo izdanje o i), uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdani i gl. 21—; aamo večerno izdanje gld. 12-— (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Caserma St. 2. — Via Molin piccolo Št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo Št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via tihega št. 2. - Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. - Via iBtituto št. 18. — Piazza Bnrriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Ureti pri gosp. Pogorelcu, v Škeduju pri gosp. Antonu Sanciu (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi (tašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in Širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Hojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moć!" i na