Pa poitl pretentan: u
elo leto naprej 26 K — h }ol leta , 13 , — „ tetrt . . 6 , 60 .
ietrt .
«e«ec . „
Vapravolitvv preje««: u
»lo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ — , ietrt , , 5,-, «»sec , 1 „ 70 „
Sat poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inssrat« sprejema upravnlitv« T
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne rraCajo,
nefrankovana pisma ne »sprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,iivzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 230.
V Ljubljani, v torek, 7. oktobra 1902.
Letnik XXX.
»Edinost" zoper edinosf.
Zljubilo se je .Edinosti", da je dne 27. sept. po Fr. P o d g o r n i k u v članku „Razum za Unijatstvo na Slovenskem" mahnila po naši katol. narodni stranki, po ljubljanskem knezoškofu in njegovih svetovalcih1. Tržaška ženica si ostaja vedno enaka. Vkljub vsem brcam, ki jih je že prejela od »Naroda", ne more zakrivati svoje ljubezni do njega in do naših liberalcev sploh. Nas dejanski v dnu duše mrzi, a nima pravega poguma, da bi pokazala svojo barvo. Vedno in vedno prihaja s tistim nervoznim sumni-čenjem, namešanim z bolehavim sentimen-talstvom brez zmisla za vso načelnost našega boja, brez srca za brezmejne krivice, ki se gode slovenski duhovščini, brez vsakega razuma za naše delo. Vemo, da komaj čaka, kje bi dobila prilike zmazati vrsto člankov na podlagi kake naše besede o nji; zato se je izogibljemo, kolikor je le mogoče. Njena nestrpna sitnost, ki je dokaj odur-nejši, nego odkriti liberalni boj, je vsled tega tem neprebavljivejša, ker svita iz nje neka domišljavost in bahato velikoumje, kakor bi jo bil res kdo nastavil za sodnika nad nami.
Časih moramo vendar-le povedati tej sitnici, da dobro poznamo njen značaj in njeno razmerje do katoliško narodne stranke na Kranjskem. Njen imenovani članek nas sili, da se prav na kratko pobavimo ž njim. V njem pozivlje Podgornik kranjske liberalce, naj prično agitirati za uniatstvo, potem ko je napadel ljubljanskega škofa, da nima nobenega zmisla za protislovansko politiko, ki zatira uniatstvo, ker je sam pro-tiven temu gibanju. To je bistveni člankov pomen.
1.	Članek je spisal Podgornik, tisti Podgornik, ki je jasno povedal v ,SIov. Veku', da je agitacija za uniatstvo samo priprava za pravoslavje. Že to nam zadostuje. Dia-mentralno smo si tu nasproti. Naša sveta naloga je pripravljati, da bi se naši razkolni bratje zopet združili z rimsko stolico; Podgornik želi nas združiti ž njimi. Kdor hoče delovati v našo svrho, mora biti pred vsem prešinjen nevzlomne vneme za katoliške ide ale, sinovsko vdan cerkvi in njenemu poglavarju. Kdor pa poudarja drugo, je že po Bvojem značaju nasprotnik katoličanstva in rimske cerkve. Lahko je tudi brezverec ali kar hoče. Brez težav bi tako službo oprav-tudi jud W e i s m a n, o katerem smo dne 1. okt. poročali, da je deloval v Zofiji za Ruse, Srbe, Francoze in za Avstrijo, kjer so mu več plačali. Naši liberalni voditelji, ki teptajo vsak pogoj krščanstva, ki stoje na stališču najzaritejših sovražnikov temeljnih krščanskih resnic, naj agitirajo za uniatstvo ! Če to ni absurdno, potem ni sploh nobena reč več absurdna. Bolj pametno je še, da naj agitirajo za to, da postane dr. Tavčar minister za bogočastje, Fr. Podgornik pa minister zunanjih stvari.
2.	Protislovanska politika! Tudi mi jo poznamo. Prav dobro vemo, da je prav tista roka, ki mesi „Proč od Rima" med Nemci in med alovani, da je tista smer Schonerer-Eisenkolb-Wolfovi vsenemški in »Slov. Naroda« slovenski gonji. Obredni jezik ne rešuje narodov. Ogrski Rusi se pomadjarujejo hitreje nego Slovaki vkljub svojemu obrednemu jeziku in med njimi je več Btrastnih narodnih odpadnikov, nego med katerimkoli nemadjarskim narodom na .Ogrskem. Ali niso na Hrvatskem Srbi najzanesljivejši ma-djaroni?;
Značaji so nam potrebni, ki so pred vsem edini v borbi za najvišje narodne ide ale. To edinost pa daje le živo versko prepričanje in življenje. Razkosani smo že več nego dovolj. Razkosajmo se še po obredu in po veri, potem bosta imela Lah in Nemec lahko delo. Naravnost služi tujcem, kdor trosi seme novega razdora med nas. Cisto, celo katoličanBtvo je za nas edini temelj obstoja in napredka. Zdaj se pa oglašajo ljudje, ki niti temeljnih pojmov katoliške eeikvene ustave ne poznajo, in napadajo naše škofe, v najtežjih časih vršeče svoje apostolsko poslanstvo. Tega ne vidijo, kako bru talno napadajo liberalci katoliško cerkev, kako ji odrekajo vsako najmanjšo pravico govoriti tudi o politiških zadevah; sicer bi ne mogli biti tako nespametni, da bi pozivali ravno te liberalce, naj jim bo cerkev in njena notranja obredna vprašanja glavni politiški princip. To je parodija na vsako logiko.
Prva in poglavitna reč je ohraniti naše ljudstvo značaj no, zvesto svojemu Bogu in domu, politiško zrelo, trezno in delavno. Do tega pa ne vodi pot, ki jo kaže „Edinost". Z izpremembo obreda ne pomnožimo po-božnosti in krepostnega življenja nikjer, pač pa napravimo zmešnjavo nad zmešnjavo. Kdor je zavrgel nauke katoliškega katekizma se jih ne popi ime iznova, če mu zapojete še lepšo cerkveno pesem v stari slovenščini1 Podgornik bi to sebi najložje razložil. Ne rečemo, da bi to ne imelo vpliva na nežne, čuvstveno mehke natore ; saj jih je takih tudi nekaj v tem gibanju; a predpogoj je resno, pošteno katoliško prepričanje. Tega pa Podgornik menda ne išče pri naših liberalcih.
3. Nekaj južnih Slovanov ima pravico opravljati božjo službo v slovanskem jeziku. Ti so rimskega obreda in nimajo z uniatstvom nobenega stika. Uniati so katoličani grškega obreda, združeni z Rimom. To dvoje se usodno meša in tudi Podgornik tega ne ve, ali neče vedeti. Kako bratovsko se tudi v cerkvi zedinjamo z gla-golaši, je najbolj pokazal evharistiški shod na Trsatu, kjer so se glavne cerkvene slovesnosti vršile v slovanskem jeziku. A zata se seveda Podgornik ne briga in »Edinost« bo še vedno imela poguma blatiti nas kot sovražnike slovanske božje službe. Prav tista »Edinost« in njen Podgornik sta zmerjala največjega zagovornika slovanščine v cerkvi — dr. Mahniča, da je protislovanski latinizator, in namigavala, da je v službi protislovansko politike. Niti za las ni odnehal dr. Mahnič od načel, ki jih je pov-darjal svoj čas v »Rimskem Katoliku«, in sedaj trpi prav tako od nasprotnikov v borbi za pravice svojih vernikov, kakor je prej trpel od lastnih bratov v borbi za katoliška načela. In mi, ki smo takrat stali ob njegovi strani, ga občudovaje slavimo tu-i danes, prepričani prej ko slej, da ima o obredu govoriti izključno cerkvena oblast. Pravice, ki nam jih je dala cerkev v tem oziru, branimo tudi mi. Agitacijo za izpremembo obreda od ljudi, ki hočejo obred brez vere v politiške namene, pa imenujemo verski in narodni edinosti nevarno in s tem naravnost izdajalsko za naš narod in njegovo bodočnost.
Nagodbene konference.
Nagodba, tista kočljiva točka, ki vsak dan bolj razburja avstrijsko in ogrske javne kroge, je še vedno nerešena. V soboto zvečer so avstrijski ministri zopet odpotovali na
Dunaj, ne da bi se bilo doseglo sporazum-ljenje z ogrBko vlado. Rešilo se je sicer tudi sedaj, kot po navadi več prepornih točk, da trdi se celo, da je avtonomni carinski tarif žo popolno dognan, a glavna, najtežja vprašanja čakajo še vedno rešitve. Položaj se je v nedeljo skrajno poostril; govorilo se je že o demisiji obeh min. predsednikov. Kajpada bi bilo v tem slučaju zelo neverjetno, da bi vladar sprejel ostavki, ker se zadeva potem še bolj poostri in bi bilo treba pričeti zopet iznova. Sedaj se računa v gotovih krogih na odstop resortnih ministrov, posebno ministrov za poljedelstvo in trgovino; pri tem pa je zelo dvomljivo, da bi se dobili nasledniki, ki bi odnehali od zahtev, ki jih Btavijo sedanji ministri. Minist. predsednik Koerber sedaj dela na to, da si pomaga s § 14, toda Szell odločno zahteva, da mora biti nagodba rešena parlamentarnim potom. Ovire so torej vsak dan večje, in sedaj se niti ne ve, kdaj se vrše »zadnje" konference.
