Ameriška Domovi ima feovniške sprcmsmfee v slovenskih župnijah ^^VELANO, O. — Župnija j.e‘ Vlda »o veseli, da je škof Cla-Issenmann imenoval seda-^Jeka kaplana pri Sv. Lovrencu V’ Arthurja D. Zanutiča za ka-^ ana k Sv. Vidu. Na novo služ-en° mesto bo prišel IG. aprila. Zs-si »(A / , r0d& %yS'° ° *"» .. • li227k kier ie pcstal je bil župnik rev. J. Varga, Lee '« Vsem izrekamo dobrodošlico, vsemi želimo na njihovih novih mest,h Ob.10 uspeha pr, n„ho- brambe prcd sovražnimi medce. vem delu za duhovno dobro fa-|ltaskimi raketami. Rusi s0 vklj„. ranov m farank treh Cleveland-U.,. , , J , , , .. . cib v narodne oborožene s le raških slovenskih fara. , , , . , . . , _________________________________j kete, ki polete visoko v vesolje in lete .proti sovražnim ciljem, tako da udarijo na nje “od zadaj”. i'Sfr Bivši obrambni tajnik McNamara je trdil, da so Združene države še vedno v moči in številu strategičnih raketnih sil precej pred Rusi. Da bi to prednost veda Novi grobovi Frank J. Klemenčič V ponedeljek je nenadno umrl na svojem domu na 661 E. 315 St., Willowick, preje na 19105 Kildeer Avenue, 61 let stari Frank J. Klemenčič, rojen v Clevelandu. sin pok. Franka in pok. Ane, roj. Zupančič, dolgoletnih n znanih stanovalcev Coliin-ivooda v okolici Saranac Rd. Bil je mož Victorie, roj. Urbančič, oče Mrs. Henry (Lillian) Pugelj in Amy Klemenčič, stari oče Ro-oerta, Ronalda in Richarda, brat pok. Anne Strauss, Mary Thomp-;on, Anthonyja, Josephine Klemenčič, Frances Zgonec, Louisa n Rudolpha. Zadnjih 6 let je bil -.aposlen pri White Motor Co. ^okojnik je bil član Društva sv. Fožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo z Grdinovega pogrebnega doma ra Lake Shore Blvd. jutri, v če-rtek, ob enajstih, v cerkev Marje Magdalene opoldne, nato .;a na All Souls pokopališče. 'aelCe "‘“zene sde prestregle a'jo s L ?1.da so vdrli v Jorda-^tal, jn ln d L°d zaščito jate jel Jeru2a] Jlh Pobile k umiku. V Ve Za smT-11 oznauujejo te trdit-0PeraCj jFsne *n izjavljajo, da pri in n .ni sodeloval noben Sk° Porn^i00110 Ie^aI°- Izrael- S° imeli ° trdi’ da IzraeIai ni- ,’ss,oii» irt" buspcš"em ‘""^tuwX’Geo0' Ameriških nacistov ni več WASHINGTON, D.C. — Or-anizacija ameriških nacistov je o zadnji vojni spravil na noge 1. L. Rockwella. Ni imel poseb-e sreče, mogel je nabrati kveč-emu do 100 aktivnih nacistov, 'a še ti so bili razkropljeni po sej deželi. Največ jih je bilo v ,os Angelesu, Chicagu in San ■'ranciscu. Ko je Rockwella ubil 'j egov pristaš Patler — sporek-a sta se zaradi akcijskega pro-rama —, je gibanje hitro raz-adlo. Formalno še obstoja, toda FBI rdi, da nima sedaj niti 20 čla-ov. Patler sam je bil ujet in obojen na 20 let, obsodba pa še ni oravomočna, ker se je obsojenec rritoženec na višje sodišče. Okoli 150,009 ljudi pri poprebu dr. M. L Kinga A I L AN ! A, Ga. — Pogreba u-morjenega črnskega vodnika dr. Martin L. Kinga včeraj tu se je udeležilo okoli 150.000 ljudi, med njimi podpredsednik ZDA Humphrey, močno zastopstvo Senata in Predstavniškega do- ________________ _______ nia, zvezni pravosodni tajnik R. Amerika ohranila, je začela gra- Clark. predsedniški kandidati diti glave za medcelinske rakete, j Ff?n- b. F. Kennedy, sen. E. Mc-katerih vsaka ima po več vodi-1 R- Nixon, vdova po po- Brownom itd. Te nevarnosti se začeli, Washington je predložil švicarsko Ženevo, ki jo jc naša dežela le vse premalo za-; pa Hanoi zavrnil in nato sam predložil Phnom Penh, glavno mesto Kambodže. To je zavrnil Washington, ker “s Kambodžo od leta 1965 nima več rednih diplomatskih stikov . Hanoi in Washington iščeta sedaj nov kraj, ki naj bi bjl sprejemljiv za obe strani. Govore o Rangunu v Burmi. New Delhiju v Indiji, Vientianu v Laosu in celo o Djakarti v Indoneziji. J—-— -- Nekatere vesti trd,jo, da Se-!j!,>“°r0Čal ° V*?*. veini Vietnam trdovratno vs- Jl“nem V'et"a">“ kovih bomb, katerih vsako je mogoče usmeriti proti drugemu cilju. Postopno bodo dobile take glave vse ameriške medcelinske rakete, pa tudi rakete Pozejdon v atomskih podmornicah, ki bodo nadomestile že delno zastarele rakete Polaris. Pred procesom o smrti Jana Masaryka PRAGA, ČSR. — Komaj je rebrn oklical, da bo dal zadevo z Masarvkovo smrtjo na drobno oreiskati, že so se začele oglašati oriče in dajati izjave o tem, kar •edo o tej tragediji. Iz dosedanjih izjav se da težko mključiti, da je Masaryk napravil samomor. V Pragi seveda pričakujejo sodni postopek z ve-'ikim zanimanjem. Vlada pa še li povedala, kdaj bodo priprave 7a postopek končane. kojnem predsedniku Mus. J. F. Kennedy in še vrsta drugih snlošno znanih osebnosti v deželi. Pogrebni obredi' so bili naj-orej v Ebenezer baptistični cerkvi, nato pa na prostem pa tleh Morehouse Collegea, kjer je pokojni nekdaj študiral. Krsto z ffi^govim truplom so od cerkve do kolegija 4 milje daleč peljali na preprostem vozu, ki sta ga vlekli dve muli — vprežni “ži-vinčeti revnih”. Vsi obredi so trajali šest ur in pol. Prenašale saigonske vlade do razgovorov in o pogojih za morebitno končanje vojne. Trda in dolga pogajanja Priprave na začetek predhod- traja na Phnom Penhu, četudi je v sporočilu o sprejemu predloga za razgovore dejal, da je pripravljen pristati tudi na kak drug kraj, določen po obojestran- ! skem sporazumu. Ta sporazum je postal že takoj ob samem začetku trd oreh. lo naglem uspehu pogajanj, o na- L. B. Johnson je dejal včeraj |glen, končanju vojskovanja in c poročevalcem: ‘Mi smo zopet v povralku “naših fantov” domov sfkih s Hanoiem in razpravlja- Qbe strani imata veliko v igri mo o Številu krajev, ki bi bili obe hočeta dokazati nasprotniki ugodni za obe strani. Smo v spo- in svetU( da govorita s “poIožaji razumu z zavezniki in pripra-1 po doseženih vojaŠKi? nih razgovorov dajejo prav tistim, ki svare pred pričakovanj. vljeni na sestanek poslanikov, kakor hitro bodo priprave za to končane!” — Prav te priprave so se pa zataknile. Razgovori v Camp David Včerajšnjih posvetov v Camp David so se udeleževali; državni tajnik Dean Rusk, obrambni tajnik Clark Clifford, načelnik so jih vse tri glavne televizijske, skupnih glavnih stanov gen. E. mreže .po vsej deželi. Napravili ' G. Wheeler, posebni predsedni-so na splošno globok vtis ne le j kov pomočnik v Beli hiši W. na črno, ampak tudi na belo pre- ! Rostow, državni podtajnik za bivalstvo dežele. Pasji čuvaji Nekatere velike trgovine v New Yorku porabljajo za čuvaje nosebej za to nalogo izvežbane pse. vzhodno Azijo in Pacifik W. P. Bundy, W. A. Harriman, posebni poslanik, ki bo kot predsednikov pooblaščenec vodil prve razgovore z zastopnikom Severnega Vietnama, in seveda ameriški poslanik v Saigonu E. Bunker. Kingov morilec ušel preko meje v Mehiko? MEMPHIS, Tenn. — Morilcu Ir. M. L. Kinga se je izgleda po-rečilo zmuzniti preko meje v Mehiko. Ameriške oblasti so naprosile mehiške, naj pazijo nanj. Oos]ale so jim risbo osumljene-'a, da jo razdele po vseh policij-■kih postajah dežele. FBI je bila prve dni bolj gotova, da je morilcu na sledi, kot sedaj. Zdi se, da se je izmuznil iz pasti in da bo lov nanj veliko težji, kot je izgledalo. Trenje v frikotu Hanoi-Peiping-Moskva CLEVELAND, O. — Ne smemo misliti, da se mora samo naša .politika ubadati s kragulji in golobi. Jih pozna vsak režim in vsak sistem, to velja tudi za komunistične države. Politični opazovali v Hanoiu, Peipingu in Moskvi so prepričani, da obstojajo v vseh treh mestih politične sile, ki so za mir, in politične sile, ki so proti. Seveda nimajo pa povsod istega vpliva in iste moči. V Peipingu so na primer golobje, rekli bi, izjema, kajti tovariš Mao uči, da se samo na frontah doseže zmaga, ne pa za diplomatskimi mizami. V Moskvi pa prevladujejo golobje. To se čuti ne samo pri obravnavanju vprašanja miru in vojne v Aziji, ampak povsod. V Kremlju tega tudi ne tajijo. Bolj zamotan je pa položaj v Hanoiu. Uradno so tam kragulji na vrhu, golobje pa potisnjeni na stran. So pa tudi opazovalci, ki trdijo, da raste vpliv golobov. V vseh treh mestih so pa golobje in kragulji že postali tak političen faktor, ki morajo z njim računati vse tri diplomacije, vietnamska, kitajska in ruska. V najbolj nerodnem položaju se nahaja vietnamska yla-da, ker mora istočasno vpošte-vati moskovsko in peipinško da hoče osebno paziti, da se razgovori ne zataknejo na kaki malenkosti. Tako misli diplomacija v Moskvi. Dočim so v Moskvi razgovorom naklonjeni, so v Peipingu povedali kar naravnost, da so proti. Hanoi se torej nahaja uspehih, obe hočete doseči čirr. več od postavljenih ciljev. Hanoi hoče doseči potom pogajanj to, kar mu ni uspelo doseč vojaško, namreč združitev obel Vietnamov, oziroma raztegnitev komunistične oblasti čez Južn Vietnam. Washington hoče Južni Vietnam rešiti in zavarovati njegove neodvisnost, voljan pa je zarad miru pritisniti na Saigon, da .-prejme v vlado zastopnike Osvobodilne fronte, seveda le na takih položajih, s katerih se ne bi mogli polastiti oblasti. Tud verjetno ne misli umakniti iz Južnega Vietnama vsega svojega vojaštva, dokler ne bo gotov, da je ta vsaj do neke mere varen pred pritiskom Hanoia. Južnega Vietnama Washington enostavno ne more pustiti na cedilu, če noče, da se bo podrl ves njegov vpliv v jugovzhodni Aziji. stališče. Sedaj se je menda Ho precepu, še predno je znan čas Ci Minh tako izmazal iz koč- in kraj prvega sestanka. Ijivega položaja, da ni d svojem sklepu, da je pripravljen na stike z Johnsonom, uradno obvestil ne Moskve ne Peipin-ga, da jima tako pokaže svojo neodvisnost. Tako vsaj mislijo nekateri diplomatje v Wa-shingtonu. Morda bo nekaj resnice na. tem. Niti v moskovskem niti v peipinškem časopisju ni bilo namreč mogoče opaziti nobenega znaka, ki bi dovoljeval domnevo, da so v Kremlju in Peipingu vedeli, kaj se uradno v Hanoiu pripravlja. Tovariš Kosygin je V Washingtonu pa krožijo med diplomati še druge govorice: da je na primer Moskva bila naprej obveščena, kaj pripravlja Johnson glede Vietnama, in da je po tej poti zvedel tudi Hanoi, kaj se v Washingtonu pripravlja. Če je to res, je to dobro znamenje za pogajanja. V evropskih komunističnih državah pa uporno trdijo, da Moskva' ni prav nič vplivala na, sedan j e stališče vietnamske vlade. Če je to res, je pa tudi razumljivo. Tako stališče ru- bil tisti dan, ko je Hanoi obja- ske vlade jemlje kitajskim to-vil svoj sklep, celo v Iranu na varišem možnost, da hi očita-obisku in takoj obisk prekinil li Hanoiu, da je padel pod ruin se vrnil v Moskvo. Zdi se, ski vpliv. Pred ruskim poletom na Luno? WASHINGTON, D.C. — Ruske ladje za sleditev vesoljskih vozil plovejo na svoja običajna mesta na Atlantiku in Pacifiku, kar je znak, da Rusi pripravljajo kak večji polet v vesolje. Tu u-gibljejo, če ne bodo Rusi poslali oroti Luni svoje kozmonavte ali pa vsaj vesoljsko ladjo, ki jo imajo pripravljeno za tako pot. Rusi so preteklo nedeljo poslali proti Luni vesoljsko vozilo Luna 14. prvo po letu 1966. Luno bo predvidoma doseglo jutri. Kakšna je naloga tega vesoljskega vozila, trenutno še ni jasno. Lahko na Luni pristane, lahko podrobno preišče kraje, primerne za pristanek kozmonavtov, lahko pa Luno le obkroži in se nato vrne proti Zemlji. Za zadnji namen se ameriškim strokovnjakom ruško vesoljsko vozilo zdi premalo obsežno. Iz Clevelanda in okolice Vabilo k molitvi— Članstvo društva sv. Jožefa st. 169 KSKJ je prošeno, da pride nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. molit za pokojnega člana Franka Klemenčiča. Kdo je izgubil uro— Na St. Clair Avenue v bližini S. 63 St. je bila najdena moška zapestna ura. Kdor jo je izgubil, iaj kliče EN 1-6106. Petsto angleških učiteljev najetih za Kanado LONDON, Vel. Brit. — Tekom ’etošnjega julija in avgusta bo odpotovalo v Kanado 500 angleških učiteljev, ki bodo začeli jeseni učiti v javnih šolah v Ontariu. Prijavilo se jih je menda zastopnikom kanadskih šolskih odborov, ki iščejo tu nove učne moči, kar okoli 1,500 učiteljev. V Veliki Britaniji že sedaj manjka okoli 40,000 učnih moči v javnih šolah, pomanjkanje se 30 torej preje povečalo, kot •manjšalo, ko doma potrebno u-iteljstvo sili v svet za boljšim n obilnejšim kruhom! Maovi izreki na valu za klicanje pomoči MOSKVA. ZSSR. — Rusi se ritožujejo nad rdečo Kitajsko, •i da je začela na valu za klicale pomoči, kadar so ladje v stiki na morju, do 30-krat na dan ddajati Maove izreke. To je se-eda nroti vsem mednarodnim 'oločilom in običajem. Na valu 500 kilociklov, ki je i a men j en za klice SOS, oddaja-o baje postaje v Dairenu, Šanghaju, Tiencinu in v Cingtau. Čuden umor v Angliji LONDON. Vel. Brit. — Polici-a preiskuje nenavaden umor leke od 20 do 30 let stare Indij-:e ali Pakistanke, katere truplo orez glave in nog so našli prepekli petek v kovčku na Wolver-rampton železniški postaji 100 milj severozahodno do tu. Naslednji dan so v kovčku, ki so ga potegnili iz reke Ilford v london-;kem predmestju, našli noge, ki :padajo po vsej verjetnosti k ruplu najdenem 100 milj proč. ščejo še glavo. Zadnje vesti WELLINGTON, N. Z. — Ladja, ki je služila za brod v pristanišču, se je danes v hudem viharju, ki je dosegel 123 milj na uro, prevrnila s 614 potniki in posadko na krovu. Doslej so potegnili iz vode že preko 100 trupel, bojze pa se, da jih bodo še več. CLEVELAND, O. — Sinoči je prišlo zopet do izgredov v črnskem predelu Youngstowna in policijska ura od 7. zvečer do 7. zjutraj je še vedno v veljavi. V Cincinnatiju je bilo sorazmerno mirno. Do novih izgredov je prišlo v Jacksonvillu v Floridi, v Kansas Cityju in po nekaterih drugih mestih, vendar so jih oblasti naglo omejile. VARŠAVA, Polj. — Danes se je sestal na pomladansko zasedanje parlament (sejem), ki bo izvolil novega predsednika republike namesto v ponedeljek odstopivšega E. Ochaba, ki je že skoraj čisto slep. Nemir in napetost v deželi nista popustila, se rajše povečala, ko se vrši v vodstvu Komunistične partije boj za premoč in vpliv. AiUfcKlSKA 0OUOV1M -i-i' ---- ti: 17 St. Clair Ave. — H£nder»on l-0«Mi — Cl«vti«uid, Ohio 44103 National and International Circulation Kiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fca Združene države: 116.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za * meaac* Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Lnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 tor one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 72 Weds., April 10, 1968 Mao spreminja politično smer? Iz znane politične kuhinje v Hong Kongu ne prihaja zadnje mesece toliko alarmantnih novic kotprejšnji dobi. So dnevi, ko se v kitajskih mestih sploh ne “zgodi ničesar . Na ta pojav so postali pozorni najpreje komunistični časopisi, ki imajo za take stvari več posluha kot časnikarji v svobodnem svetu. Začeli so vrtati in dognali, da se mora na Kitajskem kuhati nekaj novega. To menda za domače kitajske politike že ni nobena tajnost več. Že v januarju so namreč vodilni kitajski dnevniki prinesli nekaj uvodnikov, k so napovedovali novo smer kitajske politike. Debata o tem ni pozneje zamrla in se nadaljuje še danes. Seveda ji pa režim Mao-Tsetunga noče dati podobe alarmantnosti. Vse poteka nekam tiho in gladko, zavito v tajinstveno pisanje in namigavanje. V bistvu so pa komunistični časnikarji ugotovili do sedaj sledeče: Kitajska mlada rdeča garda nima več monopola na javne prireditve in javne akcije. Poleg nje hoče režim zopet poživiti zvezo rdeče mladine, ki jo je 1. 1966 spravil v ledenico, kjer je popolnoma zamrla. Sedaj je na novo oživela in postala — sodeč po članstvu — celo nevaren tekmec za gardo. V gardo naj se od sedaj naprej vpisujejo le študentje. Vsa druga mladina iz delavskih, kmetskih iz tigo-vine, prometa, strokovnih šol itd. naj gre pa v organizacijo Komunistične mladine’’. Rdeča mladina bo tako kmalu številčno močnejša od rdeče garde, ako že ni. Rdeča garda ni dalje tudi več nosilka kulturne revolucije. Naj gre v šole in se tam uči. Zato naj ne prireja manifestacij in demonstracij, naj se ne prepira z drugimi rdečimi organizacijami, naj ne troši toliko sil za časopisno pio-pagando itd. Predvsem pa ni več rdeča garda nobena privilegirana skupina. Da režim tx) misli zares, je pokazal s tem, da je za vse organizacije predpisal skupne akcijske programe, ki jih morajo prizadete skupnosti izvrševati po enotnih načelih. V sporih obvelja mnenje strankinih zaupnikov. Vse organizacije so dobile budi nove idejne smernice. Zanje velja geslo: boj, kritika, preobrazba. Samo v tej smeri se lahko u-dejstvujejo. Nad vsemi drugimi organizacijami je seveda partijska. To je edina idejno-politična sila, ki odločuje o vsem. V novem delovnem programu je zopet armada dobila star privilegiran položaj. Armada je prvi steber režima in varuh kulrurne revolucije. To pomeni, da je sedaj armada dobila tisti položaj, ki ga je preje imela rdeča garda, ki je izravnana po vplivu in pomenu z drugimi važnimi režimskimi organizacijami. Novi režimski načrt daje tudi gospodarstvu vidno vlogo. Gospodarstvo ni več privesek partije, je političen faktor, ki ga partija prizna v vsem obsegu. Motijo se tisti, ki mislijo, da kulturna revolucija in gospodarstvo ne moreta mirno živeti pod isto streho. Le partija ima pravico, da se vtika v gospodarske zadeve. To so nekatere med osnovnimi idejami nove politike tovariša Mao-Tsetunga. Niso pa verjetno že vse. Mao vidi na primer v tovarišu Liu-Šao-čiju še zmeraj svojega najnevarnejšega sovražnika, toda ne napoveduje mu novega boja. Ni rudi jasno, kaj počne v tej spremembi tovariš Ču-En-laj. Ni znakov, da bi bil okrnjen položaj maršala Lin-Piao. Tudi v odnosih do Moskve še ni čutiti nobene spremembe. Treba bo torej še počakati, kaj se bo izcimilo iz nove smeri kitajske politike. Nekateri opazovalci sploh še ne verjamejo v vse te spremembe. Mislijo, da nimajo globljih korenin, da so samo kulise, ki so potrebne za prihodnji kongres kitajske komunistične partije. Ker je Kongres napovedan za letošnjo jesen. mora Mao kmalu priti s pravo barvo na dan. Drugi zopet opozarjajo, da se v odnosih med Moskvo in Peipingom ni nič spremenilo. Pa vendar ne smemo prezreti dejstva, da se Peiping in Moskva ne moreta za kulisami gledati grdo, kadar govorita o Vietnamu. Od kod je dobil Ho Či Minh toliko poguma, da je zaostril vojskovanje v Vtetnamu? Saj mora Rusija dobavljati veliko več vojnega materijala in ne morda le zastarelega, prevažati ga pa mora po večini rdeča Kitajska. Med Hanoiem, Moskvo in Peipingom mora v tem pogledu obstojati tajen dogovor, kajti dobave vojnega materijala potekajo sorazmerno gladko. Nekateri si pa postavljajo uganke. Na primer: Kako to, da Rusi silijo na nov svetovni komunistični kongres ravno takrat, ko pravijo v Peipingu, da bodo sklicali svojega. Ali ne bo s tem dana prilika, da se bosta oba tabora ponovno spopadla. Zakaj pa naj se spopadeta, ako se kitajski tovariši vendarle počasi približujejo smeri, ki prevlada je v Moskvi. Mnogi rdeči komentatorji upajo, da se bo kmalu še bolj uveljavil tovariš Ču-En-laj, ki velja.za vodjo zmerne struje med kitajskimi komunisti. Težje bi se namreč dalo dokazati, da Ču-En-laju niso ljube vse spremembe v kitajski politiki, kar se jih je zgodilo zadnjih par mesecev. Ako je temu tako, potem je moral njegov vpliv rasti, akoravno ga ne marajo ne pristaši maršala Lin Piao ne voditelji rdeče garde. Spričo rako meglenega položaja na Kitajskem se torej moremo le zadovoljiti z ugotovitvijo, da je Mao postavil rdečo gardo vsaj začasno na stran in da išče nove politične sile, ki naj bi nadaljevale kulturno revolucijo, verjetno na nekaj bolj kulturen način in z bolj resnimi cilji. BESEDA IZ NARODA Dobrodelna večerja ZDSPB Tabor CLEVELAND, O. — Kakor vsako leto tako tudi letos prireja TABOR družabno prireditev, katere čisti dobiček bo razveselil srce marsikaterega nesrečneža — žrtev zadnje svetovne vojne. Večerja bo v soboto, 20. aprila 1968, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., Collinwood-Cleveland. Cena večerje je $3. Veliko se danes piše in govori o polpretekli zgodovini slovenskega naroda med drugo svetovno vojno. Prav tako pa narod ( doma in po svetu neprenehoma gleda v bodočnost in se sprašuje, kaj mu bo le-ta prinesla. Ako gledamo v preteklost, lahko mirno ugotovimo, da je slovenskemu narodu vedno manjkala zadostna stopnja samostojnosti, tako v gospodarskem kot v političnem življenju. Prevelika odvisnost bodisi od Dunaja ali Beograda, bodisi od Zapada ali Vzhoda, je bila za Slovence u-sodna. Premalo je bil razvit čut ■m samostojno življenje, premalo smo se zavedali besed nekaterih velikih Slovencev. Prepogosto smo samo slišali, kaj Slovenci ne morejo storiti, celo to, da niso zmožni bolj samostojnega življenja. Kdo more to reči za pridnega slovenskega človeka, ki po veliki večini gara od jutra do večera. Ako preprosta afriška plemena, ki so komaj stopila iz kamene dobe, uživajo danes popolno svobodo, je to toliko bolj naša krivda, da je Slovenija še ne uživa. Z obiskom te večerje bomo pokazali, da še mislimo na svobodo naroda. Slovensko domobranstvo, u-■tanovljeno zaradi nujnosti razmer, je gledalo v prvi vrsti na slovenski narod, s prestolnico v Ljubljani. Slovensko domobranstvo je razvilo javno mlajšim rodovom, rojenim v Jugoslaviji, neomadeževano slovensko zastalo, ki je bila preje zvita in skrbno skrita na dnu skrinje. Kdo ';m more to zameriti? Naša realnost je danes tudi oodpiranje živečih revežev inva-’ikov — kar je glavna naloga Tabora; podprimo prizadevanja Tabora, kolikor je pač to v na-uh močeh. Žalostno bi bilo, da bi pozabili na naš slovenski ‘United Appeal”. Ako bo ude-’ožba ne večerji vsaj tolikšna, kot je bila v jeseni 9167, potem bomo lahko vsi ponosni, ker še nismo pozabili svojih revežev. Nihče ne more biti vedno povsod odsoten, to je razumljivo, vendar tisti, ki lahko pridejo, bodo najvljudneje p o z d r avljeni in ■’■»rejeti; njihova prisotnost bo na zelo cenjena, saj bodo s tem 'leprinesli k prepotrebnemu dobrodelnemu namenu. Iskreno snidenje na družabnem večeru. Rudolph F. Lukez, jr. -----o------ Celovška Mohorjeva družba CLEVELAND, O. — Tistim, ki so naročali, plačevali in prejemali Mohorjeve knjige pri poverjeniku Zdravku Novaku, vljudno sporočamo, da sta prevzela ude oziroma naročnike dva nova poverjenika, g. Anton Adamič, 447 East 156 Street, Cleveland, Ohio 44110, tel. IV 1- 8263, in g. Marjan Jakopič, ki bo zlasti sprejemal naročnike iz Wickliffa in okolice. Vse dosedanje naročnike knjig celovške Mohorjeve družbe vljudno naprošamo, da se obračajo na nova poverjenika. To bo za vsakega bolj ugodno, kot pošiljati naročnino v Celovec. Sedaj je že čas za obnovitev naročnine, da boste v jeseni knjige pravočasno prejeli. Ostanite zvesti Mohorjevi