Poštnina plačana v gotovini. Let© TSP .0) ■ s upiciVLustvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Teletori št- 3122, 3123, 3124. 3125 3126, Lnseiaim jdaeieK.: LJubljana, Selen-burgova Ui. 6. — lei 3492, 2492. Podružnica Alanbor: Gosposka ulica SL 1L — TeieloD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. a. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodi: Ljubljana št. 11.842, Praga čisio /S.1S0, v\.-lpn 105.241. Ustvariaioča sila Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. meifi 3 jugoslovenske Načelna izjava, ki so jo s svoje konference na Pohorju objavili vodilni politiki čiste jugoslovenske orientacije iz zapadnih treh banovin, je naredila naj-glcbji vtis na vso politično javnost v državi. Razumljivo je, da odmevi iz taborov, ki jim jugoslovenska ideja ni vodilna misel, niso najboljši, saj je pohorska deklaracija za nje prav neprijetno razočaranje. Tem bolj prijetno presenečenje pa je bila beseda jugosloven-ei:ih nacionalistov za vse ogromne množice nacionalnih ljudi v vseh pokrajin-nah države. Sprejeli in pozdravili so jo z odobravanjem in zadoščenjem kot dokaz nove aktivnosti v političnem delu 7a jugoslovensko misel, ki edina nudi jamstvo za neodvisnost in srečnejšo bodočnost v neločljivo skupnost povezanih Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dvakrat razveseljiva je ta odločna beseda v današnjih razmerah, ko se mnogokrat zdi, kakor da je z Velikim kraljem padla tudi ideja, katere največji pobornik in predstavnik je bil. Jugoslovenski misli se skušajo od vseh strani naprtiti odgovornosti za pojave ■in razmere, ki iih ona ni niti najmanj kriva, marveč jih je vedno odklanjala in se dosledno borila proti njim. Pogreške in ; omanjkljivosti, ki se dan za dnevom navajajo proti pravilnosti jugoslovenske politike, so nastale baš zato, ker se ta oolitika ni vedno pravilno in dosledno zvajala. Nihče ni zaradi tega občutil ve< jega nezadovoljstva kakor jugoslovenski nacionalisti sami. Vendar pa ■kljub temu niso omahovali v prepričanju, da druge poti ni. In res je tako. Kakorkoli gledamo na .probleme našega naroda in naše države, nikjer ne najdemo drugačne, vsestransko zadovoljive rešitve, kakor samo v čistem jugoslovenstvu, pravilno pojmovanem in iskreno izvajanem. Kaki šnokoli drugo pot si zamislimo, nobena ne vodi k harmonični rešitvi. Ponesreči.. -so se vsi dosedanji poskusi, ponesrečili se morajo, tako bcj-7-o, tudi se vsi, ki bi še sledili. Vsak pa povzroči ogromno škodo, ker zavira konsolidacijo, in vsak tudi izziva nove, velike nevarnosti. Da ni druge rešitve našega narodnega pr birma kakor jugoslovenska rešitev, to prepričanje je zbraio k posvetu stare in preizkušene borce za jugoslovensko stvar med Srbi, Hrvati in Slovenci. To prepričanje odseva tudi iz vse njihove deklaracije, ki pa se ne zadovoljuje samo z načelnimi ugotovitvami, marveč kaže tudi pot, kako je treba jugoslovensko misel izvajati tudi v praktični politiki, da bo čim. prej v celoti ustvarjena. Jugoslovenska misel je misel državnega in narodnega edinstva. To se pravi: SI venci, Srbi in Hrvati so politično in ev.v.ino en narod. Nosilec državne oblasti so zaradi tega le vsi trije skupaj. Državna politika se niti na znotraj niti na zunaj, kakor to jasno ugotavlja pohorska deklaracija, ne sme in ne more voditi pod pretežnim vplivom samo enega dela naroda. Za državno politiko v vseh panogah njenega udejstvovanja ne inorejo in ne smejo biti merodajni interesi samo enega dela naroda ali samo ene, če tudi morda največje pokrajine. Ravno v tem postula:u je bistvena dobrina edinstva v nasprotju s federalizmom, ki ne more preprečiti, da ne bi no-silstvo skupne državne oblasti avtomatično prešlo na najjaeo državo v federaciji Le v Jugoslaviji, temelječi na načelu edinstva in urejeni v duhu resničnega jugoslovenscva, je mogoča resnična ravnopravnost vseh pokrajin in vseh delov naroda. Vsaka drugačna ureditev mora nujno dovesti do razjedajoče borbe za odločilno vodstvo in do usodnih konfliktov ne le plemenskega, marveč tudi pokrajinskega značaja. Jugoslovenska misel pa je daleč cd tega, da bi zahtevala centralistično ureditev države. Kdor danes državno in narodno eainstvo istoveti s centralizmom, dela to ali iz površnosti, ali — in tako je v večini primerov — iz zlohotnosti. Načelo narodnega in državnega edinstva ne samo dopušča, marveč ravno v interesu ojačenja skupnosti naravnost zahteva, da "se vsa vprašanja, ld nimajo splošno državnega značaja, rešujejo regionalno. Ni treba še dokazovati, da nekdanja, res zelo centralistična ureditev države ni bila v odločilni meri plod resnično jugoslovensko pojmujočih ljudi. Ravno tako pa je znano, da je zahteva po demontiranju centralizma čim se je pokazalo, da je za naše razmere škodljiv, najjače vznika ravno v nacionalnih vrstah. In največji ter odločilni korak na potu k decentralizaciji in k samoupravi ie bil storjen ravno v času, ko je jugoslovenska misel triumfirala. Kakor simbol se vidi dejstvo, da sta imenovanje naše kraljevine in uvedba banovin povezani z istim rojstnim dnem. Tudi pohorska resolucija zahteva, naj 3e načelo dekoncentracije državne oblasti in decentralizacije državne uprave izgradi do skrajnih mej, ki jih postavljajo bitni interesi državne in narodne skupnosti. Kot jamstvo za resnično samoupravo postavlja tudi zahtevo, da se mora banovinam zagotoviti čvrsta fi- , NOVANJE NOVIH MINISTROV £ PRIČAKUJE ZA DANES se navajajo gg. dr. Kulovec za socialno politiko, Krsta Miletič za šume in rudnike ter Mile Miškuim za pravdo Beograd, 24. avguste, p. Politična situacija je danes v stanju pričakovanja Včeraj popoldne je ministrski predsednik konferiral z ministroma dr. Korošcem in dr. Spahom ter je sprejel tudi nekatere druge politične osebnosti. V vladnih krogih se je zvečer zatrjevalo, da so konzultacije ministrskega predsednika zaključene in da je predlog za rekonstrukcijo vlade že sestavljen. Minister Djura Jankovič je sinoči odpotoval v Bohinj in je bil po poročilu z Bleda danes sprejet v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu: Njegov povratek se pričakuje za jutri zjutraj. Smatra se, da je minister Jankovič v imenu predsednika vlade predložil knezu namestniku ukaz o spreje- tju ostavke ministrov dr. Auerja. Pre-ke Ignata Stefanovifia ter o imenovanju njihovih naslednikov. Po pov-ratku g. Jankoviča bo ukaz predložen v podpis še ostalima dvema namestnikoma dr. Stankoviču in dr. Peroviču. Ministrski predsednik se je danes ves dopoldan mudil v zunanjem ministrstvu, kjer je mod drugimi sprejel albanskega poslanika Rauf Fica. Ko je ob eni popoldne odhajal, je zbranim novinarjem izjavil: »Gospoda, nič še ni novega. Stvar je sedaj v rokali kraljevskih namestnikov«. Zelo živahno je bilo danes v krogih Radikalske zajednice, kjer se zvečer zatrjuje, da bo rekonstrukcija vlade izvršena še v toku jutrišnje nedelje. Kot T bodoči ministri se navajajo Krsta Miletič za ministrstvo za šume in rudnike, Mile Miškulin, odvetnik iz Zagreba, za ministrstvo pravde in dr. Kulovec za ministrstvo socialne politike. Iz istih krogov se poudarja, da bo vlada sedaj mnogo bolj homogena in da bo tem lažje izvršila svoje posle. Kot dokaz, da je kriza vlade že rešena, se smatra tudi dejstvo, da je minister prometa g. dr. Spalio danes odpotoval v Sarajevo, kjer namerava ostati več dni. Veliko zanimanje vlada, za manifes-tacijski shod opozicije, ki bo jutri v Kragujevcu in na katerem bo nastopil kot glavni govornik g. Ljuba Da-vidovič. Iz Beograda odide v Kraguje-vac poseben vlak z udeleženci shoda. Predsednik JNS g. Uzunovič se je odločil, da skliče za 28. avgust sejo glavnega odbora stranke; na seii naj se razpravlja, o položaju v stranki in njenih organizacijah. Naš novi poslanik v Zedinjenih državah Beograd, 24. avgusta. p. V imenu Nj. Vel kralja Petra II. je bil z ukazom kraljevega namestništva na predlo? predsednika vlade in zunanjega ministra imenovan za jugoslovanskega kraljevskega poslanika v Wa?hingtonu g. Konstantin Fotič, piaš dosedanji stalni delegat pri Društvu narodov v 2<.nevi. Vprašanje kmečkih dolgov Beograd^ 24. avgusta, p. Danes je minister za .kmetijstvo Svetozar Stankovič konferiral s predsednikom vlade o vprašanju kmečke zaščite. Za jutri dopoldne je sklican gospodarsko finančni odbor ministrov ki naj definitivno določi smernice za novo uredbo o ureditvi kmečkih dolgov. Ta uredba bi prišla prihodnji teen pred ministrsko sejo, ki bo o njej končnoveljavno sklepala ter odločila ali naj se s 1 septembrom uvedo še kratek provizorij, alj pa naj se objavi definitiv. na urejba že pred te,m terminom. Vojaško sodišče je v Fieriju obsodilo 11 orožnikov na smrt, 7 pa na dolgoletno ječo — Justifikaeija že izvršena V splošnem so zadnjo vstajo organizirali voditelji katoliške in pravoslavne inteligence, ki se je pričela upirati proti muslimanskemu režimu Muse Juke, ker je v zadnjem času namestil v državni službi celo vrsto muslimanov, a nobenega kristjana. Kakor poroča Albanska agencija, je iz dosedanje preiskave o pokretu v Fieri razvidno, da so uporniki povzročili izgrede z namenom, da izpodkopljejo ugled Albanije in dosežejo razne druge cilje. Sedaj je položaj popolnoma normalen in vlada povsod absoluten red. Tirana, 24. avgusta, p. Poslednje dni je zasedalo v Fieriju središču poslednjega upora v južni Albaniji, vojaško sodišče, pred katerim se je moralo zagovarjati 21 upornih orožnikov in orožniških podčastnikov. Včeraj je bila razglašena sodba, po kateri je bilo 11 orožnikov, meti njimi B podčastniki, ol) sojenih na smrt, 6 orožnikov na ječo po 21 let, 1 orožnik na 15 let ječe, 3 pa so bili oproščeni. Justiiikacija je bila že izvršena. Vesti, da je bilo v albanskih zaporih doslej pobitih 120 ljudi, se vedno bolj potrjujejo. ;lik letalski kongres v naš! državi Kongresa mednarodne letalske federacije v Zagrebu se bo udeležilo nad 20 držav Zagreb, 24. avgusta, n. Kakor znano, bo 6. septembra v Zagrebu mednarodni letalski kongres, na katerem bo zastopanih nad 20 držav. Poleg kongresa bodo v Zagrebu velike letalske tekme in vaje naših vojnih letalcev. Zagrebški kongres bo jubilejna skupščina mednarodne letalske federacije. Lani je bil kongres v Washingtonu. Iz Zagreba bodo odpotovali delegati, ki jih bo okrog 80, s posebnim luksuznim vlakom, ki jim ga bo dala na razpolago naša železniška uprava, v Dubrovnik, kjer so zgradili posebno letališče, ki ga bodo člani kongresa lahko uporabljali za svoja letala. Letališče bo imelo tudi svojo meteorološko postajo, V Dubrovniku bo kongres zaključen, udeleženci pa bodo napravili nato izlet v Ivotor in na Cetinje, kjer jih bodo slo- vesno sprejeli. Glavni referat bo podal na kongresu podpredsednik