Obdobje nemške zgodovine v letih 1914- 1933 je brez dvoma ena od osrednjih epizod mo- derne evropske in sploh svetovne zgodovine. V prvi svetovni vojni je bila Nemèija glavni pro- tagonist. Kar pomem- bno vlogo je imela pri oktobrski revoluciji, ne le zaradi “zaplombirane- ga vagona”, temveè tudi zaradi upanja bolj- ševikov, da se bo šele s prevratom v Nemèiji zares zaèela svetovna revolucija. In v letih 1918-1923 je dogajanje v Nemèiji pogosto da- jalo osnovo za take upe. Eden osrednjih do- godkov 20. stoletja je prav tako Hitlerjev prevzem oblasti v zaèetku leta 19331, kar je na nek naèin rezultat omenjenega obdob- ja. Knjiga Sebastiana Haffnerja (1907-1999), Zgodba nekega Nemca, s podnaslovom Spo- mini 1914-1933, je vredna vse pozornosti, še posebej zato, ker zelo posreèeno prepleta osebne spomine s tem tako pomembnim do- gajanjem v Nemèiji. Gre za knjigo, ki je v zadnjih dveh letih ena najbolj branih v Nemèiji. Prviè je izšla šele predlani, a za tisk je bila pripravljena `e v zaèetku leta 1939. Napisal jo je 31-letni nemš- ki emigrant v Angliji, ko je bilo angleško in francosko popušèanje (appeasement) Hitlerju na vrhuncu. Tako je avtor knjige, ki tedaj iz meni neznanih razlogov ni izšla, razumel nje- no poslanstvo v posvaritvi Angle`ev (in Fran- cozov) pred Hitlerjem. Kakršna nevarnost je bil Hitler za nemško de- mokracijo in sploh za nemški narod, takšno nevarnost naj bi Hitler predstavljal tudi za mir v Evropi. Druga te`nja avtorja je, da bi skozi diahronièni vidik posku- sil dojeti to, kar se je v Nemèiji zgodilo 30. ja- nuarja 1933 in potem; to je tudi rdeèa nit njego- vih strogo zgodovinopisnih del, med katerimi sta dve v ljubljanski Delavski knji`nici2. V nadaljevanju preletimo prvo polovico knjige. Ob velikem navdušenju ljudi v prvih dneh avgusta 1914 (in to ne le v Nemèiji) je bil se- demletni Sebastian eden redkih, ki ga je iz- bruh vojne prizadel; zaradi tega je namreè moral s svojimi starši prekiniti poletne po- èitnice in se vrniti domov v Berlin. A med- tem, ko so v naslednjih mesecih in letih odra- sli z grozo spoznavali apokaliptiènost velike vojne, se je Sebastian nad njo navdušil. V prvi vojni paè še ni bilo strahovitega letalskega bombardiranja in otroku v mirnem zaledju se je vse skupaj zdelo kot vznemirljiva igra. Ob èasopisnem povelièevanju nemških us- pehov je bil Sebastian tako omamljen, celo sreèen, da sploh ni èutil pomanjkanja hrane, ki je doseglo višek leta 1917. “Dejansko sem bil ¡...¿ ljubitelj vojne, tako kot je nekdo lju- bitelj nogometa ¡...¿ Število ujetnikov, pri- dobitve ozemlja, osvojitve trdnjav in po- topljene ladje — vse to je imelo podobno vlogo =#  @ 7? ))  " "  4 %% Sebastian Haffner, fotografija, ok. 1930.   # kot zadetki pri nogometu ali toèke pri bok- su.” Na ta naèin naj bi po Haffnerju veèina otrok do`ivljala vojno in v tem tudi vidi ko- renine vzpona nacizma. V resnici bo nacizem zmagal na volitvah, ko bo Sebastianova generacija dobila volilno pravico. Ko se je po boljševiškem prevratu v Rusiji in po miru v Brest-Litovsku, ki je bil nad- vse ugoden za Nemèijo, (Sebastianu) zde- lo, da mora Nemèijo za dokonèno zmago le še malo napeti moèi, je prišlo do revolu- cije, do odstopa cesarja in razglasitve repub- like, ter do kapitulacije nemške vojske! Šele zdaj, ko je napoèil èas miru, je mladi Ber- linèan ob (proti) revolucionarnem kaosu do- `ivel in slišal streljanje. Bil je nasprotnik re- volucije, ki naj bi bila kriva nemškega po- raza. Sploh ga zapleteno dogajanje po koncu vojne ni navduševalo. Èeprav se je vse do- gajalo pred njim ali v sosednji ulici, kaotiène dogodke — povsem drugaèe kot predtem voj- no v daljni Franciji in Rusiji — ni mogel os- misliti:”krize, stavke, streljanje, puèi, de- monstracije ... “ (Kasneje bo nemško revo- lucijo 1918/1919 na zelo jasen naèin predstavil in osmislil v delu Nemška revolucija 1918/1919, kjer je tudi lepo pokazal, da levo sredinska vlada in revolucija nista bili krivi vojaške- ga poraza, v kar je bil kot otrok preprièan in v kar so bili preprièani nemški desnièarji, vkljuèno s Hitlerjem.) Nevarna politièna nestabilnost se je v Nemèiji nadaljevala do leta 1923. Tu so bili pogosti poskusi prevratov tako s skrajno leve kot tudi s skrajno desne strani. 