Leto IV.
Szombathely, 1- julija 1917.
Štev. 26.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto veakoml na njegov naslov 6 K. Sküpno v edno faro . ,	: 4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto................12 K.
Cena ednoga droboa je dcma¾ filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v, Črensovcih, CSERF0LD, Zalamegye.
K tomi ne more pošllatl naročnine I vsi doplsl, nej pa v tlokarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „Marijin List* i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušoroga.“
„Prestrite mrežo. “
Ribičijo níkák za lehko delo drži. Kak je — prej — to Iepo, na potoki sedetí, ali v čolníči pa se vozití po. vodi sem-tam, včási vöpotégnoti mrežo, kržák pa ribe stepstí na dno ládje. Lepo je, prav lepo, kda pridejo ribe, pa plavsjo samé notri vu mrežo. Liki kda lačen i žeden ríbič má kaono vodo, čáka eden — dvá dni pa ne more dobiti kaj, te je že ne lepo. Pa či se ríbič mantrá, vleče svoj vlák, šteri je teškí, ka komaj ide pa kda ga vüni má, glej, en pén je v njem, vlák raztrgani, ribe pa niedne! To je nikak ne lepo.
PázSfö ¾e Čödd, Či j¾ Jezuš z apo-štolami govoréči pri ribičijí pokázao podobnost düševnoga pastirstva z ribi-číjov. Tüdi v tom je tak, kak pri ribi-číji. Keliko dühovnikov je, šteri glásijo reč božo od nedele do nedele, od svétka do svétka, z edne šole v drűgo pa hasek? Kelko jih je, ki sedíjo mimo v spovednici zaűtra, večér, vu príličnom i nepríličnom časi pa dűše se ne dájo lovíti, düševno živlenje lüstva má ra-kovo pol pa nišče ne more povedali, kde se dokonča. So pá Vnogi, ki si sédejo k stoli, píšejo, širijo svoje spíse med národom pa što je pos!űša ? Rí-bičje aelajo, mreže so razprestrete, štere bi správlale národe v Kristušov pokoj pa míra ne! Sam rímski pápa, predjen med ríbičami, komi valájo Jezušove sv. Petri povedane reči: „Od eti máo boš lüdí lovio “, píše, gučí, prosi, kára vse národe od začétka boja pa što ga poslűhne ? Kelkokrat je že Sv. sto!ica rímska posredüvatí štela mir, pa ne mogla. Pa dnes? Č0jemo, ka konéjo ríbiče. Či šteroga vojáka žena ne dobi podpore, pop je krív, či štera nema krüha, je tüdi pop krív, či šteri že dugo ne bio domá na sloboščiní, právíjo, ka je tüdi pop krív. Ešče več vam Povemo: Socijál-demokrátje mir delajo v Stockholmi — pápa se pa, prej, nikaj ne gíble za mir, to píšejo žídovske novine pa to verje naša vojska. Že so vsi pozábili, ka rímski pápa že od začétka boja dela za mir pa ka dnes že z rusu-skoga domo ido tisti, ki so ne za boj,
ka je to rímskoga pápa delo, šteri so prosili vládare, naj konči té püstijo domo.
Glási se širijo med národom, ka do-jemáli popom imánje, pa de te národ bláženi! Čerensovski plebánoš raájo 20 plűgov, beltinski 25, bogojanski 31, türniški 40, či dobro pomnimo; razdelte si, kelko ge pride na vsakoga, ka te bole 'bláženi. či vam drűgo ne falí z vašega bláženstva, to vam te z srcá radi dámo, naj bode vaše blá-ženstvo popuno. Liki ne pozábíte, ka ki do nam jemá!i, tisti do vam za peneze tržíli, za mán ne dobi nišče nikaj. Záto si správlajte peneze zdaj že, ka te mogli kűpiti! To de veséla licitácija, Vti¾gt dé ¾o z' dug!m¼osőm vkraj**od njé, či je lí tá z krátkim prišeo.
Ríbičje do pa ríbilí dale. Za to so poslaní od Kristuša, naj ribíjo, či li je velka, motna voda, naj ribijo, či li tü i tam nespameten pén trga vlák pa nazáj oslobája krščenike z njíhove mreže v grlo šatana záto, ár vsako delo na sveti se lehko meri na zemlí z metrom, lítrom, kilov, samo dü-ševno ne.
Kelko haska včini eden dühovnik svojemi národi, to dnes zmerití pa z računom povedali ne mogoče, to de se tam vídílo, na dén velike pláče, kda pride Gospod sam pa de valála reč boža: ,ldočí so šli i jokali polo-žávajoč roké -svoje na delo, prihájajoč pa pridejo z veséljom noséč svoje kítke" z velke žétve pri šteroj se raz-loči kokol od čistoga zrnja za navseveke.
Bojna — Mir.
Od boja nemamo dosta pravili. Ta-lijani so na Tirolskom že tüdi opešali. — Rusi začajo bole živahno strelati i njihova letala tüdi bole pogostci kro-žijo nad našimi postojankami. — Napad! Angležov v Flandriji so zgübili moč. Na celom francozkom bojišči samo menjši spopadi. — Na drügih bojiščah mir. — Na morji se potap!ja na desetjezere ton vsaki den.