našega Aerokluba Tadija Son-dermajer. V Dubrovniku bo padla tudi odločitev, kateremu izmed letalcev pripade zlata kolajna, določena za najslavnejšega letalca lanskega leta. Kongresa »e poleg drugih slavnih letalcev udeležijo Bleriot, ki se je pred desetletji proslavil s poletom preko Rokavskega preliva nemški letalec Gronau in drugi. Kongresu bo predsedoval bržkone sedanji predsednik federacije ru-niunski princ Bibescu. Ustanovil se je poseben odbor pod pokroviteljstvom predsednika našega Aerokluba Nj. Vis. kneza Pavla, ki bo gostom priredil čim gosto^ubnejši sprejem v naši državi. Smrtna nesreča treh italijanskih letalcev H im, 24. avgusta AA. Na mednarodni letalski tekmi »Radun0 c!el Vittorio« ki se je danes začela, se je pripetila hu(la nesreča, k' je terjala življenje treh naj-boJjših italijanskih letalcev^ Iz doslej še neznanih vzrokov je pri Ottigliju pri Ca-salu v gornji Italijj treščilo na zemljo letal0 z italijanskimi tekmovalci. Letaice so potegnili mrtve izpod razvalin. Letos je pri tekmovanju sodelovalo 52 italijanskih letalcev, 18 Francozov, 1 Ang]ež; 1 Belgijec, 2 Avstrijca, 1 Švicar in 3 če. hoslovaki. Nov jugoslovenski rekord v jadralnem poletu Nova vas, 24. avgusta. Popoldne je vodja letalske jadralne šole inž. Helmut Ka per dosegel z jadralnim letalom »Zeleno pošto« nov jugoslovenski rekord, ki presega lanskega za dobri 2 uri. Odjadral je z Bradatke ob 16.03 in je ostal v zraku preko 19.29, torej prav do mraka. Pristal je tik ob hangarju Aenoklul>a_ Letalo je v zelo dobrem stanju, rekorder v najboljšem razpoloženju. Rekord, ki ga je dosegel s tem svojim poletom^ znaša 3 ure 26 minut in 12 sekund. Lanski rekord je znašal 1 uro 2 minuti i,n 43 sekund. * na.nčna samostojnost To je pač program, ki omogoča v svojem okviru zadovoljitev vseh upravičenih teženj raznih delov države. Enako neutemeljen kakor očitek centralizma je očitek, da je jugoslovanski '< negacija slovenstva ali hrvatstva ali srbstva. Tudi v tem pogledu postavlja pohorska deklaracija pobomikov jugoslovenske misli jasne ugotovitve. Narodno edinstvo zahteva v prvi vrsti zavest in ouvstvo skupnosti ter neraz-družne medsebojne povezanosti Slovencev, Srbov in Hrvatov. Probojna in ustvarjajoča moč edinstva temelji ravno na spoznanju in prepričanju, da se Srbi, Hrvati in Slovenci brez jugoslovenske skupnosti ne bi mogli ohraniti, ali pa vsaj ne razvijati in da jim je ravno v tej skupnosti dana edina, ali pa vsaj največja možnost, da ohranijo svoje kulturne, gospodarske in socialne dobrine ter z medsebojno podporo, ki jo nudi skupnost usode, vsestransko poglobe in razvijejo. jPohorska deklaracija ne postavlja novih načel. Ona samo znova pribija staro vero, ki je bila po veselih in žalostnih izkušnjah v šestnajstih letih skupnega življenja le še potrjena. Ugotovitve v deklaraciji niso plod kakšnega kompromisa. One predstavljajo so- glasno, iskreno prepričanje vseh zbranih odličnih mož, ne glede na to, ali so Slovenci, Hrvati ali Srbi. In vesti iz pokrajin, ki na Pohorju niso bile zastopane, dokazujejo, da so enakega prepričanja jugoslovensko orientirani delavci v vsej državi. Zopet enkrat se je pokazalo, kako močno in kako globoko v vseh pokrajinah je zasidrana jugoslovenska ideja. To je pa tudi jamstvo za njeno končno popolno zmago. XXIV. Zagrebški zbor 31. VIII. — IX. 1935. Specijalizirani mednarodni vzorčni sejem za vse vrste blaga. Oficijelne kolektivne razstave Nemčija - Italija - Španija -Finska Razstava ljudske umetnosti Na železnicah od 26. Vm. do 14. IX. 1935 brezplačni povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega. Potne legitimacije je treba nabaviti pred potovanjem. Dobijo se pri potniških uradih, na vseh železniških postajah in pri parobrodarskih agencijah. Italijanske grožnje An Položaj v Sredozemskem morju po italijanskem mnenju Angliji ne dopušča, da bi energično nastopila proti Italiji Rim, 24. avgusta. AA. Današnji »Ottobre« priobčuje članek o položaju na Sredozemskem morju in v Sueškem prekopu, če bi prišlo do resnega spora med Italijo in Veliko Britanijo, v katerem pravi: Razvoj modernega letalstva je iz temelja izpremenil vojaški položaj na Sredozemskem morju. Ce bi Anglija s silo zaprla italijanski mornarici prehod skozi Sueški prekop, kar bi bil prvi korak k vojni, bi odločali moč in uporabnost angleškega in italijanskega letalstva. V zapadnem delu Sredozemskega morja je položaj Italije izredno močan, ker se lahko opira na obale Sicilije in Sardinije, Toscane in Ligurije, dočim se mora Velika Britanija omejiti na Gibraltar. Tudi v srednjem delu Sredozemskega morja je Italija v premoči ,ker se lahko opira na Sicilijo in Libijo, Velika Britanija pa samo na Malto, kar je za letalstvo premalo. V vzhodnem delu Sredozemskega morja je Velika Britanija močnejša radi opore v Egiptu, Palestini in na oto- ku Cipru. Zato mora Italija izpopolniti svoje Dodekaneške otoke in Red. Velika Britanija torej ne bi mogla obvladati vsega Sredozemskega morja, dočim razpolaga Italija z močnim brodov-jem in močnim letalstvom. Če bi »drugi« hoteli zapreti Sueški prekop, potem bi Italija lahko zaprla morsko ožino med Sicilijo in severno Afriko, za svoje ladje pa bi imela na razpolago Mesinsko ožino. Napad na Malto bi pomenil vojno New Vorfe, 24. avgusta. AA. Današnji listi navajajo grožnje italijanskih listov glede Malte ter vesti o nameri britanske vlade, da okrepi svoje pomorske sile na Sredozemskem morju. »Herald Tribune« misli, da je tako rekoč izključeno, da bi mogel Mussolini le misliti na napad na britanski imperij, ker bi takšno početje utegnilo postati vele-usodno za bodočnost in sam obstoj Italije. Na napad na Malto bi Velika Britanija vsekakor odgovorila z napovedjo vojne. Pomirjevalna akcija Anglije v treh etapah London, 24. avgusta. AA. Tu prevladuje vtis, da bo angleška vlada v an-gleško-abesinskem sporu nastopala v treh etapah. Najprej bo skušala pomiriti obe stranki po diplomatskem potu še pred 4. septembrom, če pa to ne bo uspelo, ne bo zahtevala v Ženevi stroge izvedbe pakta o Društvu narodov, marveč bo najbrže predlagala odgoditev septembrskega zasedanja in nova pogajanja z Italijo, da se zopet zavleče izbruh sovražnosti v Afriki. V tem smislu bo predlagala najbrže novo preiskovalno komisijo, šele nazadnje bo angleška vlada predlagala sankcije in repre-salije. Če se Italija ne bo udeležila zasedanja sveta Društva narodov, bo Velika Britanija svoje načrte pospešila. Po poročilu lista »Star« je angleška vlada na svoji zadnji seji sklenila soglasno, da jezero Cana in izviri Modrega Nila v nobenem primeru ne smejo pod vpliv tuje oblasti. Obenem je bilo sklenjeno utrditi vse važnejše strateške točke, ki vežejo Veliko Britanijo z njenimi vzhodnoafriškimi posestvi in s črnim morjem. Francosko posredovanje že prepozno? Pariz. 24. avgusta A A. >Excelsior« piše: Sedaj je že prekasno zahtevati od Pariza, naj s svojim posredovanjem uredi oduošaje Mednarodna šahovska olimpijada Varšava, 24. avgusta g. Rezultati X. kola šahovske olimpijade so bili: Argenti-nija : Irska 2 : pol, Francija : Italija pol : 1 in pol, Letonska : Švedska 1 : 2, Švica : Madžarska pol : 2 in pol, Jugoslavija : Ame rika pol : pol. Poljska : Čehoslovaška 1 in pol : 1 in pol. Danska : Anglija pol : pol, Avstrija : Rumunija pol : 1 in pol, F nska : Palestina pol : pol, Litvanska : Estonska pol : 1 in pol. Stanje po X. kolu: Švedska 28 (2), Madžarska 24 in pol (2), Poljska 24 (3), Če-šloo«k>vaška 24 (IX Amerika 23 in pol (4), Jugoslavija 23 (3), Argentinija 20 ;n pol (3), Avstrija 19 in pol (5/, Estonska 19 in pol (4), Anglija 18 in pol (4). Sledijo: Finska, Letonska, Palestina, Litvanska, Danska Francija, Italija, Švica in Irska. med Londonom in Rimom, predvsem zaradi tega. ker angleška vlada neprestano trdi, da je sedanji spor nastal samo zaradi Italije. Evropo lahko reši iz sedanjega hudega položaja samo velik napor vseh prizadetih držav in medsebojna iskrenost. Preveč bi bilo zahtevati od Francije, naj sama prevzame to delo. Sodelovati bi morala tudi Velika Britanija. Po japonskem zgledu Pariz, 24. avgusta g. »Echo de Pariš« poroča iz Londona: Po mnerTju angleških vojaških strokovnjakov^ bo Italija bržkone sledila japonskemu primeru v Mandžuriji in ne bo Abesiniji napovedala vojne. Svoje operacije bo Italija smatrala kot poficijske ukrepe, kakor jih je tudi Velika Britanija ponovno izvedla na afganski meji in v raznih drugih kolonijah. Dvomljivo, je seveda ako bo Abesinska vlada pri stala na tako postopanje Cilji italijanske vlade naj bi bili: Vojaška zasedba cele Abesinije. okupacije nižje ležečih delov in protektorat nad planoto v notranjosti de žele. , Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Na vzhodnim rabu Alp mogoče večinoma še sončno, kasneje možnost neviht ne več tako toplo Pred četrt stoletja Slovanski kongresi-v Sofiji poleti 1910 — Slovenski Sokoli na zletu bolgarskih Junakov — Ravnopravnost kot temelj slovanske ideje Pravkar je potekel mesec, odkar so se končale prekrasne sokolske svečanosti v Sofiji, ki pomenjajo, kakor je »Jutro« svoječasno pravilno poudarjalo, nov mejnik v odnošajih jugoslovenskega in bolgarskega naroda. Sokolske čete so se vrnile iz bolgarske prestolnice ne le oduševljene od presrčnega sprejema in prepričevalnih dokazov iskrene bratske ljubezni, nego tudi uverjene, da so s sofijskimi manifestacijami pokopani mnogi stari spori, ki so v preteklosti razdvajali dva bratska slovanska naroda, in da z njimi pričenja nova srečnejša doba za Jugoslovene in Bolgare. Z enakimi čuvstvi in v enakem prepričanju so se vračali iz Sofije naši Sokoli tudi pred — petindvajsetimi leti. A ne samo oni, nego sto in sto slovanskih kulturnih in političnih delavcev, ki so se udeležili slovanskih prireditev, katerih pozorišče je bila poleti 1910 bolgarska prestolnica. Bilo je to v času. ko je slovanska ideja. močno razgibala slovanske mase in jim vlivala v srco zavest, da se morejo «nmo z združenimi močmi ubraniti in z uspehom upreti vedno silne jšemu na-\"ilu skupnih sovražnikov. Impulz delu za koncentracijo slovanskih sil je dal znani slovanski kongres v Pragi meseca julija leta 1908. V Pragi započeto delo, ki ga je krepko podrvri tudi kongres slovanskih novinarjev meseca septembra istega leta v Ljubljani, se je dosledno nadaljevalo in določena j* bila Sofija, kulturno in poli'ič.no središče bolgarskega naroda, za k^-aj. kjer bi se naj julija 1910 izvršile zadnje priprave za sklicanje velikega slovanskega konsresa, ki bi raj končno in definitivno rešil vsa med slovanskimi narodi obstoječa spe-ma vprašanja in vse njih sile" in težnje usmeril v enem pravcu. In tako je postaja v poletju 1910 Sofija center za vse slovanske akcije, me-rto, kamor so sklicale svoje sestanke vse organizacije, delujoče idejno in praktično na slovanski stvari. Prvi so se sestaili dne 4. julija 1910 slovanski novinarji in osnovali ob nav-zočncc-l i in s pristankom novinarskih zastopnikov vseh slovanskih narodov prvo vseslovansko organizacijo — »Vseslovansko zvezo novinarjev«. V označenje idej, ki so bile gospodujoče na tem kongresu, navajamo samo kratke starke izgovorov dveh mož: voditelja bolgarske rusofilske stranke 9(>ietnega Cankova in srbskega ministra čurčina. Cankov je ugotovil: »Samo v del", za slovansko vzajemnost je bodočnost Slovanstva. To delo pa bo uspešno le. ako bodo Slovani ublažili surovi svoj individualistični egoizem.