Poštnina plačana v qotovTnf
kiurwonkl
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 9
Maribor, torek 13 januarja 1931
»JUTRA«
Izhaja razun nedeiie n praznikov vsak dan ob 16. un Račun prt poš am ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno preie-nan v upt*v ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po larifu
Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4
Nemčija in manjšinski problem
Nemčija hoče na bodočem zasedanju Društva narodov spraviti na dnevni red (udi problem nemške manjšine na Poljskem in v zvezi s tem manjšinski problem sploh. Predložila je tajništvu Društva narodov glede nemške manjšine na Poljskem že več spomenic, v katerih v zelo temnih barvah opisuje položaj Nemcev na Poljskem, in zahteva v zvezi s tem tudi revizijo vzhodnih mej.
Poljski zunanji minister Zaleski je te dni pred zunanjim odborom poljskega parlamenta podal ekspoze o poljski zunanji politiki, v katerem pa se je tudi dotaknil vprašanja nemške manjšine na Poljskem ter manjšinskega problema sploh. »Poljsko stališče« — je dejal med drugim — »napram narodnim manjšinam ie obeleženo z jamstvom verskega in kulturnega svobodnega gibanja, ki ga uživajo narodne manjšine na Poljskem. To stališče ne odgovarja samo poljski tradiciji, ampak tudi skrbi za poljske narodne manjšine izven meja Poljske. Poljska hoče lojalno izvrševati mednarodne obveze. Energično pa bo Poljska odbila vsak poskus, da bi se vprašanje narodnih manjšin podredilo protidržavnim spo-rednim svrham. Na žalost pa je videti iz Postopanja zapadnega soseda, da se hoče to vprašanje spraviti iz pametnega in stvarnega koloteka na splošno politično Progo. Dvomljivo je, da-li je ta taktika v interesu narodnih manjšin. Poljska ■hladnokrvno gleda na vse poskuse z one j^ani meje, ki so naperjeni proti vsemu, *af> poljsko, in kojih cilj je, da se osla-m 111 izpodkoplje poljska avtoriteta v sv0 ’ da, še več, da se dirajo poljske jneje. PoijS,ka je pokazala dovolj potrp-1-jenja in hladnokrvnosti, ne sme se pa pozabiti, da „{ m0g0če zahtevati ljubezni, ko se na drugi strani izvaja hujskanje«.
Praški organ najmočnejše češkoslovaške stranke, agrarne ali republikanske stranke, »Venkov«, je nedavno odločno obsodil nemško politično propagando pod krinko skrbi za narodne manjšine. Da bi Pred svetom maskirali Svo,-e prave na_ mene in opravičili svojo propagando za revizi;o mej, Nemci — in tudi Madžari •— često povdarjajo, kako so oni »na Uzoren način« rešili problem narodnih manjšin v svojih državah. Nemški zunanji minister dr. Curtius je nedavno celo v nekem hotondskem listu Nemčijo postavil drugim državam v tem pogledu za vzor. Sklicmoč se na šolsko odredbo nemške državne vlade iz 1. 1928 je vzkliknil na koncu članka: »Milkon Nemcev, ki na podlagi versaillskega diktata žive izven mej nemške države, niso v tako ugodnem položaju.«
»Venkov« zato ana'izira »ugodni položaj« narodnih manjšin v Nemčiji, kjer so PoFske in danske mnn'šine na podlam navedene šolske o^rdebe Ncer res dobi’e go- 1 tove pravice v šolah. Toda ta odredba' ni zakon, ampak samo upravna mera, ki je tudi omeje-n samo na gotova unrn^ni Področja. O tretji narodni manjšini v:
Novi nemiri v Indiji
PO VSE.T INDIJI JE PRIŠLO VSLED USMRTITVE ŠTIRIH INDOV DO NOVIH KRVAVIH IZGREDOV.
BOMBAY, 13. januarja. Iz vseh pokrajin Indije prihajajo poročila o novih težkih nemirih, ki jih je izzvala predvsem usmrtitev 4 Indijcev v Pooni. Povsod je opažati velikansko razburjenje, v Sola-puru, v Karačiju in drugih mestih pa je že prišlo do krvavih demonstracij naci-jonalistov proti vladi. V Pooni je vdrla razjarjena množica v jetnišnico in je osvobodila del jetnikov. Policija je morala poseči po orožju in je streljala v demonstrante, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. V Karačiju so bili spopadi še težji. V pouličnih bojih s policijo je bilo ubitih več oseb. 50 težko, več sto pa lahko ranjenih. Podobni prizori so se odigrali tudi v Bombayu in drugih | obmorskih mestih, kjer je razjarjena množica uničila vse, kar ji je prišlo v roke. Šele, ko je pričela policija streljati, so bili nemiri zadušeni, kar pa se ni povsod posrečilo. Tekom teh bojev je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih ■ in težko ranjenih. Število aretiranih gre na stotine in so ponekod jetnišnice že prenapolnjene.
Zmerni politični krogi so mnenja, da bo vseindski kongres justifikacije v Pooni zopet temeljito izrabil ter storil vse, da še bolj razdraži že itak silno razburjeno prebivalstvo ter je nahujska proti angleškemu režimu.
Jasno je, da bodo sedanji dogodki delovanje indijske konference v Londonu zelo zavlekli in morda celo preprečili, Vsled takih neljubih dogodkov bodo merodajni angleški krogi še podkrepljeni v svojem naziranju, da Indija še ni zrela za ustavno življenje. Zato je krvave dogodke v Indiji tembolj obžalovati, posebno, ker pomeni okrepitev obojestranskih ekstremnih struj in znova zastruplja at mosfero, ki je postala ravno v zadnjem času nekoliko znosljivejša.
RANGOON, 13. januarja. Oblasti poročajo, da obsega zarota nacijonalističnih krogov, ki so jo odkrili v več mestih, vso Zadnjo Indijo. Organizacija je bila pod izbornim vodstvom in bogato zato žena z denarjem. Izvršenih je bito mnogo aretacij, vse polno oseb pa je pobegnilo.
Rngleško-francoska pogajanja u saujetsfci luči
MOSKVA, 13. januarja. Sovjetsko časopisje se obširno bavi s francosko-an-gleškimi gospodarskimi pogajanji ter na-glaša, da bo Francija pri teh pogajanjih nedvomno zahtevala in tudi dobila od Anglije znatne koncesije. Razdelitev interesnih sfer se vedno bolj opaža. Pri brodovni pogodbi 1. 1928, sklenjeni med obema državama, si je Anglija pridržala proste roke za boi proti vedno bolj občutnemu ameriškemu imperijalizmu, Franciji pa je bila zato prepuščena premoč v Sredozemskem morju. Anglija je pri tem kratkomato žrtvovala Italijo in ji odrekla vsako pomoč.
Katastrofa čueh italijanskih letal
RIM, 13. januarja. Na tukajšnjem letališču ste zadeli dve letali v zraku. Oba aparata sta padla takoj na tla in se razbila. Oba pilota sta obležala na mestu mrtva.
Pripraue za ljudsko štetje
BEOGRAD. 13. januarja. V državnem statističnem uradu se vrše priprave za ljudsko štetje, ki bo izvršeno v vsej državi. Ljudsko štetje bi se moralo izvršiti sicer že v noči od 31.
decembra na 1. januarja, ker pa še niso bila urejena razna važna vprašanja, ki so potrebna za natančno izved bo štetja, je ljudsko štetje preloženo na mesec marec. To bo obenem prvo ljudsko štetje v naši državi, izvršeno na podlagi enotnega zakona po istih metodah v vsej državi. Zadnje ljudsko štetje 1. 1921. je bilo namreč izvršeno na podlagi pokrajinskih zakonov, ki so bili različni ter zato rezultati tudi niso bili popolni.
