f Dvorni svetnik Anton Klodič vitez Sabladoski, upok. c. kr. deželni šolski nadzornik na  Primorskem. | Olobok ti um in čut gorak K. odzgor bil dan, B* značaj si skoval si krepak, m. kot gore nezmajan. ¦ S. Gregorčič. V soboto, 14. svečana t. 1., je v Trstu na veke zatisnil oči odlični šolnik, slovenski domoljub in pisatelj Anton vit. Klodič v visoki starosti, v 78. letu svoje dobe. Mož ie zaslužil, da se ga spominja tudi strokovni list »Uč. Tov.« Zato na željo tovariša urednika blagopokojniku posvečujem ^e skromne vrstice. Anton Klodič se je rodil v Hlodičih ^ videmskem okraju na Laškem 1. 1836. °il ie torej laški podanik, ki si je pridobil |vstrijsko državljanstvo. Bil je vendar •^lovenec, slovenskih kmetskih staršev si.n. Po dokončanih srednjih šolah je stop'l v teologijo, ki jo je dovršil. Toda iz^opii je, preden je zapel prvo sv. mašo c'' se lotil profesure. V tem oziru je bil popolnoma enak pred kratkim umrlemu šol. svetniku prof. Vilibaldu Zupančiču, ki je bil tudi pred filozofijo izvršil teologijo.* Za svojo stroko si je bil Klodič izvolil klasično filozofijo. Kot gimnazialni profesor1 je služil v Dalmaciji in v Gorici. Posebno priljubljena mu je bila grščina in je, službujoč v Gorici, spisal italijansko-grško slovnico. Kmalu je zaslovel kot izboren šolnik, zaradi česar je bil imenovan deželnirn nadzornikom za ljudske šole na Štajersketn; a 1. 1873. je prišel v enaki lastnosti na Primorsko. Kaj je Klodič vse storil v prospeh ljudskega šolstva na Štajerskem in Primorskem, ni mi treba omenjati, saj je to znano vsakemu štajerskemu in primorskemu tovarišu in so njegova dela zapisana v naših srcih. Opozarjam le na njegov izborni spis o zgodovini slovenskega ljudskega šolstva. ki ga je priobčil kot dež. šol. nadzornik v Gradcu v * Mimogrede spomnlm, da mi je pravil moj nepozabni c. kr. okrajni šol. nadzornik g. Vilibald Zupančič, da ga je spravljal vitez Klodič za ravnatelia na učiteljisče v Kopru. Prof Zupančič bi bil (kot rodom Istrijan iz Materije) rad sprejel to službo, a soproga, navajena bele Ljubljane, mu je to zabranila. Tudi g. Vilibald Zupančič ie bil vzor-nadzornik. Pis. knjigi: »Bericht iiber das osterreichische Unterrichtswesen«, dalje na njegovo monumentalno delo »Normalni učni črteži«, ki jih je izdal kot dež. šol. nadz. v Trstu v štirih jezikih: slovenski, laški, hrvaški in nemški. Ta obširna izborna knjiga je služila in služi še dandanes kot vzor tudi po drugih kronovinah. Knjiga ne vsebuje le suhih učnih načrtov, nego je nekako oživljena po dodanih ji pedagoško-didaktičnih migljajih, ki so neprecenljive vrednosti za učiteljstvo sploh, za mlajše tovariše še posebe. Seveda: Klodič nl spisal te knjige sam, ampak je bil na sodelovanje povabil najboljše primorske učne osebe, ki so pisale po njegovih navodilih; on pa je vse spise pregledoval, popravljal, pilil, bi je nekak urednik vsega. Ob tem se spominjam prežalostnega dogodka! Klodič je bil povabil na sodelovanje tudi mojega brata Avgusta, takrat učitelja na c. kr. vadnici v Gorici. Brat se je z veliko vnemo lotil dela. Najprej je gradivo spisal s svinčnikom, potem pa vse prepisal na velike pole s tinto in to z njemu lastno lično pisavo. Delo je potem shranil v predalno omaro. Ko ie pa imel oddati pole, ni jih bilo nikjer! Ubogi brat je obupno krilil z rokama ter brskal po predalih — zaman! Drugega mu ni kazalo, kakor prepisati vse iznova. Ko je kinalu potem umrl, je potrti oče nekega dne izpraznil vso predalno omaro ter izvlekel prazne predale in glej: za predali v ozadju so se našle izginole pole!... Klodič se je bll kot vdovec poročil s sestro pesnika Josipa Pagliaruzzija (Krilana) iz Kobarida. S tem je prišel v stik z bogato in roduljubno rodovino Pagliaruzzijevo. Zaradi tega je veliko občeval s Kobaridom, ki se mu je bil silno priljubil. Kot posestnik v Kobaridu pa je prišel v družbo s pesnikom Gregorčičem in drugimi veljavnimi rodoljubi. Življenje v Kobaridu ga je napotilo, da je 1. 