« Čurcin pa je zaklical Bo^arom: »Pokrijmo s plaščem pozab'jenosti vse, kar se je med nami prigodilo pred 25 leti (srbsko-bol-garska vojna 1885). Bodimo si bratje in sezimo si v roke, ker niti mi, niti vi n;smo krivi nesreče, ki je nas razdvojila.* »Vseslovanska zveza novinarjev« je tjato še dvakrat zborovala: 1. 1911 v Beogradu in 1. 1912 v Pragi. Sledeči vojni dogodki so povzročili, da je prenehala delovati, a k novemu delovanju jo do danes ni bilo mogoče prebuditi, dasi so danes neprimerno ugodnejše razmere za takšno organizacijo. Ni onega navdušenja in one silne volje več, ki je navdajala slovanske novinarje pred četrt stoletja! Dne 5. julija je bil v Sofiji otvorjen slovanski zdravniški kongres, ki so se g a takisto udeležili zdravniki iz vseh slovanskih zemelj. Sklenili so, da osnujejo vseslovansko zdravniško organizacijo. Svoje zamisli niso mogli izvesti, ali ideja je ostala in pred leti je bila pod mnogo ugodnejšimi pogoji ustvarjena tudi ta organizacija. Izmed slovenskih zdravnikov so se tega kongresa udeležili dr. Demeter Bleiweis, dr. Vinko Gregorič, dr. M. Podlesnik in dr. Fr. Jankovič, ki jih danes žal ni več med nami. Bili so med našimi zdravniki pionirji slovanske misli, zato je treba njih imena s priznanjem zabeležiti. Tiste dni, dne 7. julija 1910 je v narodnem gledališču v Sofiji otvoril dr. Karel Kramar II. splošni slovanski kongres. Strah pred panslavizmom je bil takrat v Evropi vseobči, zlasti pa je pred njim trepetala, zavedajoč se svoje slabosti, Avstro-Ogrska. Temu primerna je bila tudi kampanja nemškega in madžarskega časopisja proti temu kongresu, ki mu je v naprej napovedovalo popoln fiasko. Toda zgodilo se je baš nasprotno: Še nobene slovanske prireditve se ni udeležilo toliko odličnih mož, še nobena se ni končala s takim moralnim uspehom, kakor sofijski kongres. Na tem zboru je dr. Kramar preciziral idejni program slovanskega pokreta. Izvajal je med drugim: »Za naš pokret veljajo principi polne ravnopravnosti, polne svobode in polnega bratstva za vse slovanske narode. To načelo je temelj vsega našega dela. Po teh principih se moraio ravnati vsi slovanski narodi brez izjeme. Svetel moment v našem trudu za slovansko stvar je dej- stvo, da so vsi južni Slovani izjavili, da stopajo na kongres kot ena neraz-družna narodna skupina. Izjavljam svečano, da stojimo na stališču, da ni Slovan tisti, ki zatira katerikoli drugi slovanski narod. To velja za vse slovanske narode; za vsakega izmed njih zahtevamo, da se mu zajamči miren in svoboden razvoj. Naša naloga bodi, da izvojujemo končno zmago slovanske ideje. Edina politika za nas sme biti stremljenje, da zbližamo slovanske narode in da zgradimo med njimi mogočno zgradbo slovanske vzajemnosti.« Tem prireditvam je na pravoslavni Petrov dan 12. julija sledil zlet bolgarskih Junakov, ki so se ga prvič udeležili tudi slovanski Sokoli. Na zlet je takrat pod vodstvom svojega staroste dr. Ivana Oražna pohitelo tudi več sto slovenskih Sokolov. Sofija je tudi takrat prekipevala slovanskega navdušenja, sofijske uilice pa so odmevale od mogočnih akordov slovanskih himn. Tisočglave množice so se opajale v oduševljenju za slovanske ideale in »Naprej zastava slave« je bilo njih geslo. A v navdušenju je takrat plaval tudi kraljevski Beograd. Preko Beograda so se vračaild tisoči in tisoči oduševljenih slovanskih gostov, v Sofiji utrjenih v veri v lepšo slovansko bodočnost, ter tu oznanjali blagovest slovanskega bratstva. In Beograd je tem hlastneje sprejemal vase to blagovest, ker je imel v svoji sredini mile goste z najzapad-nejših slovanskih meja — pevce Ljubljanskega Zvona, ki jih je vodil dr. Anton Švigelj in ki so prvi izpod podjar-mljenih krajev prišli, da stisnejo desnico svojim svobodnim bratom. Val navdušenja za slovanske ideale se je razlival z Balkana na sever in za-pad in utrjeval slovanske množice v veri, da skoraj napoči tudi Slovanom veliki dan. Res, zdelo se je tako! Najprej balkanska zveza, nato balkanska osvobodilna vojna. Bratska sloga srbskega in bolgarskega naroda je delala čudeže, slovanska stvar je triumfirala na vsej črti ... Pa sta prišli usodni leti 1913 in 1915, ki sta na~mah podrli vse, kar je bilo z,grajeno s tolikimi žrtvami v dolgih desetletjih in posvečeno na divnih slovanskih manifestacijah v Sofiji 1. 1910 ... Sedaj se vračamo nazaj na ono, kar je bilo ustvarjeno 1. 1910 in na tem temelju smo pričeli znova graditi poslopje slovanske vzajemnosti in slovanskega bratstva. Ali se bo zgodovina sedaj ponovila? Zaupajmo svoji sreči in verujmo, da bodo to pot izostali usodni dogodki, ki so pred 22 in 20 leti tako kruto posegli v našo zgodovino in skoraj upropastili i »eležke Kam je šla milijarda? Pod tem naslovom objavlja »Slovenec« »strahotna odkritja, kako so šarili z železnicami JNS režimi«. Da bi dokazal, kakšne jjr..palice tvorijo jugoslovensko nacionalno tronto, trdi med drugim, da je JNS za velik, niški shod, ki se je vršil 23. apu'a 1931 ostala dolžna za posebne vh'%:< še sed+T milijonov dinarjev! Seveda je eden glaMuh sokrivcev dr. Kramer. Ni re?, pravi »Slovenec«, da je milija~dni pa lec pisn h porr.čii okrog 100.000 ljudi. Zunanji ud »Sloven-čevem« b: morali znašati mnogo več, ker 't 7 milijonov dinarjev os:vio še ne-nlačan h!), potem bi bil en posoni vlak stal pe\prečno okreg 115.000 din.kem duhu, njegova načela so tako zelo v skladu s temeljno zahtevo našega naroda po resnični samoupravi ter je vsa njegova vsebina tako umerjena, da bi ga mogel odkloniti samo tisti, ki nima dobre volje.« Zato so, kakor trdi »Gl. N.«, ta program sprejeli in tako vsaj virtuelno postali člani JRZ ne samo gg. dr. Marušič in Pucelj, temveč tudi onih 20 slovenskih poslancev, ki so vstopili v vladni klub in sicer (kakor sedaj izvemo) baš kot reprezentanti radikal-skega programa. Gospod Marušič je tudi mišljenja, da zlasti na slovenskem podeželju brez njegovega sodelovanja ne bo šlo lahko. Pripušča, da so o tem, kako najpri-kladnejše urediti to sodelovanje, še posebna pogajanja in da bo brez dvoma smel so-odločevati tudi g. dr, Korošec. V ostalem se pa s »Slovenčevimc koloni ne da odpoditi ter slovesno zatrjuje, da ga »Slovenčevk napadi »ne spravijo s prave potic. Medtem je slovensko glasilo Radikalske zajednice že v drugič udarilo. V včerajšnji številki poroča namreč, da je bila v beograjskih krogih z indignacijo sprejeta vest o ponudbi sodelovanja, ki jo je stavil dr. Marušič za sprejem v Jugoslovansko radikalsko zajednico« . . . Radikalska zajednica na Hrvatskem Zagrebški listi javljajo, da so podpisali v savski banovini trije podpisniki prijavo za ustanovitev Radikalske zajednice in sicer gospodje dr. Branko Peleš, sin znanega hrvatskega radikala dr. Dušana Pe-leša, bivši veliki župan dr. Gabrek in Ivan Flod, filmski propagandni strokovnjak in urednik radikalske g-a glasila »Zajednica« v Zagrebu. Imenovani gospodje tvorijo odbor za izvedbo organizacije JRZ med Hrvati. Odbor je že pričel s svojo akcijo in beograjsko »Vreme« trdi, da je »odziv med hrvatskimi masami nepričakovano velik«. Voditelji hivše Hrvatske pučke stranke so še vedno proti sodelovanju z JRZ, •ter izjavljajo, da bodo ostali kompaktno ob strani dr. Mačka. Iz njihovih vrst se zatrjuje, da bi eventualni vstop bivšega predsednika HPS Stepana Bariča v JRZ pomenil samo njegovo osebno odločitev. Glavno in banovinsko vodstvo JRZ K^vosadski »Dan« objavlja, da bo za predsednika JRZ na njenem kongresu izvoljen predsednik kr. vlade g. dr. Stojadinovič, g. Aca Stanojevič pa bo postal častni predsednik stranke. Kakor znano vodi posle do kongresa ožji izvršni odbor, ki ga tvorijo predsednik vlade dr. Stojadinovič kot predsednik, minister notranjih del dr. Korošec, minister prometa dr. Spaho in bivši minister Miša Trifunovič kot podpredsedniki ministsr Djuro Jankovič pa kot glavni sekretar. čim bo stranka odobrena, bodo stopili v funkcijo tud. banovinski izvršni odbori, sestavljeni iz po sedem oseb, imenovanih od glavnega izvršnega odbora, v banovinski izvršni odbor za dravsko banovino bodo po informacijah iz krogov nove stranke poklicani gg. dr. Marko Natlačen, dr. Ahčin, dr. Ku-lovec, dr. Leskovar (Maribor), profesor Cestnik (Celje), od bivših radikalov pa g. Ivan Tavčar iz Maribora. Za banovinake-ga tajnika je določen bivši glavni tajnik i SLS g. Gabrovšek, Troti o s rsttb slatinske tablete za hufBcz sestavljene iz naravnih mineralnih soli in rastlinskih ekstraktov. Proizvaja: apoteka MR. B AH O VE C, LJUBLJANA V vseh lekarnah 100 tabL — Din 46.-, 200 tabl. — Din 74.