Z Dunaja se poroča o sedanjem nagod-benem položaju: Min. predsednik Koerber je bil včeraj pri cesarju v enourni avdienci. Ogrski kabinetni načelnik Szell pride na Dunaj v torek ali sredo. Ob njegovem dohodu se razgovori o ostalih nerešenih točkah nadaljujejo. Razgovor se vrši samo med Koerberjem in Szellom. Sedaj še nerešene točke so politiške in financielno - politiške narave. Ovire so sicer še velike, a v poučenih krogih nihče več ne dvomi, da se vprašanje definitivno redi do sestanka držav, zbora. — Szell je predsinočnjim po dolgem času zopet obiskal svoj liberalni klub in bil precej bolj zgovoren kot doslej. Izražal je nado, da se v najkrajšem času odstrani mrtva točka.
Še enkrat — grof Taaffe.
Smrtni pot oblije gotove vrste ljudi, kadarkoli čujejo ime Taaffe. Kdo bi se torej čudil, da so ti zopet vstrepetali groze, ko je v najnovejšem času prodrlo v našo javnest znano ime grofa Taaffe, četudi je ta grof samo sin nekdanjega ministerskega predsednika, ki že davno počiva v zemlji. Grof IlenrikTaaffe je torej od strani konservativnega veleposestva proglašen za kandidata mesto odstopivšega drž. pcslanca Pabstmanna. Mladi grof bi bil kandidiral že povodom zadnjih splošnih volitev, da ni bil premlad; že tedaj mu je pa vodstvo stranke zagotovilo, da ga kandidira takoj, ko bo odstranjena ta ovira. »Mi dobimo«, jadikuje sedaj neki liberalni list, »mi dobimo torej zopet Taaffaja; za sedaj sicer samo kot na vadnega poslanca, a bojimo se, mož hoče biti več«. Ta »več« pa liberalnim politikom že sedaj dela grozne skrbi in jim moti spanje. Kaj še le bo, če mladi grof res postane kaj več?
Koerber in Čelii.
Češki listi javljajo, da prične min. predsednik Koerber svoje dogovore z voditelji češkega in nemškega naroda ter morda tudi z voditelji drugih strank prihodnji ponedeljek, 13. t. m. Dotlej menda računa, da bo dogotovljeno vso sedanje nagodbeno delo. Tem povodom pišejo »Nar. Listy": „Naši zaupniki pridejo na Dunaj in bodo poslušali, kaj hoče Koerber storiti — ne samo obljubiti — in na podlagi tega se bodo odločili, kaj naj store in kaj naj opuste; če je mogoče kreniti s sedanjega pota, ki ga jim narekuje potreba, ali pa da je potrebno i nadalje vztrajati na njem. Novega vladi ne
bodo ničesar povedali, marveč le stvar vlade je, da pride na dan z gotovimi dejstvi, ker le ta imajo pri nas kaj veljave. Besedi imamo sedaj dovelj, čuli smo itak že zadosti, sedaj hočemo videti konkretnih dejanj.". Tako govori v ime zaupnikov cficielno glasilo mladočeške stranke pod Stranskega vodstvom. Morda pa te besede vendarle ne bodo mero-dajne za vse zaupnike in so bodo morda posamniki dali kaj pogovoriti, da se doseže vsaj začasno premirje. Odločnost pa seveda pri tem nastopu gotovo ne bo škodovala.
Vspeli Combesove gonje proti redovnim šolam.
Z dnem 1. oktobra se je pričel v Franciji zopet redni pouk. Od 15 zatvorjenih kon-gregacijskih šol je b lo v Parizu 13 otvorjenih. Poučujejo večinoma katoliški laiki, iz duhovščine je nastavljen edino le Lapalme. Število učencev se je pomnožilo na vseh zavodih. Enako je tudi zunaj po deželi. Ofi-cielni listi poročajo, da se je 1200 rodovniških šol izročilo svetnim učiteljem, vkljub temu je v Franciji še 4000 obstoječih javnih šol, kjer poučujejo redovnice. Iz tega sledi, da vlada b svojo gonjo še daleko ni dosegla svojega namena. Breme pa, ki ga je morala prevzeti že sedaj državna uprava, je veliko. Za 200.000 učencev so morali preskrbeti potrebne šolske prostore in učne moči. V to svrho so morali najeti stanovanja učiteljev, prostore pri županstvih ter obstoječih višjih šolah. Ob splošnem pomanjkanju učnih moči so morali poseči tudi po takih osebah, ki ,še' niso napravile izkušnje. Plačati bo treba tudi te. Ce bo izobrazba v takem stanju ros tako napredovala, kot je doslej, bo pokazala že bližnja bodočnost; ljudstvo bo kmalu uvidelo kvar svetnih šol in zahtevalo, da se odpravijo.
Car in cesar Viljem v Kimu.
Mej Rimom, Berolinom in Petrogradom so sedaj določili in dogovorili vse podrobnosti za potovanje carja Nikolaja in nemškega cesarja v Rim. Po premenjenem redu potuje prvi nemški cesar in sicer tekom meseca februvarija, car Nikolaj pa v maju; vsak ostane kakih šest dni gost italijanskega kralja. Potovala bota oba po morju v spremstvu večjega števila ladij. Cesar Viljem gre iz Kiela preko Atlantiškega in aredozem-nega morja, car se pa vkrca v Kronstadtu. Oba vladarja izstopita v Ncapolju na italijanska tla. Iz Rima bo odpotoval nemški cesar preko Švice v Nemčijo, car bo pa domov grede obiskal Atene, Carigrad in bolgarskega kneza v Varni ali Burgasu. — Vse najmanjše podrobnosti so torej določeno za to potovanje, obisk v Vatikanu se pa ne omenja niti z eno besedo, iz čeBar so da sklepati, da je celo car opustil nameravani obisk sv. očeta.
Iz brzojavk.
Državni zbor Be snide v najkrajšem času, mogoče še pred 18. oktobrom, gotovo pa 21. oktobra. Uradni koresponden-čni urad javlja, da Be že v bližnjih dneh objavi dotični odlok. --Burski generali v Berolinu. Sedaj jo definitivno določeno, da cesar Viljem vsprejme burske generale dne 17. oktobra, takoj ob dohodu v Berolin. — Eisenkolb odloži mandat Znani protirimovec dri. poslanec dr. Eisenkolb namerava odložiti mandat. L. 1901 je bil izvoljen proti liberalcu Pfer-sohetu. Vzrok temu koraku tiči v tem, ker ga njegovi lastni pristaši voč no marajo. Sam Eisenkolb danes to vest dementira. —
o j n o b t a n j o v N a t a I u je bilo v soboto odpravljeno, a le z gotovimi omeji* tvami. — Vaenemški strankarski shod v Olomucu je imenoval kandidate za Sest volivnih okrajev ter sklenil, sicer podpirati nacionalne in liberalne kandidate. — Zunanji ministergrof
0	o 1 u c h o w s k i je bil včeraj pri ce sarju v daljši avdijenci. — M i t t e r d o r • ter kandidat, Iz znane pravde prosluli župnik Mitterdorfer kandidira v okraju Flo-risdorf na lastno pest. — Kulturni boj v Italiji. Vlada je prepovedala 12 duhovnikcm-prcfesorjem na nekem zasebnem zavodu v Veroni nadaljnje poučevanj«, češ ker so inozemci.
llribar-Triller v Cerknici — poražena.
Preteklo nedeljo sta prišla v Cerknico ljubljanski župan Hribar in advokat T r i 1-
1	e r, da priredita shod v prostorih de Schiava. Slišali smo, da je imel priti dr. Tavčar, pa de se je zbal, ne vemo zakaj. Pa saj dobro ve, da so mu tukaj liberalna tla zginila, »hod je sklicalo »Slov. polit, društvo za Notranjsko*.