1878. objavil igro »Materin blagoslov«; pa tudi druge spise razne vsebine je priobčil Klodič ter uredil »Poezije« svojega svaka prerano umrlega pesnika Krilana. Tudi za ljudskošolske čitanke je spisal razna berila. Še v visoki starosti, pred dobrim poldrugim letom je objavil obširen ep »Livško jezero«. Klodič je bil mož trdnega značaia, poštenjak, zgled pravega rodoljuba. Bil je svojim podložnikom strog, a dobrohoten predstojnik. Še se spominjam iz svojih mladih let, kako je visokostasni, koščenasti bledi mož prihaial nadzorovat na učiteljišče v Koper. Velik respekt smo imeli pred njim vsi: gojenci in profesorji. Bil je doma v vseh panogah vede. Tudi muzikalno ie bil izobražen. Spominjam se, kako je imponiral na deželni učit. konferenci v Gorici. Duhovito je govoril kar v petih jezikih: slovenski, nemški, italijanski. hrvatski, furlanski. Zadnie narečje pri banketu pri Stabileju, odgovarjaje nadučitelju Vinciju, ki ga je bil pozdravil v furlanščini. Klodič se ie do zadnjega pečal s slovenskim slovstvom in je rad vzpodbujal učitelje, ki so slovstveno delovali. Meni je pisal priznavalne vizitke, če sem poslal v dežel kaj boljšega. Posebno mu je ugajala moja: »Slovstvena zgodovina« v slovenski ljudski šoli. Nekoč pa mi je rekel v svoji pisarni v Trstu: »Gospod Janko, Vi ste dober translator. Poslovenite Ebersovo »Uardo«!« — Svojo rodovino je vzgojil v narodnem slovenskem duhu. Bil ie posebno priljubljen in poznan po vsem Primorskem, pa tudi vlada in višji krogi so ga čislali. Bil je vitez železne krone III. reda. Bodi vzornemu možu priiazen spomin med nami! Bukavica nad Škofio Loko, 1. 3. 1914. Janko Leban. Slovenskemu učiteljstvu v Istri! Prisiljeno povzdigniti svoj glas za zboljšanje gmotnega položaja Istrskega učiteljstva, zbralo se je »Slovensko učileljsko društvo« dne 18. decembra 1913 v Ricmanjih, kjer sta se sprejela dva velevažna predloga, t. j. I.: naj se nakaže za leto 1913. istrskemu učiteljstvu 40 % draginjsko doklado; II.: s 1. januarjem 1914 naj se uredijo dohodki ljudskošolske-mu učiteljstvu tako, da bodo enaki vsakokratnim dohodkom VIII.. IX., X. in XI. plačilnega razreda državnih uradnikov. Odbor je poročal tudi o gibanju med italijanskim učiteljstvom za zgoraj imenovano akcijo, ki je pismeno vabilo Slovane na manifestacijsko zborovanie, ki bi se imelo vršiti že meseca januarja t. 1. v Trstu in na katero sta bila izvoljena kot odposlanca in zastopnika slovenskega učiteljstva tov. Venturini in Leonardis. Izpolnjujoč svojo dolžnost in nalogo občnega zbora je odbor podpisanega društva takoj šel na delo, poročal italijanskemu društvu in Hrvatom o naših sklepih. Vprašalo se je dvakrat italijansko učitelisko društvo po zavlačevaniu namenjenega zborovanja, ki bi imelo namen skupno brez razlike narodnosti nastopiti za zboljšanje gmotnega položaja, žal do danes nima odbor odgovora v rokah. Iz tega moramo sklepati, da se je italijansko učiteljstvo — toda ne vse — prisiljeno pod pritiskom od strani italijanskih poslancev umaknilo od nameravanega zborovania. Baš zaradi tega se je pojavila med Italijani samimi močna protistruja, ki ne soglaša s postopanjem italijanskega učiteljskega društva in ki je poslala tudi slovenskemu učiteljskemu društvu poziv