-. Beg. No. 142 3 od 10. VII. 34. Vzgoja deSektne važno socialno vprašanje Zaključek kongresa učiteljev deSektne deee — Važaa opozorila in predlogi Ljubljana, 24. avgusta V nadaljevanju včeraj otvorjenc skupščine učiteljev defektnih otrok je predavala strokovna učiteljica gdčna Lebarjcva o otroku v pomožni šoli ter predlagala — Pomožna šola mora meti lastno nadaljevalno šolo. Vsaka pomožna šola enega kraja ali vsaj sreza mora imeti zdravstveno poklicno posvetovalnico kjer dobijo starši vsa potrebna navodila. Skupščina je dobila danes nove pozdrave Poslali so jih JUU iz Sarajeva, Melihar Bednarik, ravnatelj gluhonemnice v Plznu, direktor dr. Petr Zenck v Pragi in ravnatelj pomožne šole v Tardubicah, Jaro-slav Pokorny v imenu Svaza učiteljstva pomoenveh škol ČSR. Tokom zasedanja da našnje skupščine je prišel med zbor jvalce naš ožji rojak, 'vseučiliški profesor dr. Mihajlo Rostohar, ki se nahaja v Sloveniji na počitnicah. Skupščina je znanega strokovnjaka ki učenjaka viharno pozdravila, g. profesor pa je s programatičnim govorom navduševal in bodril zborovalce, naj vztrajajo pri svojem tako idealno začetem delu. K sklepu je g. profesor povabil navzočno skupščino na slovanski pedološki kongres, ki se bo vršil leta 1937 v Pragi. Tudi pozneje tokom razprav in debat se je g profesor še večkrat oglasil in s svojimi, na bogatih skušnjah in znanstveni podlagi temelječimi izvajanji razjasnil in podprl marsikako pedagoško strokovno vprašanje. Nato je sledilo predavanje strokovnega učitelja na zavodu za slepe v Zemunu, g. Ferdinanda Masliča o aktualnih problemih našega specialnega šolstva in nalogah združenja. Najprej je govoril o potrebi izdelave točne in znanstveno podkrepljene statistike gluhoneme in slepe dece v državi. Naglašal je potrebo osnovanj novih zavodov- n šol za defektno deco. Res ne more vsega in na mah storiti držav* sama, zato je treba, da ji priskočijo v tem pogledu na pomoč banovine, občine in privatna iniciativa. Kot primer je navajal zgradbo doma slepih v Zemunu, kjer je prispevala država 1,200.000 Din, jasebna plemenita radodar-nost pa je zbrala v 6 letih nad en milijon dinarjev. Glede pomožnega šclstva je omenjal nujno potrebo samostojnih pomožnih šol v Beogradu in Zemunu, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju ter v Ljubljani, ki naj bodo, če le mogoče internatsko urejene. Povsod, kjer taki pomožni oddelki že obstojajo, naj se združijo v samostojne pomožne šole. Govornik je naglašal, da kaže kriminalna statistika naravnost porazen porast mladoletnih zločincev. Imamo sicer moderno zakonodajo za mladoletne delik-vente, a vse to je žal na papirju, ker nam v prvi vrsti nedostaje primernih zgradb. Predvsem naj se ukineta, odnosno izselita mladoletna oddelka pri jetnišnicah v Ljubljani in Zagrebu kot skrajno neprimerna, saj sta pod isto streho z odraslimi jetniki in so tako slabi vplivi in zgledi neizogibni. Zavod mladoletnikov v Ponovičah pri Litiji naj se temeljito reformira. Nujna potreba je, da se preseli zavod za slepe v Kočevju nazaj v Ljubljano kot večje kulturno središče. Zavod za slepe v Zagrebu naj se na vsak način oddvoji iz zavoda za gluhoneme, ker ima skrajno neprimerne prostore. Nujno potrebno je delo z deco, ki ima govorne motnje. Take dece je v državi okrog 12.000. Potrebni so tečaji za učiteljstvo. ki bi odpravljalo govorne napake. Treba je razredov za reševanje in zboljšanje vida. Istotako je potrebna posebna šola za pohabljene otroke s fizičnimi nedostatki, za kar se zlasti zanima profesor dr. Špišič, predstojnik ortoped:""c klinike v Zagrebu. V nadaljnem je podvrgel predavatelj podrobni kritiki pravilnik o izobrazbi učiteljstva defektne dece, ki je zagledal dnevno luč brez vsakega sodelovanja s stanovskim združenjem. Obširno se je bavil s pravnim in gmotnim položajem učiteljstva na zavodih in šolah, ki zasluži za ovoje samaritansko delo v izredno težkih razmerah pač boljšo usodo. Mladega, izredno sposobnega predavatelja so nagradili zbo-rovalci z dolgotrajnim aplavzom. Potem so poročali funkcionarji združenja. Tajnik g. Žutič je poudarjal veliko važnost društvenega strokovnega glasila »Glasa nedužnih«, ki izhaja v 500 izvodih in se bori z velikimi finančnimi težkoča-mi. Število članstva znaša 156. Predcidena je ferialna izmenjava nastavnikov za specialne šole med slovanskimi državami. Uprava združenja dela na tem, da bi se osnovala vseslovanska zveza združenj za defektno deco. Uprava se je bavila tudi s vprašanjem osnovanja društva za logope-dijo in foniatrijo, ki bi začelo borbo proti govornim hibam in se postavilo na širši temelj. Znani strokovnjak na polju foni-atrije, dr. Hinko Freund v Zagrebu je sicer v tem pogledu predložil oblastem točen načrt, a, žal, to vprašanje še ni prišlo preko prvega stadija. meni teljev Tajniško poročilo, kakor tudi poročili upravnega in nadzornega odbora so bila sprejeta ter sta dobila oba odbora razre.š-nico. Sledil je načrt dela in proračuna za prihodnje poslovno leto. Tri volitvah so bili izvoljeni v upravni odbor: Ramadanovič Vcljko. Matič Miodrag, Karličič Božidar, Mazi Vilko, Žutič Gjorgje, Janežič Gabrijel, Mihelič Josip, Druškovič Antonija, Erat Vlado, Pantič Dušan, Simič Vl?stimir, Očko Josip, Meandžija Pero. Siljak Dobrilo, Mar-janovič Janko. V nadzorni odbor: Grm Fran, Hergešič Rajko, Popovic Zorka, Damjanovič Jclisaveta in Popovič Risto. V diskusiji je bil sprejet predlog g. Masliča, da naj se na pedagoških akademijah osnujejo odseki za izobrazbo učiteljstva zi defektno deco. Pri tem je pripomnil g. pror. dr. Rostohar, da v ČSR financira ministrstvo stalne tečaje za vse panoge zdravstvenega šolstva. Skupščino je zaključil oh 13. podpredsednik g. Vilko Mazi, ki je več del vodil zborovanje. Po skupščini so se zborovalci razšli na izlete v ožjo okolico, v Kamnik, Kranj in Bled in nekateri celo na Triglav. Govoriti o važnosti šolstva za defektno deco v naši državi, pomeni govoriti o velikem socialnem problemu, ki mora zanimati vsakega človeka. Korak naprej v plemenitem in samaritanskem stremljenju po-jubl janska skupščina združenja uči-defektnih otrok. m v včeraj smo kratko poročali o zasedanj p ok r a j i n skega korp o ra c i jisko-gospod a rsk ega sveta v Puli, ki je obravnaval celokupnr gospodarski položaj v deželi. Iz poročil«, dr. Rocca naj danes posnamer.o nekaj podatkov o istrskih rudnikih in kamnolomih. V glavnem kopljejo in lomijo v Istri premog, bavksit, gradbeni kamen in silicij. Produkcija premoga, ki ga kopljejo preo-vsem v labinjskih premogovnikih, se je Ian-pričela spet dvigati. Leta 1933. so pridelali 266.650 ton, lani 289.046, letos sorazmerno še nekoliko več premoga. Pri podjetju je bilo nameščenih 1933 leta 1245 delavcev in uradnikov, leta 1934. 1451, meseca maja 1935. pa 1881. Glede na to, da v zadnjem času po sili razmer pojema uvoz premoga iz Anglije, je pričakovati, da se bo produkcija istrskega premoga še znatno povečala, zlasti še ker je prišla pred kratkim pod neposredno državno kontrolo. Produkcija bavksita je znašala leta 1933. 94.488 ton, lani pa 130.416 ton. Od teh je šlo okrog 60.000 ton v inozemstvo. Ob začetku tega leta se je zlasti Nemčija zanimala za istrski bavksit, vendar se kupčija zaradi deviznih težav ne razvija dobro. V kamnolomih je bilo leta 1933. nakopa-nih 267.500 ton kamna, lani pa le 194.S73 ton. Glavni vzrok tega nazadovanja produkcije je baje ta, da se v gradbeni industriji vedno bolj uporabljata armirani cement in opeka. Število v kamnolomih zaposlenega delavstva je znatno padlo. V industriji silicija pa je nastala prava anarhija. Kljub f-ancoski in nizozemski industriji se je spočetka dvignila konjuktu-ra za istrski silicij, ki ga pa ne kopljejo racionalno. Po mnenju dr. Rocca bi se morala dati eni ali več družb izključna pravica kopati silicij, ki ga sedaj kopljejo kmetje na lastno pest, neorganizirano in brez strokovnega znanja. Jasno je, da bi prišle v takem primeru v poštev italijanske družbe z večjim kapitalom. Lahko pa bi se našla tudi ta rešitev, da bi se v svrho kopanja silicija ustanovile zadruge, v katerih bi sodelovali neposredno prizadeti zemljiški posestniki, da bi tako domačini sami plodonos.no eksploatirali svoje lastne čeprav skromne zaklade. Sedem Santov z žage pred sodnikom Pred goriškim kazenskim sodiščem se je vršil v četrtek, kakor poroča »Gazettino«, proces proti skupini mladih ljudi z žage pri Bovcu, ki so bili obtoženi, da so 23. junija t. 1. napadli in poškodovali alpinskega podčastnika Evgena Tibollo, ki so se mu rane zacelile šele po 20 dneh. Obtoženi so bili pod obtežilno okoliščino, ki jo navaja prvi odstavek 6. člena kazenskega zakonika, ker bi naj bili podčastnika napadli iz neutemeljenih razlogov. Pri procesu se je izkazalo, da omenjena obtežilna okoliščina ne prihaja v poštev. Obsojeni so bili: 251etni Anton Pičulin na 7 mesecev zapora, 251etni Alojzij Kutin, 271etni Josip Žagar, 231etni France Rot in 231etni Anton Rot pa na zaporno kazen po 4 mesece in 20 dni. 281etni France Rot, brat obsojenega Antona Rota, pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Nova obogatitev „ JUTRA" Tedenska revija »življenje in svet" kot redna priloga našega lista Zaradi stavke grafičnega delavstva je morala tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET« po 1. zvezku 18. knjige prekiniti z rednim izhajanjem. Po vpostavitvi normalnega obrata v Narodni tiskarni, kjer se tiska naš obzornik, smo se odločili, da bomo izdajali odslej revijo kot redno prilogo ponedelj-ske izdaje »Jutra«. Številnim svojim naročnikom in čitateljem bo revija kakor doslej redno vsak teden_ nudila obilo pouka in razvedrila z mnogimi slikami, obenem pa bo tudi cenejša. Povrh dobijo naročniki še ponedeljsko izdajo »Jutra«. Dosedaj je mesečna naročnina za »Življenje in svet« znašala 8 Din, za ponedeljsko izdajo »Jutra« pa 4 Din, oziroma 5 Din. Od sedaj naprej stane ponedeljska izdaja »Jutra« skupaj z »Življenjem in svetom« samo 4 Din na mesec, po raznašalca odnosno po pošti na dom dostavljena pa 5 Din. Za »Jutro« samo pomeni združitev z revijo ŽIS lepo obogatitev. Zato smo prepričani, da bodo mnogi Jutrovi prijatelji, ki do sedaj na ponedeljsko izdajo niso bili naročeni, postali njeni naročniki, saj dobijo za 5 Din najnovejša nedeljska poročila in dragoceno gradivo revije »Življenje in svet«. Posamezna številka ponedeljskega »Jutra«, ki bo s prilogo imelo redno 8 strani, stane 2 Din. ,,JUTRO" ^ŽIVLJENJE IN SVET" Dežela lepote, en sam vrt... Poslovilno pismo gospe Olge Ševčikove V številnih in obče koristni h stikih, ■ki jih je imel odhajajoči češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik z našim kulturnim življenjem, mu jo zvesto stala ob strani gospa soproga. S svojim osebnim Jarmom, finim nastopom in taktom si je Olga Ševčikova pridobila mnogo iskrenih simpatij zlasti v ljubljanskih ženskih društvih. Tu je ponovno nastopala kot predavateljica, poslužujoč se slovenskega jezika, ki se ga je bila kmalu naučila. Tako se je tudi seznanila z našo literaturo, zlasti še s ispisi nekaterih naših pisateljic, ki jih je pričela prevajati v češčino. Poslovilni večer Jugosl.