Ko se Hribar in tovariš pripeljeta in slišitr, da so doslej zbrani za shod samo »klerikaci", gresta najprej po Cerknici na sprehod, dasi je deževalo. Vrnivša se, sta letala po stopnicah sedaj gori, sedaj doli; sedaj v dvorano, sedaj na dvorišče. Zakaj bili so še vedno sami klerikalci in nekaj liberalne gospode. Nepopisen strah in trepet je zavladal pri sklicateljih, šepetali so si na ušesa ter si mislili, »kaj bo ? — kaj bo ? sami ,klerikalci' so navzoči". R^s, smilili so se nam. H tro razpošljejo nekaj agitatorjev, ki so prignali vsaj nekaj liberalcev, sicer bi bil shod popolnoma klerikalen. Prišel je tudi okrajni komisar g Domicelj in cerkniška in rakovška žandarmerija je zastražila zunaj in znotraj z nasajenimi bajoneti. V tem momentu moramo pripomniti, da liberalce mora povsod stražiti žandarmerija z nasajenimi bajoneti, dočim zborujemo mi v najlepšem in uzornem redu brez bajonetov.
Komaj smo čakali začetka. Zdelo se je, da bo nekaj posebnega.
Zbralo so je nekaj nad 200 zborovalcev, katere je konetatiral Hribar; klerikalcev je bilo okrog 130, liberalcev z gospodo vred od vseh vetrov okrog 80. Ob 4 uri Hribar kot predsednik »slov. polit, društva« otvori shod in poskusi Bvoj govor nekako takole : Dragi rojaki! V naši kranjski deželi se gode nenavadne stvari. Povsod je bratomoren raz por. A ta razpor se ni razvil iz različnega prepričanja, razvil se je radi ščuvanja neke gotove vrste ljudij (pozor!). Neki gotovi stan, ki je v deželi najmanj številen, je začel ta razpor in ga nadaljuje !
Katoliški narodnjaki : „Oho, kateri je ta stan !" Hribar, meneč, da se je oglasil g. kapelan skubic : „Dotičnik,
ki se je prvi sam pripada".
ne damo vinarja I Tako je, zastopniki gospode! K Nemcem pojdite po denar!« itd. Nato je župan stolnega mesta skušal zboro-valce prepričati o koristi gledišča (zlasti nemškega) za kmeta, kar se je celo liberalcem čudno zdelo. (Splošen smeh.)
Hribar: Šusteršič je kriv obstrukcije v deželnem zboru, kateri tudi vi klerikalci slavo pojete (pripoznal je namreč sam našo večino). Dolgo trajajo klici katoliških narodnjakov: »Zivio Šusteršič! Liberalcem groš, klerikalcem knef! sta kriva obstrukcije! Knofov ne maramo iz deželnega zbora, imamo jih dovolj. Rajši ničesar ne maramo! nego bi vzeli knof! Groš dajte, groš!«
Hr.bar naprej trdi, da je Šusteršič kriv obstrukcije, a slišati mora odgovor: »Hri bar je kriv! Njegov napad na spovednice !« Liberalci kriče svoje, klerikalci svoje, razumeti se ne da ničesar, prava babilonska zmešnjava vlada med zborovalci.
Hribar si nato še privošči ljubljanskega škofa, duhovščino in posebno navzočega kaplana Skubica, »ki vedno nekaj piše«, pa usta mu zamaše klici: »Živio Bonaventura! Živio gospod kaplan!« Večkrat je gorkeslišal od gg. Lavriča, Bombača in drugih.
Ljubljanski oče vidi, da najlepše stori, če konča. Zatorej res konča: V vročem zraku (haha !) se človek utrudi, zato končam (klici: Najboljše stori!). Končati mi je lahko. (Klici: »Lažje, nego začeti!«) Vi pa, ki mislite, da Vas bodo konsumi rešili, se boste še za glavo prijemali! Nekdo zakliče: »kadar nas bodo bolele!« čemur sledi glasen, ne popisen smeh.
Katoliško - narodni poslanci Vas bodo spravili na kant. (Klici: »Vaši knofi!«) Sicer smo pa tudi mi katoličani. (Klici: »Glej ga, glej, kako je naenkrat pobožen!«) Vse, kar imate, ste dobili od narodno-naprednih po Blancev. (Klici: »Stare knofe!«)
Nekaj liberalcev Hribarju poploska, ploska takemu fiasku. Triiler vedno z rokami miga, naj ploskajo, toda kar je, je!
Nato poskusi Triiler svojo srečo. Najprej hoče obdelati kaplana gosp. Skubica, a navzoči katoliško narodni ne puste. L beralci kričijo: »Živio Tavčar!«, klerikalci: »Živio Šusteršič, živio duhovščina!« Lberalcev skoro nič ne sliši.
se
oglasil, bo že vedel, saj mu Katol. narodnjaki: »Ali je prišel zabavljat? Živel g. kapelan, živela duhovščina, tako se pri nas ne govori ! Zivio katoliška narodna stranka!« Nastal je nepopisen hrup, ki je trajal več minut. Hribar žalostno in osuplo gleda sedaj v mizo, sedaj po zborovalcih, proseč naj ga mirno poslušajo. Čez nekaj časa se hrup poleže.
Hribar nadaljuje: »Ta maloštevilni stan hoče, da bi bili v zastopih sami .tehanti' in ,fajmoštri'!« Zopet je zadel v sršenovo gnezdo. Katol. narodnjaki zopet kličejo : »Živela duhovščina ! Svoje zastopnike hočemo ! Dajte nam splošno, enako in direktno volivno pravico ! Živela volivna pravica! Agentov je še manj v deželi, kot pa duhovnikov ! I! Agenti nas ne bodo učili!«
Nepopisen hrup traja zopet več minut, Hribar razbija s kozarcem, nihče ga ne posluša. Žmdarmerija miri, a glas se ne da umiriti, druzega nemira sploh bilo ni. Hribar vendar pride zopet do besede: »Enako in volivno pravico hočete imeti, pa nihče ne ve, kaj je to!« Tukaj je zopet pravo zadel. Ogromna večina vpije: »Dobro vemo! Beremo čisnike! Ce smo tako neumni, kaj hodite k nam, ostanite v Ljubljani pri gospodi!« Hribar se grozovito prestraši in začne jemati besedo nazaj: »Vem, vsaj ne kateri veste, kaj je to, a zapeljani in pre-alepljeni ste od kaplanov!« Zopet hrup in klici: »Od agentov se ne damo učiti!« Nato se Hribar skuša kmetom prikupiti in začne nekaj govoriti o imenitnosti kmečkega stanu, iz katerega so izšli olikanci, a radi vpitja ga skoro nihče ne sliši. Liberalci kolnejo in kriče »mir", a teh nihče ne poBluša. Po daljšem presledku jame zopet Hribar: "Ž davno bi bila lahko sprava med stranka"mi v deželi, a prekršila jo je katoliško narodna stranka po svojem voditelju susteršiču, ki ni držal besede ('j, da ne bo več konsumov pa sedaj snuje kmetijska društva.« Katoliški narodnjaki : »To je kmetu v korist! Vi ka; pokažito! Vi ste krivi, da ni Bprave ! Nem-škutarji ste krivi! Pri kozarcu vina vpijete živela narodnost, drugje se družita z Nemci Zveza z Nemci percat! Za nemško gledišče
Govoriti hoče o obstrukciji v deželnem zboru in popisuje, kako s) piskali na konjičke, ki imajo tam piščal, kjer navadni rep. (Klici: »Kje so pa tintniki! Kje pa Božič!) Opravičuje Hribarja glede na spovednice, skuša govoriti o volivni pravici, a klici: «Knofa ne maramo, vladati hočete!)
Milo pogleda Triiler gosp. kaplana, naj napravi red med klerikalci, kar mu slednji obljubi pod pogojem, da dobi slednji besedo, aicer se ne trudi. Besedo mu Triiler obljubi in kmalu je bil mir. Nato Triiler obira veliki slovenski tabor, s katerim ao ilerikalni vodniki hoteli ljudstvo nagoljufati. Klici: sedaj bomo imeli mesto enega tri!) ilerikalci Vas goljufajo, žalostno končuje Triiler, »mi imamo tudi vero v srcu (klici: »tudi ta je pobožen postal«!) pa rečem: moje zveličanje je prokleto malo odvisno od blagoslova slabega kaplana! Šusteršiča imajo že za svetnika, pa prokleto, da ima več grehov na vesti nego jaz.
(Klici: glejte ga pobožnjaka, kako kolne, ta nas bo rešil!« Buren dolgotrajajoč smeh!) In s tem je tudi Triiler doigral svojo žalostno ulego. Liberalci so na povelje zaploskali, klerikalci pa so se prav od srca smejali.
Hribar se hoče znesti nad kaplanom g. Skubicem, češ, da je rekel: Hribar je brez verec! G. Skubic: »Lažete«! Hribar: »Jaz nisem slišal, ta mi je rekel« ! Skubic: »Tudi tisti laže!« Hribar; »Toraj vzamem nazaj«! (Klici: »Tako je« ! Gosp. Skubica ste mislili, ujeti, a vam ni šlo« !)