Naši sprevodi.
Prisrčno hvalo Vam izračam za pre-lepo delo, šteroga ste namenili proti krmini. Ob kak je potrebno bilo to za naš mili narod! Kolikim i kak žalostno posledicam ste konec napravili, posebno v teh žalostnih in težavopol-nih časah!
Gde se jaz nahajam je vse drűgo. Pred kratkim so mrli ne daleč odtod moja tetica. Na pogreb sam hodo. Malo moškov je doma i tüdi teh sama so že malo vredni. Pokojno smo pelali skoro edno vöro daleč. Šest moškov je šlo za trügov. Mene je ravno močno vüho bolelo, zato sam pa proso, naj bi šteri Ttfžniv¾Tretr msi "jaz sam sebi nej razmo.
„Ne bom molo, če tüdi nigdar ne pride v nebesa*, je pravo eden za drü-gim. — Prišli smo k cerkvi. Trügo so djali pred dveri; mi smo šli v cerkev k začnole so se bilje, po tem pa sv. meša. Pokopačje pa ... so si šli mokre gute süšit, dedževalo je namreč. Da smo prišli iz cerkvi, tedaj so se že moški tüdi okrepčali in so prišli iz oštarije, tak, ka smo zdaj pa vsi vküp bili pri trügi.
Po pokapanji smo se vrno!i domo. Dosta sam se nej stavlao za volo svoje dužnosti. Ali naši moški so že znova vsi pri stoli sedeli v oštariji i čakaii na litre. Kakši vtis je bio to meni. Pokojna so ostavili doma v nevoli ma-loletno hčer, ešče mlajšega sina; v boji pa dva drügiva sina. Mesto toga, ka bi njima teh dobri moški pomoč oblübili in tüdi dali, se spravijo zapravlat ešče tisto, ka mata.
Med potjov domo sam ešče nikaj nej zvedo, ka mi je tüdi dalo priliko, ka sam na Vas mislo. Edna poznana ženska mi je povedala, da je v tom kraji krmina v velikoj časti. Prle kak pokojnoga z domi nesejo, se dobro pa-linke, žganice napijejo in po pogrebi verno prazpijo litre, šterih ne sme pre-malo biti.
Predkratkim je mrl staravičen ledi-čen mož. Do 25 litrov vina so spili, vej prej je pokojni ne meo žene pa ne dece, zdaj Iehko pijemo. Preveč dosta zato nej bilo 25 litrov zdaj, gda po 5,
2.
NOVINE
1917 julija 1.
6, 7 koron liter košta. — Malo potem je mrl mož, ki je ženo i malo deco povrgeo. Tükar so pa pravili: ,Pijmo, ve žena sama ne de mogla zemle ob-delavati, more itak nekaj odati, pa se tak dug plača, ka ga mi napravimo.“ Prečastiti gospod iz srca se Vam za to zahvalim, da ste značnoli to gibanje proti krmini, ar vidim, da je to veliki napredek za naš ljübi narod!
Salezianec.
Iz pisem naših vojakov.
Še ona ptica naprávi veselje. „Po dugom mučanji páli edno slabo pismo napišem.
,Kolendar* sam dobo i tüdi „Novine" mi rédno hodijo. Lépa Vam hvála za vse!
Kaj posebnoga Vam nemam pisali. Kda se človek privadi toga nomad-skoga živlenja, ga že ne zauima nikaj več.	'	.
Zimo smo meli v tej bregačah jako močno, Sneg je bio na mestah na dvá človeka debeli tak, ka smo se skoro z naših lükenj nej mogli genoti. Zdaj je pa že tü od sred februara isto lepo sprotolešnje, še letešnje vreme.
Dnes zajtra smo meli nekaj poseb-noga. Nájmre, eti se malokda pripeti, ka bi se kakša ftica tüsem, zvűn or-lov, najšla. Dnes pa, zarán, kda smo stano!i je pred našimi lüknjami začéla edna zebica tak lepo spevaIi, ka smo jo vsi prišli pos!űhšat. Istina, káplja nekdanji sprotoietij i njihovoga raz-košja!
Z sprotöIešnjimi dnévi pa se je tüdi začelo vživati' sovrašto med nami i Taljanami. Vsaki dén dobimo zráčni obisk. Taljane že pá prigánja njihova vreča krv, liki mi njim páli
té műhé preženémo z njihovih gláv. I d*Anunzio bo zaspevao, na grobéh pádlih vojakov, za nationálnoga pozoja Taljanov.
Zdrav sam hvála Večnomi i godi se mi dobro.
Srčno Vas pozdrávla, moli za Vás, se Vam priporáčí v molitev. Vám vdáni Jerič Ivan, četov. pri tel. z Do-kležovja.
Dom i svet — Glási.