Zinoujeu pozuan u fDoskuo
MOSKVA, 13. januarja. Zinorjev, ki živi sedaj v prognanstvu, je bil nujno pozvan v Moskvo, da konferira s Stalinom. Baje mu je sovjetska vlada pripravljena poveriti zelo važno misijo, ako opusti svoj opozicijo in se brezpogojno podvrže Stalinu.
Kruaui boji na Filipinih
LONDON, 13. januarja. Po poročilih iz Manille je vojaštvo zopet zavzelo mesto Tavug, katero so preteklo soboto zasedli verski fanatiki. Do nemirov je prišlo vsled fanatizma, katerega je razpalila komunistična propaganda. V bojih med domačini in policijo je padlo 11 oseb, med njimi 2 ženski.
Nemčiji, o lužiških Srbih, pa dr. Curtius sploh ne govori. Naravno saj so lužiškim Srbom odvzete v 3 pravice v cerkvi, šoli in javni upravi. Poslednji ostanek polabskih Stovar.ov se sistematski iztreb-I a. V Prusiji ni niti ene šole. v kateri bi se )Cj nerp-iških narodnosti poučevali v svojem maternem jeziku, v vsej Prusiji ni niti ene hv^škosrbske osnovne ali i’ teli ’ e Šole. UčiteFi, ki znnio 'užiško-^rbski jezik, so nastavFem izven luži-škosrbskega ozemlja. Nemški učitelji hodi o tam od hiše do b:'e in ukazujejo str,rišem, da morajo z otroci nemški go-
voriti. To imenuje dr. Curtius »upliv viš-e kulture«. V resnici pa je to kulturna sramota. Nikjer na svetu se ne postopa na tak način s kako nemško manjšino. Nemški državniki so doslej dosledno odbijali vse poskuse lužiških Srbov, da bi dobili najelemenTrnejša prava narodnih mairšin. Nemška stožbena propaganda negira eksistenco srbske manjšine. In ti isti Nemci si prisvaiajo pravico, govoriti o »vzornem mamšinskem položaju« v Nemčiji, nastopati kot tožniki proti drugim državam in kot advokati narodnih manjšin?!
Francoski parlament
PARIZ, 13. januarja. Po tritedenskem odmoru se zbornica in senat zopet sestaneta. Na dnevnem redu je predvsem volitev novega predsedništva ter državni proračun.
Velik razvo} prometa v sušaškl Ink!
dokazuje sledeče številke: 1. 1926 je znašal 2,550.000 ton, L 1927 že 4,149.000 ton, 1. 1928 je narastel na 5,639.000 ton, leta 1929 na 6,341.000, lani pa od 1. jan. do konca oktobra 6,394.000 ton. Nadaljni razvoj je skoro nemogoč, ako se ne bodo izvršile nujno potrebne preureditve in novozgradbe.
Pregled izdanih in izbrisanih obrti v le*' tu 1930.
V letu 1930 je bito prijavljenih 244 obrti in sicer: 150 prostih, 75 rokodelskih in 19 koncesijoniranih. Koncesije so bile izdane sledeče: 3 za stavbenike, 1 za prevažanje oseb z avtobusi, 5 za avtoizvo-ščke, po 1 za hotelski omnibus, za veletrgovino z farmacevtičnimi izdelki, za trgovino s slikami, za prodajo molitvenikov po sejmih, za obrtno napeljevanje elektrike, za zobotehnika, za starinar-stvo, za dimnikarja, za izvoščka in za hotelskega slugo. Izbrisanih je bilo 194 obrti in sicer: 130 prostih, 53 rokodelskih in 11 koncesijoniranih.
Vlomilec Honigman v Leobnu aretiran.
Kakor smo pred dnevi poročali, je dokazano, da je skoro vse vlome tekom prvih dni meseca januarja v Mariboru izvršil 231etni ključavničarski pomočnik brez posla Josip Hfinlg-mann, ki je pa pobegnil preko meje. Policija je takoj domnevala, da je odšel k svoji ljubici v Leoben na Zg. Štajerskem, in je to sporočila tamošnji varnostni oblasti. Včeraj je prispelo obvestilo, da je tamošnja varnostna straža v petek Honigmanna aretirala pri njegovi ljubici. Honigmann bo izročen našim oblastim. Zasledovan je zaradi devetih dokazanih vlomov-Honigmann je 4. decembra 1930 ušel iz zaporov v Tivtu in je takoj nato vlomil pri tamošnjem sreskem načelniku, kjer se je preoblekel v novo oblekel in odnesel raznih dragocenosti in gotovine za krog 40.000 Din ter dokumente pek. pomočnika Griinerja. V stanovanju njegove ljubice v Leobnu so našli mnogo oblek in druge garderobe, skoro novo kolo in gramofon
v kovčegu s številnimi ploščami. Honigmann je priznal, da je eno novo obleko, kolo in gramofon ukradel v Mariboru. Na vesti ima vlome: v upra
vi »Volksstimme« v noči na 24. decembra, v trgovino »Turist« v noči na 31. decembra, pri ključavničarju Šelu v delavnico v noči na 4. januarja in v isti noči vlome pri Tkalcu na Glavnem trgu. v pekariji Zamuda na Frankopanov! cesti, v podružnici pekarne Dovcčar v Kettejevi ulici, v podstrešni sobi V. Locherta v Razlagovi ulici, kjer se je izkaza! z ukradenimi dokumenti Griinerja, pri Nc-crepu v Smetanovi ulici in v stanovanju Matije Furlana v Gajevi ulici.
Nezgoda v kurilnici državnih železnic.
Včeraj dopoldne je 34!etnermi' železni-čar;u Juriju Romu padel v kurilnici državnih železnic med delom težek kos železa na desno nogo ter ga tako težko poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico.
$?fau 2.
MaVfboršk! VE 'C F R N' T K .Ttifra
V M n r t b' o r u, cine 13. l. 1931'
Predpust, ol las preinsti!
PREDPUSTNI PROGRAM. - PRASTARE TRADICIJE. — KOLIKO MARIBOR PREMORE. _ KURENT IN OKOLICA. — POGREBNA DRUŠTVA IN PUST. — TOALETE, GODBE IN — ZASTAVLJALNICA.
Maribor je zarajal svoj predpustni ples ... Pravijo, da je treba letos temeljito izrabiti vsako priložnost, kajti čas je kratek in čez dober mesec bo konec šal, norčij in pustnih neumnosti. Bliža se štiridesetčlanski post, čas premišljevanja in pokore...
Trgovci oznanjajo, da so dospele nove zaloge plesnega in inaškeradnega blaga. Čarobni, romantični in fantastični so načrti vseh onih srečnih, ki imajo v današnjih časih še smisel in sredstva, za'prastare tradicije slavnega Kurenta. Po mnenju teh so svojih prednikov nevredni vsi oni, ki resni iri zatopljeni v svoje vsakdanje brige in težave, ne priznavajo več slavja davne prošlosti. Zato se je treba »temeljito« in »vsestransko« pripraviti za praznike staroslovanskega žreca Kurenta!