-češkoslov-vaške lige v Kazini je najlepša potrditev splošne simpatije, ki jo je uživala v v-eh slojih ljubljanske družbe tudi ga (''ti ševčikova. Ob slovesu nam je izročila gospa konzulova naslednji toplo spisani sestavek, ki bo nedvomno zanimal tudi širšo Javnost. Jugoslavija, Slovenija, Ljubljana. Kaša druga domovina, naš dom skoraj pot let dolgo! Koliko spominov, koliko ri življajev je združenih s tem obdobjem! S soprogom sva prispela sem nežna- PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo ranz J os ef o ve prirodne grencice Registrirano od ministrstva za soc. politiko ta nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. na in nevešča jezika.; skrbelo naju je, kako bo tu z nama, vendar sva takoj imela najboljši namen, da se z vami sprijateljiva. In mislim, da nama je to uspelo. Dobro nama je šlo tudi dugod, v drugih deželah, kamor naju je zanesla službena dolžnost. Rada se spominjava Marseillea, Carigrada, teh vrat Orijen-ta, kakor mu pravijo. Tu sva preživela dalje časa; čutila sva se zadovoljna, saj naju je vse zanimalo: življenje, stari, prekrasni stavbni spomeniki, Bos-por, morje in vsa okolica. Carigrad je zares prelepo mesto, v katerem se nama je dobro godilo, toda doma tam nisva bila. Ko so moža. premestili iz Prage v Beograd, sv aoba čutila, da greva v deželo, ki nama je prav blizu: prijateljska, slovanska. Beograd sva bila spoznala že na potovanju v Carigrad; ugajal je in z veseljem sva se naselila v njem. Toda, če sva. bila s soprogom tu zadovoljna in sva nerada odšla na novo mesto, morava sedaj priznati, da zapuščava Ljubljano kar težkega srca. Najina druga domovina- Malo katero deželo sva spoznala tako dobro kakor Jugoslavijo in posebej še Slovenijo, ki sva jo prepotovala križem kražem. Dežela lepote, en sam vrt. Tu je pri-roda res iz polnih iok delila svoje darove. Planinski velikani, romantične doline, razkošna jezera, krasni gozdovi, polja. Povsod, kamorkoli človek pogleda, je vse zeleno. In naša Ljubljana, ki je vsajena, v to lepoto; Ljubljana, bela Ljubljana. Snažna, urejena, da se zdi, kakor bi bila vsak dan znova umita in počesana, s svojim gradom, ki jo venomer straži kakor pravljično princeso, oblečeno v smaragdno odevalo lok in gozdov, ozaljšano s pasom planin. In s katerekoli točke jo gledamo: z Golovca, Rožnika ali z nebotičnika, povsod se nam odpirajo na njo vedno novi in lepši pogledi. Na njo ste Slovenci res lahko ponosni. Sicer pa je vsa Slovenija dragulj. Naj smo obiskali katerokoli mesto ali vas, povsod vladata snaga in red in povsod, tudi z najskromnejše bajte, se ti smehljajo cvetlice. In kdor ima rad cvetlice, ne more biti slab človek, tako pravijo pri nas. Tu sem se prepričala, kako resničen je ta češki pregovor. Tukaj žive ljudje dobrega srca: iskreni, ustrežljivi, prijazni, gostoljubni in veseli. Vaše lepe popevke so nas očarale. Čehi smo ljubitelji glasbe, pa smo tu našli brate ne le v petju, marveč tudi v jeziku. Šele ko človek spozna jezik in pesem, občuti, kako blizu smo si Slovani. Cehi in Slovenci imamo tudi v zgodovini mnogo skupnega. Ze zdavnaj smo imeli medsebojne prijateljske stike in v stari monarhiji skupno usodo. Dandanes živimo v svobodnih državah in sami odločujemo o svoji usodi: to je sladki sad našega skupnega stoletnega trpljenja. živimo v razgibani dobi, okrog nas kipi življenje, vre nemir . Toda mi stojimo trdno drug ob drugem: zvesti smo si bili, zvast.i si ostanemo. No, sedaj odhajava s soprogom v staro domovino. Odhajava težkega srca, toda s krasnimi spomini na Slovence, na belo Ljubljano, na lepo Slovenijo in vso Jugoslavijo. Vedno se bova z veseljem spominjala dežele, ki sva jo vzljubila in kjer nama je bilo tako dobro, ker sva bila med svojimi. Spominjajte se tudi vi naju! Olga Ševčikova. Notar Hafner 701etnik Zdrav in čil obhaja danes nota", pr ro. doslovec in pisatelj Hafner Mate v najož. jem rodbinskem krogu 70 letnico rojstva. Umestno je, da se ob tej priliki spominja, mo moža, ki je znatno pcsegel v naše gospodarsko in znanstveno življenje. Doma je Dorfarjah, občina Stara Loka. Gimnazijo je študiral v Kranju in v Ljubljani, pravoslovne študije je d>ovr5il na Dunaju, notarski izpit pa je napravil z odličnim uspehom v Gradcu 1894( Kot notarski pripravnik je službo vaj od 1889 do 1897 v pisarni notarja in pisatelja Janka Kersnika na Brdu; po slednjega smrti je bil istotam notarski namestnik v 1. 1897 in 1&98. Kot notar je služboval v Senožečah, v Radečah, v Kostanjevici in od 1911 naprej službuje v Ljubljani. V mladosti se je udejstvoval na literar. nem polju ter priobčeva.I črtice i.n pesmi v »škratu« 1885, v »Rcgaču«v »Rodoljubu« v »Ljubljanskem zvonu« in v »Svobodi« Njegovo najboljše takratno literarno delo je črtica:»Urad ni dan pri okrajnem eo. dišču na Hribu« natisnjena v Svobodi 1. 1S87. Pozneje se je posvetil prirodoslovju in delal zlasti na zoološkem poprišču. čedne &o njegove zbirke lovnih živali posebno obsežne in zanimive pa njegove zbirke žuželk. Svojo prvo zbirko metuljev je od. stopil Narodnemu imuzeju v Ljubljani. Njegova sedanja zbirka metuljev obsega 2't>;>9 vrst5 njegova zbirka hroščev 2534 vrst zbirka kožckrilcev 480 vrst, zbirka dvokrilcer 7'0 vrst, zbirka stenic pa 140 vrst. Hrani pa tudi biološki materija! in biološke skupine. Vrednost teh zbirk teži posebno v ten^ da obsegajo po veliki ve. čini domačo favno, v prvi vrsti pa favno Julijskih Alp. Več let je bil predsednik čebelarskega društva^ predsednik Mlekarske zveze, predsednik Društva za raziskava!)je jam podpredsedni ljubljanske podružnice Slo. venskega lovske^* druš.vs. In bil ;e mož na pravem mest'i kjerkoli se je >lej-stvoval.Manjkalo mu ni nikoli potrebne, ga strokovnega razumevanja opravljal je za župana mu ča Trikih živali in rastlin in za Narodne parke. Za_ k on i to ivveljtivljeni«? Narolt i-ga parki v dolini Sedmerih jezer, je po veliki večini ty»li njegova zasluga. Sestanek veteranov na Pševem Stražišče, 24. avgusta. »Ali si že slišal?« »Kaj pa?« »Da bo danes dirka na Pševo«. »Kakšna dirka? Avtomobilska?« »O ne. Še bolj zanimiva! Dirka stra-žiškah veteranov. Graparjev oče, Ja-nezkovega Tineta Tine, večni fant Janko — kaj bi našteval! Oglasi se popoldne pri Drajnerju na Pševem, pa jih boš videl in spoznal, kdo je bil prvi.« »A kako, da so se zmenili na današnji dan, sredi tedna?« »Sv. Rok je danes, prijatelj. Patron vseh betežnih. Pa so sklenili: na dan patrona vseh veteranov preizkusimo po dolgih letih svoje moči, jo udarimo na goro in dokažemo, da še nismo za staro šaro!« »A kako, da šele letos?, sem dregal vanj. Praznujejo mar vsi 70-letnico?« »Kaj še. Večina jih je že precej čez. Takole okrogl051 let bodo zvrgli skupaj in pomaknili navkreber. Prejšnja leta bi zaradi slabe poti tega ne zmogli. Letos pa, so dejali, bo gladko šlo, saj je predsednik občine g. Križnar poskrbel za tako cesto, da se je še avto ne ustraši, ampak lepo zdrči po njej kakor po maslu in že je na Javorniku, pa bi se je oni!« Takole me je prijatelj na sv. Roka dan, IG. avgusta, seznanil z najnovejšo stražiško novico. Ker je bil božje lop popoldan, sem jo mahnil na Pševo. In res, takoj po oni uri popoldne so prihajali v manjših skupinah. Človek bi mislil, da jih bo pot utrudila, saj je skoraj urno navkreber. Nasprotno! Vsi starčki so dospeli da ustrežljivega gostilničarja Benedičičn Rudolfa (pd. Draj-neria) z lahkoto in židane volje. Pričujoča slika nam kaže te »junake«. Sede od leve: Tepina Franc (75 let), Baželj Miha (70 let), Berčič Gašper (86) predsednik občine g. Križ-man Anton, Bajželjj Gašper, (86 let); Kalan Janez (77 let), Fabjan Janez (75 let); stoje od leve: Benedik Miha (74 let). Tepina Janez (72 let), Bajželj Tine (74 let); Česen Jakob <70 let); Rozman Tone (73 let); Polak -Jurij (70 lot) Brenk Jožef (75 let.) in Sajovic Franc (75 let). Pa seštejte sami. koliko bi vrglo, če bi bila njihova leta vsaj po tisočaku! Ko so se okrepčali z dobrotami iz 0 bogu pastirjev In kmetov Srečanje s pesnikom Vladimirom Nazorjem na Sredozemskem morju Vsakršna gospoda se ^elje s »Kraljici. Mari. jo«. Indnstrijci, trgovci. stebri., posvetne hierarhije, iz Jugoslavije in izza meja. Osamljen je pesnik med njimi, a vendar najbolj viden in vsem najbolj drag. Njegova sivolasa goe-thejevska glava, ki tiho snuje zase, ki neopaznio upija vase lepoto, je vidna vsepovsod. Nad mesec dni je tega, bilo je 13. julija. Obloženi z nepopisno kopico ntisov iz Grčije in Egipta, pa vendar razigrani in svetle notranjosti smo se vračali v domovino. Rt Matapan je bil že za nami. gladina Sredozemskega morja je ležala v blesku neizmerno blagega večno ljubečega sonca. Našel sem pesnika v tistem ljubem salonč-ku na koncu ladje. Razoete srajce kakor krepak gorenjski gospodar široko razslo-njenih rok je sedel v tihem prikrajku, da je skozi okence lahko zdaj pa zdaj pogledal na morje. A. na svetli mizi pred njimi je ležal list poDlsanega papirja, drobne beležke. Njegov odgovor na vprašanje o junaškem zdravju: — Pijan sem.. . pijan sonca, morja in juga Ubit sem. Bolj duševno kakor telesno. Ne zmorem vsega tega. To potovanje z vsemi lepotami in doživljaji je tako navalilo name, da se ne morem znajti. — Mnogo potujete? — Vsekakor. Z Josipovca v Zagrebu, kjer stanujem, sleherni dan v kavarno in iz kavarne nazaj na Josipovac... Potem nekoč, kakor to pot, z Josipovca k piramidam. Ekstremi, kakor vidite. Kaj srednjega ne poznam. V mladih letih sem šel do Zagreba, do Gradca in Dunaja. Dalje nisem zmogel, šele zdaj. ko bom čez leto pri šestem križu, smuknem kam dalje. Malo smešno, a vendar moram povedati, da se ne boste čudili, če bom ob letu hitel od Josipovca do Gibraltarja. Pustili smo pesnika v božjem miru, zbiral se je ob svojih beležkah — uro nato je moral na željo gospode predavati na palubi. In je predaval zbranemu občinstvu, ki se je — vštevši dame — dostojno opravilo in do zadnjega stolčka zasedlo prostrani avditorij na ladji, pod milim nebom, v bajno lepi svetlobi zahajajočega solnca. Pesnik Vladimir Nazor predava o ženskah v stari Heladi in v starem Egiptu. Otvarja galerijo po vrstnem redu. kakor smo potovali. Spominja se nesrečne cesarice Elizabete, ki je nerazumljena samo. tarila in sanjarila na Krfu. Odgrne sivo kopreno davnine in nam nežno oriše lik zveste Penelope na Itaki. V Olimpiji je bila pesmi, borbe in dleta vredna Hipoda-meja. Pred nami, za rtom Matapanom, v slavni šparti so domovale junaške žene. Zavoljo gizdave Helene se je vnela trojanska vojna. Silna Klitamnestra, morilka moža, umorjena od sina, Ifigenija, živo hrepenenje po domovini, Antigona, polna nežne ljubavi, vzorna hčerka, Periklejeva žena, bistra hetera Aspazija, nesrečna pesnica Sappho, nad vsemi Afrodita in Atena — da Bog ubije Morgensterna, ki nas je vodil po Atenah, ker se nismo v belih oblačilih in s palmovimi vejami ali z lovor-jem v slavnostnem sprevodu podali na Akropolo ... V lahni kopreni se nam je spet kazala celina Grčije, a redki oblaki so posedli k obzorju kakor angelčki rožnatih kril, morje se je gibalo kakor olje, vetrič je zašumel svojo večerno pesem. — Pa da se spomnim, je govoril pesnik, najbolj nesrečne med vsemi: Ksantipe. Ves svet jo sodi po krivem. Kako naj ne bi bila takšna, kakršna je bila: imela je za moža učenjaka, profesorja, filozofa, Sokrata! Mu-čenica je bila in le malo bo pomagalo, da jo branim jaz. Bodite ji pravični vsaj vi... Na Kreti smo ogledovali ruševine davne Minosove palače. To je bil stari Versailles. Ljubka Ariadna, tvoja nit, ki je v labirintu vodila junaka Tezeja, ko je šel ubit Mino-taura, tvoja nit bodi vodnica še nam, ki tonemo, zahajamo, se tolikrat zapletamo, omahujemo kakor Dedal in Ikar, ki sta se hotela pognati