Naš državno zbor se je zišo. Mini-sterski predsednik, grof Esterházy Móric ga je pozdravo z lepim govórom, v šteromi obeča pomoč sirotam, dovicam, čestnikom, naznanja raztegnjenje vo-litne pravice, obeča pravice národom domoljübnim ne vogrske materne reči v šolski rečeh, podporo siromakom proti navijanji cen i naznani, ka ne de re-kviralije, nego Zrnje se včasi po mlá-titbi odvzeme.
Austrija. Vlada Clam-Martinicova je odstopila.
Od naših vojakov. Mrtev je: Markoja Martin z Črensovce, I/utar Jožef, z Tör-nišča. Spadnola sta od granate zadeta. Naznanja Sobočan Matjaš iz Trnja.— Srce Jezusovo bodi vsmiljeno pokojnima i okrepi njidva domače v žalosti.
Napad na grčkoga kralja. Konstantina grčkoga kralja so v Švici neki Talijanje napadnoli i ga raníli.
0dlikovanje. Ragašič Jožef, bi vši mar-kovski mestni kaplan, vojni dühovnik, so odlikovani z dühovniškim zaslüžnim križecom drügoga reda z meči vred. Po dveletnoj vojnoj slüžbi jih je došlo to odlikovanje, kda so se vrnili v svojo faro Felsőkethely. Gestitamo.
Ne vredno več kradnoti. Ficko Ma-tjaši v Rankovcih je odnešeno z pola
sedera snopov ječmena. Da je ječmen po poti črčao, so krivca zasledili, i je mogo za vsaki snop 20 kor. plačati. — V Tropovcih je odnešena trava Varga Alojzi. Za edoo travnjačo trave je krivka mogla 22 kor. platiti. — Ravno tomi je odnešeno tüdi pol ko-lači krüha. Pcčem bo, še ne znati, da se se ne najšeo krivec. — ToIvajska zveza je praj zdaj strajk napravila i od-ločila, ka v tišinskoj fari več ne de dala kradnoti, zato ka se ne izplača trüd.
»Nedeljske evangelije za vojake“ je Spisao z lepimi molitvam, opomini i raz-lagov dr. M. Slavič, profesor bogoslovja v Maribori. Dobi se knjiga za 50 filerov v Tiskarni sv. Girila v Maribora, Mar-burg a/D. Štajarsko.
Lepo kazulo so küpile tešanovske dekle za dolhačo kapelo i prekdale na proščenje, na god presv. Trojstva g. Horvat Jožef plebanoš!. Mesto toga, ka bi na gizdo potrošile peneze, so je Bogi na č¾^st obrnole. Tak je prav. Hvale vredne so. Slovenska dekla je te lepa, če je prosta, kak je nikda bila. Nacifrane so prave opicé, samo klonjo njim trebe napraviti.
Poljska pobOŽnoSt. „Med Potoki držim slüžbo. Bio sem v cerkvi na Telovo i v osmini. Popisati tiste pobožnosti, z kakšov se ljüdstvo tü obnašá pred Najsvetejšim, je ne mogoče. Kak angelje se držijo tei vsi pred Jezusom. Ne ga guča, ne smeha, niti pogleda nepotre-bnoga nikam. Tü je vsem Jezuš vse. Moj Bog, razjoČem se, če si zmislim na procesije naših cerkva. Pa to poljsko ljüdstvo je zdaj ščista ubožálo. Nemajo den za dnevom drügo jesti kak ščavnjek (kislico, ščavo) pa še toga ne zabele-noga. Do srca se gene, ki to vidi i misli na dom, na dom pokore ne poznajoći.* Ba-lažic Martin, telephonist, z D. Bistrice.
Po ámerikanskom.
4.	Povest.
Spisao: Hemik Sienkievoicz.
Nato pa deklino, ki je pa ne znata tak dobro.
,Petdvajsti ali šestdvajsti.*
,Dobro. Kaj vama je ime?”
„Ivan.“ l ,Laura.“
„Dobro. Kaj sta?"
,Grocerista.*
Še nekaj jihva je pitao, kaj sta ne zarazumela. Se sta pa pravila ka „yes“ (ja). Sodnik je pokimao z glavo v. Stvar je bila dokončana.
„Vam že pokažemo je tolažila eo-spodična Ivana, kda sta med pričkam-jcm Šla proti domi.
Drügo jütro je prišeo sherif pred groceriji. Oba nasprotnika sta štala med dverami; Ivan je pipo Čisto. Laura se je pa jezikala: „Dutchman, dutchman, du-du-dutcbman- man. *
„Neta Šla k sodniki?“ je pitao mister Devis.
» ,Sva že bila.*
„No, pa ka sta napravila?*
,Gospod sherif, dragi gospod sherif* — je prcsila dek)ina, „ite pa pazve-dite. Ravno zdaj mi trtbe par šolinjov.
Pa gučite malo za mene, vidite, ka sem zapüščena sirotam
Sherif je odišeo in prišeo za četrt vüre z velikov množicov nazaj.
,Kaj je gospod sherif* sta ga pitala oba.
»Vse je v redi!“ je kričao ozdaleč sherif.
»Kaj je odločo sodnik?"