Kakor je pokazal začetek, naš Maribor starih lepih in podedovanih kurentovih običajev kljub vsestranski »krizi« ne bo opustil: elitni plesi, čarobne noči, planinska rajanja in več maškerad — vse to kaže, da naše mesto še dokaj premore in prenese. Pa nergači in skeptiki Mariboru nočejo prisoditi dovolj zabave, veselja in — družabnosti! V resnici so pa že vse sobote in nedelje tja do Kurentovega večera oblagodarjene s plesnimi prireditvami in pustnimi zabavami. Lov za dvoranami je v glavnem končan in s tem vse priprave izvršene. Saj hoče vsak klub in vsako društvece priti na svoj račun s čim večjim številom posetnikov. Kjer bodo v največjih prostorih dosegli največjb gnečo, tam bodo odnesli pustni rekord — ob splošnem priznanju širše javnosti... Če pomislimo, da čakajo naš Maribor v predpustnem času še razna presenečenja v gledališču, v kinematografih in v koncertni dvorani, potem se
moremo res čuditi takemu blagostanju!
Da tudi naša okolica v čast in slavo Kurentovo ne bo ostala pasivna, je razumljivo! Od regrutov do pogrebnega društva se vsi pripravljajo za čim učinkovitejše pustne zabave. Da tudi pogrebna društva prirejajo svoje zabave s ple som je običaj, ki že več let dominira naši okolici. Vsekakor značilen pojav na še dobe!
Lepe plesne toalete zahteva po najno ve:ših modnih poročilih letošnji predpust Pravzaprav se letos takorekoč ponavlja vse, s čemer je moda razveseljevala prejšnje generacije: krila v bokih tesna spodaj nagubana in — izredno dolga. Za tako »linijo« se današnji moški svet ne more zediniti in mnenje večine -je, da dame niso več fletkane, občudovane oboževane in zaželjene. Zato se plesalci tudi ne trgajo več zanje. Sicer pa bodo prihodnje zabave pokazaie zmoto ali pravilnost tega mnenja.
Izreden vtis so že v začetku letošnjega predpusta napravile naše modernizirane godbe. Posebno formo je pokaza novi »White Star« jazzband, ki je edinstven in menda najbolj priljubljen plesni orkester v Mariboru. Povdarka vredno je dejstvo, da godba vse »šlagerje« spremlja s slovenskim petjem, kar na žalost pri drugih godbah še nismo opazili.
Visoko poslovno sezono beleži v pred pustu — zastavljalnica. Ta marsikomu pomaga iz zadrege in »krize«. Sicer so občutki ob takih prilikah trpki, a za pokoro je čas v — postu. Vsaka stvar ob svojem času!
V znamenju tradicije je Maribor zara jal v predpust. Da bi prešernemu Kurentu le ne sledil — prehud maček!
Mar ibarski in dnevni drohii
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 13. januarja ob 20. uri: »Duh zemlje«. Ab. C. Prvič. Deci neprimerno. Sreda, 14. januarja. Zaprto, četrtek, 15. januarja ob 20. uri »Duh zemlje« ab. B.
Pariz — glauno mesto žene
»La conference« imenujejo Francozi lahko umljiva, splošno zanimiva in živahna predavanja o življenju, o umetnosti in še nešteto drugih stvareh. Tako »conference« je priredila Ljudska univerza v petek 9. t. m., ko je govoril Parižan Vincent Lavoix o Parizu. Simpatični govornik je povedel številne verne poslušalce v Pariz, ki ga tujci skoraj ne poznajo — v pariško rodbinsko življenje. Parižanu je tiha rodbinska sreča vse. Središče tega življenja pa je žena, ki vlada v krogu svoje rodbine s srcein. Vroče ljubi svojega moža, kateremu hoče biti zvesta prijateljica in tovarišica. Razveseljuje ga, ko se vrne domov od napornega dela in viharjev življenja. V tihih večernih urah sedi poleg njega in kramlja ž njim o toaletah, o glasbi, o pesništvu in še o tisoč drugih stvareh. Rada se lepotiči in ljubi okusne obleke, ker hoče ugajati možu. Mož pa misli — tudi v javnem življenju — samo na njo in na otroke. Z isto nežno ljubeznijo skrbi Parižanka za svoje otroke. 2 njimi se ra.-duje in žalosti, igra in moli. — Ta takt, ki odlikuje Parižanko, se kaže tudi v profinjeni kuhinji. Kajti Parižanka ve dobro. kaj pomeni v rodbini okusno pripravljena miza. — Slednjič je opisal predavatelj francosko gostoljubnost, ki se no omejuje samo na dobrobit telesa, temveč skrbi tudi za duševne užitke. Tudi tu igra Parižanka vodilno vlogo. — Tako vlada pariška žena v rodbini in potom rodbine neopaženo v javnosti. Nikjer na svetu ne velja znarji rek »Cherchez la femme!« bolj kakor v francoski prestolnici in prestolnici — žen. V svoje pripovedovanje je vpletel g. Lavoit mnogo vzgledov iz lastnega življenja in i z življenja znamenitih osebnosti. Posebno učinkoviti pa so bili številni citati pariških literatov Paula Geraldy-ja, Mme De-
larme, Andree Semaina, Ros. Gerarda in Henri de Regnier-a, ki slikajo s čuistvom in zanosom intimno in profinjeno življenje pariške rodbine. G. predavatelj je go voril zelo razločno in umljivo, tako da ga je lahko razumel tudi tisti, ki ne ob vlada povsem francoski jezik. — Živahni aplavzi so poplačali govornikov trud
Dr. V. T.
5lužbeno potauanje g. bana po Prekmurju
se je razvilo v veliko državno in jugo-slovensko manifestacijo prekmurskega
prebivalstva. Včeraj ob pol 10. je prispel g. ban s spremstvom v Mursko Soboto, ki je bila vsa v zastavah. Na kolodvoru ga je sprejela ogromna množica naroda z godbo, z gasil« v krojili in zastavami, in pozdravil ga je v imenu naroda župan Murske Sobote g. Benko. Poklonila se mu je tudi šolska mladina. V svečani seji občinskega sveta je župan Benko v daljšem govoru povdaril, da Prekmurje je in hoče ostati integralen de! jugoslovanske države ter zvesto in udano služiti kralju in njegovim visokim ciljem. G. ban je v svojem odgovoru apeliral na složno delovanje vsega prebivalstva v duhu kraljevega manifesta. G. župan je še iskreno pozdravil tudi g. pomočnika bana dr. Pirkmajerja kot častnega meščana Murske Sobote, izrekajoč mu ponovno zahvalo za vsestransko podporo in pomoč zlasti pri elektrifikaciji od Ptuja do Murske Sobote. Pri sledečih sprejemih denutacij v Sokolskem domu je župan Benko v imenu vseh navzočih županov in drugih predstavnikov naroda povdaril, da je Slovenska Krajina zibelka našega naroda in da njena zemlja diši po slovanstvu. Veliko jugoslovensko izpoved Prekmurja, izrečeno od g. župana Benka, je vsa velika množica naroda sprejela z burnim ploskanjem. Popoldne je g. ban obiskal še dve obmejni občini: Sv. Jurij na avstrijski in Gornje Petrovče na madžarski meji.
Dramatično društvo v Mariboru
ima v pondeljek 19. januarja ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor po običajnem dnevnem redu. — Odbor.
Iz šolske službe.
Imenovani so za učitelje odn. učiteljice sledeči absolvirani učiteljiščniki: Stanislav Žabjak v Sv. Bolfenku na Kogu, Leopoldina Podobnik v Murski Soboti, Albina Vončina v Črni.
Iz železniške službe.
Premeščeni so: inž. Rudolf Koudelka, šef kurilnice v Mariboru, h kurilnici Ljubljana gl. kolodvor; inž. Jože Završnik iz Ljubljane I h kurilnici v Maribor.
Zadnja pot Josipa Rataja.