k soncu... Ob ustju Nila je živela lepa Nitakrita; razpredla je svoje ljubavne mreže Kleopatra. Sfinga z zagonetnim nasmehom Leonardove Gioconde še vabi in mami na robu puščave — ah, hvala Bogu, da smo srečno prošli. Z zanosno radostjo, kakor v svojih odah in morskih pesmih, je bard našega Jadrana zaživel v svojem predavanju, ko je opravil z ženskami in se spomnil cvrčkov v Olimpiji, zelenih gajev za silnimi razvalinami svetišč. Spomnil se je boga, ki ne potrebuje templjev, našel ga je upodobljenega v majhnem kipcu na Kreti, našel ga je vsepovsod pričujočega v Heladi: bil je večno živi Veliki Pan. In naročil je pesnik kapitanu — barbi Vicku šim'i->koviču. ki je zavzet poslušal: — Ti, ki danes na povratku iz Egipta in Grčije pelješ ljudi še barbarskega, a zdravega in močnega naroda, ki osvobojen in uedinjen hiti svoji bodočnosti naproti, čuj mojo besedo! Ko nas boš peljal ob jugoslovenski obali Jadranskega morja, daj, da zaplapolajo na jamborih tvoje lepe ladje vse zastave. Otvori medeninasta grla vseh siren in piščali in javi jugoslovenskemu kopnu, da Veliki Pan še ni umrl, da je še vedno živ v pošumevanju trepetljivega sinjega morja, v oljčnih gajih in vinogradih hrvatskega Primorja, na njivah Bačke in Banata, v plodnih krajih srbijanskih, v gozdovih Bosne pa še v kršu črne gore. Javi, kapitane, da lokalni in plemenski bogovi umirajo, kakor so umrli vsi oni pusti grški in egiptski bogovi večjega in manjšega kalibra. Javi, kapitan, da je vendarle čas, da zgradimo tudi mi velike muzeje, Benedičičeve kleti in shrambe, so med obujanjem spominov iz dolgoletnega življenja zapeli lepo število starih pesmi prav tako ubrano kakor nekdaj, ko so kot fantje zapeli ob luninem svitu sredi vasi. Ne kot zrel mož mod starci, kakor fant med fanta se je gost počutil med njimi. Zdravice so si sledile, prva pa je veljala predsedniku občine Križ-narju, ki jim je s temeljito obnovo ceste pripomogel, da so se po dolgem času otresli vsakdanjih skrbi in se tik pod Sv. Joštom pomaknili za nekaj časa nazaj v brezskrbna mladinska leta. Da je bilo razpoloženje res prisrčno, priča beseda udeleženca, ki je dejal: »Ce bo v nebesih tako prijetno, kakor je tu danes, bom prav zadovoljen, ko pridem med nebeške krilatce!« V družbi, taki. da bi jo dandanes za-manj iskal z lučjo ob belem dnevu, je popoldan res prehitro minil. Razšli smo se zadovoljni, vedrih obrazov in z nado v srcu, da se ob letu spet snidemo na prijaznem Pševem. 0 cesti iz Ljubljane v Kranj piše zadnji »Avtovestnik« ter pravi, da bo za prvi odsek do križišča s Tržaško cesto v kratkem razpisana licitacija del. dočim je za drugi odsek proti Št. Vidu stvar težavnejša. Banska uprava mora predhodno rešiti vprašanje tramvaja Z obnovo ceste bi nastali za tramvaj stroški za delno preložitev sedanje trase, itd. ki jih pa tramvaj ne zmore, da-si priznava to obveznost. Ljubljanski tramvaj je zelo pasiven in komaj zmaguje sedanje obveznosti Zato predlaga, naj bi prevzela te izdatke država, kar pa se more zgoditi seveda le v breme kreditov, določenih za obnovo ceste v Kranj, ki so itak že nezadostni. Kakor doznavamo, je že poslan v Beograd v odobritev načrt odseka od Št. Vida proti Mednemu, ki vsebuje tudi preložitev klanca. Kakor zadeva zdaj stoji, se zna zgoditi, da bomo imeli prej moderno cesto od St. Vida do Kranja, kakor pa iz Ljubljane do št. Vida. V javnosti se mnogo pretresa vprašanje, ali bi ne kazalo sploh opustiti tramvaj od remize proti Št. Vidu, ki je itak pasiven, in bi ga mogli zlasti po tlakovani cesti mnogo bolje nadomestiti avtobusi. Vsekakor je potrebno, da se to vprašanje čimprej reši, ker je sedanje stanje ceste proti št. Vidu naravnost strašno. Popravljati ceste samo začasno, dokler se tramvaj prikoplje do potrebnih sredstev, bi se reklo metati denar skozi okno, ko so tu krediti za tlakovanje. v katere bomo spravili vse zastarele plemenske bogove, idole in fetiše, vse one strahove in fantome, ki nas obračajo k častni, toda mrtvi preteklosti in nam ne dajo korakati v sijajno, krepko bodočnost, do katere imamo pravico, kakor vsi narodi. Razbiti stari bogovi leže po muzejih ali še gni-jejo pod razbitimi svetišči. A bog Pan, bog pastirjev in kmetov, poosebljena moč zemlje, polne sokov in ljudskih strasti, polnih hrepenenja po življenju in njegove radosti, diha in nam govori tudi danes, na tem morju, celo tudi s krša, ki ga gledamo s palube te naše ponosne ladje. Javi, da si nas povedel v Grčijo in Egipt ne samo, da vidimo cel regiment hladnih kipov, gomile razdrtih starih svetišč, piramide, ki jih zob časa počasi drobi na robu puščave. Povej tudi, da si hotel, naj občutimo, kako kipi življenje še v najtršem kamnu na najža-lostnejšem pesku. Verujmo, da bo moč naše široke plodne zemlje, polne gozdov, njiv in rek, rodila nekoč kulturo, moč in slavo, s kakršno so se podičili stari narodi, ki smo po njihovih sledovih pravkar tavali. Zaupajmo moči rodne zemlje, našega morja, našega kmetskega naroda in verujmo, da življenjski elementarni sokovi naše grude po tolikih trpljenjih še malo niso izčrpani. Sirovi in surovi so še vedno tu, v naši zemlji, v našem bistvu. Usoda nam je dala divno domovino, božansko morje. In mladi smo. Veliki Pan za naš narod ni umrl — to je za nas poglavitni nauk na tem našem krasnem potovanju. * Kapitan, ljubi naš kapitan Vicko je gledal in poslušal in otroško lepa je bila nje- Gospodarstvo Zbornica za TOI k načrtu zakona o hranilnicah (Glej »Jutro« od 23. in 24. avgusta) V svojih nadaljnih izvajanjih v spomenici k načrtu zakona o hranilnicah se Zbornica za TOI peča z vprašanjem okrajnih hranilnic, ker predvideve zakonski načrt ustanavljanje hranilnic le od strani občin, v dravski banovini imamo 6 hranilnic, za katere so prevzeli jamstvo sre-zi, in vrhu tega banovinsko hranilnico, ki je ustanovljena na osnovi zakona o javni upravi in prav za prav tehnično vzeto ne spada pod ta zakon. Glade okrajnih hranilnic predvideva zakonski načrt likvidacijo ali pa prilagoditev hranilnic novemu zakonu t. j. da se pretvori v občinsko hranilnico, če bi šlo samo za spremembo firme, bi bila stvar enostavna; vendar je ta transformacija težje izvedljiva, nego se to zdi na prvi pogled. Zbornica ne vidi razloga, zaradi katerega bi se onemogočalo ustanavljanje s reški h hranilnic, če sicer ustrezajo ostalim materialnim predpisom zakona. Izkušnje pri nas govore zato, da se po! "g občinskih odobri tudi ustanavljanje s reških hranilnic. Prav tako ne vidi zbornica razlogov za nkinjenje banovinskih hranilnic in pripominja, da bi morali v tem primeru v Ljubljani likvidirati zavod, ki obstoja že 114 let in ki je preživel številne vojne, politične spremembe ter težke gospodarske per-turbacije. Najširši krogi vlagateljev bi tako likvidacijo smatrali kot neutemeljeno rušenje zdravih ekonomskih organizmov. Tudi politično bi se to tolmačilo zelo neugodno, ker bi javnost predpostavljala, da banovinska hranilnica s svojim poslovanjem morda moti interese podružnice Državne hipotekarne banke. Doslej ni bilo med podružnico Državne hipotekarne banke in Banovinsko hranilnico nikakih poslovnih nasprotstev, zaradi katerih bi bilo treba žrtvovati .^tar samostojen za-vod v korist neaktivne podružnice privilegirane centralne banke. Zakon predvideva možnost, da vsaka občina osnuje svojo hranilnico. Teoretično bi torej lahko v dravski banovini ustanovili še 335 novih javnih hranilnic, kar bi pomenilo pravi ekonomski absurd. Toda ne smemo se vara,ti in zanašati, da bi bila to samo teoretična možnost. Občinske uprave imajo razne ambicije in je naravno, da bi izkoristile tudi to možnost do skrajnih meja, zlasti če zakon ne določa nikakih minimalnih kavtel v materij&l-nem pogledu v svrho rednega poslovanja hranilnice. Glede na določbo zakonskega načrta, da smejo hranilnice odobravati posojila samo na področju dotične občine, a le v izjemnih primerih v sosednih občinah, bi bila marsikatera občina prisiljena, da ustanovi lastno hranilnico. Še bolj bi bila k temu prisiljena, če bi se izvršila likvidacija banovinsike hranilnice in likvidacija okrajnih hranilnic ter likvidacija hranilnic selskih občin. Ne more na biti namera zakonodajalca, da izzove hipertrofijo v organizaciji kapitalnega in kreditnega tržišča, ki bi dovedla Jo sterilne atomizacije, kar pa bi bila neizogibna posledica izvajanja tega zakonskega na ima. Doslej smo v dravski banovini izhajali z 28 hranilnicami pri 25 političnih srezih, 35 davčnih upravah in 49 sodnih okrajih. Sedanje stanje pri nas dokazuje, da je dovolj, če je v vsakem srezu ena komunalna hranilnica. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da po vojni ni bila v dravski banovini ustanovljena nobena regulativna hranilnica več in so bile potrebe torej sa. turirane z obstoječimi hranilnicami. Zbornica smatra, da bi bilo treba izogniti se možnosti ustanavljanja hranilnic od strani vaških občin brez imovine. Doslej so imela pri ustanavljanju hranilnic dejanski privilegij mesta. Od vseh obstoječih hranilnic v dravski banovini jih je 22 v mestih, 5 v trgih :n samo ena fe v vaški občini (Murski Soboti, ki pa po svoji gc-spodarsiki moči ne zaostaja za ostalimi mesti), če še upoštevamo razpredeno organizacijo bančnih podružnic, zlasti pa organizacijo kreditnih zadrug, potem bi bilo neodgovorno, če bi poleg obstoječih kreditnih organizacij dopustili parcelacijo kreditnega tržišča z ustanavljanjem javnih hranilnic v selskih občinah. (Dalje). Izravnani saldo v italijansko jugosloven. skem kliringu (italijanski dolg) pa se je v zadnjem tednu znova nekoliko povečal in je znašal 21. avgusta 95.9 milijona Din nasproti 92.4, 90.4, 758 in 65.6 milijona Din v prejšnjih petih tednih, tako da je v teRisa«, katerih lastnika naj bi v Ljubljani in drugih mestih predvajala članom način svoje vzgojne dresure. Kajti iz člankov v »Jutru«: 6. in 11. t. m. si lastita najpametnejšega psa oba gospodarja >Besa£ in >Risa:. Predvajanje in produkcija policijsko dresiranih psov v Mariboru ui pokazala prave vzgoje psov za praktično porabo. Saj je bil n. pr. »Bes« še pri pažnji predmeta vezan na verigo in nastopanje z bičem sliči prej produkciji podeželskega cirkusa. Vele-sejem je prilika, da v ponovni produkciji, točko za točko po edino pravilnih mednarodnih predpisih prave dresure psov da res prvovrstno kvalificiranega odličnjaka — pametnjaka. Dokler pa klub produkcije po edino pravilnih predpisih ne ponovi, je smatrati nagrajene pse za — navadne ve-rigarje, ki so bili po komisiji iz bog-ve kakšnih razlogov deležni naslova in srebrne kolajne, ki so jih običajno deležni le psi po mednarodno priznani preizkušnji pravil. Produkcija je bila označena kot takšna policijsko dresiranih psov. Klub. odnosno komisija pa je pokazala nepravo znanje pravil, odnosno dresure psov. Ali so se ocenjevalci imenovali sami v komisijo iz j odbora, ali so za to res strokovno naobra- i ženi absolventi tečajev za sojenje in dresu-^ ro psov? Znano je, da so biii klubu na razpolago strokovno kvalificirani ocenjevalci, ki pa so se prostovoljno umaknili postopanju vedno ene in isle privilegiran" družbe. Ker je bila leios na hitro iztirjana članarina in je od pogostih razstav le kaj dobička, bi klub lahko nudil svojim članom tečaje za pravilno gojenje ln dresuro psov. Nakupil bi lahko tudi propagirane ilirske pse in psice — ovčarje ter jih podelil ali izročil čJanom v rejo, da ne bodo ti samo plačniki članarine in stroškov za razstave, vse boljše takšne ocene pa pobero oni. ki pse lahko kupujejo ali pa inozemci. Klub ljubiteljev športnih psov propagira tudi kot edini kompetent preskrbo mladičev dobrih psov za 5 odstotno nagrado. Treba je vedeti, kdo spet je v klubu res avtori-ziran, kvalificiran strokovnjak za takšno nabavo. Gojenje dresiranih psov zavzema vedno širši delokrog občega zanfrnanja, zato bi bilo prav, da se celotne ocene in dobra legla mladičev objavijo tudi v dnevnikih. Vsekakor stvar v sRejca malih živali« ne spada, ker gojitelji teh vrst niso baš veliki prijatelji psov. Ali ne bi bilo mogoče z »Lovcem« urediti kinološki strokovni del^ saj je v vrstah lovcev precej strokovno preizkušenih gojiteljev in dreserjev psov-. Očividci razstave in člani kluba KLSP. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" ailie gova zadrega, ko ni vedel, kako naj odgovori in pritrdi. Kakor nikomur drugemu je ploskala gospoda in lepše od vsega drugega so zašumeli po glavah spomini na cvr-čke. na vonj trave in gozda v Olimpiji, na vinograde okrog Pyrgosa, na šumenje morja ob skalovju celine in otokov, na smokve sredi kamenja. Božanstvo Velikega Pana je razlilo nad našo samotno ladjo novo luč sredi blagega večera. Konec je bil razmišljanja o muzejih in ruševinah, okrog nas je bilo samo še morje, nebo in prve zvezde, v daljavi zemlja, nad vsem trepet večnosti... Umaknil se je pesnik iz aplavza in čestitk v svojo samoto. In morda takrat je zapisal: Al' ja več znam što trpim, što mi fali. — O Braču rodni, skoro ču ti doč! Da. Nišam sve to da proživim — trebo putovat amo. Lud je taj moj čin. Doč ču ti kao ptič u svoje nebo. Doč ču ti kao izgubljeni sin. Drugi dan — daleč nekje v Parizu je šumela proslava francoskega narodnega praznika, padca Bastilje — Smo hiteli v široki svobodi nazaj v ožino Otranta. Otoček Fano je stal ob strani, strmo padajoč v morje, v zalivu bele hiše, droben paradiž. Dalje v megli pod kopo gostih oblakov obala in spet vsenaokrog mir, mir, kakor ga je pesnik ujel v svoje popotne stihe: Trenutak svet je, a u svečan dan. Podne je julsko. — Skin'te mrenu, ljudi, s očiju. Gled'te. Razgaljenih grudi na onom vrhu s jedi Vel ji Pan; i svira___ Bil je poslednji dan pred slovesom, na pragu Domovine, in nismo mu dali, da ga posluša. Na mnoga, mnoga vprašanja je pesnik pripovedoval: — Kaj zdaj počnem? Proučujem hrvatsko metriko. Bavim se s poetiko. Beležim vse svoje izkušnje, ne obdelujem tega znanstveno, marveč kakor sem sam marsikaj prešel. Ne obdelujem teh problemov sistematično, samo fiksiram, kakor je. Naša metrika je v zadnji dobi zelo napredovala. O sebi? Ne govorim rad. Da, spominov je kopica. Ko sem bil še profesor na učiteljišču v Kopru (1897), mi je bil Saša šantel tovariš. Osamljena sva zahajala na izlete. V Kopru sem začel pisati »Velega Jožo«. Izleti v Motovun so me pripravili do tega, bilo je prvo delo v prozi. Doktor Ilešič je poskrbel, da ga je Slovenska Matica natisnila, šantel je ilustriral in tako je Veli Joža vsebinsko in po tisku vaš, slovenski. Mnogo sem potem delal v Kastvu, deset let sem preživel tam, bil sem direktor učiteljišča, zahvalil sem se naposled za službo, nisem se dal ukloniti vojnim naredbam. Neka lepa mlada dama iz Zagreba gre mimo naše mize venkaj na palubo. »Pesniče,« klikne radostna kakor ptica, »še ste mladenič!« — Res je. Mladost se ne more vrniti, a lahko jo je občutiti... v Zagrebu sem bil med vojno profesor na učiteljišču in direktor, po vojni sem živel kakor mali beg ali bog v otroškem letovišču v Crikvenici, dve zbirki pesmi sta zrastli tu. Potem sem bil direktor ženske realne gimnazije na Sušaku, a zdaj sem že poldrugo leto v Zagrebu, direktor druge realne gimnazije, dodeljen pa zavodu za sirote na Josipovcu, kjer imam svojo svobodo, svoj mir. Prešla sva na razgovor o Slovencih. Spominja se Gradnika iz dobe, ko je bil v Pa-zinu, ljubi Ketteja, Cankarja in Župančiča. Naših mlajših ne pozna, o mladih Hrvatih in Srbih ne izreče rad besede. Naposled: — Blagohotno, optimistično gledam v mladi rod, toda soditi ni mogoče, to se bo še videlo, gospod moj. Krleža je nebrzdan, krepak, zelo ga cenim. Izmed mladih naj omenim vsaj eno ime: Dobriša Cesarič ... V ostalem naj vam povem, kaj čitam. Mnogo čitam, a ne mnogih. Svoje najmilejše najrajši po dvakrat in večkrat. Klasike vse brez izjeme. Homerja v italijanskih ali hrvatskih prevodih. Danteja čitam že vse življenje, z njim nikoli ne opravim. Hrvatskih klasikov ne omenim, o svojih se ne govori. Pri srcu so mi filozofska dela... Katera? Tega vam ne povem, ker se moja filozofija menja po razpoloženju. Na čakavščino je nanesla beseda. Pesnik je iz bračke luke Bobovišča. Mladost je preživel ob morju v svoji dragi pusti uvali, vse to nam je opisal v »Pričah iz detinstva«, iz katerih so posamezne prelite v francoščino, šle so na Dansko in na češko, kjer štejejo Vladimirja Nazorja za člana svoje akademije. »Galjotova pesem« (1897) je uveljavila čakavščino v moderni poeziji. Njegov predgovor »čakavski antologiji« nam pove, kako je na usta mladih izpre- govoril trpki jezik Istre in otočanov, fluid no zajet iz notranjosti narodove duše, v slutnji smrti. Pri vseh vaših delih ima človek vtis, sem dejal, da ustvarjate z lahkoto. Kdaj ste napisali zadnje pesmi ? — V Hrvatski reviji sem popisal, kako je nastal »Medved Brundo«, kako ostala dela. Zadnje stihe sem vrgel na papir leta 1932, bile so »Topuske elegije« — bolehal sem za revmo in preživel nepozabne dni v Topuskem, v blatu. Da, v zdravilnem blatu. Napisal sem distihe, epigramske, poizkusil sem se še v tej težavi, razdal sem jih potem prijateljem... A ne, čakajte, tudi predlanskim sem napisal ciklus vtisov s potovanja od Splita do Hvara. »Borovi i čempre-si«, izšli so v Hrvatski reviji. Moji zbrani spisi se tiskajo. Prva kopica je med narodom. 27 zvezkov, 8 debelih knjig. Vsekakor želim, da pojde tudi druga serija med narod. Tako po lahkem je pesnik zamahnil z roko, kakor da je opravil že dovolj. V resnici mu je le pogovora bilo zadosti. In ko smo ga zapustili, se je spet zagledal v kraljestvo Velikega Pana. Gledal je in pričakoval, enako neutešen in nemiren kakor mi, kdaj nam spet v tišini svežega jutra zadonijo v pozdrav fanfare sonca vrhu Lovčena. Na papirju so se nizali stihi. Nastala je njegova popotna kronika, ki jo zdaj, dober mesec po vrnitvi, prebiramo v Srbskem književnem glasniku. Nedelja 25. avgusta M , Ljubljana' 7.30: Razkuževanje semena id- ! (inž- Ivo Zaplotnik). — 8: Cas, poročila. — 8.15: Pesmi iz daljne Rusije: Ruski seks-tet. — 9.45: Versko predavanje (p. Rega-lat Cebulj). — 10.15: Prenos cerkveno glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 11: Prenos promenadnega koncerta s Kreditne banke. — 12.30: Cas, obvestila, plošče. — 16: Zapojmo veselo zdravico — plošče. — 16.15: Ženska ura: Kaj pa moj o-trok koga briga (Pavla Hočevarjeva), — 16.30: Slovan na plan! (Radio orkester).— 19.30: Nac. ura: Cetinjski arhiv (Dušan Vukšan iz Beograda).— 20: Cas, poročila, spored, obvestila. — 20.15: Prenos koncerta iz zdravilišča Dobrna. — 21.30: Šalja-pin poje na ploščah — 22: Cas, poročila, spored. — 22.14: Nekaj za ples (Radio orkester). Beograd 16: Godba kraljeve garde. —' 17.30: Zborovski koncert. — 20: Večer srbske narodne glasbe. — 22.20: Orkester. — 23.30: Nočni koncert. — Zagreb 12: Plošče _ 17.15 :Godalni trio. — 20.15: Pesmi. 20.45: Tamburaški orkester. — 22.15: Ruske pesmi in romance. — Traga 19.15: Zabaven program. —• 20.15: Žetev na Hanaš-kern — 21: Koncert za orgle in čelo — 21.25: Igra. — 22.45: Jazz. — Varšava 20: Orkestralen koncert. — 22.30: Poljska glasba. _ 23.05: Ples. _ Dunaj 11.45: Komorna glasba. — 13: Orkester. — 15.40: Godba na harmonij. — 16.50: Glasba Franca Leharja — 19.50: Arije. — 20.30: Dunajski večer. — 22.25: Jazz. — 23.45: Ciganska kapela iz Budimpešte. — Berlin 20: Mešan program. — 24: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 20: Prenos iz Berlina. — 22:30 Plesni orkester in šramel _____ in _______ kvartet. __ Stuttgart 20: Prenos iz Berlina. _ ... 2?"40: Iz Miinchena. _ 24: Koncert orke- Pol stoletja ze deluje CMD, 1 ®tra In solistov. — Rim 17.30.- Lahka darujmo še za pol stoletja! I pL~ 2040: Slmfomčen koncert- - SttllfO orožnika Starši orožnišlsega kaplarfa Antena Stržinarja, ki je utorM v Savi, so prejela ,5Jutrovo" zavarovalnino Ljubljana, 21. avgusta. V letošnjem vročem poletju je bilo pri kopanju precej žrtev. Največ jih je bilo v Zagrebu pri savskem mostu. Tam je 15. junija utonil tudi orožniški kapl.ir 31-letni Anton Stržinar, cloma iz Bevke pri Vrhniki. Orožnik Strži- m J nar je pri savskem mostu opravljal stražarsko službo. Po dovršeni službi se je hotel ohladiti v Savi in zašel je v nevaren tolmun, ki ga je pogoltnil. Nedaleč proč se je kopal njegov tovariš, ki mu pa ni mogel pomagali. Tolmun pri savskem mostu je leio-s in tudi prejšnja leta ugonobil več človeških življenj. Nn istem mestu je pred nekaj leti utonil tudi vrhniški trgovec Skrbeč, ki se je mudil v Zagrebu na orožnih vajah. Pokojni Anton Stržinar ie bil samec in žalujeta za njim oče Janez in mati Antonija. Njegova tragična smrt pa je globoko pretresla tudi mnoge stanov- ske tovariše in prijatelje iz domačega kraja in od drugod, kjer je Anton že 7 let kot vojak in orožnik služboval. B'l je zelo vesten organ varnostne službe in obetala se mu je lepa bodočnost. Kot orožnik je bil od predstojnikov najboljše ocenjen in baš v tistih dneh, ko je storil tragično smrt, je bilo pri orožni-škem poveljstvu že določeno, da bo vestni Anton Stržinar premeščen iz naporne javne varnostne službe v neko pisarno poveljstva, ker je bil zelo nadarjen in je imel tudi prav lepo pisavo. Ze prej sn kaplarja Stržinarja večkrat pritegnili k pisarniškemu delu, ki ga je vsakokrat opravil v splošno zadovoljstvo. Anton je bil namenjene premestitve zelo vesel in, poln življenja in nad kakor je bil, ni niti slutil, da mu bo vse to preprečila kruta