družbi in jo podprite s tem, da postanete njen ud in naročnik Mohorjevih knjig. Z. N. -----o------ S slovensko pomočjo postal - škof v Indiji CLEVELAND, O. — V Med-gorjah na Koroškem, koder žup-nikuje g. Anton Cvetko, ki ga toliki med nami poznamo kot gorečega Gospodovega duhovnika med našimi ljudmi najprej na Tržaškem, sedaj pa še na Koroškem, so dolgo let podpirali indijskega bogoslovca Cirijaka Kunnacheryja, da je lahko v Evropi opravil svoje bogoslovne študije. Ko jih je opravil, je leta 1956 prišel med nje in med zmagoslavnim petjem sl o v e nskih cerkvenih pesmi opravil daleč od svoje domovine prvo daritev. — Čez štiri leta zatem je svoje dobrotnike na Slovenskem Koroškem vnovič prišel obiskat; tokrat s svojim škofom, ki mu je bil z velikim veseljem razkazal deželo svojih dobrotnikov, našo Koroško in njene dobre ljudi. — Gospod Kunnachery je po novi maši nadaljeval z bogoslovnim študijem na papeški univerzi v Rimu. Letos 24. svečana pa ga je prefekt rimske kongregacije za vzhodno Cerkev kardinal Fuer-stenberg posvetil v škofa. Tako je slovenska župnija Medgorje na Koroškem pomagala doštudirati novemu misijonskemu škofu. Razumljivo je, da je na to u-pravičeno ponosna, kakor so ponosni na to tudi vsi drugi slovenski koroški rojaki in z njimi tudi drugi slovenski ljudje v domovini in mi zunaj v svetu. D. J. S. -----o------ Pismo iz Ekvadorja GUARANDA, Ekv. — Nekdo, ki dobro pozna žensko psiho, mi je rekel, da vsaka ženska stremi za tremi stvarmi: Za dobrim možem, Za dobro penzijo in za elegantnim kožuhom, ki mu po domače pravimo ‘‘pelz-mantel”. Pot do izpolnitve drugih dveh želja je pa seveda izpolnitev prve želje. Razumem prvo in drugo željo. V življenju nas namreč najbolj zanima sedanjost in prihodnjost, ali če bi se gramatikalno izrazili, prezent in futur. Dober mož predstavlja za vsako ženo sigurno sedanjost, dobra penzija pa sigurno bodočnost, če bi se slučajno kaj zgodilo (Bog ne daj!). Ne razumem pa tretjo ieljo, kako naj krzneni plašč osreči žensko, pa naj bo od lisičje, zajčje, medvedove, tigrove ali leopardove kože! Moški so baje bolj praktični ) kakor ženske. Če bi tak kožuh predstavljal neko korist, bi bili moški prvi, ki bi ga nosili. Toda v ženski naravi je težnja, da se vedno želi razlikovati od drugih. Želi vedno nekaj, kar bi privleklo nanjo poglede drugih. Pravi- jo, da je tako. Poglejmo malo v zgodovino: V času monarhij in absolutizma se je veliko dalo na razne častne naslove. Spomnimo se samo pokojnega cesarja Franca Jožefa (Bog mu daj duši dobro!), čigar ime je bilo obremenjeno s celo vrsto naslovov. Tako je bilo tudi med lepim spolom, ter je seveda taka hierarhija zahtevala svoje: Lestvica v naslovu, lestvica v časti, lestvica v družabnem življenju. Tako je knjeginja gledala z visokega na markizo, markiza z visokega na baronico, tako'baronica na grofico in tako dalje. — Časi so ,se spremenili in so izbrisali častne naslove. V družbi je zavladal liberalizem. Od vseh prejšnjih naslovov je ostalo še samo: milo-stiva in gospa; pa tudi milostiva je kmalu šla po gobe. Toda želja za razlikovanjem je pa le še vedno ostala v ženski naravi. Gospa, ki je imela dvajset služkinj, je z visekega gledala na gospo, ki jih ( je imela deset, in ta je s prezirom gledala na ono, ki jih je imela manj. Gospa brez služkinje pa sploh ni bila več gospa. No, tudi liberalizem je odslužil svoje ter je prepustil mesto demokraciji. Čas je odpihnil častne naslove in služkinje. Zdaj so tudi služkinje postale ‘gospe’. V socialističnih deželah pa so vse brez razlike postale samo le še “tovarišice”. Toda ženska narava se ni spremenila. Kako sedaj zadovoljiti to naravo? Tu so priskočile na pomoč divje zveri od zajcev pa vse do leopardov, ki so s tem trenutkom postale tem bolj dragocene, čim z lepšo dlako jih je obdarila narava. Tako danes ženske slačijo tigra, leoparda, lisico, kuno, medveda, peruanskega zajčka in ne vem katero žival še, ter se oblačijo v njihove kožuhe. Uboge živalice! Leopardica (žena oblečena v leoparda) gleda z visokega na tigrico, tigrica podcenjuje srebrno lisico, lisica medvedko in tako dalje. — Pa pustimo te socijalne aspekte in eksploatacijo faune. Analizirajmo rajši kožuhe ali pelcmantle. Ali so res tako dragoceni? Predvsem — strašno dragi. Ne grejejo prav nič bolj kakor volneni plašč. Niti najmanj ne olep-šujejo žensko figuro, nasprotno: Žena v takem plašču je nerodno široka, včasih pa naravnost strašna. Izgubila je popolnoma prirojeno žensko eleganco. In koliko skrbi je s takim pelc-mantlom! Če ga ne potreseš z naftalinom, ga bodo požrli molji. Če ga naftaliniraš, bo smrdel na kilometre daleč in ko se sprehaja taka naftalinirana dama, pravijo ljudje, da je ušla iz nekega živalskega muzeja. Kako so pa težki taki plašči! Uboga žena nosi na sebi prav toliko, kot oklepljeni srednjeveški vitez ali kakor vietnamski vojak v polni bojni opremi. In koliko prostora zavzame! Dva sedeža v busu nista dovolj; naslonjači v gledališču so preozki, da bi sprejeli v svoje dimenzije tako pošast! Če ga slučajno odložiš v garderobi, si v skrbeh, da ti ga kdo “pomotoma” odnese. Vsekakor bo daljni razvoj človeškega društva moral najti neko drugo sredstvo za žensko diferenciacijo, ah pa se bodo morale ženske odpovedati tej lastnosti svoje narave. Gospe! Preglejte svoje garderobe, rešite se nepotrebnih oblačil in pomagajte revežem, ki nimajo kaj obleči! Če ne verjamete, pridite v Ekvador, v Guaran-do, kjer vsak dan trkajo na pol oblečeni reveži na moja vrata. Pa prosim, nikar ne zamerite meni, niti mojemu članku o pelemantlih. Rev. dr. Jerko Gržinčič, Apartado 15 Guaranda, Ecuador ------o------ Drevesna meja Tako imenujejo višinsko črto v gorah, nad katero ne raste več drevje, ampak kvečjemu še kako ruševje in trava. Ijsjiiljsna m stenske manjšine Komisija izvršnega sveta Slo-[nalaga tudi političnemu vodstvu venije z mejna vprašanja je pre- tekli mesec obravnavala pereča vprašanja, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji in na Koroškem ter pri tem navedla konkretne probleme, ki bi jih bilo treba rešiti. Italijanska vlada bi morala predvsem dosledneje in v celoti izjavati določbe Londonskega sporazuma, tako da bi slovenska manjšina v Italiji lahko uživala vse tiste pravice, ki bi ji zagotavljale enakopravno in polno katoliško usmerjenih koroški1 Slovencev dolžnost, da prevet jo, ali je še politično umestn0, na volitvah podpirati stranko, k1 stremi le za asimilacijo slovo11 ske manjšine na Koroškem in 1 odreka osnovne pravice. Velikonočno voščilo ljubljanskega nadškofa Pri velikonočni maši pojemo , prekipevajočem veselju: “Vem11’ | Kristus je res od mrtvih vstal-Sveti Pavel pa trdi: Če bi Kr' | narodnostno, kulturno in gospo- j stus ne vstal, bi bila naša voP darsko življenje. Pri tem je zla-j prazna. Toda Kristus je vstal oc sti neugoden trojni način obrav-1 mrtvih! navanja slovenske manjšine v j Velika noč je naj večji prazm treh pokrajinah iste dežele pod: vere. Kristusovega vstajenja 11 različnimi pravnimi režimi. I more nihče niti ovreči niti omJ Med konkretnimi problemi, ki [jati. Njegovo vstajenje je že sa bi jih ibilo treba urediti, je pred-J mo zadosten dokaz za resnični vsem uporaba jezika, ureditev; naše vere. Odprimo ta dan sv« manjšinskega šolstva ter ustvar- ja srca na stežaj velike111 janje materialnih pogojev, da se krščanskemu veselju in zahv*1 bo s slovenskimi kulturnimi, mo se za dar svete vere. prosvetnimi, gospoda rskimi, Pri nas in prav tako po sve športnimi in drugimi organiza- [ žive mnogi, ki so bili oblil' -cijami enako postopalo kot z ita-i krstno vodo, pri birmi v ver!,.ai [ lijanskimi. | trjeni in se pri prvem obha]1 ] Tudi je potrebno storiti, da se! združili s Kristusom, pa so SV čimprej uresničijo dogovori, ki | tega Duha v sebi ugasili in v so bili sprejeti leta 1965 ob obi-jri doživeli nesrečen brodolomi sku Alda Mora v Beogradu, zla-[če niso otopeli, je njih srce V sti gradnja tranzitne ceste medidvomno prazno in žejno ter 11 Novo Gorico in Brdi. Prav tako sposobno, da bi vase sprejelo V bi moral obmejni prehod pri Solkanu postati prehod I. kategorije, jugoslovanskim ter italijanskim turistom pa naj bi bilo omogočeno, da preidejo s potnimi listi mejo tudi na blokih II. kategorije. Končno bi že bilo likonočno veselje. Njih Velik11 noč je navaden, pust dan. Mor jih danes obhaja domotožje P Očetovi hiši. Nam je Velika noč pra211^, največjega veselja, ki temelj1 ‘J dejstvu resničnega Gospodov2® I lik prav, če bi si Jugoslavija in Ita-j vstajenja. Želim, naj vam ioH lija mejo dokončno določili. za praznik k veselju doda še V Avstriji se opaža, da se je milost: veliko vero, to je P0^ okrepila dejavnost organizacij, [ no gotovost in prepričanoS^ | ki skušajo doseči omejitev žfe ob- vsem, kar nas vera uči, in lZy stoječih zakonskih pravic slo- da izvirajoč mir v Svetem P1* : venske manjšine na Koroškem j To naj se pa kaže tudi na 211 v in preprečiti nadaljnjo izvedbo i s tem, da se boste razdaja11 še odprtih vprašanj iz člena 71 delih ljubezni, državne pogodbe kot so sloven-[ S temi željami vam voščil11 za- ski jezik v upravi, dvojezični j res blagoslovljene velik011 krajevni napisi in manjšinjsko ; praznike. \ Jožef, vaš na dš^1 šolstvo. Pri tem gredo te organizacije tako daleč, da zahtevajo, kot se je to nedavno zgodilo; iuctiuct 1.1. &i,ci .j, v Velikovcu, naj občinsti odbori predsednika Komisije za ve^, Dne 20. marca 1.1. sta obis^ . odločajo o rabi ali nerabi slo-1 vprašanja Pavla Bojca rnar'-eč'! venskega jezika, ko je vendar [ ski škof dr. Maksimilijan .J tako odločanje stvar zvezne via-. nik in novoimenovani V0^0^ de, ne pa krajevnih oblasti. škof dr. Vekoslav Grmič. ^ ^ Stališče k o m is i j e izvršnega sednik in tajnik Komisih^ sveta Slovenije za mejna vpra- verska vprašanja Franc ^m sanja je na Koroškem vzbudilo sta ob tej priložnosti čest j precejšnjo pozornost zlasti v de- 'dr. Grmiču k visokemu ^ želnem tisku. Medtem ko so vsi vanju. V daljšem razgovor11^,j koroški časopisi objavili izjavoi iato obravnavali tekoča VP 1 M komisije brez kakih komentar- nja o odnosih med Cerkvij0 jev ter poudarili zlasti ugotovi- državo. te v, da bi kakršno koli omejeva-! * ^ nje mednarodno zagotovljenih V velikonočnem tednu ba ^ pravic slovenske manjšine na teološki fakulteti v Lju‘b jj J Koroškem pomenilo resno obre-: razstava z naslovom “KonC je: menitev med obema deželama, I Cerkvi”. Namen te razsta^ J je pa časopis “Volkszeitung”, ki [ ponazoriti v sliki in barvi $^g,\ zagovarja stališča vladne av-' ne misli iz dogmatične in Pa.e o stri jake ljudske stranke, zavrnil, ralne koncilske konstitn^J izjavo komisije iz Ljubljane z ' Kristusovi ustanovi Cerkv1-naslovom “Nepotrebna kritika v j stavo bo odprl nadškof J- . Ljubljani” ter zatrdil, da ne gre nik po potresni pobožnostl M. “(’> traR za objektivno poročanje. List se | Velikonočno nedeljo, je tudi zavzel za občinski odbor! popoldne. Razstava bo v Velikovcu, češ da imajo pre- nato do 20. aprila, bivalci Velikovca sami pravico,: .