Nato cerkniški ban Šerko predlaga neko resolucijo, s čemur bi ae lib. poslan cem izrekla zaupnica. Liberalci, dobro ve-doči, da so v veliki manjšini, kriče: sprej memo, vsi kat. narodni pa: Nikdar, nikdar, takih zaupnic skujemo mi miljon na dan, glasujmo! a predsednik tega ni dal na gla sovanje!!! Tej lib. modrosti sledi nepopisen smeh.
Kaplan g. bkubio se oglasi k besedi, a Hribar pravi, da sta na glavarstvo nazna njena samo dva govornika, zato nihče več ne more govoriti. Kat. narodnjaki vpijejo: Oba sta lagala, oba sta besedo obljubila, a sedaj sama svojo snedla! Resnica jih kolje, zato ae je boje!
Hribar nato zaključi shod, ki je z vsem vpitjem in presledki vred trajal 55 minut kakor pravi, »v trdni nadi, da ao besede padle na dobra tla in da bodo rodile sad!« Sad pa so že rodile: Povsod se govori, da Cerknica takih gospodov še ni imela pod svojim okriljem in da jih celo liberalci ne pojdejo več poslušat. To jo ves aad in vrhu tega posmeh za županom ljublj. mesta in njegovim tovarišem. Gospodoma iz Ljub ljanc pa kličemo: »Hvala lepa za zabavo, kmalu zopet pridita!«
Tavčarjev konventikel in — prava ljudska manifestacija.
Iz Logatca 6 okt.
Prav na tihem je prišel in na tihem je odšel dr. Tavčar s svojim Telemahom. Komaj njegovi najpristnejši pristaši so vedeli za shod, kaj šele »klerikalci"! Previdnost je dobra, af jo mislil, toraj le tiho, da ne razburimo klerikalnega zmaja, bi nam znal shodek razgnati.
Ob 3. uri popoludne ae je začel in ob 4. uri končal ta ako ne velepomenljiv, pa gotovo za liberalno stranko simptomatični shod.
Najprvo se je iznebil par prav »modrih« dr. K u š a r, veleučeni in premodri. Dejal je med drugim, da mu klerikalno posojilnice prav nič ne ugajajo, in konsumi šo manj
—	naj jih vrag vzame nje in klerikalce povrh! Klerikalni stranki želi in hoče nagle smrti „kajti boljša je nagla smrt, kot pa dblga bolezen". Prav po ealomonsko. Posebno čudno so ga gledali, ko je govoril o
—	pijanstvu »klerikalcev«.
Dr. Tavčarjeve govore pa itak poznate, vsaj so tipični po svoji, z neumnimi osebnimi dovtipi nališpani praznoti. Dr. Šusteršiča si je prav pošteno privoščil, čez klerikalce pozabavljal — pa je zaprl modrosti svoje zatvornice.
Z vspehom ni bil zadovoljen tudi dr. Tavčar ne, ker za resolucijo, katera želi naj-obilnejšega vspeha liberalcem: klerikalcem pogin! — se je vzdignilo le kakih 10 rok
—	pa par jako vnetih je po dve vzdignilo. Kak vtis je napravil ta shodek na liberalce s ime, pričajo besedo liberalnega volilca: „Ako bo ta pred volitvami prišel vLogatec, bomo dvakrat hujše pogoreli kot v zadnjič". Dr. Tavčar se stira in njegovi možgani ne morejo niti psovk več producirati. Dovolj o tem nepomembnem shodku, katerega se je vdeležilo Kanj od 100 mož, katerih tretjina je bila naše stranke.
Za razvedrilo svojim bravcem priobčimo jutri kratek posnetek Tavčarjevega govora.
Imeli smo isti dan tudi mi shod, krasen in srce blaži len, pravi ljudski shod. Obhajali smo, kakor po clrugih Lrah, evha-ristčno slovesnost s papeževo 25-letnico.
Ob 10. uri je blagi, za čast božjo navdušeni sosed g. župnik Jan. Podboj navdušeno proslavljal sv. očeta papeža Le-i -5na XIII. ter vnemal k molitvi bv. rožnega venca; popoludne ob 2. uri je pa vrli gosp. Franc Bernik mnogobrojne poslušalce v krasnem govoru navduševal k ljubezni do sv. R. T. Dekleta iz Marij, družbo so celi dan glasno molile sv. R T. Zaključila je slovesnoBt nenavadno velika procesija. To je bil vesel dan za logaško faro, in dr. Tavčarjev shodek nam ni grenil veselja prav nič.
Konečno se mora pohvalno omenjati, da se je na župnikovo povabilo odzval občinski odbor zgosp. županom g orenje-1 o g ašk i m ter požarna bramba a svojim načelnikom ter udeležil cele lepe slovesnosti. Lepa hvala se jim tem potom očitno izreče.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. oktobra.
Shod zaupnikov katoliško narodne stranke se vrši prihodnji ponedeljek ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Vse one somišljenike, ki nam še niso poslali imen zaupnikov iz posameznih župnij, prosimo, da to nemudoma s t o r 6 , da moremo vstopnice ob pravem času odposlati.
Imenovanji. Absolvirani učit. kandidat g. Julij U e n č i č je imenovan za proviz. učitelja na štirirazrednici v Kamniku. — Poštna odpraviteljica v LUiji, gdč. Fr. O r a ž e n je imenovana za poštno pomožno uradnico II. stopinje.
O zadnjih trenotkih dr. Jožefa Pavlice se nam poroča iz Gorice: V soboto o polnoči, ko se je potapljal v večnOBt letošnji god sv. Frančiška in ae je začenjala rožnivenška nedelja, molil je na smrtni postelji preč. in veleučeni g. dr. Jožef Pavlica kesanje, tri božje čednosti in druge molitve za umirajoče in sicer v družbi svojega brata dr. Andreja Pavlica. Precej potem zapustila ga je zavest ter nastopila mirna ločitev s tega sveta in iz naročja ljubega brata brez boja in bolečin. — Tako je torej občo spoštovani g. doktor umrl in sicer v najlepši dobi življenja t. j. v 41. letu. V vseh šolah bil je odličnjak in odločen učenec mil. škofa dr. Mahniča. Žalibog je dobil v Rimu mrzlico (malaria), katero je pred 15 leti seboj
| prinesel, na Barbanu na morju v kratki Blužbi povečal tako, da ga ni nikoli zapustila do smrti. Na stanovanju bratovem poleg Velike cerkve je ležal na odru, odkoder so ga včeraj ob pol 5. uri pop. vzdignili ter skozi celo mesto na tuk. pe kopališče k več" nemu počitku spremili. Naša dežela, da cela slovenska domovina naj žaluje po takem ne-utrudljivem, doslednem in nesebičnem narodnjaku, ki ae je vodno in povsod z vsem ognjem potegoval kakor pokojni škol Slomšek za vero sveto in za materni jezik. Za vse svoje žrtve ni doživel posvetnih odlikovanj in ničimernega plačila, ampak, kakor upamo, bogato krono v nebesih. N. v m. p.I Vozni listki za romanje na sveto Goro se bodo odjutri zjutraj dalje prodajali v prodajalnici g. Maksa Brusa pred škofijo. Romarji iz Ljubljane naj si jih nemudoma preskrbe. C-ena je do Gorice in nazaj za tretji razred 6 K 27 h, za drugi razred 9 K 40 h. Dobro bi bilo, da bi tudi ljubljanska okolica prišla pred soboto po vozne listke, da se tako omeji prevelik naval v soboto. V soboto se bodo vozni listki ves dan prodajali na južnem kolodvoru v čakalnici tretjega razreda. Romarji, ki bodo prihajali z gorenjskim, dolenjskim in vrhniškim vlakom in od Zidanega mostu, naj si takoj oskrbe listkepridohodu v Ljubljano. Posebni vlak bode v soboto točno ob 11. uri zvečer odhajal iz Ljubljane. V Gorico pridemo v nedeljo ob 5. uri 24 minut zjutraj. Povratek je dovoljen samo 8 posebnim vlakom, ki se odpelje iz Gorice v nedeljo ob 8. uri 45 minut zvečer in pride v Ljubljane v ponedeljek ob 2. uri 40 minut zjutraj. Opozarjamo še enkrat, da morajo romarji, ki vstopijo v posebni vlak v Pre-stranku in od Prestranka naprej, plačati navadne vozne cene. Cas dohoda na posamezne postaje še naznanimo. Za udeležence od Ljubljane do Postojne je naznanilo že v sobotnem »Slovencu«. Prav je, da na dotič-nih postajah že prej naznanijo, koliko jih pride. Poznega obvestila je kriva železnica, ki nam na naše pismo kljub brzojavnemu urgiranju ni cel mesec odgovorila. Za udobnost romarjev se preskrbi.