„Kaj? Nikaj. Zoženo vaj je.“
„Oženo?“
,Kaj, je lehko ženitba več ne v navada*
Če bi gromska srtela vdarila med njihva, se Ivan pa Laura ne bi bolj prestrašila. Ivan je lampe odpro i tak zijao Neumannico, ona pa ravno tak njega.
„Jaz njegova žena?*
„Jaz njeni mož?*
,Pomagajte, pomagajte! Nikdar ne. Včasi se morava ločiti. Kaj tü vse ne delajo s človekom!“
„Ne, njeni je ne trebe!*
„Dragiva!“ jihva je nagovoro šherif, „tü je zaman vse kričanje. Sodnik lehko zda, ločiti pa ne more. Zakaj kričita? Sta znabiti miljonara iz San Franciska, ka se ščeta ločiti? Ne veta keliko penez to stane? Zakaj kričita?“
S temi rečmi je sherif odišeo. Ljüdje
so tüdi pomali razodišli, ka sta sama ostala.
„Te Francoz nama je zato to na-pekeo, ka sva Nemca.*
^To je istina,“ je pritrdo Ivan.
„Včasi začneva pravdo za ločitev.* ,Jaz sem tožitel! Vi ste zbrisali z moje table Črko „t“.“
„Ne, liki jez bom vas tožila,*ka ste me v past zgrabili.“
,Jez vas neščem imeti.*
„Ne morem vas viditi.“,
Med tem se je žvečerilo. Odišla sta narazno in se zaprla vsaki v svojo hišo. Ne njima je pa bilo za spanje. Laura si je legla dol, oči je pa ne mogla zatisnoti. Ivan tüdi ne: »Tam spi moja žena.* Laura pa: „Tam spi moj mož.*
Ivani je prišla na miseo opica. Nikak je ne more duže tam nehati, da pred-stavljá njegovo ženo. Čüto je, ka je nikak ne bilo lepo od njega, ka jo je dao naslikati.
Ali Bog pomaga!! Te Neumanniee ne more videti; zavolo nje njemi je prejšeo leti,
»Istina, ka je lepa deklina. Samo ka me ne more trpeti, jaz pa nje ne. Moj Bog! ožeojeni sam. I što je moja žena? Gospodična Neumann! Zvün
l»i 7. julija 1.
NOVINE
3.
Okradnoli so na Virici Sőmenek Ka-rola. Odnesli so njemi 40 kor. penez, par moške obleke, žepno vüro, cipele, postelino.
Pakete za naše zajatnike v Rusijo pcšlje Danija. Pošle njim, živež pa ci-gare. Trebe plačati od 12 kor. — do 36 K 50 f. Od toga visi, kak veliki je za-?itek. Zglasiti se trebe pri Rdečen križi.
Dvoje odlikovanje. Bašša Martin, na-rednik (stražamešter) 48. pp. z Beltinec, je odlikovan z malov srebrnov svetin-jov. Prvo plačo, štero je za njo dobo, 8 kor. je poslao na podporo naših slovensko listov pripombov, ka juúaštvo svoje ma Dev. Mariji zahvaliti, štera ga je zato čuvala, ka so naši listi v njegovom srci netili 1jübezen do Nje. Ta zahvalna 1jübezen do nebeske Matere je drügo odlikovanje, še od demantov več vredno.
Dari vejakov. »Za dnevno i telovno krepčilo, štero so. naši slovenski listi v tiars na krvavom bojišči levali, pošlemo iz zahvalnosti z srčnim veseljom to le malo podporo: Bašša Martin, na-rednik z Beltinec 8.—, Veigič Jožef, ^etovodja, z Adrijanec 4.—, Grüškov-njak Štefan, podd. z Žižkov 4.—, Balažic Štefan, z Beltinec 3.—, Mertük Štefan z Brezovicé, Bežek Karol i Mertük Štefan z Adrijanec, Gjörköš Jožef z Nedelice, Trstenjak Martin iz Raz-križkoga Vrba, Tivadar Mihal z Gančan, vsaki 2 kor., Šömen Jožef z Brezovice, Gomboc Pavel z Ivánec, Ošláj Martin z Filovec, vsaki 1 kor. pešaki 48. pp. -*- Srce Jezusovo povrni vam obilno, — Vrednik.
„lz zahvalnosti, ka me je Dev. Marija rešiia gotove smrti, gda je granata mesto raene dolvdarila i me niti ne ranila, samo malo z zemljov po-škropila, pošlem 2 kor. na podporo
njeno čast širéčih listov. O vi vsi meji dragi domáči, vüpajte se v toj dobroj Mater! in prosite biaženi mir od nje*. IIorvat Ivan, strelec 19. strelskoga bataljona iz Trnja.	i
Srečni Ste Vi, ki doma smete pred krala vseh kralov i vladara vseh vla-darov pokleknoti, ki v oltarskom svet-stvi prebiva, pa ž njim zočih-voči si pogovarjati. Kak srečni ste vi! Kakrad bi z vami držao jaz! Oj vi, ki smete tak blizu pred lice večnoga Gospoda, ki je vladar mirű, prosite za fnir. Na razširjanje naših listov, šteri mi te dobre misli v srci zbüjajo, pošlem iz zahvalnosti 3 kor. podpore.* Magdič Jürij, p. 48. pp. z Renkovec.