|, da odločajo o tem, kaj hočejo, ne Velikonočna številka i pa kdorkoli izven avstrijskih je izžla v 4 izdajah v skupnl 9;: | meja. lonnnn :___in sicC , kladi 130,000 izvodov, in sl ^01 Na ta način hočejo nemški ne- Ljubljano-mesto, za IjuM^fr strpneži na Koroškem v imenu ! nadškofijo, za mariborsko s ^ neke lažne demokracije obiti' jo in za Slovensko Prim°rJc' .jli izpolnitev državne pogodbe, ki! sega skupaj 16 strani, od k^'ji je Avstriji prinesla ponovno ne-1 sta 8. in 9. stran v vsaki L jy odvisnost ter slovenski manjšini! drugi. Vsak naročnik je c*0 p? vsiliti postopke, s katerimi bi dajo za svojo škofijo, ^0^ radi preprečili pouk slovenskim j lahko tudi druge izdaje, a otrokom v materinščini, saj se pisati ponje, dobro zavedajo, da bo nemška šola sama poskrbela, da 1. 2000 manjšinskega vprašanja zaradi dokončnega potujčenja našega življa ne bo več. Kako naj k takemu postopanju matični narod še molči? Stališče teh krogov iz avstrijske ljudske stranke pa ;toiC V d"15! Enorazrednicc še WASHINGTON, D.C- ^ Združenih državah je še okoli 40,000 šol, ki imajo en0 ^1 mo učilnico. Njihovo štev1 naglo manjša, po več sto / ;10; ic s[0'' e0 l»r if V ril$' ŽiCc r f c0fr OD' Bogomir magajna: GRANIČARJI Fantje so pove-Volariču, da so bili ta dan v gozdovih ?. lovci, kajti od Snež-h*ka se je baje priklatil medved v to pokrajino. Izginilo je nekaj grobnice in nekdo je povedal, da i° od daleč videl medveda. Toda dan niso našli nikakega sle-Qu in ni dosti verjetno, da bi v tern času medved odnašal ovce, 0 je vse polno druge hrane po gozdovih. Najbrže so se ovce le lzgubile ali pa jih je kdo ukra-ei- Tisti človek je gotovo gledal strahove. Ali pa je tisti med-kakor Gorjan, ki bi ga živ udič ne mogel uloviti, pa četudi ‘J* sto lovci raziskoval gozd. Ali mislite, da Gorjana res ^'kdar ne bodo ubili?” je vpra-SaJ( Volarič skoraj zamišljeno. v, Nikdar,” so odggvorili fantje Zlvahno, “in naj razpišejo na . govo glavo milijon in ne samo r‘deset tisoč lir, ki so jih razpisi pred kratkim. Ni človeka, ’ bi njemu preprečil pot. On je Povezal smrt k pasu in se igra rji0, kolikor se hoče. Ni ga hu-..1r'a> ki bi njega ujel. Deset se je spustilo pred njim v dir, So ga zagledali, in še potem y1So imeli samo nog v svojih ,ev jih. On se pa upa o belem nevu sprehajati po Trstu. Ali Ver”ješ vse to?” Volarič je molčal. Fantje so aPeli ob harmoniki: t^ekle prosila je Boga, ^ bi šla meglica z jezera, IT’egla, megla z jezera ...” ^olarič je postal ob tej pesmi . re volje in je pričel sam na-a ati fantom. Vino jih je potem ^ar samo spravilo v ples. Silili JMudi zdravnika, naj pleše, toda ^ v t6 rajši opazoval mlade, cve- RoT ^are se srnet’tjal Pr’ tem. ani se je pričel pogovarjati z ^kinim fantom: tak ^az ^em piesat tiste dni, ^ °j po vojski. Takrat je bilo .. Soia in po vsem Primorju je ' Vela sama radost in pesem, ker Srn° mislili, da je vendarle konec t2kih dni. Tako smo sanjali, pa "G Prišel nekdo in nam razbil sanje.- “Saj °dkar bočiva, J v j 11L. w ^ po cesti in nobenega zasluž-dobiš. Mnogo jih je že od- Piid^0 SVe^u doline in tudi Pojdeva, kajne, Lenka? nekje zunaj se morda le sy ° sc 10 , le^' se že tostran zelo pozna, je meja. Delo v gozdovih vozovi se ne pomikajo ’am kaj ^ dobi. Včasih je bilo vse dru-•mreke sn se vozili potem goz- njimi Sače o v,-asJn Je DUU vse dov • ^rTlre^e srno valili iz di;Vrstu d° samih širokih lain z °^em J6 pa prišla vojska Vso težki čas, ki nam duši in bi se človek razjokal od veselja, če trg“ “a redke čase zaide kak Peli k nam nam hoče od-k0 v ^es skoraj zastonj. Z Len-časeCakava že pet let na boljše ^a bi si potem ustvarila BlaLvlri0; Toda iz leta v leto je sve^v*11 treba bo pač v široki žVen ne’ vsa ta 1jubezen Vsakrf a nekam v bedno, prazno Pa k anv^0sh P0 širokem svetu ahk 0nG^0 najdeš nekaj, da Zobe° q aa Potem tudi malim pod cia L 1 eveda, če bi bilo mogoče, Trstol Ves narod lahko trgoval s hišo u-’ hilo vse drugače. Še Lenkn' Poiagoma sezidala z da bi ne bilo treba go-Pri bratu, ki komaj sam r *ia svojo družino.” ko2a* kakor na jezo izpil Posto^0, vina do dna in ga trdo ^m v na rn^zo- Volarič se je je 2 ° nd in opazoval Lenko, ki ^armS rnae^a skozi okno v noč. teren 0nikar je igral valček, ka-5rce j naPrev je skoraj trgal lenh- ^ V hipu so se pokazale 3e 20^ze v očeh. Njen fant pa ^daj6 2 ^ez° izpraznil kozarec. pje ^ Volarič zaprosil Lenko 1ila> ^S’ Načudila se je in privo-Plal y ie tudi njen fant priki-Pežeo jo aric J0 je °hjel skoraj aobg zaplesal z njo v sredino c°vati ^živh "Le: nka,” je govoril Volarič, ažurni med plesom, “gledam te in smiliš se mi kakor človek, ki je izgubil vsako upanje. Toda le veruj meni, nobena noč ni tako črna, da bi se ne dala razsvetliti prej ali slej, in povem ti, da bo dan najbolj sijal takim ljudem, kot si ti in tvoj fant. Tudi če pojdeta v svet, se bosta vrnila oba. Bliža se novi čas. Težka je pot do njega, toda prehoditi se da in blagor tistim, ki jim ne bo umrlo upanje v srcu. Glej—jaz sem tudi čuden človek in že sem mislil, da je umrlo upanje do novega življenja v meni in težje mi je bilo, kot je sedaj vama. Imel sem dekle — ob morju je živelo, me razumeš — ob samem živem morju. Oba sva se pripravljala za novi čas. Potem sem se napotil v široki svet, da bi v njem našel novi čas. Našel ga nisem, toda spoznal sem bolj gotovo kot kdaj prej, da bo tisti čas prišel in najsi bo pot še tako težka in na videz nezmagljiva. Ko sem se hotel vrniti, da bi njej, Mileni, povedal, kaj sem spoznal v svetu, je bila že umrla težke smrti med vlažnimi stenami. Tudi divni mladec Gor-tan je umrl — toda glas o njegovi smrti je prepotoval Evropo — za Mileno pa ni vedel nihče razen mene in njenih doma. Lčn-ka, Lenka, Milena je morala umreti zaradi pravice, za katero se je borila, zaradi bodočih dni, in čuj, Lenka, tudi zaradi tebe, zato da boš nekoč lahko gradila belo hišo ob beli cesti. Kajne, da je Milena lepo ime?” Lenka je zastrmela v Volaričev obraz in popolnoma pozabila, da plešeta. Volarič se je smehljal. “Milena je zelo lepo ime in tudi ona je bila lepa. Zelo sem jo ljubil in ob njeni smrti je hotelo umreti vsako upanje v mojem srcu. Hotel sem tja doli in zaklicati sodnikom: Ako je umrla Milena, naj umrjem tudi jaz. Prosim vas, upanje je umrlo v mojem srcu! Ubijte tudi mene, da bo že vsega konec. Toda takrat sem zvedel za Gorjanova dela in nenadoma spoznal, da še ni konec in da upanje ne sme umreti. In če bi začutil sto grenkob v svojem srcu, bi upanje ne smelo umreti, ampak bi moralo postati še silnejše, vriskajoče, tako da bi ne bilo več nobene sile, ki bi zaustavila krik do neba. Pojdi s fantom v široki svet in vedi, da so novi dnevi blizu. In ko pridejo, povrnita se in sezidajta si belo hišo ob beli cesti, kajti bodočnost je vajina!” Lenka je še vedno strmela v njegov obraz, potem je vzkliknila: “Vaše besede so kakor zarja v noči. Toda ali niste vi tisti deček, ki je nekoč prenočeval pri moji materi, takrat, ko se je vojska začela? Neki deček se je takrat vračal domov in sem ga našla pred jamo. Vaše oči so mi tako zelo znane.” “Ne, jaz nisem tisti deček,” je odvrnil Volarič. “Ne, jaz nisem tisti deček.” Vrnila sta se k mizi. Lenki je sijal ogenj v očeh. Stisnila se je k fantu: “Ne bova več odlašala. Še ta mesec pojdeva. V moji duši se je razsvetlilo kakor zarja v noči.” “Da, imenitna dežela je bila v naših mladih letih onkraj,” so govorili gospodarji kapetanu. “Mnogo veselja in bogastva je bilo blizu morja in ob morju samem. Samo veliko življenje je kipelo tam in govoril si z vsakim kmetom tako, kakor da je končal visoke šole. Vsepovsod si našel knjige in časopise. V društvih je kipelo življenje, da nisi vedel, kam bi šel v nedeljo: ali bi šel v Postojno, ali v Vipavo, ali v sam Trst in gledal fante in dekleta, kaj yse znajo. Potem pa je v hipu vzel vrag vse skupaj in ni nobenega petja več in nobenega veselja, če bi ga iskal s samo godbo.” (Dalje prihodnjič) Wilkins proti nasHfu NEW YORK, N.Y. — Izvršni direktor Narodne zveze za napredek barvnih ljudstev — NA-ACP Ray Wilkins je pozval črnce po vsej deželi, naj zavrnejo rabo nasilja kot sredstva za dosego enakosti in trditve zagovornikov nasilja, da so oni priznani vodniki črnskih množic. Objavil je, da se bo organzaeija, ki ji stoji on na čelu. trudila za pridobitev čim več delovnih mest za nezaposlene črnce in za izboljšanje odnosov med črnci in belci v mestnih naseljih. Wilkins ie svaril svoje črne roiake, da kljub pozivom skrajnežev “dobite belec”, trpe v glavnem le črni. Ti so tisti, ki padajo mrtvi med izgredi na cestah. pri požiganiu in ropanju. Svaril ie črne množice pred Ca1’-michaelom in drugimi skrajneži, ki črni stvari več škodujejo, kot koristijo in spravljajo v nevarnost lindska življenia. R. Wilkins ie na čelu največje črnske organizacije, ki ima po vsej deželi preko 1500 podružnic. Vsa leta, odkar je na njenem čelu, zastopa trezno in u-mirjeno politiko ter je s svojim naioorom veliko pripomogel k izboljšanju črnskega položaja v zadnjem, desetletju. M. Jakopič: Veliki četrtek Ves bled je mesec na nebu obstal, da sem ga komaj, komaj zaznal, tako žalostno nad goro trisi, kot da ga je sram poti med ljudi. Videl nocoj je krvavi pot, ki ga v bridkosti potil je Gospod, ko je v molitvi Očeta rotil; da mu ta kelih prihranjen bi bil. Videl Človeka je in Boga, vsega v slabosti, nemočnega, videl, kako mu bit v grozi drhti, ko nase sprejema vse grehe Ijxidi. Gledal je sveti božji obraz, ki ga umazal je naš čas, ki smo ga opljuvali še mi, sredi te strašne, krvave poli... LEPO PROSIMO: Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! Ženske dobijo delo Iščemo snažilko za majhen dom upokojencev. Polna zaposlitev. Oglasite te telefonično na 486-0268 vsak dan od 10. do 12. ure predpoldne. (70) Castro reformira kubanske brade! HAVANA, Kuba. — Castrov režim je prepovedal mladim fantom ozke hlače, obenem je pa še “reguliral” problem brad. Mladi rod naj hodi lepo obrit, kot se spodobi, le starejši moški smejo nositi kratke brke v čast Castrovemu prijatelju ih revo-lucijonariu Debrayju, ki je sedaj zaprt v Bolivi ji. Kdor se je že odločil za brke, naj se zaveda, da mora Debrayja tudi posnemati v požrtvovalnosti in pogumu za socijalno revolucijo; Brke so torej v določenih primerih lahko simbol revoluci— jonarnega junaštva! Brez izjeme ne smejo mladi ljudje nositi dolgih las. Teh Castro ne mara pod nobenim pogojem. Vprašanje je pa, ali se bo tudi sam ravnal po teh predpisih. Velikonočni obredi potekajo v Jeruzalemu v novih okoliščinah JERUZALEM, Izr. — Začeli so se s slovesno procesijo na Cvetno nedeljo. Procesija se je začela na Oljski gori, od koder je naš Zveličar začel na Cvetno nedeljo svojo pot v Jeruzalem. Udeležilo se jo je na tisoče romarjev, med gledalci je bilo pa seveda največ domačih Judov. Ko je procesija prišla skozi vrata sv. Štefana do cerkve sv. Ane, se je tam vršila kratka zaključna slovesnost, nakar so se udeleženci razšli. V mestu je vladal mir, toda ruševine iz zadnje izraelsko-arabske vojne še niso izginile. Nebeli moški ne prenese io mleka? NEW YORK, N.Y. — Ameriški in avstralski znanstveniki so prišli do zaključka, da večina moških barvnih ras ne prenese večje količine mleka. Njihovim telesom menda manjka snovi, ki so potrebne za razkroj mleka. Gre za neko snov, ki je potrebna za razkroj mlečnega sladkorja in jo proizvaja notranja stena tankega črevesja. Če ljudje, ki mleka ne prene-seja zaradi pomanjkanja te snovi, mleko kljub temu uživajo, jim to povzroči krče v trebuhu in velikokrat hudo grižo. Zato so začeli preudarjati, če ima sploh smisel pošiljati mleko v prahu in