ter. vabi na skupno manifestacijsko zborovanje vsega istrskega učiteljstva, katero se vrši v Poreču dne 12. marca t. 1. ob 11. uri predpoludne v restavraciji »S. RemoVs«. Cenjeni tovarisi in tovarišice! Odbor slovenskega učiteljskega drustva ie vzel v seji 4. marca t. 1. postopanje pravičnih italijanskih tovarišev z zadovolistvom na znanje ter sklenil udeležiti se tudi od strani slovenskega učiteljstva v čim večjem številu tega zborovanja. Zahteva od nas je res prevelika, ker ie združeno s precejšnjimi stroški, toda krvava potreba za vsakdanji kruh nas kliče, da se i mi udeležimo zborovanja. Odbor slovenskega učiteliskega društva za Istro. Iz naše organizacije. Kr&iijnko. Deželno učiteljsko društvo v LiubIjani priredi v soboto. dne 7. marca, drugi poučno-zabavni večer v »Narodnem domu« ob 8. uri zvečer. Predava tovariš Fr. Skulj o temi: Ponavljalna šola. Tovariši in tovarišice se vabijo. — Odbor. Štaj«>rsk«» Učiteljsko društvo za politični okraj Liutomer zboruje v četrtek, 12. marca 1914, ob pol 11. predpoldne pri Sv. Križu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo tov. Mauriča o sanaciji Zavezinih listov. 4. Poslovni red Zaveze, poroča tov. Tomažič. 5. Volitev delegatov za zborovanje Zveze. 6. Predlogi za letošnjo uradno konferenco. 7. Slučajnosti. Pridite vsi, ker vprašanja, ki jih bomo obravnavali, so jako važna. Odbor. Savinisko učitelisko društvo zboruje v četrtek, 12. marca, ob pol treh na Gomilskem. Ker ie bil zadnjič objavljeni dnevni red nepopoln, zato ga danes popravljamo: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Ob 401etnici S. učit. dr. Referira tovariš I. Jakše. 4. Poročilo odbora o praznovanju društvene 401etnice. 5. O sanaciji Zavezinih listov. 6. Razgovor o novem poslovniku Zaveze. 7. Volitev Zvezinih delegatov. 8. Volitev Zavezinih delegatov. 9. Slučajnosti. Točno ob eni pevska vaja! LISTNICA UREDNIŠTVA: S končno izrečeno željo v »Poslanem« tovariša Knafliča se popolnoma striniamo. Naj io uvažujeio naši naroeniki! Spore naj poravnajo med seboj potom okrajnih učiteljskih društev. Ako pa apelirajo na nas, da moramo priobčevati njih »Poslana« ali kaj sličnega, jim tega ne moremo odrekati, ker za vsebino In obliko sami prevzameio odgovornost. V obratnem primeru pridemo mi lahko do zamere, ob naročnike in do očitanja, da smo pristranski. Vsemu temu smo se doslej in se bomo morali poslej v lastnem interesu izogibati. — Naj to zadevo ugotovijo posamezne naše organizaciie — najbolie deželne zveze in končno Zaveza — ter se nai po takih obveznih sklepih vsi ravnajo. Tako pridemo do reda na zunai in na znotrai! Izjava. Lastnoročno podpisani se z ozirom na »Poslano« g. V. Pulka na Gorici v »Uč. Tov.« z dne 20. svečana 1914 kot odgovor g. R. Knafliču v Dobju prostovoljno izjavIjamo, da sta v »Poslanem« omenjeni poročili v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 27. decembra 1913 pod naslovom »Roditeljski shodi v Dobju« in z dne 16. januarja 1914 pod naslovom »Dan treh kraljev v Dobju« ustrezali resnici. V Dobju, dne 27. svečana 1914. Ana Bitenčeva, učiteljica. Franica Podlesnikova, učiteljica. Ivan Šerbak, učitelj. Poslano. V obrambo. * V 8. broju »Učiteljskega Tovariša« z dne 20. svečana 1914 me tovariš g. V. Pulko, nadučitelj na Gorici, v svojem »Poslanem« neutemeljeno obdolžuje, da baje popravljam v »Slov. Narodu« in »Uč. Tov.« »čarodejno« njegove trinajstletne zanikernosti v Dobju in da baje obsojam v teh časopisih njegovo delovanje in da opozarjain v njih na svojo »veličino« na njegov račun. Sem v prijetnem položaju na to sledeče odgovoriti: 1. Ni mi znan nobeden dopis v »Slov. Narodu«, s kojim bi se mogla zgornja trditev utemeljiti. 