Včeraj popoldne se je vršil na studenškem pokopališču pogreb umrlega tehničnega poštnega uradnika Josipa Rataja. Velika udeležba pogrebcev je jasno pokazala, kako priljubljen je bil pokojnik. Žalnega sprevoda sta se udeležila tudi postili upravnik g. Irgolič in šef terenske sekcije g. Bračko z ostalim uradništvom. Pevski zbor poštnih uslužbencev je zapel pred mrtvašnico »Vigred«, ob odprtem grobu pa »Blagor mu«. Na grob je bilo položenih več krasnih vencev in cvetja. Na božjo njivo je že legal mrak, ko so zadnji pogrebci odhajali.
Učiteljsko društvo z p Maribor in bližnji okolico
zboruje v četrtek, dne 15. t. m. ob pol 9. uri na III. deški osnovni šoli. Z$čere< točen.
Radipkoncert Brandl-tria na Dunaju.
V soboto, dne 17. t. m. ob 17.15. uri bo koncertiral trio Brandl v radio Dunaj, ter ima na sporedu Beethovnov trio Es dur in Brahmsov trio C mol.
Mariborske knjižnice v decembru.
Pretekli mesec je »Ljudska univerza« v Mariboru znatno porastla. V 16 uradnih dneh je bilo izposojenih 831 članom 2360 knjig. Novih članov je pristopilo 58. — Knjižnica »Delavske zbornice« v Pokojninskem zavodu pa je izposodila 937 obiskovalcem 1696 knjig. Novih je pristopilo 36. Skupno sta izposodili obe knjižnici, ki sta največji javni knjižnici v Ma-. boru 4056 knjig. Obe knjižnici sta imeli v decembru kljub številnim praznikom znatno močnejši promet.
Nov jezik.
Na prav svojevrsten način se je za novo leto priporočil svojim strankam dimnikar Ivan Krldec. Razposlal je strankam stenski koledar s sledečim novoletnim voščilom: »Srečno novo leto! Der erge-lenste Kaminfeger-WerkfUhrer IvanKrk-ec bei der Firma I. Juričko, vdova, dimnikarstvo, Maribor. Očividno je hotel ubiti na ta način dve muhi z enim udarcem, a je pri tem sam osmešen obsedel med dvema stoloma. In tako skrpucalo se je tiskalo celo v Univerzitetni tiskarni v Ljubljani!
Živahno društveno gibanje na Pobrežju.
Tri važna kulturna žarišča imamo sedaj na Pobrežju: Sokola kraljevine Jugoslavije, dramatski odsek Rdečega križa in pevsko društvo »Zarja«. Spretno vodstvo, požrtvovalnost in veselje članov do dela sc opaža pri vseh teh treh kulturnih institucijah in zato so tudi uspehi vedno lepši. Sokol pod vodstvom svojega staroste br. Volka vedno bolj razprostira svoja krila. Krog njega se zbira vse, kar je narodno zavednega in med člani vladajo bratski in pravi demokratski odnošaji. Društvena akademija 1. decembra je bila krasna manifestacija agilnosti in uspeha mladega društva.
Dramatični odsek Rdečega križa si je nabavil krasen oder z vso kulisno in razsvetljevalo opremo po načrtu g. Robnika ter tako omogočil, da smo tudi na Pobrežju dobili svoi Talijin hram. Gospa Klemenčičeva je izvežbala celo vrsto igralcev in igralk ter so imeli vrli di-etanti že ponovno priliko, da so nastopili na oderskih deskah, kjer so želi živahno odobravanje.
Krasno se razvije tudi pevsko društvo »Zarja«, ki je vodi g, Živko, Rdeči križ pa je obdaroval za Miklavža z lastnimi sredstvi okrog 200 otrok. Pohvalno je omeniti, da vladajo med vsemi društvi najboljši odnošaji ter si gredo vedno na roko.
Narodno strokovna zveza, podružnica Maribor
ima v nedeljo 18. januarja ob 9. uri v gostilni »Pri Vipavcu«, Frankopanova ulica 10 svoj redni občni zbor do običajnem dnevnem redu.
EINO
— — Or ss f skl: =-
Samo še danes dunajska opereta »SAMO TI«.
-100%nemški govoreči zvočni film.
Od srede daije prvi nemški govoreči in zvočni Marry Piel-film
»ON ALf JAZ«.
HraSom:
Danes, pondeljek, zadnjikrat »Krali vagabundov«. Od torka dalje velika ruska drama
»HAY TANG«
ali kakor se še naziva >'Pot k sramoti« s Ano May Wong v glavni vlogi. 100% nemški govoreči zvočni film.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17	10, 21. uri: ob nedeliah
in praznikih ob 15 17.. 19 in 21. .jrJ Predprodaja dnevno: od 10. do 12 ure na blagaini. XXVI
RPOLO
V soboto, 17. in nedeljo, 18. januarja veliki pusfolovni kriminalni film: »TEMNI DUNAJ«.
Akademija Sokola v Studencih
V soboto, dne 17. t. m. z začetkom ob 20. uri priredi studenški Sokol v svojem domu akademijo, na kar že sedaj opozarjamo bližnja bratska društva in občinstvo. Zakaj Sokol v Studencih se je povzpel vsled vztrajnega sistematskega dela v tehnični izvežbanosti med prva društva v naši župi. In na akademiji pride ta izvežbanost še bolj do izraza nego pri letnih nastopih.
Gledališka prireditev Rdečega križa na Pobrežju.
Pobreški diletantie so se v okviru Rdečega 'križa zopet Vsi pnv' flOTPS btfrK&«-li. J okrat so daii »Zmešnjavo nad zmešnjavo«, burko v petih dejanjih. Pod ježijo ge Klemenčičeve so igro tekom enega tedna s par vajami naštudirali in jo zadnjo nedeljo pri nabito polni dvorani izborno iznesli. Vsa, čast iti priznanje vsem neutrudljivim gospodičnam in gospodom, ki skrbijo pobreškemu občinstvu za ceneno domačo zabavo in razvedrilo!
Tajinstvena najdba novorojenčka pod
Ruško cesto pojasnjena.
Začetkom decembra smo poročali o slučaju, da je bil na nasipu ob Dravi pod Ruško cesto najden zavoj in v njem v škatlji iz kartona z znamko »Semnerit« truplo novorojenčka z globoko rano v prsih, prizadiano i ostrim nožem. Policija je bila ves čas na delu, da zločin poiasni. Danes zjutraj pa je bila aretirana 231efna Frančiška P., kuharica pri nekem tukajšnjem trgovcu. Priznala je, da so jo koncem novembra v neki noči od sobote na nedeljo spopadli porodni krči in da je na stranišču porodila dete, ki ni dalo znakov življenja od sebe. Zato ga je zavila v papir, drugo jutro poiskala na Podstrešju škatljo, spravila vanj truplo in shranila do popoldneva v omaro. Popoldne pa je zanesla zavoj na navedeno mesto nod Ruško cesto. Pravi, da je to storila v obupu, ker jo .ie oče otroka takoj- ko je postala noseča, zapustil, zavrgli so jo pa tudi stariši. P. je bila danes oddana sodišču, ker obstoja sum, da je otroka umorila.
Dva nemška trubadurja, ki sta nadlegovala ljudi na dvoriščih 7. nemškim petjem, so danes zopet aretirali v Mariboru. Oba sta baje absolvira-na visokošolca, eden iz Hamburga, drugi iz Stargarda na Pomorjanskem. Odpravili so ju čez mejo. Tako je prav! Tem nemškim »Minnesiingerjem«, ki prihajajo k nam trubndurit radi nemške propagande, je treba enkrat za vselej odločno preprečiti njihovo delo!
Samci in mate obltelil jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6* —
Države Severne Amerike in
Avstralije
SAMOSTOJNE DRŽAVE, DOMINI JONI IN KOLONIJE. -BIVALSTVO. — NARODNOSTI.