Dolnjelendavski Slavenci. Do trijezero jih je v celoj fari pa nemajo v farnoj cerkvi niedne Slovenske predge. Na leto ednok jo dobijo v podrüžnici na Hotizi. Niti spovedati se ne morejo popolnoma doma, da jih ne razmi nišče. Potepati se morejo od fare do fare. Pa vendar ti držijo gor pobožnost cele Dolnje Lendave. Zaistino hvale vredni trpini so, hvale vredni, ka čeravno zaman čakajo slovenskoga dühovnika v svojo sredino, se ne dajo odvrnoti od svoje pobožnosti i materne reči. Dén od dnéva se povekšava število naročnikov na naše Novine in M. List pa še podporo pošilajo na njé. Zdaj so nam poslali 43 kor. Bog lepo plati vsem darovnikom i nabiralkam!
Stolet je doživo Veber Anton v Stu-denah. Vspomin stoletoice so njemi ve-ščarje lepo slovesnost naredili. Na sla-volok so napisali te reči: »Bog živi štacunarja, stoletnega krčmarja. “ Starček je naime štacunar i krčmar, ki je na voze odao vina, sam pa kapljice ne kušao. V cerkvi s prejemom sv. obha-jila se je slovesnost dokončala.
izgnali SO socialista Grimma, švicar-skoga socialista iz Petrograda, ki je nameno posredovati med Rusijo i Nem-čijov za zaseben mir.
Desetjezero deklin iz Nižjega Austrij-skoga se je pokloriilo kraljici Giti v Schön-brunni. Deklice so kotrige raznih katoličanski mladeniških drüštev. Vodo jih je sam kardinal Piffl. Kraljico so’s pre-davanjom i popevanjom razveseljavale.
Miadim vojakom naj se ne pošiljajo cigaretke ali duhan. Zdravniki so spoznala ka Vnogi obeteža na srci ali na živcah od kajenja. Na to prosi vojaška oblast vsakoga, ki ma mladoga vojaka na bojišči. — Če pa že vojakom škodi kajenje, kak modri možje doktor je spoznajo, kak te ne bi deci škodilo? Zato pa hodile dragi stariši pazfiivi, ne dopüstite kajenja mladini. Od toga te lüdi Bogi račun davali. Na zdravje svoje dete ste dijžai paziti.
vkrepčevatne, téč-ne in žejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče strašnica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domaöa pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovj z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-,niné prosto proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednost!, fcer se delavci s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko) zmožnosti
Janez Gro!ích, drogerija »pri ange!ju* Brno Štev. 85. Moravsko.
toga pa še ločitev teliko stane, ka bi mogeo vse odati, kaj imam, če bi šteo te stroške plačati,*
»Žena sem toga dutchmana* je vzdi-havala gospodična Laura. Te Kasché je moj mož, té, ka me je zgrabo v past. Istina, ka me je tüdi prijao in odneso domo. Kak je močen! Kak nalehci me je vözdigno ... Kaj je to? Nekak pogače.*
Ne je bilo nikšega rogatanja, ali go-spodično je začalo biti strah, čeravno se je dosegamao nikdar ne bojala.
„Jaj če bi što..', o Bog!* Če samo ne bi sovražila toga . ..“
Bilo jo je sploh bolj strah.
„Tak je, če je ženska sama" si je gučala dale. „Če je možki pri hiši, je človek včasi bolj brez skrbi. Dostakrat sem že čüla od morij, štere so se v bli-žini zgodile. Gotovo tüdi mene ednok samo bujejo. Te Ivan, te Ivan, pot mi jezapro. Moram si zmisliti, kakše ločiva.
Premetavala > se je po širokoj posteli i se čüii!a jako zapüščeno. Ednok je samo. skočila s po s le le. Güla je v noč-nom mi a i moéuo razbijanje.
»Jezuš !-f je skričala, v trgovino mi hoćejo vdreti.
Bežala je k okni. V časi se je pomi-rila kak je vö pogleduola.
V mesečini je videla lestvico in na njej gospoda Ivana, kak je vlačo iz stene cveke, šteri so dvžali tab)o.
Góspodična Neumann je odprla okno.
,Dol jemle opico, to je Iepo od njega,* si je mislila pri sebi.
Čütila je, kak se njoj srce méhči.
Ivan je vöspobrao cveke ednoga za ovim. Tabla je z velikim rogatom spadnola na tla. Stopo je z lestvice iu jo prijao, ka bi jo odneso.
Laura je gleda!a za njim; noč je bila prijetna in tiha.
»Gospod Ivan!* je dejala gospodična.
„Ne spite?“ je pitao Ivan s pritaje-nim glasom.
„Ne. Dober večer!8
»Dober večer, gospodična!*
,Kaj delate?*
»Dol sem lüčo upico.“
»Bog vam plati, gospod Ivan!"
Oba sta obmuknola za treaiutek.
„Gospod Ivan8, je pravila pa gospodje.
,Kaj bi radi, gospodična Laura?*
„Morava si gučati od ločitve."