K proslavi jubileja sv. očeta v Radovljici dodajamo še, da je bilo pri procesiji jako častno zastopano vrlo ognje-gasno društvo iz Krope, ki je prihitelo z 20 možmi proslavit jubilej sv. očeta. Vsa čast Kroparjem! V poročilu o slavnosti je po neljubi pomoti našega poročevalca ime tega odličnega društva izostalo, za kar prosimo oproščenja.
Poročil se je g. Josip Pogačnik, kavarnar v Boh. Bistrici, z gdč. Tončiko P e r k o iz Planine.
Umrl je g. Fran Gerdadolnik, posestnik v Logatcu.
Iz občine Trebeljevo se nam piše: Tukaj je dne 6. septembra silna toča pobila po nekaterih krajih. Kljub temu, da je bilo to na pristojnem mestu takoj objavljeno, se bo škoda cenila še le 11. oktobra. Ljudje so večinoma že vsejali in cenilec na takih krajih ne bo ničesar videl. Gospoda bi bila lahko malo bolj hitra; pa saj ni bede, pravijo merodajne osebe, da kmet le davek plača, pa je dobro. Ljudje, ki imajo 4000 do 6000 kron in še več letne plače, seve ne
poznajo bede.
Shod v Halozah. Minolo nedeljo je bil pri Sv. Barbari v Halozah shod, na katerem je govoril bivši deželni poslanec g. dr. Jurtela. O shodu smo prejeli daljše poročilo, katero objavimo jutri. G. dr. Jurtela je bil soglasno proglašen za kandidata.
Interpelacijo v državnem zboru od nelaških poslancev obljubuje tržaški .Sole', ker je tržaška policija poslala čez mejo nje* govega urednika, ki je bil laški vojaški begunec. Med Avstrijo in Italijo je namreč pogodba, po kateri sti zavezani obe državi, da si ne izročiti jedna drugi vojaških begun-guncev. Vsled zadnje gonje iredentarjev in socijalistov proti listu ,Sole' dosegla je socialno iredentovska gonja to, da je policija poslala čez mejo označenega urednika, katerega so laške oblasti v Italiji pograbile in ga izročile v vojaški zapor. Ako bi tržaške oblasti z vsemi uredniki tako postopale, kakor postopajo z uredniškim osobjjm pri listu
,bolec, ko bo vendar pri vseh laških ireden-tovskih uredništvih v veliki večini laški podaniki, ki pripravljajo naše dežele, da bi padle materi Italiji v naročje, in ki dan za dnem hujskajo proti avstrijskim Slovanom, morali bi reči, da tržaške oblasti dosledno delajo. Ce pa mora občutiti težko peBt jedino le oaobje pri uredništvu lista ,11 Sole1, reči moramo, da ne rabimo hujšega izraza, da je to dvojna mora.
Tako je. ,11 Sole' pravi, da tržaški Lahi pode iz Trsta one, kateri prinašajo v Trst denar; v Trst pa vabijo ,regnicolel, ki odnašajo denar. In taka politika naj ne privede Trsta do propada? Neznosne občinske doklade so najlepši dokaz te laške politike. Nefitevilo brezposelnih domačinov nam priča, kam je privedla Trst laška iredenta.
Nova stavka se pripravlja v Trstu. Stavkati nameravajo delavci na »Heydovih« ladijah in v luki. Od uprave »Lloyda« zahtevajo odgovora na svoje zahteve v dvanajstih urab.
Zagrebški obč. svet se po razve-ljavljenju izjemnega stanja razpusti. Nove volitve bodo spomladi. Do tedaj bo vodil mestno upravo vladni komisar, baje sek-cijski svetnik Ivo Mallin
Nova iznajdba. Dva avstrijska častnika g. Beranek in naš rojak g. Fridolin K a u č i č sta dobila patent na svojo iznajdbo, s katero je mogoče konja hitro osedlati in razsedlati. Ta »hitri sedlar« postane največjega pomena za vojake v vojski in na vajah. Kratek pritisek na vzdigalo, konj je osedlan ali pa razsedlan, kar pri sedanjih sedlih ni mogoče. Nova iznajdba je veliko olajšanje za konja in jezdeca.
Zanimiv prizor s soc.-demokrat akega protestnega shoda v Gradcu. V nedeljo bo imeli graški sociji shod, na katerem so protestirali proti zadnjemu velikemu shodu graških katolikov. Znani Resel je kot besen divjal proti vsemu, kar je katoličanu svetega. Za njim je nastopil neki dr. bchacherl, ki je slavil sodruga Zolo. V hipu, ko je ta mož zaklical: »Zola je bil navdušen somišljenik in prijatelj resnice,« je zaklical poslušalec: »in židovstva!« In glej, ljubezen rudečkarjev do resnice je bila tolika, da so potisnili moža iz dvorane. V hiši obešenega se seve ne govori rado o vrvi.
Vsako sredstvo jim je dobro. Tržaškemu odboru za spomenik cesarice Elizabete je namen zbirati denar in postaviti pokojni cesarici spomenik na glavnem trgu pred mestno hišo v Trstu, ali kakor mu Lahi pravijo »Piazza grande«. Že sedaj je na tem trgu spomenik, ki priča, da so v Trstu bili Habsburžani gospodarji ne pa Sa-vojci. In Bedaj naj se pridruži temu spomeniku še drug spomenik, ki naj še bolj potrjuje prejšnji dokaz, a ki naj tudi javno priča, da je bila laška ona roka, ki je oborožena z bodalom segla po življenju neobo-rožene, slabotne ženske, ki naj javno priča, da je moralo vsled tega nečloveškega čina ogromno število razkačenih slovenskih sinov presedeti leta in mesece v temnih ječah. Kako radi bi videli Lahi, da bi ne bilo tega spomenika I ln ko bo enkrat postavljen, uverjcni smo, da ga bodo morali redarji noč in dan čuvati, kakor čuvajo oni spomenik na javnem vrtu pred postajo južne železnice, ki predstavlja Avstrijo kot lastnico Trsta, da ne izgine. To njih jezo do tega spomenika kažejo Lahi že sedaj. Zgoraj imenovani odbor ima v najem neko sobo. V tej sobi je nastal ogenj, a iredentarski listi so hitro prinesli vest, da bo zgoreli vsi papirji, z namenom, da bi dokazali, da je odbor zapra vil nabrani denar. Tem listom pridružilo se je tudi glasilo laške socijalno demokraške stranke »Lavoratore«. Ker pa je bila ta vest le dobro proračunjena laž, poslal je odbor listom popravke. Dočim so drugi listi prinesli popravek, kakor jim je bil odposlan, priobčil ga je »Lavoratore« z vsemi mogočimi tiskovnimi pogreški, da bi na tak način osmešil vbo stvar in dokazal somišlje nikom, da ta odbor niti laškega ne zna.
Podobe slovenskih pisateljev. G. Bahovec je dal modelirati doprsne kipe slovanskih pisateljev v majhni obliki. Dozdaj so izdelani Slomšek, Vodnik, Prešeren, Gregorčič in Simon Jenko. Cena bo jako nizka. Ti kipi bodo jako pripravni kot okraski za pisalne mize, omare itd.
Ljubljanske novice.
Fran Ondiičkov koncert v Ljubljani.
Slavni umetnik igral bo v nedeljo 19. t. m. velezariimiv in za Ljubljano povsem nov program, same take vijolinske skladbe, katerih Ondriček pri nas nikdar ni igral. V konceitu bo sodeloval (udi klavirski virtuoz Famero. Koncert so bo najbiž vršil v ne-neljo 19. oktobra v Mestnem domu, ker bo isti dan ravno zadnji dan II. slovenske umetniške razstave Občinstvu izven ljubljanskemu, katero bi to nedeljo posetilo Ondfičkov kon cert, nudi se tudi prilika ogledati si isti dan umetniško razstavo.
Praga v Ljubljani. V tekočem tednu v mejnarotini panorami razstavljene slike presegajo po svoji lepoti in natančni izvršitvi skoro vse dosedanje predstave. V podrobnosti se seveda ne moremo spuščati, a reči se Bme, da nikomur ne bo žal, kdor si ogleda to velezanimivo serijo slovanske Prage. Stolna cerkev sv. Vida ter kraljevski grad na Ilrad^anih sta pravi kras praškega mesta.
Stava pri Škrjancu. Dva ljubljanska ka diica sta v gostilni pri Škrjancu sklenila izredno stavo. Občinski svetnik g. Surjanc in mesar g. Leben sta namreč stavila, da eno leto ne bodeta več kadila. Ako enega v teku enega leta drugi zasači, da kadi, plačati mora kadilec 100 kron na korist mestnih revežev. Ali pa bodeta gospoda na skrivnem kadila, o tem se menda nista dogovorila. Er°r torej utegne imeti škodo, ali pa mestni reveži korist.