POVRŠINA IN PRE-
V prejšnjih člankih smo na tem mestu opisali države vseh velikih kontinentov, ostaneta nam izven Evrope tedaj samo še Severna Amerika in Avstralija. Pri nas je v povprečnem vsakdanjem življenju pojem Severna Amerika in skoraj celo tudi sploh Amerika istoveten t Združenimi državami Severne Amerike, v resnici pa sta tam dve veliki državi, velik angleški dominijon in še — kolonije. Najpomembnejše so seveda Združene države ali okrajšano USA (United Staates of America).
Združene države, katerih glavno mesto je razmeroma (za ameriške pojme seveda) majhni Washington, merijo okroglo 8,000.000 kvadratnih kilometrov in imajo preko 120,000.000 prebivalcev. Ti prebivalci so po ogromni večini angleško govoreči Amerikanci, na milijone pa je tudi drugih narodnosti: Nemcev, Italijanov, Slovanov itd., saj je n. pr. v Chicagu znatno več Slovencev kakor v Mariboru vseh prebivalcev. Združene države so pa tudi edina ameriška državna tvorba, ki ima kolonije, in celo pomembne kolonije v Ameriki in drugod. Terito-rijalno največja kolonija USA je Alaska, ki meri 1,500.000 kmB, ima pa le 60.000 Prebivalcev. To kolonijo so USA kupile nekoč od Rusije in tvori severozahodni del Severne Amerike.
Poleg Alaske imajo USA v Ameriki še dve koloniji in sicer Porto Rico s središčem v San Juanu, ki meri 9.000 kms in ima 1.500.000 ljudi ter Panamski pas s središčem Bilbao, ki meri le 1.400 km’ z
40.000	dušami. Pomembna tako po velikosti in po prebivalstvu je kolonija Filipini v Aziji. To je skupina otočja v obsegu krog 300.000 kms in z nad 12,000.000* prebivalci. .Glavno mesto je Manila. Na-d'ilje pa so v posesti USA tudi Havaijl in številni mali otoki sredi Tihega oceana v obsegu krog 17.000 kma z 400.000 ljudmi. Vsa kolonijalna posest USA meri tedaj skupno več kot 1,800.000 km*, na ujej pa živi nad 15,000.0000 duš.
Druga državna tvorba so Zedinjene države mehikanske ali Mehika z istoimenskim glavnim mestom, ki meri nad
2.000.000 km2, ima pa le krog 15,000.000 prebivalcev. Prebivalci so /. domačimi Indijanci močno pomešani Španci. Tretja, več ali manj samostojna tvorevina je angleški dominijon Kanada večji kakor obe prejšnji državi. Ta je le malo manjša kot vsa Evropa, kajti meri 9,400.000 km5, toda v njej živi le krog 10.000 duš. Glavno mesto je Ottava. Poleg Angležev je v Kanadi zelo veliko Francozov, pa tudi drugih narodnosti. Pa tudi vse kolonije so angleške, to so: otok Nova Fundlan-dija s 111.000 km2 in 300.000 dušami,
600.000	kma obsegajoči Labrador s samo 5000 ljudmi ter otoki Bermudi, Baham-ski otoki in Jamaica, ki ima 12.000 km3 ter 1,000.000 prebivalcev.
Celina Avstralija, odnosno njena skupina spada vsa k velikobritansketnu imperiju. Deli se na dva dominijona. Združene države avstralske in na Novo Zelandijo, Avstralija, h kateri pripada tudi otok Tasmanija, meri krog S.OOO.OCO knr, a ima le 7,000.000 prebivalcev, ki so po ogromni večini Angleži. Nova Zelandija, ki se sestoja iz dveh velikih otokov in nekaj malih, meri 270.000 kms, torej več nego Jugoslavija, število njenih prebivalcev pa se suče krog 1,500.000. Poleg Angležev so tu prvotni domačini Maori in mnogi priseljenci. Znatna je celo hrvaška kolonija, nekaj je pa tudi Slovencev, zlasti Primorcev. Nova Zelandija ima zmerno podnebje, je naravno lepa in bogata in na njej je prostora vsaj za
30.000.000 ljudi. Precej je tam tudi rud in premoga. Avstralija pa je nasprotno po pretežni večini puščava. Prvotnega prebivalstva, avstralskih črncev, je vedno manj. Lep in rodoviten je le južnovzhod-ni del in pa na jugu ležeči otok Tasmanija z zmerno klimo in pozimi (ki pa nastopi ko se pri nas prične poletje) včasih tudi s snegom.
Blaznež ubil 16 ljudi
NEW-YORK, 12. januarja. V sodnem poslopju v Brooklynu je izvršil v soboto neki blaznež pravi pokolj. Peter Closky, pravcati velikan, je bil pred kratkim aretiran ter izročen sodišču, ker se je Ijti-bavnim parom izdajal za policijskega uradnika ter izsiljeval od njih denar. Rdečelasi velikan je bil do pričetka razprave zaprt s 14 drugimi obtoženci v železni kletki. Nenadoma je pobesnel. Med strašnim rjovenjem je iztrgal železni drog iz ograje kletke in je pobil potem ž njo vseli 14 soobtožencev. Dva paznika, ki sta hotela pobesnelega moža obvladati, je dohitela enaka usoda. Blaznež je skušal potem ponovno izvršiti samomor, kar pa se mu ni posrečilo. Šele 12 krepkim policijskim uradnikom se je končno posrečilo, da so mu nataknili prisilni jopič, na kar so ga oddali na opazovalnico.
Spori
Kolonija v polarni roti
NAJSEVERNEJŠA KOLONIJA ZEMLJE Z 11 PREBIVALCI.
Globoko v polarnem krogu, ob Kalmo-vem zalivu na Franc Jožefovi deželi, je Prispelo v Moskvo poročilo iz najsevernejše kolonije naše zemlje. Ivanov, »guverner« te sovjetske kolonije, je poslal P«tom radija poročila o življenju ma*p skupine ljudi, ki tam v polarni noči p; življa zimo.
Polarna noč« — pravi radio-poročilo ~~ .»ie zelo temna. Le daleč daleč blešči nekaj Zvezd. Včasi se popelje po nebu meteor s svetlim repom. Na prosto sko-r0 Mogoče priti. Hiša je pod težko snežno odejo in vsako jutro si moramo pot iz nje nanovo odgrebsti. S svetilkami hodimo med težkimi snežnimi masami do skladi§ga za živila. Ni zelo mrzlo.
I udi v najbolj mrzlih dneh ni bilo izpod 2S" pod ničlo. Južnovzhodni veter prinaša topel zrak, včasi pa pritisne oster severnjak temperaturo v hiši pod ledišče in nobena kurjava ne pomaga več.«
Zgodovina te kolonije je sledeča: Lansko poletje je ledolomilec »Sedov« pustil
II mož pri tamošnji radio-postaji v zameno za sedem mož, ki so bili tam celo leto dni brez vsake zveze z zunanjim sve tom. Nina Petrovim Deme, žena Ivanova, je prva žena, ki preživlja zimo tako daleč na severu. Ona .e znamenita biologinja in se udeležuje tam raznih raziskovanj. Cela kolonija je pridno na delu. Ivanov poroča, da delo brez ozira na vremenske prilike napreduje. Dozdaj ni niogel ugotoviti nikakih slabih posledic Polarne noči na zdravje svojih tovarišev. Meteorolog Golubenkov vzame dnevno svojo malo svetilko, ki Ie slabo prodira skozi gosto temo, in hodi k svoii meteorološki postaii. zapisuje temperaturo zraka hi zemlje ter meri moč vetrov in vlažnost zraka. Z isto svetilko pregleda hi-droiog Muckin dnevno svoj instrument, ki je postavljen na ledu. Nina Petrovna in lovec Kuznecov mu pomagata. Vsa-
kih 15 minut opazuje morska straža Auroro Borealis, ki v tem letnem času posebno svetlo sije. Mnogokrat kolonisti le z veliko muko najdejo v temi pot nazaj do hiše.