mlečne izdelke v afriške in a-zijske dežele. Help Wanted — Female Female Help Wanted Order desk, telephone, some typing and adding machine. Call 881-4150. (74) r IS Moški dobijo delo Delo v tovarni Zanesljivi moški dobijo delo za polni čas na strojih. Ni treba izkušnje. Plača od ure in več koristi. Prva menjava z nadurnim delom. Oglasite se pri TUBE FORM INC. (k)84 Machinery Avc. blizu E. 70 St. (73) MALI OGLASI Naprodaj Dvodružinska hiša, 5 sob zgoraj, 7 sob spodaj, na E. 67 St. Kličite po 6. uri pop. 861-0805. (73) Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči ! Vojaški begunci bi se radi vrnili PARIZ, Fr. — Mislijo, da je po Evropi raztresenih kakih 300 ameriških vojaških beguncev, večina jih živi v Franciji, tam imajo celo svojo organizacijo. Ravno iz krogpv, ki so blizu te organizacije, se slišijo glasovi, da so dezerterji večinofna že razočarani. Prijema se jih domotožje, na drugi strani pa evropska levičarska gibanja nimajo zanje pravega razumevanja in jim tudi ne nudijo nobenega primernega dela. Zato bi skoraj vsi radi šli domov, čeprav vedo, kaj jih čaka v Ameriki. Vrnitev ni lahka stvar, zato prevladuje mnenje, da se bo val vrnitev domov sprožil šele po koncu sedanje vojne.. Rdeči v Saigonu se že podali na novo pot? SAIGON, J. Viet. — Pristaši Narodne Osvobodilne fronte v Cholonu, velikem k i t a j s k em predmestju Saigona, so se začeli kazati v javnosti takoj po objavi predsednika L. B. Johnsona o delni ukinitvi letalskih napadov na Severni Vietnam in o predlogu za razgovore. Opazovalci so mnenja, da se hočejo rdeči odmakniti vsaj za javnost od nasilja in si skušati pridobivati podporo s politično propagando, ki bo morala služiti za edino sredstvo in pot k ciljem, če pride do ustavitve vojskovanja. Naprodaj v Grovewood okolici V fari Marije Vnebovzete, velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, velike shrambe, na novo prenovljena kuhinja, vgrajene peči, poploščena klet. Več udobnosti. Morate ogledati. Kličite KE 1-8399. —(72) Naprodaj v Colonial Heights, Dvodružin-ska — lesena 5.. sob spodaj—5. zgoraj, v odličnem stanju, avto matična plinska furneza; A.U.I.-H.W. garaža za dva avta, nobenih popravil ali pleskanja. Eno stanovanje se oddaja za najmanj $100 mesečno. V Mentor Enodružinska, 3 spalnice, stanovanjska soba 14x27; ognjišče za drva, jedilna soba, vgrajene peči, mramornata polica, vetrna okna in mreže, ena in pol kopalnica, soba za pranje in drugo, 2’/a garaža, velik lot. V nizkih dvajsetih. J. P. MULL, BROKER 881-2345 (72) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM VSEM ŽELIJO stan mm E0WMD KOLEGAH AL S&BAR imm GRUM Prisrčna hvala vsem mnogim rojakom, ki so nam zaupali svoje zavarovalne zadeve. Obljubljamo skrbno, zanesljivo postrežbo v bodoče. STAN F. MEZSC INSURANCE AGENCIJA 6629 St. Clair Ave. EX 1-4855 9! .0! 95 91 95 95 M 91 M 91 M 95 M 91 M 9 M 95 M 9 M 9 M 9, M 9 M 9 M 9 M 9 9 M 9 9 M 9 M 9’ M 9 M 9 M 9 M 9 & 9 & 9 ,f'l k r B p* B r B ŠT PRAV SREČNO IN VESELO VELIKO NOC ZELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM B P- B r B P- B r B p- B r — B P* B P* B P“ IN DRUGIM ROJAKOM MIHA SRŠEN SHOE REPAIR 7208Va ST CLAIR AVENUE Popravljalnica čevljev MIRKO ANTLOGA, lastnik M. A. TRAVEL SERVICE 651G ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio 44103 — Telefon HE 1-3500 ZELI VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE B P* B P" B P" B P* B P* ----------B P-B P* B P* B r B P* Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno. — (4,5,10,18,19 apr) Pohištvo naprodaj Dve omari za obleko, postelja z modrocem, kuhinjska miza s 4 stoli, štedilnik. Poceni in v dobrem stanju. Vprašajte na 777 E. 185 St. -(73) 9 9 M 9 M 9 9 9 & 9 «$- 9 & 9 9 M 9 9 M £ 9. 9 9 d 9 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM DRAGIM ROJAKOM EDDIE IN J O S I E BRADAČU lastnika slovenske grocerije BRADACH’S MARKET 5919 PROSSER AVE. HE 1-0982 Sunke, klobase, sveže in prekajeno meso. Samo pokličite, dostavimo na dom. P* B ___P* B P- B P- B ir B r B p- Best Wishes For A Joyous Easter To All Our Customers And Friends WESOLEGO ALLELUJA! VESELO VELIKO NOČ ŽELIMO! JANAS HAIR STYLIST 431-6224 VICKY KMET 6628 St. Clair Avenue THADDEUS JANAS Speaking also Polish and Slovenian Permanent waves $12.50 complete — Tints $8.00 9' NORWOOD MEN'S & BOY'S SHOP 6217 St. Clair Ave. UT 1-1393 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Oglejte si našo velikonočno zalogo oblek za moške. Imamo veliko izbiro oblek za dečke. Najlepše darilo za moža Arrow White Shirt. B P- B p- B P" B P* B P- B p- B — P-B r B sr B P* Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, lepo pel... 9 Ji 9 Ji 9 JS 9 9 JI 9. Ji 9 JI B P- B p- VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ZELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM C0LLINW00D DRY CLEANING MRS. ANNA KOVACH, lastnica Pri nas napravimo prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. 15210 Saranac RdL GL 1-4746 B r B p* B P* B r B ■r B K k. BOGU Po strmini tujega srca sem včasih stikal in planikam tujim se dobrikal, pa sem vedno padel v brezdno temnih sanj. Ti pa si ob strani mi ostal v trdem severu vseh mojih zim, rahlo si zagrnil mi sveta zaveso, dal, da se na samem le s Teboj pogovorim. Tvoja spoved je vrvica v brezdno sivih nižav, Tvoja odveza je milost — prelep prijateljski pozdrav. f Rev. Aleksander Urankar VELIKA NOČ V VZHODNI CERKVI Velika noč je v vzhodni Cerkvi “Pasha Hristova, Prazdnik vseh Prazdnikov”, “Kristusova Velika noč, Praznik vseh praznikov.” Globoki pomen Kristusovega vstajenja poudarjajo z navdušenimi, vzvišenimi besedami vzhodni cerkveni očetje, npr. Atanazij, Ivan Zlatoust, Efrem Sirski. Atanazij piše v svojem velikonočnem pismu aleksan-drinski krščanski občini: “Da, resnično, nekaj veleradostnega je ta triumfalna zmaga nad smrtjo, istočasno nam je telo Gospodovo priborilo našo nestrohlji-vost. Ker je on vstal, bomo prav tako tudi mi vstali, in njegovo telo, ki je ostalo nestrohljivo, bo brez dvoma tudi vzrok naše ne-strohljivosti.” Velikonočno veselje posebno odmeva v velikonočnih obredih. Obiedi se začnejo opolnoči. Vsa tri vrata ikonostasa (Ikonostas je pregraja s svetimi podobami, ki loči glavni oltar od cerkvene ladje) se odpro. Duhovniki pojejo velikonočno himno: “Vo-skresenje Tvoe, Hriste Spase, angeli pojut na nebeseh i nas na zemlji spodobi čistini serdcem Tebe slaviti (Vstajenje Tvoje, o Kristus Zveličar, pojejo angeli v nebesih, a tudi na zemlji se spodobi, da te slavimo s čistim srcem). "aiiillA PROCESIJA Razvije se procesija. Verniki slede duhovščini. Vsi imajo v rokah prižgane sveče. Procesija gre trikrat okoli cerkve. Med procesijo ponavljajo isti velikonočni slavospev, isto himno. Procesija se pri povratku v cerkev ustavi pred zaprtimi vrati. Duhovnik zapoje velikonočno pesem: “Hristos vaskrese iz mer-tvih, smertiju smert poprav, i suščin vo grobjeh život daro-vav” (Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt, in daroval življenje tistim, ki so v grobeh). Duhovnik nadalje poje: “Da voskresnet Bog, i rastočastja vraži ego i da beza po lica ego nenavidjaščie ego (Da vstane Bog in izginili bodo njegovi sovražniki in da se razbežijo izpred njegovega obličja tisti, ki ga sovražijo). Pojoč zopet “Hristos voskre-se”, verniki gredo v cerkev za duhovnikom, ki je s križem odprl vrata. Nato pojejo velikonočne jutra-njice. Neprestano se ponavlja velikonočni pozdrav: “Hristos voskrese” in ljudstvo odgovarja: “Vo istinu voskrese!” Na koncu jutranjk se poljubljajo duhovniki in verniki. To je velikonočni poljub. Poljubljajo se in pozdravljajo z velikonočnim pozdravom do bele nedelje. Nato sledi čudoviti nagovor (homilija) sv. Janeza Zlatouste-ga. Navedimo samo nekaj misli iz nagovora res “Zlatoustega”. Sv. Janez Zlatousti vzklika: “Veselile se z vašim Gospodom, prvi in zadnji; prejmite nagrado, bogati in revni, veselite se med seboj, slavite ta dan vzdržni in zanikrni. Veselite se danes enako tisti, ki ste se postili, in tisti, ki se niste postili! Naj nobeden ne objokuje svoje revščine, ker se je pojavilo splošno kraljestvo. Naj se nobeden ne žalosti zaradi grehov, ker iz groba sije odpuščanje. Naj se nobeden ne boji smrti, ker nas je odrešila smrt Zveličarja. Izbrisal je smrt, ki je bil od nje zajet... Kje je tvoje želo, smrt, kje je tvoja zmaga, pekel? Kristus je vstal in ti si vržena na tla! Kristus je vstal, padli so besi, Kristus je vstal in veselijo se angeli! Kristus je vstal in življenje je živo. Kristus je vstal in od mrtvih ni nobenega več v grobu, ker od mrtvih vstali Kristus je postal prvina med tistimi, ki tukaj spijo. Njemu čast in gospostvo na veke vekov.” SV. MAŠA Staroslovenski: Božestvennaja Liturgija (Božanstvena Liturgija). Po procesiji je slovesna sv. maša po obredu sv. Janeza Zlatoustega. Tudi pri sv. maši še večkrat ponavlja velikonočni slavospev “Hristos voskrese”. Pred Čitanjem berila se poje prokimen (Prokilhen, grška beseda, je stih, ki se poje pred čitanjem sv. pisma): “Sej den je gože sotvori Gospod: vozradu-jemsja i vozveselimsja v on!” (To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in veselimo se v njem!) Evangelij “V začetku je bila Beseda” se čita v več jezikih (grški, latinski, itd.), v dokaz, da se je evangelij razširil po vsej zemlji. Po sv. maši je blagoslov raznih jedil: kruha, mesa, masla, jajc. Običaj barvati in blagoslavljati jajca je zelo star. Pobožno izročilo pravi, da je Marija Magdalena prišla k cesarju Tiberiju, da protestira proti Pilatovi obsodbi in da je ob tej priliki dala cesarju rdeče jajce z napisom “Kristus je vstal“ in s temi besedami začela svoj govot. Velikonočna misel ni v vzhodni Cerkvi samo zgodovina preteklosti, ni samo cerkveni obred, ni neka arheologija, ne živi samo v tradiciji, v izročilu, ampak je živa vera. Ta živa vera v vstajenje Kristusovo, to globoko, iskreno, žarko velikonočno veselje je na vzhodu središče cerkvenega življenja. Ta vera v vstajenje ni mrtva vera, ni prazno, minljivo navdušenje brez vpliva na življenje. To nam dokazuje novejša zgodovina ruskega naroda. Omenjamo pismo skoraj 80-letnega petro-grajskega metropolita Benjamina, ki ga je pisal kratko pred svojo mučeniško smrtjo. Boljše-viki so ga ustrelili. V omenjenem pismu veje duh sv. Ignacija, škofa antiohijskega. V pismu Rimljanom je sv. Ignacij pisal: “Pšenica Kristusova sem, naj me zobje divjih zveri zmeljejo in zdrobe, da bom čist kruh Kristusov.” Leta 109 po Kr. so ga v rimskem koloseju raztrgali levi. Z istim mučeniškim Kristusovim duhom in globoko vero v vstajenje je pretrpel mučeniško smrt tudi metropolit Benjamin. Še ena zgodba o ruski neomajni veri v vstajenje: V Moskvi je tovariš Lunačarski, bolj-ševiški komisar za ljudsko prosveto, imel v veliki dvorani javno predavanje proti “zastareli veri.” Naglasil je, da je vera proizvod kapitalističnega socialnega, družbenega reda. Ta vera je sedaj popolnoma premagana. Lahko je dokazati njeno lažno podlago. Predavanje je teklo gladko. Predavatelj je bil tako navdušen in zadovoljen s svojim uspehom, da je velikodušno dovolil debato, razpravo o svojem predavanju, toda pod pogojem, da se mora njemu prijaviti, kdor želi govoriti, in ne sme govoriti več kot pet minut. Prijavil se je mlad duhovnik, neugledne zunanjosti, z majhno bradico, pravi