Smrt pijanca. Danes popoldne ob pol 2. uri je v Peterčevi gostilni nagloma umrl znani pijanček po domače »ta rujavi« ali »vse Savlje«. Nekaj minut pred smrtjo je še korajžno svojim tovarišem obljuboval klofute. Rešilni voz je prišel na lice mesta — brez zdravnika.
Zgubljene stvari. Posestnica Aia Czermak v Kolodvorskih ulicah št 35 ja zgubila neznano kje v mestu broško z granati. — Dijak Milan bega, Radeckega cesta št. 12, je zgubil na poti od doma pa do pokopališča srebrno uro.
Ponesrečeni delavci. Josipu Primožiču, delavcu na Tržaški cesti št. 24, je padla včeraj popoldne pri delu v finančnem po elopju debela deska na nogo in ga tako po škodovala, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati na njegov dem — Valentin Bizel, tovarniški delavec v Dobu, je padel včeraj s stroja za vzdigovanje blnga iz vi sočine 10 metrov in si je zlomil desno nogo. Bil jo pripeljan v bolnico.
Umri je zasebnik g. Anton Teran v 84 letu svoje dobe. Umrla je zasebnica gdč. Ljudmila Gasparič v 79 letu svoje dobe.
Nesreča na državnem kolodvoru. Anton Šusteršič, posestnik v Zg. Š ški, je padel včeraj popoldne na kolodvoru v Šiški z voza, ker so se konji splašili vlaka in je prišel pod kolo, katero mu jo šlo čez desno nogo in mu jo je zlomilo.
Ponesrečen delavec. Franc Savinšek, delavec v činkelnovi tovarni, stanujoč na Opekarski cesti št. 24 , se je danes zjutraj ponesrečil. Padla mu je na nogi težka vijak in ga tako poškodovala, da se ga morali prepeljati domov.
Nedostatki pri ognjegasnem društvu so sa pokazali pri zadnjem požaru po noči. Ko bi gorelo kako večje poslopje, bi nastala vsled teh nedoBtatkov velikanska nevarnost. Ognjegasci si niso hitro mogli preskrbeti vode. Naj se stvari urede, preden pride kaka večja nevarnost!
Iz bolnice. Jože Samsa, posestnikov sin v Sodražici, je rezal z rezalnim strojem slamo in pri tem utaknil roko pregloboko v žleb tako, da ga je stroj prijel za desno roko in mu jo je zdrobil. Pripeljali bo ga v bolnico.
Delavci v Švico. V Švico se je odpeljalo včeraj od tukaj 152 delavcev. Gradili bodejo železnico.
izpred sodišča.
Na korajžo klicali bo trzinski fantje po noči dne 4 avgusta t. 1., ko so jo ma hali proti domu iz Raketove gostilne v Loki, kjer so popivali v družbi loških in mengi-ških fantov. Miha Zabret nagovarjal je Meng-šane, naj gredo za Trzinci in jih vprašajo, kaj je vzrok temu izzivanju. Ker ga pa ti niBO hoteli ubogati, tekel je v družbi Franceta Vrhovnika sam za njimi. Ko pa prideta v njih bližino, udari France Lukan, posestnika sin, Zabreta s kolom tako močno po glavi, da Be je ta zgrudil in obležal, pa tudi Vrhovnik je bil ob isti priliki neznatno poškodovan. Sodišče je Lukana obsodilo na osem mesecev ječe.
Siloviti železniški čuvaj. Jak. Kranjc iz Mošenj prišel je dne 22. junija t. 1. popoldne precej kasno v železniško čuvajnico št. 49 svojo službo opravljat, kar pa njegovemu predniku Alojziju Kleindinstu ni bilo všeč, in nastal je prepir, ki se je še nadaljeval po odhodu vlakov med čuvajevo ženo Marijo Pavlin in njenim možem Francetom. To pa je Kranjca tako ra,jezilo, da je zagrabil kladvo ter tekel za Marijo Pavlin, ki je pred njim zbežala v čakalnico, razbil
! vrata, okna in druge reči ter napravil za j 63 kron škode. Tudi Francetu Pavlinu je grozil s kladvom, rekoč, da mora tudi on poginiti. Ker se je d: gnalo, da je bil Kranjc tako pijan, da si ni bil svest svojega ravnanja, ga je sodišče obsodilo na tri mesece strogega zapora, poostrenega z enim pestom vsakih 14 dni.
Mladi tat. Tine Klemenčič iz Krope je pred nekoliko meseci komaj izpolnil svoje 14. leto, a že je pokazal svojo spretnost v tatvini; vzel je iz prodajalne Marije Rozman 6 K. To mu je dalo pogum, da je svojo srečo poskušal še pri L;zi Smrekar in tudi tam vzel iz prodajalne 6 K. Tu pa je bil pravočasno zasačen; a to ga ni ©strašilo, prišel je v kuhinjo Frančiške omukove in tam pobral iz omare žlice, nože in vilice, a tudi tu je bil zasačen. Vkljub temu ga ni Bpametilo ; kmalo potem se je utihotapil v oolarjevo prodajalno in tam pobral čez 80 kron denarja. Ilalaerju Luki vzel je iz za prte tružice en nož, orgijice in notično knjižico; postajevodju Debevcu takozvano gam zovo brado s krivci malega divjega petelina v vrednosti 20 K, pa tudi Luki Hafnerju je vzel palico vredno 4 K. sodišče mu je priznalo 2 meseca ječe.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Verig ni več v laških ječah vsled kraljevega ukaza. Včeraj so 250 kaz njencem v ječi v Ankoni odvzeli verige. Mnogi kaznjerci so jokali veselja. — Premoga nedostaje v združenih ameriških državah radi stavke premogokopov. Več tovarn bodo morali zapreti. Razne družbe naročajo premog na Angleškem. — Sestanek laških republikancev zboruje v Piz i. Udeiežnikov je 200. — Stavka mizarjev in zidarjev se je pričela v Velikem Vara dinu. — Iz Mont Peleea se dviga, kakor poroča guverner iz Mirtinqua, še vedno dim. Iz gore se Čuje gromenje. — Skladišče anarhistov je odkrila policija v Berolinu. V skladišču so imeli anarhisti veliko zalogo dinamita. Pet laških anarhistov je aretiranih. — 25 0. 000 kron sežganih. V Kološu je radporočnik Stojanovič podedoval 250.000 K. Naložil jih je v vrednostnih papirjih in papirje zaprl v miznico, katero je te dni pozabil zapreti. Ko ga ni bilo doma, priplazili so ee otroci k njegovi miznici, odprli jo in pomazali vrednostne papirje s črnilom. Ker so se otroci bali kazni, vrgli so pomazane papirje v ogenj in jih sežgali. Vsa dedščina naporočnikova je tako zgorela. Nadporočnik je vsled razburjenja nevarno bolan.
Naš rojak slikar prof. Ažbe uči
na monakovski slikarski akademiji slikarstva Hrvata Dragotina Bsdenko. Poleg tega Hrvata sta učenca g. Ažbeta, ki že 20 let de luje na monakoveki slikarski šoli, še en Hrvat in ena Hrvatica.
37.500 mark draga znamka. Gotovo je to najvišja cena, ki se je sedaj iz plačala za pisemsko znamko. In toliko je dalo nemško poštno ravnateljstvo za »pla-vega Mauricija« ki ga je kupilo za državni poštni muzej.
Kako dobro služi fotografija policajem dokazuje sledeči dogodek. Pred kratkim je v Londonu ušel iz zapora nevaren tat, ki je bil obsojen v 6:etno ječo. In ko je zopet u'.omil v neko hišo, ga je detektiv spoznal po odtisu njegovih prstov, ki ga je zapustil na z novo barvo prevlečeni polici pri oknu, ko je skozi lezel. Detektiv je fotografiral te odtise in jih primerjal doma v „albumu" z raznimi fotografijami odtisov prstov in tako spoznal identiteto tatu — tat pa ni mogel več tajiti svojega dejanja. Fotografiranje odtisov prstov gojijo angleški policaji prav pridno in tega bo se baje priučili pri Indih.
Markov stolp v Benetkah hočejo na vsak način zopet sezidati. Toda to bo šlo kaj počasi. Zdaj že dolgo časa odstranjujejo kamenje podrtega zvonika, in to bo še trajalo dolgo, kakor poročajo razni listi. Baje je delavcev premalo. A vsevprek se želi, da se zgradi nov stolp, toda manjka glavnega — denarja. Nov zvonik bi stal 5 milijonov lir, a teh v Benetkah samih ni dobiti, in zato bo Benečani v precej neljubi zadregi.