»Istina, g:ispodična Laura.k
,Vütro, ne?“
»Dobro, vütro.“
Znova tihota. Mesec je jasno sveto. 1 »Gospod Ivan!*
„Gospodična Laura !*
,Zuate, kak najprle, bi rada nazaj dobila svojo svobodo.*
Deklinin glas je bio žalosten.
„Jaz tüdi, gospodična Laura*. 1 Tüdi njegov glas je bio žalosten. „Vidite, gospod, ka se ne va preveč dugo müdila s tem ...“
»Nikaj se ne müdiva, tak de najbole. "
„Kak najprle si morava gučati.* „Teiiko boljše.“
„Kaj, če bi si včasi dogučala.“
„Če vam je prav, gospodična Laura.“ „Te pa hodite bliže, gospod Ivan.* »Včasi“, je pravo Ivan z mehkirn glasom in stopo k okni.
»Jako rada bi bila, ka se ločiva, gospod Ivan, samo ka se bojim, ka da naj s ceste što vido. *
»Zadosta tmica je tü pri okni." »Istina.8
Iü začnola sta sé pod oknom gu* čati od ločitve.
4.
NOVINE
1917. iu!ija. 1.
Na podporo Marijin Lista i Novin
je nabrao Maček Ivan pri Sv. Jürji 28 ,K SO iti. Darüvali so: Maček Ivan, MariČ Ana, Kikec Apolonija, Kikee Jožef, Rigaé Jožef, Bokan Štefana žena, Horvat Treza, Schadeí Matjaš, Kosednar Marija, Büček Andraša žena, Sajt Peter, Ferčko Janoš, Kornbáusler Janoš, Lük Treza, Ferčko Ana, Grlec Štefan (z Ve-česlavec), vsaki 1 K., Mariő Ferenc 1 K 20 f., Gomboc Ana, Sluga Jožef, vsaki 50 f., Nemec Štefan, Donia Andraš, Marič Štefan vsaki 60 f., Nemec Mihal 20 f., Donoša Treza, Rigač Jürja žena, Maček Ana, Vogrinčič Jožefa žena, Šujs Agneš, Mihalié Mihal, Recek Mikloš, Magyar Milka, Sračnjek Mikloša žena, vsaki 40 f. — Pri Sv. Heleni nabra!a Szegéri Ste-fana žena z Pertoče 47 K 10 f. na podporo i 34 K 80 f. na misijone. Darüvali so: z pertoče: Nemec Jožef 15 K, Nemec Marija 2 K, rGomboc Leopold 40 f., Szegéri Stefana žena 8 K, Mekiš Ferenc 1 K, Crpnjak Ana 1 kjgr- 40 f., Vogrinč Č I±eop. žena 80 f., Neínéc Janoš 1 kor., Partl Jürij 1 kor., 6on-tola Ana 1 kor., Piutarič Mih. žena 60 f., Mencigar Treza 80 f., Vogrinčič Ana 40 f., Mencigar Štefan 60 f. —Iz Večeslarec: Grlec Janoša žena 10 kor., Vogrinčič JiŽefa žena 8 kor., Gomboc Jožefa žena 6 kor., Marič Leopolda žena 2 kor., Geder Matjaša žena 1 kor., Rócek Lena 20 f., Nemec Jožefa 1 kor., Schadl Treza 50 f. — Iz Bopoče: Grah Stefana žena 10 kor., Mihalič Kata 3 kor., Nemec Roza 3 kor., Crpnjak Elizabeta 1 kor., Kornik Marija 40 f., Crpnjak Marija 1 kor. 40 fil., Grah Ivana 40 61. -— Iz Kobilji: Šernek Treza 19 kor, 90 f. Darovniki so: Šernek Treza, Horvat Marija, Laci Marija, Horvat Fana, Ferencek Ana, Laci Roza, Bu-kovec Roza, Zelenko Ana, Sabjan Marija, Ferencek Rože, Sabjan Koža, vsaka 1 kor., Bukovec Kata 30 fil., Gjörek Magda i Vo-
g*inee Ana, vsake 70 f., Horvat Fer. 2 kor., orvat Pavel, Laci Ana, Farkas, Roza, vsaki 1 kor., 0!ianöič Mohor i žena, vsaki 50 f., Oliančič Ferenc 40 f., Oliančič Ludovik 40 f., Oliančič Anton 40 f. — Na samostan sv. Hrüžine je pa nabra!a 38 kor. 70 f. Darov-niki so z Horvat Ferenc, Horvat Pavel, Oliančič Mohor i žena, Puhan Peter i žena, Ibi Štefan, Ferencek Boža, Sabjan Štefan z ženov. dete-tom i materjov, Zelenko Ana i deca, Puhan Jula, Bukovec Koža, Laci Marija, Puhan Treza, Petac Marija, Bukovec Gizella, Ferencek Štefan*, fiorval Ana, vsaki 50 f., Cirk Orša, Ko-kolšek Fana, Girk Kata, Ferencek Orša, Ben-kovič Magda, Puhan' Kata, Sabjan Peter, Trajber Marija, Krčmar Jožeí, Seršen Treza, Puhan Janoš, Sabjan Janoš, Bukovec Jožef, Berden Koža, Berden Orša, Oliančič Ludovik, Vugrinec Janos i žena, Ferencek Orša, Horvat Orša, Laci Orša, vsaki 40 f., Bukovec Kata 80 f., Oliančič Anton, Berden Peter, Puhan