2. Kar se tiče poročila »Roditeljski shodi v Dobju«, priobčenega v »Uč. Tovarišu« z dne 27. XII. 1913, so v njem sicer naštete nekoje neugodne razmere v Dobju, ni pa v njem ničesar povedano, kar bi dalo sklepati na Pulkovo delovanje ali celo na kakšno si bodi njegdvd krivdo. V tem poročilu je povedano, da so me te razmere prisilile sklicati shode roditeljev. S tem je vendar jasno rečeno, da tiči vzrok teh neugodnih razmer v roditeljih, ne pa morebiti v učiteljih, oziroma v šolskem vodstvu. Če g. Pulko ni skliceval shodov, je to stvar njegove razsodnosti. Da sem jih bil skliceval jaz. je bila stvar moje razsodnosti. Prišedši v Dobje, sem na podlagi podanih mi informacij od Strani cenjenega učiteljstva prav spoznal resničnost pregovora: »Kuj železo, dokler je vroče!« Namen tega poročila ni bil, koga poveličavati, a še manje poniževati ali celo obsojati, temveč to poročilo je bilo v »Uč. Tov.« priobčeno zgolj iz informativnega namena, kar je razvidno iz njegovega stavka: »Ob danih razmerah je torej dobro prirejati shode roditeljev«, to se pravi, naj vsakdo sam presodi, ali kaže na njegovi šoli zlasti ob nastopu službe prirejati shode roditeljev ali ne. 3. Tudi bi mi ne moglo priti niti v sanjah na um, da bi se mogel tovariš g. Pulko čutiti prizadetega v poročilu »Dan treh kraljev v Dobju«. »Uč. Tov.« z dne 16. I. 1914, v kojem se stvarno in resnici primerno opisuje potek te šolske predstave ter ni tovariš g. Pulko v njem nikjer z ničlm omenjen. niti ni kaj tacega rečeno, kar bi dalo misliti na njegovo osebo. V tem poročilu je pohvalno naglašano sode-lovanje učiteljstva iz Št. Vida, Planine, Jurkloštra in Dobja, ki tvori salonski orkester ter pevski zbor. Uspehi tukajšnjih lanskih roditeljskih shodov, salonskega orkestra in pevskega zbora so znani tukajšnjemu učiteljstvu, niso pa znani g. Pulku, on torej nima pravice, jih imenovati »papirnate balončke«. Roditeljski shodi, salonski orkester in pevski zbor niso ničesar »čarodejnega«, temveč so prav primerno praktično sredstvo, delovati na izboljšanje šolskih razmer, za napredek ljudstva, učiteljstva in šolstva sploh. 4. Iz besedila izpodbijanega Pulkovega »Poslanega« bi se mogla raba izraza »zabiti šomaštri« v javnosti meni pripisovati, zato izjavljam, da mi ie ta izraz trivijalna tujka, ki se ne strinja z mojim spoštovanjem do vzvišenega, a trpljenja polnega učiteljskega poklica. 5. Kar se tiče nekih »neporavnanih računov«, bodi pojasneno, da bodo ti pobotani, ko bode pravoveljavno dognano, kaj vse in koliko mi bode moral deželni šolski zaklad v zadevi mojega nezakonitegapremeščenja plačati in kaj bode spa- dalo v predmete medsebojnega obračuna z g. Pulkom. 6. Prosirn tovariša g. V. Pulka, naj si tukajšnjih poročil ne tolmači drugače, nego kakor so tiskana, naj jim torej med vrsticami ne daje drugačnega pomena, nego ga tisek poočituje. Učiteliski Tovariš ie sicer list jugoslovanskega učiteljstva toda ne za obravnavo osebnih zadev, temveč za važnejše zadeve, ki se tičejo šolstva ter splošno naših stanovskih razmer. Dovoljujem si o tej priložnosti prositi uredništvo »Uč. Tov.«, nai blagovoli v prihodnje odklanjati vsa podobna žaljiva »Poslana« in druga priobčenja, ki nas smešijo na znotraj i v javnosti ter so primerna vzbujati i gojiti netovarištvo ali celo sovraštvo in razkol. »Učiteljski Tovariš« nas naj ne razdružuje, temveč nas naj združuje! V Dobju, dne 27. svečana 1914. Radoslav Knaflič. ' t Za ta spis ie uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to zahteva zakon.