Umetna toča. V severni Rusiji si ne store kmetje prav nič iz tega, da jim toča pobije zrelo žito, saj dobe izdatno odškodnino, ne da bi se morali še mučiti z žet vijo. Zdaj je zopet nekoč pobila toča, toda »žal« ne vse polje, in še to, koder je bi'a, ni pobila popolnoma. A zdaj so si jo izmislili. Peljali so na polje verige; dva moža, vsak na eno stran njive, sta stopila, razpela verigo in jo vlekla po — žitni njivi. Slučajno ee je pripeljal mimo inšpektor zavarovalne družbe in jih vprašal, zakaj to delajo. »Jutri pride inšpektor cenit škodo, ki jo je naredila toča.« Baje tedaj kmetje niso bili zadovoljni z odškodnino.
Tajna poroka španske kraljice. ZidovBki listi pripovedujejo, da so je španska kraljica Marija Kristina poročila na svo-, jem potovanju s svojim dvornikom grofom E^cosura. Mladi kralj jo takoj, ko je to zve-
del, poklical svojo mater na odgovor. Razmerje mej njim in kraljico materjo je jako napeto. Koliko je na tem poročilu resnice, ne vemo.
500 ljudij utonilo. Blizu Yokohame se je dogodila strašna nesreča. Tajfun je privihral s tako silno močjo v okolici Oda-vara, da je porušil hiše, s preko 500 ljudi je utonilo. Potopila se je tudi vojna ladija »Sik suna«.
Mamuta naili. h Gline na Hrvaškem se poroča, da bo pri zgradbi železnice našli v kraju Bačugi okamenele ostanke predpo-topne živali mamuta. Do sedaj so odkopali glavo. Odkopavanja nadaljujejo.
Proti zamenjavi imena. Posebno mnogo je Mažarov z imenom Ilegediis. Mnogo je odličnih ljudi s tem imenom, zato oni, ki mažarizirajo svoje ime, posebno radi izbirajo to ime. Sedaj pa je to ime postalo nakrat precej kritično. Listi so javili, da je neki mažarBki odvetnik H-'gedii* spravil na beraško palico 170 ljudij. Takoj se je oglasilo sedem odvetnikov z imenom HegediU, ki zahtevajo, naj listi povedo tudi krstno ime sleparjevo, da občinstvo koga izmej njih ne bo imelo za zločinca
Ljudsko akademijo bo otvorili v Budimpešti. Naloga akademije bo pripro3to ljudstvo seznanjati z raznimi vednostnimi strokami. Predavanja, ki so brezplačna, imajo najboljši visokošolski in srednješolski profesorji.
Avtomobil v posojilnično službo
so postavili nekateri pariški bankirji, ki pošiljajo svoje motorjo v oddaljene vasi, da ondi njih uslužbenci sprejemajo prihranjene denarje kmetov, ki ne morejo od doma v Pariz. Dotični avtomobili so podobni mali posojilnici ; na njih so železne blagajne, poslovne knjige, pisarniške potrebščine Na avtomobilu se nahaja vedno eden blagajnikov in še en drug uradnik, ki pobirata denar in dajeta pobotnice. Tako se kmetom prihrani dolga pot v mesto.
Dijak tat Dijaka trgovske šole, 17-letnega Jožefa Pozsa iz Budimpešte, je povabil posestnik Peter Kis za nekaj dnij na svoj dom. Skupno sta ae odpeljala proti aze-gedinu. Na poti je Kis v železniškem vozu zaspal. Dijak mu je ukradel hranilnično knjižico za 31.000 kron ter je pobegnil.
Pogrebni stroški za odrezano nogo Nekemu dunajskemu delavcu so odrezali v bolnici nogo. Ko je ozdravil, dobil je v svoje veliko začudenje od dunajskega magistrata račun v znesku 3 K 50 h — za pogrebne stroške odrezane noge. Delavec je zahteval ta znesek od bolniške blagajne, a ta mu je izplačilo tega zneska odbila, češ, da ga ne more zaračunati niti med podpore niti mej stroške za bolezni. Delavec zahteva sedaj, naj mu dajo del pogrebnih stroškov naprej, ker je en del svojega telesa že pokopal.
Ločitev zakona radi — avtomobila. be tega je manjkalo! In vendar je tako : V Čikagi toži soproga dr. Miltona B. Pin-neja svojega moža na ločitev zakona, ker ima dva avtomobila in ker ves svoj čas zapravi pri avtomobilih, svojo ženo pa zanemarja. Ako mu žena to očita, je z njo surov. Dr. Pinnes je zian zobozdravnik v Čikagi in se jo poročil šele pred štirimi leti.
Posebni vlaki k linčanju. V C> rinthu ob Missisippiju so nekega črnca zažgali na gromadi. Odbor, ki je vodil linčanje, ie priredil v ta nsvmen več posebnih vlakov. 5000 ljudij je gledalo grozni prizor. Črnca je izdala njegova žena, da je umoril neko osebo. Žena ga je izdala v jezi, ker jo je pretepel.
Nov vulkan „Newyork Herald" poroča, da gora Chelandin že 14 dnij bluje. Doslej se ni vedelo, da bi bila ta gora vul-kanična.
NajdaljSi železniški most je v
prednji Indiji na železniški progi od Madrasa v Calento preko reke Gadavveri. Ta železniški most je dolg 2272 metrov in 4 9 m. širok.
Zaročnik morilec. Morilec grofa Bon-martmija dr. Tullio Murri se je nameraval v kratkem poročiti. Iibral si je za nevesto gospodično iz odlične rodbine B mcompagni. Dva dni po umoru ji jo kupil zaročni prstan. Na to se je podal v Švico in potoval po svetu, dokler ni njegov oče naznanil preiskovalnemu sodniku strašnega dejanja.
Atentat z dinamitom na katoliškega poslanca. Sporočili smo žo, da je 27ietni socialist Vandermeulen hotel z dina-mitno bombo usmrtiti voditelja belgijskih krščanskih demokratov Cirtona de Wiarta. Ta je član zbornice in si je lota 1896 pridobil veliko veljavo s svojimi ognjevitimi govori in temeljitimi spisi o narodnogospodarskih vprašanjih. Napadalec svojega namena ni dosegel. Hiša je sicer zelo poškodovana na fasadi, a porušila se ni. Ranjenih je več žensk iz soseščine. Vandermeulen je hotel takoj po atentatu ubežati, a so ga zaprli. Carton de Wiart pa je s tem atentatom še bolj kot prej postal ljubljenec belgijskega ljudstva
Psihologija smeha. Francoski pisatelj Cheinfort je enkrat rekel: „Dan, v katerem so nismo prav nič smojali, je zgubljen
dan!" Vsaki naBmehljaj — piSe humorist Sterne — podaljša nam življenje za eno uro, vsak smeh ca en dan!" — So pa tudi ljudje, ki se niso smejali celo življenje. Voj skovodja Alba je bil tak človek; njega obličje je bilo vedno resno. Tudi Cornvvell in Napoleon I. sta se le redko nasmejala. Angleškemu filozofu Hobes-u je bil smeh tako zopern, da ga je prišteval med napake člo veSke, ki bi jih moral vsak trezno misleč aiovek premagati. Henrik 111., angleški kralj, je imel to navado, da je podaril vsakemu eden tolar, ki je pripravil kralja do tega, da se je smejal, in Eduard IV. je celo plačal za vsako tako razvedrilo 4 tolarje. Te vrste stroški najdejo se izrečno v državnih proj računih. Tako beremo v računu iz leta 1477: „Ko se je Njega Veličanstvo mudilo v Wol-miru, je dobil lovec Maris 8 tolarjev, ker je jezdaril pred kraljem in večkrat tako na tla padel, da se je vladar prisrčno zasmejal". Leta 1663 je izdal italijanski astrolog Dama-seno razpravo, v kateri trdi, da po smehu spozna človeško naravo. Po njegovem dokazovanju so baje smeje melanholik „hihihi", kolerik »hahaha", sangvinik „hohcho" in flegmatik »hehehe*.
Usiljeni dopusti. Defravdant Jellinek užival je posebno zaupanje svojih predstojnikov. Njegove točnosti in delavnosti niso mogli prehvaliti. Posebno je na njegove predstojnike uplivalo to, da je delal preko uradnih ur in da nikdar ni zahteval dopusta. Gotovo se je bal, da bi v njegovi odsotnosti ne zasledili njegovega poneverjenja. Dunajski listi sedaj priporočajo, naj bankirji svoje uradnike odslej sami silijo na dopust, da bodo v njihovi odsotnosti lahko pregledali njihovo poslovanje. To bo imelo dve dobri posledici: prišlo se bo na sled goljufom, a onim, ki so pravični, bo mal oddih od dela tudi dobro storil.