Kata, Berden Agneš, Farkas Roza, Horvat Andraš, Smej Jürij, Trajbar Rože, Krčmar Marija, Bukovec Treza, vsaki 30 1, Vogrinec Ana, Vogrinec Roza, Ferencek Roza, Trajbar Ferene, Séršen Peter, Bukovec Marija, Buko-vec Orša, Horvat Kata, Smtj Orša, Smej Ana, Trajbar Judita, Miholič Mihal, Mihoiič Peter, Puhan Štefan, Mittenbecher Roza, Mittenba-eher Fana, Bukovec Marija, Ritlop Treza, Bukovec Peter, j Sabjan Marija, Puhan Jožef, 6ašparič Miheí, Korošec Anton, vsaki 20 f. Lopert Kata 1 kor., Laci Štefan 56 f„ Hor-vat Ferenca žena za moža v Rusiji vlovlje-noga 1 kor., Sabjan Jožefa žena, Oliančič Ferenca žena, Ferencek Jožefa žena darüjejo za može na talijanskom bojišči se nahajajoče, vsaka 1 kor., Orban Jožefa žena darüjejo za može v Rusiji zarobljenoga 1 kor. Neimenü-vani 5 kor. 14 f. — Jezuš, Marija, Jožef naj povrnejo vsaki te najmenjši dar z posebnov obrambov i plačov nebeskov! Za darovnike se vsaki mesec slüži sv. meša i opravlja se mnogo molitvi. — Vrednik.
Na misijone so darüvali: z Trnja:
Dominko Marija 5 kor., Rős Magda 2 kot'., Kocet Kata 1 kor.; z Adrijanec: N. 10 kor., Tivadar Jožef 4 kor.; z D. Bistrice: Magdič
Koža 10 kor., Gjőrek Marija 1 kor.; 2 Roži Marijine 7 kor., Radosti od Lipe 17.—, Lukač Antona žena z Bakovec 2.—, Ivanič Magda z Filovec 2.—, N. z Törnišča 2.—, Žaiig Ferenc z Gomilie 8.—, Rogač Ivan, pred-telephonist 10.—, Szegéri Stefana žena nabrao pri Sv. Jeleni 34 kor. 80 f.; z Dol. Lendave : Hozjan Janoš i žena 20.—, Hanc Matjaša žena 3.—, Kovač Jožef, Kodba Jožef, Samu Ferenc, Jaklin Štefan, Solar Štefan, Komar Martin, vsaki 2 kor., Sdbočan Štefan, Hazjan Verona, Huzjan Kata, Jaklin Janoš, Horvat Ivan, Lebar Martin, Düh Martin, Vuk Ferene, Lebar Štefan, Žilek Jožef, Hegediis Ferenc, Kelenc Marija, Levašič Vifca, Tratnjek Štefan, Cigan Treza, Kocet Jožef, Lonko Štefan, Feldmari Ferenc, Kovač Bara, Spilak Bara, Horvat Mihala žena, Zadravec Paveo, vsaki 1 kor., Cigan Jelena 40 f., Levašič Mihal 12 kor., Mujdrica Janoš 1 kor. 40 ál., Gregorinčič Jula 80 f., Žapčič Ana 1 kor. 40 f„ Kelenc Štefan, Tibaot Štefan, Rapoša Florijan, vsaki 1 kor. 20 fil. — Kda i mena darovni-kov objavimo, pomeni, ka smo peneze že od-poslali na misijone. Te 184 kot. 80 f. so dobili afrikanski misijoni. — Vrednik.
Masirajto ramé in prsi, če vas bo-lijo z Feilerovim ,Elza fluidom.“ 12 steklenic poštnine prosto se dobi za 7 kor. 32 fil. pri E. V. Feller, lekar-niki, Stubica, Centrala 146. Horv. Čez 100.000 zahvalnih pisem i zdravniških priporočih potrdi visoko vrednost toga zanesljivoga sredstva.
Slovo vzemej0 od vseh svojih dragih i se njim v molitev priporočijo: Poll Franc z Večeslavec, Serec Matjaš, z Gederovec, p. 83, pp., Lebar Štefan, z Črensovce, Perša Štefan, Kelenc Ivan, Zelko Jožef i Štefan z V. Polane, Pucko Štefan z Gomilic, Baduha Štefan z Nedelice, dbr. 20. dpp., Črnčec Janoš z Š tri go ve, Gutrnan Andraš z Bogojine, Novak Ferenc z Bratonec, Kramar Martin z G. Bistrice, pionerje 5. ba-taljona, Šafarič Anton, p. 48. pp. z Kotoribe, Grlec Jožef, Srakčíc A., Ferko Alojz z Motovilec, Gjergjek Franc z Vidonec, Sinic Anton z Noršinec, Horvat Jožef z Tišine, Kés Jožef z Pe-tanec, Škrilec Ferenc z Küpšinec, Kerec Ferenc z Srdice, 6. domobran-ski huzárje, Bence Janoš, od Sv, Jelene. — Dragi vojaki! Se idite v božjem imeni pod plaščom Dev. Marije i sv. Jožefa globoko skriti v sladko Srce Jezusovo i se vojsküjte za ljübo domo vino, mi mo pa mo!ili, se prečišča-vali za vas, ka de Čisto vaše srce i močne roke. — Vrednik.