1923 je prišlo še do francoske zasedbe Porurja, najpo- membnejšega gospodarskega obmoèja Nem- èije, kar je bistveno prispevalo k veliki hipe- rinflaciji, ki je bila še hujša kot naša konec osemdesetih let. Po vzpostavitvi trdne marke proti koncu leta 1923 — v tem èasu je propadel tudi Hitlerjev puè — se je v Nemèiji zaèelo ob- dobje gospodarske in politiène stabilnosti, ki je trajalo do zaèetka gospodarske krize leta 1929. Teh pet ali šest let Haffner oznaèi kot edino obdobje miru za njegovo generacijo. Medtem ko se je veèina odraslih nekako umaknila v zasebno `ivljenje in poskušala po- zabiti na zadnjih deset let, njegovi generaciji ta umik iz javne sfere, kjer ni bilo veè “snovi za velike emocije, za ljubezen in sovraštvo, povelièevanje in `alovanje”, ni ustrezal. Preveè se je navadila na vznemirljivost èasopisnih no- vic, ki so zdaj postale dolgoèasne. Haffner- jevi vrstniki so se poèutili osiromašene, niso vedeli, kaj bi s tem mirom (v letih 1923-1929), oziroma kaj bi sami s seboj. Èakali so na pri- lo`nost, da “ta èas miru likvidirajo in zaènejo z novo kolektivno avanturo”. Do tedaj jim je kot nadomestek lahko slu`ilo navduševanje nad uspehi nemških športnikov. Tudi mla- di Haffner je zapadel v to “mno`ièno blod- njo”. Poroèila z velikih tekmovanj so mu bila kot nekoè poroèila z bojišè . Da je nemški šprinter pretekel sto metrov v 10,6 sekunde, mu je pomenilo toliko kot nekoè zajetje 20.000 ruskih vojakov. S sovrstniki se je po- govarjal le o športu. “Bilo je skoraj tako lepo kot med vojno.” Kakor so se med vojno z mi- slimi na nemške generale igrali vojaške bitke, tako so zdaj z mislimi na nemške športni- ke trenirali in tekmovali med seboj. A po viš- ku na olimpiadi v Amsterdamu leta 1928, ko so bili Nemci drugi najuspešnejši, je priš- lo do streznitve. Športna poroèila niso bila veè na prvih straneh èasopisov in število gle- dalcev na štadionih je upadlo. Toda hkra- ti s tem koncem športne mrzlice so se zaèele o`ivljati stranke in organizacije, ki “so po- litiko vodile kot šport” in ki so bile od leta 1923 bolj pasivne. Situacijo v Nemèiji po velikem Hitlerje- vem uspehu na volitvah leta 1930 (18% gla- sov) primerja Haffner z razmerami v Evro- pi v zaèetku leta 1939, ko je pisal te spomi- ne:”Ohromljeno èakanje neizbe`nega, kate- remu se upa še v zadnjem trenutku uiti. Kar je danes v Evropi prihajajoèa vojna, je bil tedaj =#     v Nemèiji bli`ajoèi se Hitlerjev prevzem ob- lasti ¡...¿ Brezupno dr`anje pravil igre, ki jih nasprotnik vsak dan krši. @e tedaj so bili mi- sleci appeasementa ¡...¿. Hitlerja naj bi napra- vili nenevarnega, ko bi ga vpletli v odgovor- nost vladanja.” Èeprav je bil bolj desnièar, saj je preziral tako komuniste kot socialdemokrate, je Haff- ner vseskozi ostajal oster Hitlerjev nasprot- nik. Najbr` je na to vplivalo tudi njegovo dru- `enje s tujci v svetovljanskem Berlinu. Zani- mivo je, da se glede svojega protinacizma ne sklicuje na neko racionalnost, temveè na ob- èutek. “@e takrat sem imel navado, da sem svoja preprièanja izoblikoval s pomoèjo svo- jega nosu.” Tako je tudi sicer povsem demo- kratièno imenovanje Hitlerja za kanclerja 30. januarja 1933 do`ivel zelo èustveno: kot “ogro- `ajoèe in odvratno pribli`evanje morilske zve- ri — kot umazano in krempljasto taco na svo- jem obrazu.” Toda ali niso podobno obèu- tili mnogi, ki so se kasneje zaradi propagande in lastne kariere spreobrnili v priv`ence “re- šitelja” Nemèije? Ali ni bil za tako spreobr- nitev ranljiv tudi mladi Haffner, ki je bil de- snièar, èeprav zmerni, in ki je ravno tedaj zaèel kariero pravnika? Da ga ne bi odnesel val nav- dušenja nad “prenovitvijo Nemèije”, si je mo- ral v tednih po 30. januarju 1933 ustvariti glob- ljo utemeljitev svojega nasprotovanja Hitlerju. Ta utemeljitev je bila spet lahko le èustvena in èeprav je bil povod zanjo le sluèajen, je šlo vendarle za njegov osebno odloèitev, ki ga je dokonèno napravila za zagrizenega nasprot- nika nacizma. 