Prebivališče v hiši je prijetno in kolo-usti žive in delajo v zadovoljstvu. Kuznecov in njegov mladi pomočnik Danilov gradita prenosne čolne in sani za ekspedicijo. Kuhar Poznov mora skrbeti za prehrano. Eskimski lovec Katanzevski pa pripravlja obleke iz kožuhovine in igra na harmoniko. Tako preživlja enajstori-ca polarno noč in čas ji poteka naglo.
Rak ni nalezljiua bolezen
V zadnji seji družbe zdravnikov na Dunaju se je vršila temeljita razprava zlasti o problemih raka. Navzoči zdravniki so konstatirali, da so dozdaj ostali vsi po skusi, najti povzročitelja raka, brez uspe ha. Vsa teoretična razmišljanja tudi z veliko verjetnostjo govore proti obstoju živega povzročitelja. Doždai se tudi ni dalo z gotovostjo dognati, da bi zdravniki ali sestre, ki imajo veliko opravka z bolniki na raku, kedaj nalezli od njih raka. Teorija o nalezljivosti raka je po današnjem stanju medicinske vede brez podlage.
Našli srečstuo proti plinskim eksplozijam u rudnikih?
Iz Prage poročajo, da sta dva tamoš-nja inženirja s sodelovanjem nekega rudarja izi ;šla način, kako preprečiti v rudnikih nesreče vsled plinskih eksplozij. Po tej iznajdbi bi se zidovi oken izolirali s specijalno materijo. Skozi tako izolirane zidove ne bi mogli pronikniti ni-kakšni strupeni ali eksplozivni plini. Tudi sta oba inženirja iznašla nov način za podpiranje in izdolbenje oken. Iznajditelja trdita, da se bodo po njunem sistemu režijski stroški pri produkciji premoga znižali za 80%. delo pa za rudarje ne bo nevarno.
Poizkusna loč>teu
Pojavila se je najnovejša ameriška moda, ki obstoja v tem, da bodo po poizkusnih zakonih uvedli tudi poizkusne ločitve zakonov. Prvo ločitev te vrste sta izvršila odvetnik Robert Bechmann in ( njegova žena, ki bosta živela ločeno leto dni. Po preteku tega roka se bosta zopet sešla in potem sporazumno odločila, ali naj se proglasi ločitev zakona za definitivno ali pa se naj prekliče.
Ha svatbi zastrupljen
Strašna pomota se je zgodila na neki svatbeni slavnosti v Gerhardswa!du na Pruskem. Brzojavni se! je prinesel brzojavne čestitke in So ga hoteli nagraditi zato s čašico likerja. Komaj pa je mož izpraznil čašo na zdravje in srečo novo-poročencev, je zavpil in se zgrudil na tla. Pomotoma je bila postavljena na mizo steklenica š karfcolno kislino, na kateri je bila likerska etiketa. Svati so seveda takoj poizkusili vse, da rešijo zastrupljenega uradnika, toda zaman. Umrl je med groznimi mukami. Nevesta je hotela v obupu skočiti skozi okno ter izvršiti samomor, kar pa so ji še pravočasno preprečili.
Zimskošportni odsek SPD Maribor
opozarja svoje člane, ki se mislijo udeležiti mednarodnih tekem v Bohinju, da se zanesljivo do sobote, to je do 17. t. m. dopoldne zglasijo pri g. Burešu v Vetrinjski ulici in mu sporočijo za kedaj in koliko postelj potrebujejo. Pozneje prijavljenim odsek ne bo mogel več preskrbeti prenočišča.
SK Železničar.
Jutri 14. t. m. ob 20. redna odborovu seja v restavraciji Narodnega doma. Odborniki se naprošajo, da se je radi važnosti polnoštevilno udeleže. — Tajnik.
Mariborski smučarski klub
priredi od 15. t. m. dalje v okolici Treh ribnikov smuški tečaj za začetnike in za že izvežbane smučarje. Prvi dan tečaja je v četrtek ter je zbirališče pri paviljonu Treh ribnikov. Eventuelne informacije daje klubov tajnik v trgovini Stoječ, Jurčičeva ulica 8.
Male športne vesti.
V lnomostu so se vršile v nedeljo tekr me za avstrijsko prvenstvo v umetnem drsanju. V prvenstvu gospodov je zmagal svetovni prvak Karel Schaffer s 337.56 točkami, dočim je prvakinja postala Frici Burgerjeva s 304.40 točkami. Tekmam je prisostvovalo do 4000 gledalcev.
V Lji bljani se je.vršila ping-pong tekma med Ilirijo in. SK Muro iz Murske Sobote. Zmagala je Mura v razmerju 33:31.
V glavnem mestu Južne Afrike, Pretorii. je bila odigrana meddržavna tenis-tekma Češkoslovaška :Transvaal, ki je končala z zmago CSR v razmerju 4:2. Za Češkoslovaško so igrali Koželuh, Ma-cenauer, Maršalek in Soyka.
Na velikem mednarodnem tenis-tur-nirju v Cannesu se je osvojil prvenstvo Irec Rogers, ki je v finalu porazil prvaka Švicarske Aschlimana s 8:6, 6:1, 3:6 in 7:5.
Sokolstvo
Tehnični odbor Sokolske župe v Mariboru
ima svojo sejo jutri, v sredo 14. t, m. ob 8. zvečer v župni sobi.
Sličnost žensk.
Dva zakonca sta v kavarni v prav intimnem razgovoru, ki se kajpak suče okoli žensk. Martin, ki je »še« zaljubljen, Pravi: »Ti, Janez, moia ženska je prav mehkočutne narave. Kadar vidi. da kdo joče. jo takoj oblijejo solze!«
Nato Janez: »Prav taka je kot moja. Čim sliši, da kdo po hiši robanti, takoj začne tudi ona zmerjati na vse stranif«
Prebivalstvo na Slovaškem narašča.
Nedavno izvršeno ljudsko štetje v češkoslovaški republiki je dalo zanimiv rezultat, da pada število prebivalstva v zapadnih delih države, narašča pa v vzhodnih. Tako je na Slovaškem naraslo število prebiva'stva od 1. 1921 od ' 2,997.000 na 3,330X00. Tudi v Podkarpat-ski Rusiji je naraslo število prebivalstva ia krog 20%.
Rusija ima 161 milijonov ljudi.
Na seji glavnega izvršilnega odbora sovjetske Unije je izjavil Molotov, da število prebivalstva Unije znaša 161 milijonov in da letno naraste za 3 in pol milijona. Prebivalstvo ostale Evrope pa šteje 370 milijonov in naraste letno samo za 2 in pol milijona.
V Rusiji še vedno zapirajo cerkve.
Meseca decembra 1930 je bilo v Rusiji na inicijativo brezbožnih družb zaprtih na novo 200 raznih cerkva in 31 sinagog. Vse so bile pretvorjene v klube ali kino-gledališča.
Šanghaj — peto največje mesto sveta.
Pariški »Temps« poroča iz Šanghaja, da je to mesto po zadnjem uradnem štetju doseglo 3,144.868 prebivalcev, vra-čunši francc:’co kolonijo, ki šteje okrog 437.007 duš. S tem je zavzel Šanghaj peto mesto med mesti sveta in so pred njim London, Newyork, Pariz in Berlin.
Železniški predor se zrušil.