vaški župnik. Luničarski ga je zaničljivo pogledal od zgoraj doli in mu zabičal: “Pazite! Ne več kot pet minut!” “Da, da, bom zelo kratek,” je odgovoril duhovnik. Šel je na kateder, se obrnil proti poslušavcem in vzkliknil: “Bratje in sestre! Hristos voskrese!” — In vsa dvorana je zagrmela: “Vo istinu voskrese!” — Duhovnik je nato še dodal: “Končal sem! Nič več ne rečem!” Takoj so zaključili shod. Nič ni koristila tovarišu Luna-čarskemu njegova bleščeča retorika. Zmagala je globoka, neomajna vera ruskega naroda v vstajenje Kristusovo. Franc Sekovanič: Izdal si božjo kri Sinedrij v noč zaseda... Veliki duhovnik zaskrbljen sodnike gleda: “Če ga zgrabimo podnevi, se ljudstvo dvigne zoper nas. Ponoči pa ga brez pomoči ne bomo mogli poiskati...” Pri vhodu se začuje glas: “Koliko mi daste — pa vam ga izdam.” Apostol Juda iz Kariota, le k nam, le k nam! In pada srebrnik na srebrnik ... Trideset jih je. Kaj mar mi siromašni Učenik! Skozi temne mestne ulice tolpa gnete se pošastno in dviga meče, kole, sulice ... Kogar bom poljubil — tisti je; tega primite!” Navalili so na Jagnje kot zveri.. Juda stiska srebrnike in beži... Mar žerjavica so srebrniki? Kako strašno mi prste žgo! Med prsti se mu topla kri cedi; jedka bolečina stresa mu telo. Brez diha v tempelj pridrvi; “Tu jih imate — srebrnike!” Zažvenketali so kovanci, odkotalili se na vse strani, od vsepovsod je zadonelo: “Nesrečni Juda, izdal si božjo kri!” Zaključimo ta kratki opis praznika Velike noči v vzhodni Cerkvi z vzvišenimi besedami, ki se pojejo na jutranjici na praznik Velike noči: “Vozkresenija den, i prosvje-timsga toržestvom, i drug druga obimem; reejem: bratie, i nena-vidjaščim! nas, prostim vsja vo-skresenijem, i tako vozopijim: Hristos voskrese iz mertvih, smert ju smert poprav, i suščim v grobjeh život darovav.” Slovenski: Danas je dan Vstajenja in razsvetjeni po prazniku objemimo drug drugega in recimo tistim, ki nas sovražijo: bratje, odpustimo vse radi Vstajenja in tako zapojmo: Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt, in daroval življenje tistim, ki so v grobeh. P. --------o--------- Pojdi na Golgoto, verni kristjan. *, Križ na Golgoti. Toliki v mravljiščih naših mest gredo mimo njega brez misli, brez sočutnega pogleda, brez molitve v srcu. Komaj da ga opazijo. Iz mnogih modernih stanovanj so ga odstranili. Ali postaja tujec med nami? Ali se bo umaknil pred kulturo in napredkom našega časa? Kadar sonce zvečer utrujeno zahaja, zahaja zato, da drugo jutro vzide lepše, pomlajeno, umito, seže. Vzhod sonca — zaton križa. Toda tudi križ se bo vrnil v naša mestna stanovanja pomlajen, oživljen, ljubljen. Vmes pa je noč nevere in trpljenja. Da, tudi trpljenja. In trpljenje nas vrača h križu. Vrnil se bo, ker bomo gledali vanj, ki smo ga prebodli. .. “Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel vsak večno življenje” (Jan 3, 14). Pogled na bronasto kačo v puščavi je Izraelce čudežno reševal kačjega strupa. Skesani pogled vere na Križanega, ki smo ga s svojim odpadom, svojo mlačnostjo, svojo grešnostjo prebodli, rešuje dušo najhujšega zastrupljen)a: obupa. Skesani pogled vere. Jezus je umrl, ker so ga v smrt izročili užaljeni judovski prvaki. Očital jim je, da so pobeljeni grobovi, na zunaj odeti v sijaj, v notranjosti pa polni krivice in moralne gnusobe. Maščevali so se. Toda to ni vsa resnica o Jezusovi smrti. Obsodil ga je omahljivi Pilat, ker se ni hotel bosti z Velikim zborom in tvegati zamero pri Cezarju. Žrtvoval je nedolžnega Jezusa, da bi rešil sebe. Tudi to ni tfea resnica o Jezusovi smrti. Jezusovo življenje se ne da omejiti na ozke meje tedanje Palestine, on je umrl v naročju vsega sveta, grešnega sveta, kot Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta (Jan 1, 29). “Njega, izdanega po določenem sklepu in previdnosti božji, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili” (Apd 2, 23). Ne samo Izraelci, marveč vsi ljudje, vse grešno človeštvo. To je poglpd vere na Kristusa Križanega. On je umrl zaradi nas vseh in za nas vse. Ko gledamo vanj, gledamo svojo žrtev, gledamo delo svojih rok, gledamo vanj, ki smo ga prebodli (Jan 19, 37). In on, ki je bil vsemogočni Bog ih ni bil prisiljen, je tako smrt sprejel. “Vzljubil me je in zame dal sam sebe.” (Gal 2, 20). To je pogled skesane vere na Kristusa križanega, ki rešuje. Toda pot do takega pogleda vere na križ je dolga. Gre preko razočaranj, gre preko lastne kri-žanosti. Že Apostol pravi, da so tisti, ki “so zašli od vere, sami sebe prebodli z mnogimi bolečinami” (1 Tim 6, 10). Življenje oznanja isto: “Kako se v strup preobrača vse, kar srce si sladkega obeta” — v grehu. Bolečina potrebuje Odrešenika in ga išče. Desni razbojnik je moral biti najprej križan zaradi grehov, potem šele se je začel ozirati h Kristusu križanemu, ki je kot Jagnje božje visel poleg njega. Bolečina človeka povečini vrne k Bogu. “Srce je prazno, srečno ni.. .” Razočarano je in prebodeno. Danes gledamo odpad od Kristusa, gledamo pa obenem, kako greh prebada duše in zgrinja nanje trpljenje ter jih. žene v najhujši mrak — v obup. Prebodli sp Kristusa in prebodli sebe. Jutri bomo gledali, kako se bo vračal h Kristusu, se oprijemali križa, da spet najde notranji mir in veselje božjih otrok. Križ bo v naših stanovanjih spet našel častni prestol in bo spoštovan, ljubljen. Ob križu bo zazelenelo novo življenje, nova pomlad. Pojdi na Golgoto, malodušni kristjan! ------o------ Ajdova pokrajina Farme vzdolž meje držav Pennsylvanija in New York pridelajo okoli dve tretjini vse ajde v naši deželi. 91 M 01 4 9 M 9 Ji 05 Ji 05 Jj 0 JI 9 4 9 4 9 Ji 9 Ji 01 Ji 01 Ji 05 Ji 01 Ji 9 ji 0 Ji 0! Ji 9 ji 9 ANTON ZAK ZENO A. ZAK ŽELIMO SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM, ZLASTI TISTIM, KI SO NAS POČASTILI S SVOJIM ZAUPANJEM 1 • —....................... v.. - J . ZM-POGREBU ZAVOD- ZAKRAJŠEK NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI 6016 St. Clair Avenue ENdicott 1-3113 r B r B w B r B ST B ST B ST B kr B ST B ST B ST B ST B ST B ST B ST B ST B ST B ST B ST B ST ^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ^ <3 ŽELITA Michael Telich John SL Telich, CLU ZASTOPNIKA SUN LIFE OF CANADA 2829 Euclid Avenue M M' 01 Ji 9 4 9 Ji 0 JI 0 Ji 0 JI 0 Ji 9 •0 9 Ji 0 4 0 JI 0J Ji 0 JI 9" Ji ji 0 Ji 0 Ji 9 JI 0 JI I M 9 Ji 0] Ji 0 Ji 0 0 0 JJ 0- Ji 0 JI 0 Ji 0 .J 0 0 Ji 0 XI 0.~ 0 9 Ji 0 Ji 0 Ji 0 J3 Ji 01 0 0~ JI 0 Ji 0 JI 0 | 0 ST I I i i sf B' ST g ST I sl g sf B r g s/ ■g S/ B '■r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita LOUIS FERFOUA DONALD FERFOUA POGREBNI ZAVOD 9116 Union Ave. MI 1-7420 Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo preostalim ... v spomin pokojnim e Vesele velikonočne praznike želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem INSURANCE AGENCY VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent 18115 Neff Road IVanhoe 1-4221 MO SERVICE STATION 4 £ (f g gT te r b ST te i I r $ sr g F g F i 5221 St. Clair Avenue lastnik JOSIP BOSNAil EN 1-5577 & ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN SLOVENSKIM PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem PRIMC DELICATESSEN Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino B K P i 15508 Holmes Ave. Tel.: GL 1-7487 ELECTRIC MOTOR REPAIR CO. INC. 8340 St. Clair Avenue Tel.: 881-5700 Vesele in srečne praznike želita DRAGO PRELOG GEORGE ZIMMERMAN P 'g P i i § i 4 1 P 1 P 'I i i k AMERIŠKA COMOVINA NAJ PRIDE VELIKO RAZKRITJE “Ako ,bi hotel povzeti vse knji-8c sveta v eno samo knjigo, in vse strani te knjige v eno samo stran in vse besede te strani v eno samo besedo, bi se morala te beseda glasiti: Križani! Tako je dejal veliki francoski govornik Bossuet. In v tej besedi, prate Bossuet dalje, je na pretresljiv način izraženo Božje bistvo, kakor ga opisuje sv. Janez: “Bog le ljubezen. V tem se je razodete božja ljubezen do nas, da je ®°g na svet poslal svojega edi-nojenega Sina, da bi mi po njem smo mi ljubili Boga, temveč, da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe” (Jan 4, 8-10). Ko Cerkev na tiho nedeljo zakriva križe z vijoličnim pregrinjalom, hoče pač doseči predvsem to, da bi se nam nanovo razkrilo to veliko dejstvo Božje ljubezni, ki je v Kristusovi žrtvi na križu šla čisto do kraja, in da bi vsak izmed nas do vseh globin začutil osrečujočo ljubezen Jezusovega Srca in v z k li k n i 1 s sv. Pavlom: “Vzljubil me je in zame dal sa- ziveli. V tem je ljubezen: ne danega sebe!” (Gal 2, 20). Zakriti ° TONY'S POLKA PARTY $ n $ $ 05 CLEVELAND’S ONLY DAILY POLKA SHOW WXEN — 106.5 Megs, on Your FM Dial SUNDAY MORNINGS 10:00 - 10:30 A.M. ■m $ 0! $ 01 $ & 09 09 a 01 $ 01 $ 01 9! 91 MONDAY THRU FRIDAY — 1:00 P.M. SATURDAY — 12:00 NOON AND 7:00 P.M. BEST WISHES FOR2 A JOYOUS EASTER From For Requests Phone: 696-4444 TONY PETKOVŠEK “Polka Ambassador” 2644 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44114 SLOVENIAN COUNTRY HOUSE 1401 E. 55. St. Točna in OB SOBOTAH IN EN 1-8974 VSEM NAŠIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO PRAV SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, priporočamo sc za bodoče. prijazna postrežba. NEDELJAH ZVEČER PLES. 66 63 r 66 & 66 e? 66 r 66 & 6. & f©-' 66 r 66 r 66 r — 66 Šf 66 r 66 & 66 r 66 Š? 66 r 66 š? (6 r r 66 66 r • 66 66 r 66 r 66 JOHN CECH'S SAUSAGES IZDELUJEMO PRISTNE SLOVENSKE KLOBASE: MESENE-PREKAJENE, PEČENICE, KRVAVICE IN RIŽEVE; TUDI PREKAJENE IN KUHANE ŽELODCE Vse jc pripravljeno na naš način, po našem okusu, v domači mesnici. Prijateljem, odjemalcem in vsem dragim rojakom voščimo ^ VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE. m Ji 478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) gf Tel. 486-1944 i I $ M 0! Oruštvo slovenskih ^rotikomunisličiiih borcev H v Clevelandu $ 09 VINKO ROZMAN, predsednik |1 _____ <(j gj VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM DRAGIM PRIJATELJEM IN ROJAKOM 66 W 66 W 'jS g VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM ŽELI LEPE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE $ 9| 09 FRANK VIRANT (RIBENČAN) -194 (»lenridge Road Cleveland, Ohio 44117 r r 66 jirf fe !.r B P B r B r B r B r VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI GOSTOM IN PRIJATELJEM LASTNICA SATELLITE BAR 01 ■gj Sl. Clair Avenue MAMIE MARIN jj^ križ naj bi nam govoril vsako' leto glasneje kakor nezakrita podoba Gospodovih bolečin. Križ naj bi stal v naših srcih tako jasno in pretresajoče, da bi sploh ne potrebovali vidne podobe, katera naj si nas spominjala, kaj je za nas storil Bog v osebi Jezusa Kristusa. “Kadar Bog vidi z višin nebes grešnika, kako moli...” V “Idiotu” ruskega romanopisca Dostojevskega pripoveduje Miškin, kako je na potovanju prišel skupaj z brezbožcem, čez uro potem pa je naletel na kmetico z dojenčkom v rokah. Bila je še mlada in otrok je bil videti morda šest tednov star. Nasmehnil se je materi prvikrat od rojstva. Vidim jo — pravi Miškin — kako se nenadoma pokriža z nedopovedljivo pobožnostjo. “Zakaj to delaš, moja draga sem ji rekel. Imelo me je tedaj, da bi ji stavljal množico vprašanj. “Tako mati,” je dejala, “čuti veselje, ko vidi prvi nasmeh svojega otroka, kakor ga čuti Bog vselej, kadar vidi z višin nebes grešnika, kako moli iz vsega svojega srca.” Tako mi je rekla skoraj dobesedno ta preprosta, neuka žena in na neki način izrazila bistvo krščanstva, pravi Dostojevski. Ob zakritju križa naj pride tudi za nas veliko razkritje, kako se je v križanem Kristusu sklonila Božja ljubezen do nas in do slehernega človeka: “Na tem smo ljubezen spoznali, da je on dal življenje za nas; tudi mi smo dolžni za svoje brate dati življenje . .. Ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici” (Jan 3, 16, 18). Brž ko bomo to začeli praktično u-resničevati v svoji okolici, nas bo “kakor vodovje” zakrilo spoznanje o Bogu in začutili bomo košček nebes že na zemlji — ako bomo začeli kljub vsem oviram izpolnjevati Jezusovo oporoko: “Novo zapoved vam dam: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi med seboj ljubite. Potem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj” (Jan 13, 35). Preko nas naj bi božjo ljubezen občutili tudi tisti, ki so na Bogo pozabili. Bog nanje ni pozabil, naj se nam zdijo še tako zavrženi. Dokler so še na zemlji, je zanje še vedno rešitev. A ta rešitev pogosto pride samo po sodelovanju živih članov Cerkve, ki za grešnike molijo in se zanje žrtvujejo. Morda zakriti križi pomenijo še nekaj drugega: morda je to u-gotovitev, da je Kristus nam tako zakrit, da ga sploh ne vidimo več, da ničesar ne vemo o njem, da komaj slutimo njegovo senco in njegove obrise preko tega sveta. Morda smo vsaj na to pozabili, da ni Gospod umiral le za nas, marveč za vse ljudi, tudi za tiste, ki jih morda znamo samo obsojati, ne znamo pa jim pokazati Kristusove ljubezni. “Kdo taji Kristusa?” “Na ruskega pisatelja Dostojevskega sc je obrnila slušatclji-ca visoke šole v Petrogradu in mu j c pisala, da je izgubila vero v Kristusa. Dostojevski ji je odgovoril v pismu z dne 15. jan. 1880, eno leto pred svojo smrtjo. Najprej pravi tej visošolki, daj ni sama v tem pogledu. A naj se vpraša, kdo zanika Kristusa kot Boga in Odrešenika. Potem pa nadaljuje: “Razumite me, nočem reči: ali so dobri ali slabi, marveč ali poznajo Kristusa takšnega, kakršen je? Verjemite mi, da ga ne poznajo. Kajti če bi ga poznali le nekoliko, bi takoj videli njegovo izjemno naravo, ki ni navadna, ki ni podobna naravi vseh drugih ljudi, dobrih ali slabih. Drugič so vse te osebe tako zelo površne, da nimajo niti najmanjše znanstvene priprave v spoznanju tega, kar zanikajo... Poznamo množico ljudi, ki , so prišli z vso dušo nazaj h Kristusu, potem ko so ga zatajili. Toda ti so žejali po resnici na nelažniv način — in kdor išče, ta končno tudi najde .. Razpelo Na Kalvariji umira žrtev greha, božji Sin; v tiho žalost se pogreza pred razpelom moj spomin. Žalosti sc in radujc danes ves krščanski rod: križ obhaja zmagoslavje, veličastne zmage god. Da, ko je na zemljo lila s križa sveta rešna kri; izpod njega zdaj kipijo vrelci božje milosti. Moj edini spremljevalec, luč na poti v paradiž —. Preden zjutraj grem na delo, vzdihnem: “Bog in sveti križ!” V njem jc čudežno zdravilo, kadar sc solzi oko, naše zadnje tolažilo, potna palica v nebo. Prapor večnega življenja, kjer ne tečejo solze, upanje bo tam nehalo, a ljubezen ne umre! Vera Vanj nam dviga čelo, duša pije blagoslov; naš ponos si ti, razpelo, sreča naših si domov. LIMBARSKI ščenje, naj bi z novo, prerajajo-go močjo v vseh srcih “zasvetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa” (2 Kor 4, 6) in jih privedlo do duhovnega vstajenja. 09 V času med tiho nedeljo in velikim petkom, ko je križ zakrit, naj bi Kristusa vsaj mi, ki verujemo vanj, zares z vsem srcem iskali: iskali v temeljitejši molitvi, v večji zbranosti, v posvečevanju svojega dela trpečemu Gosp odu, v potrpežljivosti... Iskali bi naj ga tudi namesto tistih, ki jim je križ zakrit skozi vse leto, ki se nič več ne postavljajo pod sodbo in pod milost križa, da bi jim izza vsakega življenjskega dogodka zasijal Kristusov obraz. Na veliki petek, ko bo Cerkev v ganljivem obredu zopet razkrila križ in ga izpostavila v če- “Chap ji ki” v Singatpuru Skrita igra na srečo SINGAPUR — Podzemlje, ki ima v neštetih igralnicah milijonske dobičke, se ne da ugnati, čeprav zapre singapurska policija tudi po več sto osumljencev na mesec. Varnostni organi priznavajo, da je boj proti nezakoniti igri na srečo prav tako težaven kakor proti prostituciji. V Singapuru so dovoljene le stave na konjskih dirkah, zato prebivalci poskušajo srečo pri celi vrsti skrivnih iger, pri katerih izgubljajo milijone. Najbolj razširjena je loterija dveh šte-vik, imenovana “chap ji ki”, ki jo vodijo tri združbe singapurskega podzemlja. * . M f * Površna 567 kvadratnih kilometrov mestne države Singapura so si te tri združbe razdelile na interesna podjočja s točno začrtanimi mejattii/ Ljudje iz vseh poklicev in stanov, tako bančni uradniki kakor učitelji, šoferji taksijev in gospodinje, so strastni igralci Ncitep,'ji, kija”-, pri ka* terem gre za pravilno .kombinacijo dveh števil od ene do dvanajst. Stave so večinoma nizke, so pa lahko tudi zelo visoke; po približnih ocenah imajo organizatorji te loterije skoraj milijon singapurskih dolarjev dnevnega prometa. Rezultate skrivaj raznašajo posebni sli, tako da jc v dveh urah vse mesto obveščeno o izidu žrebanja. Policija natanko ve, kaj se dogaja, vendar ne more odločno poseči vmes. Preiskati sicer sme vsako sumljivo hišo, toda med racijami najde povečini družbo štirih ali petih Kitajcev, ki kramljajo in srebajo čaj. Spričo tega so oblasti sklenile odpreti veliko igralnico in areno ca pasije dirke, na katerih bodo lahko prebivalci Singapura poljubno sklepali stave. 09 01 01 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKA ST. CLAIR HARDWARE LADDIE PUJZDAR - JOE VERTOCNIK PLUMBING SUPPLIES - TOOLS - HARDWARE LOCK KEYS - ELECTRICAL SUPPLIES - PAINTS 7014 St. Clair Ave. UT 1-0925 6430 St. Clair Ave. EN 1-7157 OBISKOVALKAM IN VSEM, DRAGIM ROJAKINJAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 0 0 0 0 0 ,r?---- 0 0 0, 0 i® 0 0 igr 0 0 LASTNICA MIN'S BEAUTY SALON VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI JEROME A. BRENTAH, LASTNIK. EUR0PA TRAVEL SERVICE 759 East 185 Street IV 6-3773 ... SUPERIOR BODY 6605 SL. Clair Avenue Telefon: EN 1-1633 0 Želimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem našim naročnikom in prijateljem. •0 0----- V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. B fr <3 Či- *5 IS B i? B v* B ir B fT B t» 'B ir B ir B r B ir 66 ir B £ B .r g r 63 r 63 rr 66 B* B rr B jr B r 63 ir B ir P $ 0 0 0 0 B ir B ir B ir B er VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, ZNANCEM IN PRIJATELJEM V NEW YORKU IN PO VSEH ZDRUŽENIH DRŽAVAH NEWYORsKA MESNICA MORSCHER'S PORK STORES INC. FINEST IN HOME STYLE BOLOGNAS and SMOKED MEATS 58-44 CATALPA AVE. 259-11 UNION TURNPIKE Ridgewood, N.Y. 11227 Glen Oaks, N.Y. 11362 VA 1-1040 FI 7-4340 Rojakom se priporoča za nakup vsakovrstnih mesnih izdelkov nad 60 vrst različnega prekajenega mesa, vedno sveže meso najboljše kvalitete in najnižjih cen. Pa^psšiljaio po vseh Zdmiemh državah! *0,. 0 M 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI L & M TOBACCO AND CANDY C0. JOHN E. LOKAR, lastnik 784 East 185th St. KEnmore 1-8777 CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM! C0LLINW00D BAKERY 0 & H 16006 Waterloo Rd. •0------------------ 0 .0 0 IV 1-7526 Vesele velikonočne praznike želi vsem rojakom J PRIJATEL'S PHARMACY SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies vogal St. Clair Ave. in 68th St. EN 1-4212 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM Zahvaljujemo sc vsem za naklonjenost v > .eteaiosti in se priporočamo tudi za bočeric EUCLID POULTRY MR. IN MRS. HOWARD BAKER 549 East 185th Street KE 1-8187 GRDINO VA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmorc 1-6300 IIEndcrson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers •0 0 0 0 I 0 0 0 0- 0 0 Lastnik in vsi, ki delamo pri EAST SIXTY SIXTH STREET DAIRY želimo našim odjemalcem in prijateljem kur najbolj srečne in vesele velikonočne praznike. A blessed and happy Easter! FRED SPELIC 6210 White Ave. HE 1-2116 B r B B r B r>- B pr -B č? B ar B p- B ir B B -B Sr9« B V? B ir B ir B IS B - B B IS B it* b ir B B ir - B c* t*'' B ir B tr B ir B IS B is B .. ir B J AMSRTSKA DOMOVINA', Gledal sem proti nebu, ali niti ena veja se ni zmajala prod mojimi očrni. Vse jo bilo črno in mirno, dasi som gledal in gledal, kar se je dalo. “Kure se že plaše in, če ga skoraj ne ugledate, se preplaši, in glavo stavim, da mi petelina zvabijo z mesta. Sam vrag ve, kakšne oči irnate!” Kapljema mi je teklo po čelu, ko sem se iznova in iznova trudil, da bi ugledal usodno vejo. sem menil, da jo imam na cevi, izprožim. Razlegalo se je po vsej Zali, mogočno, veličastno. “Tresk!” se razjezi Jernač, “jelka je zadeta, ali petelina je vrag vzel! Saj sem vedel, da bode tako!” In klel je; ali na vrhunec mu je prikipela jeza, ko sva končno dognala, da sem strejal v nekak zarastek na veji, dober vatel pod petelinom. Če bi bilo mogoče, bi se bila poštenjakova jeza še po- ln takrat se mi je videlo, kakor , večala, ker je prav v tistem hipu bi se bila zamajala veja pod vr- počilo na oni strani Zale, kjer je šepne: “Postojva!” In res, spodaj iz irate se je culo, kakor bi padale kaplje na kamen: tek, tek, tektek ... Tu je v poznem jutru pel petelin, bržkone mladič, ki se prej ob zori zaradi starcev ni upal peti. Skočiva za smrečje in skoraj se prepričava, da tiči pevec na zemlji. Pošteno je brusil, ali vmes je šumoma odskakoval od tal. da je suho bukovo listje pršelo okoli njega. Že sem hotel skočiti, ali v tistem trenutku se prismuče po gošči onstran po bregu rumenosivkasta lisica, ki je bila nedvomno tudi na peteli-njem lovu. Košati rep je vlekla za sabo in kakor senca se je premikala po resju, in sicer v premi črti tja, kjer je brezpametna pti- zasmeje nama naproti, “ali to sem vedel že prej! Ta ali oni se ne nauči streljali in naj se uči do sodnega dne. Pokala sta pa, pokala, da se je kar Zala tresla! Ali pobrati ni bilo ničesar, he, ali ni res tako, Jernač izpod Skale?” “Praznih rok tudi nisva,” zarenči Jernač in vrže lisico pred ogenj. “Toliko rečem: da sem streljal jaz, prinesla bi bila lisico in petelina. In pri tem ostanem!” “Lahko smo zadovoljni,” izpre-govorim jaz, “in če ima gospod Andrej petelina, tedaj vemo vsi, da slepa kura časih tudi zrno najde. In pri tem ostanem! Se-'daj pa se okrepčajmo, nato pa nam gospod Andrej povej, kako je bilo končno s kanonikom hom, in res, slep sem moral biti, da nisem takoj iz pričetka opazil črne oble, ki je tičala na tej veji. Pripravim puško. Bil je zadnji čas, ker so bile kure že prav zelo vznemirjene in so se čedalje bolj odmikale od petelina. “Dobro pomerite!” šepne Jernač, “ako ne bode prav zadet, se zanese globoko v jarek, da ga ves svet več ne iztakne!” Pomerim. Oblo na veji sem imel nedvomno pred sabo in, ko CHICAGO, ILL. FEMALE HELP CLERK-TYPIST Reliable girl for typing invoices on electric typewriter and diversified duties in small congenial office. Five day week from 9:00 a.m. to 5:00 p.m. JUST AND SON 323 W. Randolph Street Phone Mr. MERGLER ST 2-1302 (72) FACTORY WORK GIRLS WANTED Modern plant in Schiller Park needs girls for light assembly of paper & cardboard products. Phone 992-2350, or Call in person at 9500 River St. (off Des Plaines-River Rd., 1 mile S. of Kennedy) (72) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN FOR SALE By owner. 