25. februarja, ko se je ob Hitlerjevem kanc- lerstvu `e pripravljala nacistièna totalitarna vladavina z antisemitskimi ukrepi, je šel na pustni ples. Na tem vsakoletnem plesu v ma- skah so imeli navado `rebanja parov. Med tako sluèajno izbranima moškim in `ensko je velikokrat prišlo do kratkotrajne ljubezen- ske avanture, vèasih pa celo do “zaèetka neke zgodbe”. Haffnerjeva knjiga Zgodba nekega Nemca ne bi bila to, kar je, èe mu “tombo- la” na omenjenem pustnem plesu ne bi do- delila za dru`ico Judinjo! Ko se je v naslednjih dnevih in tednih, to je po po`igu nemškega parlamenta 27. februar- ja, zaèela z bliskovito naglico uveljavljati na- cistièna totalitarna vladavina, je Haffner, mor- da delno tudi iz kljubovanja Hitlerju, vztra- jal v svoji zvezi s “tombolskim dobitkom”. Prišel sem nekako do sredine. Veè kot po- lovica knjige je posveèena mesecem po 30. 1. 1933. Iz tega drugega dela knjige objavljam odlomek o dru`enju mladih pravnikov, ki so imeli povsem razlièna politièna preprièanja. =# Sebastian Haffner, fotografiji, ok. 1930 in ok. 1960.  ! # Omenim naj še, da je Haffner emigriral šele leta 1938 in da se je predtem razšel s svojo ju- dovsko prijateljico, ki se je kot cionistka `elela naseliti v Palestini. Vsekakor je ves èas ostal nasprotnik nacistov. Pravzaprav si boljše knjige o zapletenem dogajanju v Nemèiji tega obdobja ne bi mogli `eleti, tudi zato, ker izhaja iz posameznika, vpetega v obèo zgodovino. Lahko bi rekli, da je bil Haffner kot otrok in mladostnik izgub- ljen v zgodovinskem dogajanju, dokler se ni z (samo)lastno odloèitvijo našel. Med dru- gim nam avtor te avtobiografije poka`e, da za odprtost do resnice svojega èasa nikakor ne zadostuje racionalnost, ki vselej temelji na skritih predpostavkah, temveè sta predtem potrebna vsaj še pogum in brezkompromi- sna zavzetost za dobro, kakorkoli gre lahko pri slednjem za èustveno prizadetost. Prav v prevedenem odlomku, ko govori Holz, pride do izraza kratek domet racionalnega argu- mentiranja, ki je v svoji samoumevnosti za- dušilo klic moralnega imperativa, ki je naj- prej klic k izvorni razprtosti sveta. Odgovor- nost posameznika namreè ni le v tem, kako bo reagiral na neko “dano” situacijo (recimo na “`idovsko nevarnost”), temveè še prej v tem, kako je sploh prišel do te “dane” situa- cije, ki je prav kot “realnost na sebi” zgolj nje- gova interpretacija; posameznik je torej od- govoren tudi do tega, iz katerih njemu naj- veèkrat prikritih predpostavk je pri razume- =# vanju situacije izhajal. Nekaj kar ima posa- meznik za povsem objektivno dano, je vse- lej `e posredovano in pogojeno s temi sub- jektivnimi in pogosto nezavednimi predpo- stavkami. Pri izbiranju(?) le-teh gre torej za odgovornost in krivdo, ki se ju na zavestni ravni ne da povsem zajeti. Kolikor se tu za- vestno naprezanje izka`e za nezadostno, se zdi, da odgovornost v svoji izvornosti prehaja v svoje nasprotje, v milost, katere bi lahko bil, èe ne pretiravamo, dele`en Haffner. In ali smo se mi, zdaj v letu 2002, uspe- li vsaj malo razpreti resnici svojega èasa? Ali pa v samoumevnosti in ob pritrjevanju drugih zgolj ponavljamo oguljene fraze, pri èemer se v tej (nesamo) lastni zaprtosti pred svetom sami sebi zdimo sila pametni? Morda je še po- membnejše, da pri pogosto jalovem, vèasih celo napaènem zavzemanju za obèe dobro, ne pozabimo na dejanskega bli`njega. To je po mojem mnenju ena od osrednjih idej prevedenega odlomka, pri èemer gre pri Broc- kovem in tudi Holzevem odnosu do judov- skega prijatelja(?) Hirscha v prvi vrsti za kr- šenje osnovnih naèel mešèanske olike. 1. Druga svetovna vojna je bila v veliki meri Hitlerjevo osebno delo, s katerim je ta zloèinec med drugim pripomogel k vzpostavitvi ameriške prevlade v svetu in za 45 let sovjetske. 2. To sta knjigi Od Bismarcka do Hitlerja in Nemška revolucija 1918/1919.