Iz San Francisca javljajo, da se je pri Hetchetchi zrušil vhod v železniški predor, ki je bil pravkar šele dograjen. 20 delavcev je zasulo. Rešilno moštvo je skozi debeli zid, za katerim so zasuti delavci zaprti, napeljalo cev, po kateri doteka v zaprti prostor sveži zrak. Na ta način upajo, da bodo vse delavce rešili.
Smrtna obsodba dveh protestantskih du-hovnlkov v Rusiji.
Iz Berlina javljajo, da sta postala žrtev preganjanja cerkva v Rusiji tudi dva protestantska duhovnika:	radi protire-
volucijonarnega mišljenja je bil ustreljen pastor Sch\valbe v Smolensku in mlad duhovnik Kaufmanu v severnem Kavkazu.
U. mednarodni agrarni kongres
se bo vršil letos v Pragi. Priprave so v teku in so se doslej v Belgiji, Franciji, Holandiji, Italiji, Luxembourgu, Poljski, Rumuniji, Švici in Jugoslaviji ustanovili nacijonalni propagandni odbori za dober uspeh kongresa. Predsednik jugosloven-skega nacijonalnega odbora je ravnatelj v poljedelskem ministrstvu g. Prochaska.
Šahovska olimpijada v Pragi?
Iz Prage poročajo, da bo tam od 12. do 16. jul. tl. jubilejni turnir češke šahovske zveze. Obenem pa se bo najbrže vršila tam šahovska olimpijada.
Tolažba.
»Gospod doktor«, je vprašala preplašena žena znamenitega kirurga, »pri mojem možu menda vendar ne gre za smrtno nevarno operacijo?«
Navadno se pri danih okolščinah od petih operacij posreči ena,« je odvrnil zdravnik. »Toda, ker so mi zadnji štirje bo’niki umrli, lahko z gotovostjo pričakujemo, da se bo peta operacija posre-Ifiilal«
ySW8B w;
HPaMM
v m a r i d o r n, rine !o. i.
|t. ZevaccoT
V senci'jezuita
Zgodovinski roman.
41
»Lažnjivost, krivost in nepotrebnost nauk?, o brezmadežnem spočetju, podprta z dokazi in raziložena po gospodu Kalvinu. Tiskano v Parizu s kraljevim privilegijem in avtorizacijo po mojstru Štefanu Doletu.«
Ko sta meniha prečitala ta napis, sta se vzravnala in se prekrižala z vsemi znaki globokega ogorčenja.
»Ali sta čitala?« je vpraša! Lojola.
»Strašna pregreha!« je zagodrnjal brat Tibo.
»Bogokletstvo!« je zarjul brat Luben.
»Kaj zasluži po vajinem mnenju avtor te peklenske knjige?«
»Smrt!«
»In tisti, ki jo je napisal?«
»Smrt!«
»Da! . . . Smrt na javnem kraju, sramotno smrt zločinca! Zakaj to, da se zločinci in sleparji more, ni še vse: treba je tudi, da njih smrt ugaia Jezusu. Treba je, da se grešniki pripravljajo v mukah, ki jih trpe ob uri svoje smrti, na muke večnega pogubljenja-...«
Lojola je prekrižal roke na svojih širokih prsih, povesil glavo in se potopil za nekaj minut v molčanje.
Sanjaril je sam pri sebi:
»Takšen je bojni stroj, ki sem ga pripravil... Da, da, zvijača je upravičena, kadar velja udariti sovražnika!... Sam sem napisal to knjigo, sam sem navedel vse dokaze o nesmiselnosti brezmadežnega spočetja... Dokaze! Torej so dokazi, da je nauk napačen! So dokazi, krivi dokazi, da je nauk napačen! So dokazi, krivi dokazi, ki mi jih je vdehnil višji duh; da, jaz sam sem napisal to z lastno roko! Natisnil sem knjigo v naši tajni tiskarni!... Zvijača je dobra... o uspehu ni nikakega dvoma...«
Meniha sta čakala z zaprtimi očmi in s pritajenim trepetom, kaj porodi ta zamišljenost...
»Ta brezbožna knjiga.« ie povzel Lo;ola s povzdignjenim glasom, »se mora spraviti na takšen kraj, kjer jo morajo brezpogojno najti. Poslušajta me. Govoriti hočem jasno in razločno. Vidva gotovo poznata tiskarja Doleta?«
»Poznava ga, če tudi ne osebno,« je rekel Luben.
»Kdo bi si pa mislil« je doda! Tibo.
»Iz bližine ga še videla nisva nikoli!« sta zaključila obadva.
Loiola je namršil obrvi.
»Pravili so mi takšni ljudje, ki nimam povoda dvomiti o resničnosti njihovih besed, da sta bila večkrat pri njem, in da vaju je sprejel prijazno ter vama dajal piti svojega vina.«
Meniha sta padla na kolena.
»Milost, častiti oče!« je ječal brat Tibo, in potok solz se mu je utrl po obrazu.
»Saj nisva vedela, da tiska ta razbojnik tako strašne reči!« je rekel brat Luben, trkaje se na prsi.
»Nikoli več ...«
»Vstanita!« je ukazal Lojola s trdim glasom.
Meniha sta ubogala. On pa je nadaljeval v njiju največje začudenje povsem mirno:’
»Ravno zato, ker sta bila gosta Doletova. sem vaju izbral, da nastavita sovražniku svete Cerkve past, kamor se mora ujeti. Poslušala, kaj je treba storiti. Iti morata k njemu, in to najkasneje jutri.«
»V njegovo tiskarno pri vseučilišču?«
»Ne v tiskarno, marveč na dom, v ulico Sen-Deni. Saj tam vaju je napajal?«
»Konfiteor!« sta zamrmrala meniha.
»Ali je bilo vino dobro?« je vprašal Lojola s čudnim usmevom.
Lubenu in Tibotu so se zaiskrile oči.
»Izvrstno!« sta zatrdila.
»Torej vse v najlepšem redu: kar občudovati je treba pota Gospodova, ki je dopustil, da pije ta nevernik izvrstno vino, in je hotel nato, da imata tudi vidva dober okus in vama je dišalo vino nevernika. Občudujem ga, brata v Kristu! Volja božja vaju je napotila, da sta šla pit tisti nektar, zakaj napočil je dan, ko vama bo dano, posetiti krivoverca in smukniti to l.rji-go spretno med njegove, ko se boste razgovarjali prijazno ob čaši vina... Ali me razumeta?...«
Meniha sta se spogledala tako osuplo, kakor, da je udari'a strela pred njiju.
Štejmo jima to osuplost v dobro.
Vse, kar je izvedel bralec v tem razgovoru, je bila čista resnica; brat Tibo in brat Luben Sta bila večkrat gosta Doletova.
Učeni avtor »Komentarjev o latinskem jeziku« se je po učenem delu prav rad krepčal s požirkom dobrega vina v družbi veselih bratcev.
Doleta si pač ne smemo predstavljati kot običajnega učenjaka z naočniki in raztreseno glavo.
Bil je mož svojih štiridesetih let, poln zdrave moči, morebiti nekoliko resnejši od navadnih ljudi, a vendar nikak sovražnik veselja in smeha, ki mu ga je tolikanj priporoča! njegov intimni prijatelj Rable.
Zmotno bi bilo tudi misliti, da ie čutil mojster tiskar kako posebno mržnjo do cerkve in njenih pred-staviteljev.
Šteian Dolet je bil svoboden duh.
Bil je svobodomislec v strogem pomenu besede, ali svoboden mislec, da se izrazimo bolje, ki je sodil vsa vprašanja vesti po merilu razuma: ni pa se vdajal sovraštvu do tistih, ki so bili verni kristjani.