»Los von Rom" — ved ne vleče. Kakor znano, je glavni »apostol proti Rimu«' poslanec Eisenkolb. Zdaj pa piše »Ostdeu-tsche Rundschau«, da je taktika Eisenkol-bova naduta in da je njegovo poniževanje nemških katoličanov postalo žo neumestno. Ta list z veseljem pozdravlja, da je E sen-kolb v zasebnem pogovoru nekomu rekel, da več ne misli kandidirati, ter pristavlja, da »prihodnjost nemškega naroda v Avstriji ni v verskem boju, ampak[v prizanesljivosti«. Seveda so te besede vsenemškega lista jako neodkritosrčne, kajti takoj priutavlja : »Eisenkolb nikakor ni uspel s svojo agitacijo, in to obžalujemo". To pa je jasno, da slava odpadniških apostolov hitro bledi.
Darovi.
Poslani našemu uredništvu.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Jan. Škerjanec, župnik na Vremu, 3-50 K.
Za družbo sv. Cirila in Meto d a : Vesela družba v nedeljo na godo-vanju dedendolskega župana g. Mih. Omahen, 16 K. — G. Mih. Šusteršič v Hinjah 2 K. — Neimenovan 4 K.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavni poročila.
Bled, 6. okt. Ulogo blejskega obe. sveta, da bi se ne dovolilo zidanje nove cerkve na Bledu, je naučno ministerstvo zavrnilo.
Zagreli, 7. okt. Vladna hrvaška narodna stranka je sklenila izjavo, s katero nemire proti Srbom obsoja. V saboru bode ta stranka predlagala, da se Srbom da odškodnina.
Zagrel), 7. oktobra. V preiskovalnem zaporu je radi zadnjih demonstracij še 16 oseb. Jutri se prične sodnijska razprava proti Hinku Širovatki.
Umrli ao:
3.	oktobra. Marjeta Sever, uuvajeva žena, 68 let, Gradišče 14, vodenica.
4.	Angela Zemlič, delavčeva hči, 2 mes., Jenkove ulice 14, atrofia infant. — Anton Falout, dijak, 16 let, Jenkove ulice 14, jetika.
5.	oktobra. Alojzij Modic, krojačev sin, 11 dnij, Velike čolnarske ulice 8, catarrh. intestin.
6.	oktobra. Henrik Mache, elektrotehnikov sin, 23 dnij, Bleiweisova cesta 13, Bronchitis capill.
V bolnišnici:
2. oktobra. Henrik Drobnič, restavrater, 45 let, cirrhosis hepatis.
4. oktobra. Neža Baje, urarjeva žena, 64 let, etika.
Meteorologldno porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mn
S	Caa opazovanja	Stanj« baro-motra r mm.	Temperatura po Celsiju	Vetrovi	Nebo	P- d.
6	9. zvee.	/33-4	9-6	sl. jug	dež	13-4
7	7. zjutr. 2. popol.	732 8 7318	7-8 115	si. svzh sl. vzh.	megla dež	
Srednja včerajšnja temperatura 9-1°, normale 12 0*.
Dunajska borza
dni 7. oktobra.
Skopni državni dolg v notah.....100 80
Skupni driavni dolg v srebra..........100 60
ivatrijska zlata renta ............120 45
Avstrijska kronska reuta 4%.....99.95
Jgeraka zlata renta 4*..............120 06
Ogerska kronska renta 4 %............97 75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	15 85
Kreditne delnice, 160 gld.......681.75
London vista.....-..........239 40
StmSki drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	116 97'/,
«0 mark...........23-41
20 frankov (napoleondor).....19-05
Italijanski bankovci. . . •.....96 —
'J. kr. cekini....... . . . .	11-30
Žitne cene
dnč 6. oktobra 1902. (Termin.)
Na dunajski borai:
Za 611 kilogramov.
Plenica ta jesen......„	7'22
„ ,, spomlad......7*48
Rž za jesen..........6-61
„ „ spomlad...........6 76
Soruza za sept.-oktober ...	„	630
Oves za jesen.......„5-16
, > pomlad.....,	6-42
Na budimpeStanski borsi:
PSenica za oktober......„	7-16
PSenica za april........7 32
Ki za oktober.......,6 31
Rž za april.........6-40
Ovea za oktober.........5 80
„ „ april ..........606
Koruza za maj (1903) ...»	5'60
(Efektiv.)
Dunajski, trg;.
PSenica banaSka.......S	7 45
, južne žel.........—
RŽ	n ■........625
Ječmen „ ........—
» «b Tisi.........—
Koruza ogerska........5 45
Cinkvant „ .........6-65
Oves srednji........„6 45
Fižol.............7-25
do >
>»
i> >i
7-30 7-49 6-62 6-77 6-31 517 6 43
7 17 [733 633 6 41 6-81 617 5 61
7'85 6-60
660 6-50 6 60 10-
Slovenskim rojakom!
Ker zapuščam slovenske oziroma evro-pejske meje, ae tem potom zahvalno poslavljam od svojih rojakov v Pianini in okolici, ker se nisem mogel od vseh osebno posloviti.	H48 i-i
Matija Pogorelo
na potu v Združene države Severne Amerike.
J?
The Mutual"
životna zavarovalnica v Jfjujorku.
Se opira na vzajemnost.
Ustanovljen 1842. Ustanovljen 1842.
,THE MUTUAL' ima izmed vseh zavarovalnic največje premoženje, katero je last zavarovancev samih.
Opravljanje v letih 1899, 1900 in 1901: Premoženje dnč 31. decembra 1899:
1489V2 milijona kron
do& 31. decembra 1900 :
16077» milijona kron
dnž 31. decembra 1901 :
174174 milijona kron
VarSčina za avstrijske zavarovance je shranjena pri c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaju. 1149 2-1
Glavno vodstvo za Avstrijo:
Dunaj, I., Lobkowitzplatz 1.
Vinotoč Jeglič
Pred škofijo št. I
novi vinski mošt
proseški liter 40 kr. dalmatinski „ 36 „
1163 3-1
Kemične barve SlfiJ", temeljne barve S*S™,
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v
D^ Viljem Schweifzer
naznanja, da je ofvoril dne 1. oktobra 1902
3) svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani na Kongresnem trgu šfev. 19
poleg nunske cerkve in „ Vzajemnega podpornega
društva".	*
^ *•' ......q
1126 6-6
F JE It ^^rv- OJLO^O
je železnato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 50—19
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani.
J^avnof^ar je zjjr/a
kDružins£a pratifia
za leto 190j
ujuuijaui, 1'iauv.iDRiuisu
zalogi. — Cene so nizke.
524 14 11-5
i

/Zaročila na družinsko pratif^o
sprejemajo in točno razpošiljajo tvrdka
). )(ordik, /fc. J[uer • tforenčan in V. ?etričič, vsi v Zjubljani.
Največja izbera
žametastega blaga ^flanelastih bluz najnovejše mode, kakor tudi bogata zaloga spodnjih kril z dvojnimi In serpentin VOlanti.Ravnotu najlepša izbera najmodernejšega žameta za bluze.
Priporočajo se
9. Jio^cuie dediči.
Mestni trg. ii27 3-3
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI,
Pred šlcofijo štev. SO.
K3" Zunanja naročila se tečno izvršujejo.
1118 4-4
Št. 34.148
1142 3-3
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javna naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1903.:
1.	mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestne elektrarne;
6.	mestnega loterijskega zaklada;
7.	amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
8.	mestnega vodovoda in
9.	mestne klavnice
že sostavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dnij in sicer od 4. d» 17. oktobra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih.
ff)c5tni magistrat u Ljubljeni,
2. oktobra 1902.
A\
y Nad 300 000 v rabi
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
S ve tovnoznani
Nad EflO prvih odlik.
Alfa-Layal-Separator-ji
so najboljši posnemavci smetane.
Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri.
?opolne oprave za dobivanje sirotke ™ ™kr° £
tudi vsi drugI stroji in priprave za mlekarstvo. '
Popolna naprava za led in hladenje
klavnice in mesnice, pa za čokoludnice, od 450 do 300.000 kalorij. Najceneja in najpopolnejša hladilnica.

Akcijska družba Alfa-Separator, SjSk**
Podružnico: Budimpešta, V., Bathorjr utza 4; Praga, Petrova ulica 23-11. Zaloga za južno deželo: T Gradcu, Annenstrasse 20. Ceniki, podučno brožuro, proračuni in načrti za lulokarne na razpolago. Svfet so dajo T vseli zadevali mlekarstva. Zahteva naj so naS strokovni list ,,Alfa-Mitthoilungon"
brezplačno.
Spretni zastopniki povsod sprejmo 1
O-O" —s
Cd
£ s1
= I , H. a