4868 Broadway 275-3566 (72) CONVENIENT FOOD MART Successfully operating store available immediately. For appointment contact: HY DOSICK 2443 East 100th St. 734-9165 ________ ____ ________ (73) GARDEN CENTER Exc. busn. opportunity for a go getter! Prime Lombard loc. features 357 ft. frontage on busy St. Charles Rd. (26,000 cars a day!) Retiring owner wants to sell before the busy season. All bldgs., busn., & land for only $87,900. BEL-AIR REAL ESTATE, 1033 E. St. Charles Rd. Lombard. MA 9-5400 (73) gospod Andrej lazil za svojim petelinom ... Jako potrta zapustiva kraj nesreče in Jernač neprestano nekaj godrnja o tem, da gosposki lovci sploh nič več ne znajo streljati. Dospela sva na nad majhno, gosto zaraslo dolino, kjer je stalo nekoliko smrek sredi bukovega grmičja. Hipoma obstane moj spremljevalec in CHICAGO, ILL. HELP WANTED IMMEDIATE OPENINGS For SECRETARY key mm OPERATE IA1L CLERK CRCER PROCESSOR 37'/z HOURS WEEK, COMPANY BENEFITS, G O O I) STARTING SALARY. EXCELLENT OPPORTUNITY. Grow with a national supermarket co-operative T0PG0 ASSOCIATES, Sne« 7711 Gross Point Road, Skokie, Illinois C76-3030 (73) Hubertus me za dihljaj komu naj svinec. Pomeril sem torej na ru-menosivo tatico in, ko se je po poku razkadil dim, se je premetavala lisica v smrtnem boju po zelenem bregu, iznad frate pa se je vzdignil mogočni pevec in odplul s kraja, kjer mu je še ravnokar grozila gotova poguba. “Haha!” se zasmeje Jernač, “to jo je pa izkupila; rajši jo imam nego petelina!” Potolažen vrže ubito žival čez rame in s ponosno zavestjo, da lov ni bil brezuspešen odkorakava proti zbirališču, od koder čujeva že iz dalje glasno in veselo govorjenje gospoda Andreja. “Gotovo ga je ustrelil!” izpre-govori Jernač čemerno, “in za mašo bi plačal, če bi ga gospod Andrej ne imel. Ali se bode ustil in ves dan ga bodemo morali poslušati!” Gospod Andrej je bil na mahu tik ognja na široko razložil svoje ude in nebeško zadovoljen upiral oči na zelenosvetlega petelina, ki je visel na veji bližnje smreke. . ' - ‘ - “Praznih rok prihajata,” se ca v neizmerni svoji poltnosti Amandom, ki je pred nami lovil odkakovala z zemlje. In s v e t i j pC ze]enj Zali! To, mislim, je je razsvetli in niti pametna beseda!” se nisem premišljal, namenim smrtonosni REAL ESTATE FOR SALE BARRINGTON Older home. 4 bedrooms, 2V2 car garage. 1 % baths. 4 blocks to shopping, schools, trains. $18,500: Open on Sunday 11 to 6, 113. Raymond. 381-3213 (72) CARY BY OWNER 6 bdrm. modern bi-level. 3M> baths. Modern, kitchen, huge family rm. 2% car gar. Corner lot. Nr. everything. Also income property. $38,000 639-4520 (74) MALE HELP ELEGTCiSNIGS Trans-Otrestii;, Inc. A Subsidiary of Transitron Electronic Corporation HAS IMMEDIATE OPENINGS FOR . DRILLING MACHINE OPERATORS Will train in all facets • MACHINE OPERATORS To operate drills routing machine, screening machine. • PLATING LINE TRALNEES To learn chemical plating, cleaning and etching. • CHEMICAL TECHNICIANS To perform analysis of plating baths and special chemical processes. • TRAINEES For all phases of printed circuit Work. PERSONNEL MANAGER 703-481-6405 TraRS-Girsuils, Irte. 3509 Carlyn Spring Road, Bailey’s Crossroads, Va. An Equal Opportunity Employer (73) CHICAGO, ILL, BUSINESS OPPORTUNITY GIFTS, CANDY, CARDS By owner. West suburban shopping center. 48M gross. C^lean inventory. 1st offering. 629-3040 (73) DEATH FORCES SALE OF • MICHIGAN’S OLDEST DRUG STORE Est. since 1818. Gold Mine for husband and wife team. Owner must sacrifice. Write or phone: Mrs. Clifford Saum, 642 St. Mary’s Ave., Monroe, Mich. 48161, Ph. (313) 242-1241. (72) SMALL DRY CLEANING BUSINESS For sale in Cicero. Established 12 years. Ideal set up for family as added income. 4 room apartment available in rear of store. OL 2-6061 (73) HOUSEHOLD HELP “Pametna,” potrdi gospod Andrej, “in tako bodi!” Okrepčali smo se ter si zopet ir. zopet razkladali \tse podrobnosti današnjega lova, kakor je to sploh navada pri lovcih. Nato povzame gospod Andrej: “Kanonik Amand je ubežal pred jubeznijo, ker je bil vzoren duhovnik, vzornejši od mnogih, ki prihajajo dandanes pred oltar Gospodov, meneč, da Gospod niti med svojimi angeli nima boljših služabnikov, nego so oni! Pa kaj hočemo soditi: kanonik Amand je pobegnil pred ljubeznijo in zato smo lahko prepričali, da je dobil milost v Gospodu. Kakšna pa bode naša sodba, ne vemo: pfavična gotovo, ni pa gotovo, če tudi milostljiva! Bog je vse-,mu gospodar in mi vsi smo črvi pod Njega roko. Ne sodite, da ne bodete sojeni sami! Povedal sem vam že, da so kanonika Amanda odnesli po senčnati Zali. Ležal je na nosilnici in užival hlad gozdne sence ter iz polnih prsi srkal čisti, z gozdnim duhom napolnjeni zrak. “Tako mi je lahko danes zjutraj, Conrade,” je izpregovoril veselo, “in svojega telesa ne čutim in kakor ptica pod nebom bi malone zletel s trdega ležišča!” “Da bi le že bili v Loki!” vzdihne stari sluga. “Kaj .vzdihuješ; starec/’ odgovori Amand, “in čemu si želiš v pusto Loko? Danes bodemo še lovili in pripravi puško, da mi jo lahko podaš vsak trenutek, če mi sveti Hubert podeli kaj sreče!” Dospeli so tja, kjer je kanonik prvi dan svojega lova streljal na medveda. “Tu obstojmo,” ukaže nosačem, “in (na zemljo postavite nosilnico! Tu je pravi kraj, kamor mora priti vse, kar plaho beži pred psi! Ustavimo se torej! In ti, Conbade,; bodi pripravljen '-r-saj vem, roka se mi je že toliko popravila, da bodem streljal brez težave! In morda tiči: še< kje medved v tej gošči in ne čudil bi se, čebi bilo tako! Oj, to bi bila prava sreča, če bi ga ubil prav ondi,; kjer me je oni trgal z neusmiljeno svojo šapo!” V dolu se veselo oglasi lovski rog in psi zahrume, da kar Tke odmeva. Uslišal je Bog želje Amandove, in prav takrat se je dvignila zverjad s svojega ležišča. Ukrasti se je hotela svojim preganjalcem in, ko je čutila, da se približujejo, se je splazila potuhnjeno s svoje postelje in krenila proti vrhu. Bil je medved velikan in, ko so razljučeni psi v nižini zavohali gorki sled njegov, tedaj je že pri vrhu, ondi, kjer so čakali lovci, stopil na pla-nico in grčeč in mrmrajoč obtičal nekaj trenutkov na mestu. In bolnega lovca je preobvladala lovska strast in menil je, da je zdrav, kakor je bil prejšnje dni, in vzpel se je in dejal svojemu slugi: “Za Boga svetega, puško, Conrade, podaj mi puško!” In sluga mu je podajal puško, ali onemu ni služila roka in, ko se je hotel vzpeti z ležišča, se mu je zbudila neznosna bolečina v rami in zadnja kaplja krvi mu jc izginila z upadlega lica. Omahnil je na nosilnico in pričelo se mu >je blesti in zaklical je: ‘Tla, ali vidite, kako krasno je zadet in' v svoji krvi sfe valja po zemlji! Oj, nebo se odpira in svetnik, sveti Hubertus, prihaja po njem! In jeleni z zlatimi rogovi so okrog njega! Mene pa obsipljejo s cvetjem rdečim!” in res, obsulo ga je rdeče cvetje, toda bila je to rdeča kri Življenjska, ki se je ulila iz njega! Kanpnik Amand je pri tej priči umrl in njega duh je splaval pred našega Boga na sodbo ... Tako je bila tudi njemu ljubezen v pogubo, ker ga je prisilila, da se je odpravil na mučno pot, ki je nikdar ni mogel prebiti. Mi pa, ki smo pošteni lovci, ki ne obrekujemo nikogar in vsakomur želimo vse dobro, se spominjajmo v ljubezni kanonika Amanda: Bog podeli mir njegovi duši, nam pa obilo lenih lovskih dni, in posebno tedaj, kadar se zatečemo semkaj v črno Zalo! To je moja povest o kanoniku Amandu! Izpolnil sem, kar mi je nalagala dolžnost in sedaj ste na vrsti vi, da takisto izpolnite sVdjd dblžnost. Jernač izpbd Skale, tam na veji visi petelin jn, kakor veš, dela obljuba dolgove. Sproži se torej, da bodemo tudi na tebi videli, kako nam je vsem ljubezen v pogubo, kakor je bila v pogubo kanoniku Amandu, ki je pred dve sto leti umiral v Žali, ih morda prav tod, kjet $e mi sedaj veselimo življenja!” UT 1-5158 Res.: EX 1-9473 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE in VESELO ALELUJO želi mmm f« K9VAK STATE SENATOR CLEVELAND ACCOUNTING SERVICE TAXES - ACCOUNTING - AUDITS A C C O U N T A N A L Y SES “Specialized Service to Small Business” 6218 St. Clair Ave. Cleveland, O. 44103 r 0 r ic-i r r '6 '6 r <6 r '6 r s 1 i a v & «£i 01 03 a VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM J. & A. VARIETY CENTER 842 East 185th Street KE 1-6255 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM JOHN A. FAKULT COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Commissioner h L h L L L L fa, h L L Velikonočno voščilo Cenjenemu uredništvu Ameriške Domovine in vsem, ki se žrtvujejo in sodelujejo pri tiskanju tega kulturnega in zanimivega slovenskega časopisa, voščiva vesele velikonočne praznike! ANDREJ BATA in MARJAN KAVČIČ Cleveland, Ohio fdfah L fab\ h ih bi h. b b h ■ LYON DAIRY Orade A Oair^ Predicts &§0K!C&eiiix®d WAmm 0 iilk SLOVENSKA MLEKARIJA 1166 E. 60th St. HEnderson 1-8492 Prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike želimo vsem dragim odjemalcem in prijateljem! CHILD CARE 2 children. Monday morring—Friday afternoon. Live in or go. Northwest suburb. References required. 297-2927 (72) CHILD CARE Live in. 6 days. Own room, bath, TV, plus board,; plus $25 week. Referenced required. Call ’ 379-4038 or 784-3289 (72) OB ZAHVALA PRERANI SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE 13-LETNE HČERKE IN SESTRE ROZALIJE HOZJAN, ki nas ,ie v cvetu mladosti zapustila in odšla med angeljce dne 5. marca 1968 še iskrero,zahvaljujemo vsem, ki so darovali v kakršenkoli qamen, ki sO sočustvovali in žalovali z nami, ki so nam karkoli dobrega storili. 1Ž a 1 ti j o č -1 : ‘ starši IGNAC in ROZALIJA bratec IGNAQIJ in sestrica MARIA Cleveland. Ohio, 10. aprilu 1968. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV VOŠČI VSEM ODBOROM IN ČLANOM DRUŠTEV SPB TER NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V VESELJU IN ZMAGOSLAVJU VELEKE NOČI OBHAJALI PRAZNIKE VSTAJENJA GOSPODOVEGA HELP WANTED WE HAVE IMMEDIATE OPENINGS X-RAY TECHtflCiAN Starting Salary S3,500 Yearly If Interested, Please Call Collect (Area Code 614) 947-2186 Or Send Resume to: FIXE COUNTY HOSPITAL Attention: JAY SKEEN Dawnlane, Waverly, Ohio A. GRDINA and SONS INC. ŽELI VSEM ROJAKOM VESELO VELIKO NOČ DVA POGREBNA ZAVODA: 17010 Lake Shore Blvd.; Telephone: 531-6300 1053 East 62nd Street; Telephone: 431-2088 TRGOVINA S POHIŠTVOM: 15301 Waterloo Road; Telephone: 531-1235 GRDINA RECREATION, kegljišče: 6017 St. Clair Avenue; Telephone: 361-9398 SREČNI SMO VSELEJ, KADAR STE VI, KI NAM POKLONITE ZAUPANJE, ZADOVOLJNI Z NAMI. SEASON’S GREETINGS! ALELUJA! VESELA VELIKA NOČ! MEI5TER ELECTRONICS INC. SERVICE SPECIALISTS 1151 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103 391-8787 Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorderje, gramofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko. 17 let delamo v tej stroki. Pridite pogledat našo novo delavnico. VESELE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE! HAPPY EASTER! HAPPY MOTORING! RICH & SONS 1078 East 64 Street COMPLETE AUTO REPAIR AND SERVICE Tel.: HE 1-9231 S3 r a a s? a r § I a ■r a r a r a € a r a tr a if . ..4 a —€ a r a a r a v a € a tf $ i ---£ a '€ a r a, a & € a a € a a, r & a % a •r a $ a € a € a