Čütimo bolečine samo po živcih. Čem slabejši so živci, tem hüjše so bolečine. Živci se krepijo po :Fellerovom „Elsa-fluidi“, če se ž njim glodamo i z ednim tüdi bolečine ž njim odpravili. 12 kantic poštnine prosto pošlje za 7 kor. 32 fil. íekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. Horv. Više 100.000 zahvalnih pisem.
Radostno sliko
moči, sna-ge nam kaže zdia> človek. Ve seligadek ma tek. Sliko ne-ne volje kaže pa, čt ga múčijo trganja, protinski neuralgič-ni betegi.
bodanje ka ne more delati i os Iabi. Fel-lerov „E1-safluid* z svojim iz-vrstnim
Učinkom boiečme niti o odpravo Vraöi bo vi ici. glavi, zobeh, ramah, hrbti i križecah. Odpravi betege, štere si človek Spravo po prehlajenji, na vetri, od prepiha; mokrega vremena i sta-nüvanja, kak kašeo, našec, zaslinjenost, gutobol, zato bi to sredstvo mogli vsikdar pri roki meti. Vnogo zdravnikov je rabi i priporača. Ribanje z „Elsafluidom* jako pomaga proti trüdavi, oslabljeností, nesnenosti, slabomi pogledi. Mi ne delamo posküšnje z nepoznanimi sredstvi, niti z takšimi, štera se »brezplačno*, to je „zabadav“ pónüjajo, da ta li dosta penez stanejo i nikaj ne hasnijo. Fellerov „Elafluid“ je pa že vnogo let posküšano dobro vrastvo, štero vnogo jezór pisem hvali i njemi je najvekša odlikovanje pedeljeno. Cena predbojnske: 12 malih, 6 dupliških, ali 2 specialnivi kanti poštnive prosto 6 k., 24 malih ali 12 dupli3-kih ali 4 specialne kante franko 10 k. 60 fil. i 48 malih ali 24 dupliških ali 8 specialnih kant franko 20 k. pri lekarniki.
Feller V. Engen. Stubica
Centrala 146. (Hrvatoka).
če nemamo téka, ali nas mantra riganja, nas želo-dec bole, obisti žgejo, se pri nas stavlja, pomagajo Fellerve poganjajoce rebarbarske ,EIsa pilule*. Cene predbojnske: 6 skatelj franko 4 k. 40f., 12 skatelj 8 k. 40 f. Oboje vrastvo se dobi pri lekarniki Feller V. Eugeni Stubica Centrala ,14tS. Horv.
Zdrava plüča
'odporni disni organi so fundametít dugoga življenja. Tem obcütljivim organom lehko vnogo skodi (kak veter mraz, prah, dim, sühota)i ktižne bolezni. Da nepretrgano morejo veliko dela zvrsivati, ne cüdo, če njim to delo včasi premoti bolecina v guti, kasljanje, sline, zamuk-njenost, teško dihanje, prsne bolečine, smicanje v ramah, bolečina v hrbti i drüge posledice prenapomoga dela ali je pa mantrajo betegi shájajoci od prehlanosli. To tüdi Znamo, ka včasi z maloga oslabljenja velika bolezea gnta iplüc narasté. Dobro je zato vsikdar pri hiši meti zagorski sirup za prsi (Syrupus pectoralis), šteri bolezen vtiša recke topi, pomaga proti kašlji i zvužgalini. Vnogo )jüdi, ki so že dosta vrastva brez uspeha pozküsili, pravi, da zagorski prsni sirup jako krepi plača, cistí gut i poživlja celi organizem. V mrzlom poletji, v spre-menljivih okloberskih z apnlskih dnévah je potreben neobhodno vsem, ki dosta more gučati, so dosta na prostom ali pa v zaprtih, prašnatih delavmcah delajo, nadale slabim i deci.
Vnogo zahvalnih -pisem potrdi, da plüča oživlja, prebávanje i hranenje pomore pa zavolo dobroga téka ga deca i slabi jako štimajo. Veliko prednost ma, ka plüča prehlajenja občuva i vtrdi. Zdravniki ga tiidf jako preporacajo i se nalehci Iehko notrijemljé, ne kak kakši neposküšani inozemski teji, karamelle, pastile i drüge takše reči. Cene predbojnske: 2 kanti frako za 5 koron pošlje v pravoj kakovosti FELLER V. EUGEN lekarnik STUBICA CENTRALE 146 (Zagreb žup.)
Nyomat<;tt a« Egyházmegyej KönWníyMnda gyorssajtÓjón, S¾omhatiiel7en.