Da sam ni veroval, je gotovo.
In to je vse, kar treba povedati.
V urah njegovega počitka sta ga brata Luben in Tibo večkrat razveseljevala s svojimi naivnimi šalami in svojo požrešnostjo v pijači. Rad ju je napajal malce nad zadostno mero, da je zrl potem s hudomušnim veseljem za njima, kako sta majala domov, vsa resna in blažena, držeč drug drugega pod pazduho. Nikdar ni začel z njima prepira o verskih rečeh, kakor ga ni začemal sploh z nikomur.
Rable edini je poznal vse njegove misli.
Zdaj pa sta meniha s strmenjem gledala v temno globino Lojolovega naklepa.
Pričakoval je od njiju, da spravita na grmado moža, ki ju je bil sprejel v svoji hiši tako vl.udno, tako prijatel:sko, in ju napajal s tako žlahtnim vincem.
Rekli smo, da sta kar strmela.
To pa še ne pomeni, da bi bila misMla le trenotek na upor zoper ničvredno ulogo, ki jima je bila namenjena.
Lojola je čital v njiju obrazih to preplašeno pokorščino.
Zadovoljno je mahnil z roko.
»Torej brata,« je povzel, »jutri pojdeta h krivoverskemu sleparju...«
Pokimala sta.
»On vaju povabi na tisto vino ... kakršno ie že?«
»Izvrstno!«
»Izvrstno, častiti oče!«
»Izvrstno! Tako je! In pri tem — prav previdno, ne da bi on opazil, mu položita knjigo na kako polico,
ul—i i itiimit itn—nnnii iniTiirrr irn ur i min mi—m im
nato pa odideta takoj, s pretvezo, da imata nujen opravek ...«
»Zgodilo se bo tako!« je rekel brat Tibo.
»Nata knjigo!« je velel Lojola.
Brat Tibo je vzel knjigo z vsemi znamenji studa, ki so se rnu zdela primerna, ter jo skril v svoji široki halji.
»Idita! ju je odslovil Lojola kratko in iztegnil roko v zapovedujoči gesti.
XXII.
Lepota Magdalene Feronove.
Potrebno je, da se vrnemo za par trenutkov k lepi Feronki. Naši bralci so prisostvovali strašnemu prizoru, ko je Magdalena umorila svojega moža z bodalom. Videli smo jo, kako je prijela s svojimi lastnimi nežnimi, belimi rokami za težko lopato in izkopala jamo v kotu svojega vrta... Videli smo, kako je vrgla truplo v jamo, zasula to jamo in odšla nato iz male hiše, kjer je bilo minilo toliko zaljubljenih ur, nazadnje pa se je odigrala strašna drama, znana našemu čitatelju...
Sledimo Magdaleni Feronovi, ki se je zavila v plašč in odšla brez naglice iz hiše ljubezni — hiše zločina.
Bilo je okrog polnoči.
»Zdaj nisem več ženska,« je govorila Magdalena sama pri sebi; »zdaj sem vteleseno maščevanje...«
In res je bilo tako.
Ni se kesala. Ni pomilovala nesrečneža, ki ga je bila umorila. Nič ni pretreslo njenih živcev ob strašnem prizoru umora. A tudi peizor na Monfokonu je bil izginil izpred njenih oči: pozabila je bila, kako jo je vlekel krvnik pod vešala in ji položil zanjko okrog vratu.
Vse je bilo v njej kakor izbrisano.
Kaj je bilo potem tisto, kar je živelo v njenem -spominu kljub temu, plašilo jo in utrjevalo njeno sovraštvo od trenutka do trenutka?
Bil je smeh Franca I., tisti hrohot njegov, ki ga je bila slišala sinoči, ko se je v brezumni grozi sklonila skozi okno in zaklicala:
»Na pomoč, moj Franc!«
Tisti smeh ji je zvenel v ušesih kakor vročična halucinacija.
S strašno razločnostjo se je spominjala balade, ki jo je pel kralj odha:aje.
Ni si mogla izbiti iz glave napeva in besedila:
»Sama pri oknu sem slonela.«
Na vzhodu se je delal dan.
»In v medlo zarjo sem strmela ...«
In njene misli, polne sovraštva, njene globoke, ne-razbirljive misli, temne od osvetožel.inosti, so se zdaj spreminjale s sladkim, ugodnim ritmom omiljenega ri-tornela kral:a francoskega ...
Magdalena je stopala brez naglice.
Zavila je proti labirintu tesnih in mračnih uličic, ki so se razplezale okrog cerkve Sv. Evstahija.
V bledi svetlobi lune, ki je pogledala zdaj pa zdaj izmed oblakov, je bila cerkev s svojimi ostrimi loki, molečimi nad koničaste strehe, podobna okostnjaku predpotopne morske živali ali velikanskega kita, ki ga je vrglo morje na suho, med kamenjem pravljičnega obrežja.
V eni teh uličic je obstala Magdalena.
Bila je ulica Trene.
Nekje v sredi tega ozkega rova, ki je šel vzporedno s cerkvijo, se je dvigala hiša, osamljena med drugimi, ker je bil ob vsaki strani vhod v novo, še tesnejšo stransko uličico.
Že naprej opozarjamo čitatelje, da naj se pripravijo na neprijeten prizor.
Pletene obleke
od Din 160 dalje no meri in okusu dobite v pletarni Javornik, Vojašniška ul. 2 Maribor.__________________ 75
Sobo in črkosllkanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«.	X
Elektrolnštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor. Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga. motorjev po konkurenčni ceni. XII
Stanovanje, sobo in kuhinjo v mestu oddam zakonskemu paru brez otrok Ponudbe z navedbo poklica pod »Stanovanje* na upravo Večernika. 107	Sprejmem perfektno kuharico kot samostojno gospodinjo, simpatične zunanjosti, staro 25 do 30 let, z dobrimi izpričevali. Predstaviti se z izpričevali v trgovini Sikošek. Koroška cesta 102. 103
Premog, Mejovšek, Tattenbachova ulica 13, telefon 2457. 106	
	Autopnevmatike, galoše in snežne čevlje popravlja solidno in ceneno vulkanizacija Fr. Dolenc, Aleksandrova cesta 35, dvorišče. 93
Kupim razno pohištvo, posebno omare, pernice, obleke. Prodam prav poceni šivalni stroj in pisalno mizo. 105	
	Vajenko za strojno pletenje sprejme takoj pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6. 108
Gostilno vzamem v najem ali na račun. Cenjene ponudbe pod »Dobroidoča« na upr. Večernika. 104	
	Lovska psica se je zatekla. Lastnik jo dobi pri Rud. Herzogu v Zrkovcih št. 70. 109
Kupim
otroško posteljo. Ponudbe na upravo Večernika pod »Čisto«.	102
Spalne sobe,
politirane, najmodernejše, ugodno prodam. Mizarstvo Rudolf Kompara, Aleksandrova c. 48.	3106
Gramofone, Šivalne stroje,
otroške vozičke in kolesa popravlja najboljša specialna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor. Tatten-bachova ul- 14. Nasproti Narodnega doma. •	602
BRIKETI,
Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
JUTRO
«
svojim naročnikom in iltateljem!
Da omogoči [Jutro" svojim Drija*eliem nakuo krasnih slovenskih knji« tudi v Mariboru, se dobe v .Jutru" razoisane zbirke v
Hitite, da ne zamudite ugodne prilike! podruinid TisVovne Z&drugt
Zbirke se dobe snmo do 10. febrnaria 1931. v Mariboru. Aleksandrova cesta 13
Izdaja Konzorcij »Jutra« j Ljubljani: predstavnik Izdajatelja in urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
v Mariboru.