usoda. Roditelja nesrečnega Antona Stržinarja, ki sta upala, da jima bo sin na. stara leta v pomoč, sta poslala naslednjo zahvalo: Ko je najin nepozabni sin. orožniški kaplar Anton Stržinar utonil v Savi v Zagrebu, je nama zavarovalnica Jugoslavija v Ljubljani izplačala >.Iu-trovo« zavarovalnino v znesku 10.0r,0 Din, ker je bil pokojni sin točen plačnik naročnine. Lepo se zahvaljujeva zavarovalnici za takojšnje izplačilo zavarovalnine, ki nama je bila v veliko pomoč, prav prisrčno zahvalo pa izrekava predvsem upravništvu »Jutra«, ki je z-avarovalo vse svoje naročnike, ne da bi bilo naročnikom treba za zavarovanje kaj plačati. Janez in Antonija Stržinar, Bevke pri Vrhniki. s-iailaai na Pohorju Na Pohorju so imeli v nedeljo 18. t. m. pomembno planinsko svečanost: Blagoslovili so novo planinsko postojanko na južnem obronku šum ovitega Pohorja — planinski i: >m pri Sv. Treh Kraljih, ki ga je z velikimi žrtvami postavila agilna slovenskobist-riška podružnica SPD in za katerega zgraditev so si pridobili največje zasluge njen predsednik zdravnik dr. Jagodic s evojo soprogo Mi jo, odvetnik dr. Žnideršič in uči tel Tomašič. Blagoslovitvene obrede je opravil sam mariborski knezoškof prevz. g. dr. Ivan Tomažič. Bila je to prva planinska svečanost na ozemlju bivše mariborske oblasti. pri kateri je osebno sodeloval prvi cerkveni dostojanstvenik. Razumljivo je torej, da je na to slavnost prihitelo na stotine slovenskih planincev in na tisoč kmet-skega ljudstva s tostran in onstran Pohorja. Dom je bil okrašen z zelenjem, venci in zastavami, s cerkvenega zvonika pa je vihrala mogočna državna trobojinica. Točno ob 10. se je pričelo cerkveno opravilo. V starodavni cerkvi, ki bi po svoji prostranosti lahko tekmovala z mariborsko stolnico, je bilo zbranih nad tisoč vernikov, v pobožnosti spremljajočih cerkvene obrede, ki jih je opravil sam škof dr. To-mažič ob asistenci tinjskega in klebeljske-ga župnika ter dvornega kaplana. Po božji službi je knezoškof med pokanjem topi-čev blagoslovil nov planinski dom in ga izročil božjemu varstvu. V lepem prigod-nem govoru je nato orisal velik pomen turistike, ki ne le krepi človeško telo, marveč tudi dviga človekovo dušo k Bogu. Poudarjal je, da je sam papež Pij XI. navdušen planinec, ki je izbral sv. Bernarda pla nincem za patrona in določil o'brednik za blagoslovitev planinskih domov in naprav Končaja svoj govor je izročil planinski dom božjemu varstvu. Predsednik bistriške podružnice SPD, zgraditeljice doma, dr. Jagodic se je kne- zoškofu zahvalil za njegovo veliko naklonjenost, da je prišel osebno blagoslovit po «-družnični planinski dom ter iskreno pozdravil navzočega podbaria dr. Otmarja Pirk-majerja, mariborskega župana dr. Frana Lipolda in sploh vse, ki so prihiteli od blizu in daleč, da s svojo prisotnostjo povečajo to planinsko slavje. K zgraditvi nove planinske postojanke so nato čestitali v imenu Osrednjega društva SPD urednik »Planinskega vestnika« dir. dr. Josip To-minšek, v imenu mariborskega podružnice inž. Šlajmer, v imenu planincev sploh pa znani tur. pisec Zorzut. Po blagoslovitvi je bilo v planinskem domu prirejeno skupno kosilo za povabljene goste. Poleg domačina dr. Jagodica so pri kosilu govorili dr. Tomažič, podban dr. Pirkmajer in župan bistriške okoliške občine Kos. Pred domom pa je pestra množica domačega ljudstva, pomešana s številnimi planinci in planinkami, med pokanjem toničev z godbo in petjem prosljavljala radostni dogodek, da je končno tudi bistriška stran Pt horja dobila svojo planinsko postojanko. Šest križev Ivana Novaka V prijaznem št. Vidu pri Lukovici^ pod idiličnim Kersnikovim Brdom, je v č*tr. tek, 22. avgusta, naložil na svoje rame svoj šesti križ splošno znani in spoštova. ni posestnik in gostilničar, bivši župan lukoviške občine g. Ivan Novak. Ta do. godek so obhajali domači v intimnem rodbinskem tffogu, zakaj jubilant je mož, ki se nerad kaže v javnosti. f' e':.-. i' ••• •:. šestdesetletnik se je rodil v št_ Vidu in je torej najpristnejši domačin. Mar. Ijivo delaven im pobude® se je kmalu postavil na lastne noge v trgovini, in eieer potem, ko se je izučil mokarske obrti v starem ljubljanskem Jermanovem podjetju. Njegovi neumorni vztrajnosti je uspelo, da si je postavil ob glavni cesti Ljubljana—Celje lep in trden dom. Po vejni je pridružil trgovini še gostilno in tako je postala njegova hiša priljubljen cilj Ljubljančanov ob nedeljah in prazni, kih, poleti pa tudi letoviščarjev iz vseh delov države. Kako uživa jubilant zaupanje tudi med socbčani, priča dejstvo, da s«> ga pri predzadnjih volitvah izvolili za župana. Pri zadnjih občinskih volitvah ni več kandidiral. Vrnil se je k svojemu delu in družini G. 'Ivanu Novaku, ki je v srečnem zakonu poročen z. go. Minko^ roj. Osollnovo, želiirjo ob njegovem šestem križu še mnogo zdravih vedrih in zadovoljnih let! Škof dr. Tomažič med mladino na Pohorju Preteklo nedeljo je knezoškof g. dr. Ivan Tomažič posetil »Počitniški dom kraljice Marije« v Šmartnem na Pohorju. Spremljali so ga podban g. dr. Otmar Pirkmajer, mariborski župan g. dr. Fran Lipold in njegova gospa soproga. Na prostranem dvorišču, odkoder je diven razgled na Pohorje, Šmartno in na plodno dravsko polje, je cerkvenega kneza pričakovala v domu na počitnicah bivajoča mladina pod vodstvom domovega upravnika šol. upravitelja g. Lukmana. Deca je pozdravila visokega posetnika z navdušenimi živio-kliri. troseč mu na pot vrtne iin poljske cvetice. V imenu dece je knezoškofa v otroško-preprostem govoru pozdravila učenka Štefanija Drol-čeva iz Maribora, poklonivši mu diven šopek rdečih nagljev in dišečih vrtnic, učenec Štefan Sedmak pa mu je zračil šopek duhtečih ciklam. Nastopil je nato dečji pevski zbor, ki je lepo ubrano .'.apel znano koroško »Gor čez izaro«. Z vidnim užitkom je cerkveni knez užival ubrano dečje petje, naravnost očaran pa je bil, ko je učenka Gizela Kranjčeva iz Št. Lenarta z zvonkim svojim glaskom skoro umetniško dovršeno zapela prekrasno pesem o večernem zvonu. Ginjen se je knezoškof zahvalil za lep sprejem ter v daljšem nagovoru bodril dcco, naj bo vdana svojim vzgojiteljem, naj se ravna po njih naukih in se pridno uči, da bo v veselje svojim roditeljem, kasneje pa koristen član človeške družbe in steber domovine. V spremstvu g. podbana, g. župana in g. upravitelja si je nato ogledal notranjo ureditev »Počitniškega doma«. Smotrna razdelitev pr>-storov, vzorna notranja ureditev, čistoča, ki jo je opažati na vsakem koraku, predvsem pa vzgleden red so napravili na visokega posetnika globok vtis. Vzradoščen nad vsem, kar je videl in slišal, je izrazil svoje priznanje vzornemu vodstvu zavoda, posebno pa je izrekel svojo pohvalo ge. županji Ivanki Lipoldovi, poudarjajoč, da ve, da je ona duša dečjega doma, ki mu posveča skupno s svojo gospo mamo vso svojo skrb in veliko ljubezen. Izročil je dom in deco božjemu varstvu in se nato med iskrenimi ovacijami navdušene dece, ki jo je obdaril s podobicami iin svetinjicami, odpeljal, da še poseti gostoljubni šmartenski dom gosp. mariborskega župana. Najmlajša dirkačica v Jugoslaviji Ptuj, 23. avgusta. Dne 18. t. m. so se vršile na Cvenu pri Ljutomeru konjske dirke, pri katerih so sodelovali tudi Ptujčani. Te dirke se je udeležila tudi najmlajša jugoslovenska dirkačica. komaj 13-letna gospodična Crescen-cija Pernat, hčerka tukajšnega veleposestnika in mesarja g. Vinka Pernata. Pri spo- minski dirki na pok. Joška Rajha, katere so se udeležile same dame, je izmed 13 dirkačev kot prva dospela na cilj Crescenci-ja Pernatova. Vozila je s 9-letno ^Bastoi in z 5-letno »Obelijo" ter prevozila progo l km v 1 minuti in 33 sekund. Za ta krasen uspeh je bila deležna vsestranskih čestitk, katerim se pridružimo tudi mi. ¥ počitniškem tečaju Pedagoške centrale Maribor, 24 avgusta. Dne%-i od 11. do 25. avgusta bodo ostali lepemu številu naših narodnih vzgojiteljev v toplem spominu. Pedagoška centrala v Mariboru, ki je obetala, da hoče udeležencem tečaja nuditi smernice za poglobitev vzgoje in pouka na sodobni narodni šoli ter utrditi vezi tovarištva, je to svojo obljubo izvedla nad vse vestno in iskreno. Spet odhaja na široko poprišče vzgojnega dela četa učiteljev, ponosnih na veliki pomen svojega stanu in ogretih s silnejšo ljubeznijo do naše mladine. Vsa predavanja pedagoškega tečaja so bila znanstveno osnovana in v najožji zvezi z aktualnimi problemi naroda,šole in življenja. Predavatelji so večinoma bili nekdaj sami učitelji, ki so pa z nadaljni mi študijami dosegli višjo stopnjo pedagoške znanosti. S takimi predavanji, kot so bila na tem tečaju, bi pač lahko nastopali v vseh naprednih kulturnih državah Naj vsaj kratko navedem imena predavateljev in teme njihovih predavanj Prof. G. Šilih: ^Osnove teoretske pedagogike.« Prof. S. Ljubunčič iz Zagreba: »Kritičen pretres jugoslovenskega, po osvobojenju izišlega pedagoškega slovstva^. Nadzornik Matija Senkovič: iZmisel in naloge osnovne ter višje narodne šole.s Prof. dr. Fran Žgeč: «Sociološke metode raziskovanja otrokovega okoljas. Prof. Fran-Fink: Psihologija šolskega novinca« in »Novejše metode elementarnega čitalnega in pisalnega pouka«. Albert Žerjav: >Kriii-čen pregled šolskega zgodovinarja s posebnim ozirom na depolitizacijo šol. zgodovine.« »Metodične smernice za globljo reformo zgod. pouka na narodnih in srednjih šolah.« Prof. Danica Glinškova: »Izbrana poglavja iz posebne didaktike slovenskega jezikovnega pouka« Učitelj Ernest Vrane: "Teorija in praksa strnjenega pouka ter o njegovih socioloških, psiholoških in pedagoških temeljih«. Prof. Radovan Klopčič: 'Izbrana poglavja iz posebne didaktike risalnega pouka« Strokovni učitelj Ivan Robnik: »Bistvo, zmisel in namen rokotvornega pouka«. Prof. Baš je udeležencem tečaja z ljubeznijo, kakor jo more gojiti le veščak do svoje stroke, razkazoval bogastvo mariborskega muzeja in jih poučil o ravnanju z izkopaninami Preteklo soboto so tečajniki hospitirali v razredu g. Frana Lavriča v Št. Lovrencu na Pohorju. Deca je kljub temu, da so segli ponjo v sredo, počitniške svobode, v treh urah vzuledno pokazala primer življen-ske aktivnosti strnjenega pouka ob temi: 2Blagoslovitev motorne brizgalne pri nas.« Posebno spretno sta se besedno in miselno dvobojevali učenki za stroj in proti stroju. S sklepom, da bodo vedno pripravljeni na pomoč sočloveku, so ljubljenci gospoda Lavriča odhiteli spet v prostost. Popoldne je sledil izlet k elektrarni v Fnli in tudi naslednje dni so udeleženci tečaja posvetili proste ure prijetnim in poučnim izletom. Po iskrenem slovesu se bo krog tovarišev odnrl in razlil preko vse lepe naše dežele, šli bodo pogumno in vedro, kajti pot v pedagoški znanstveni svet jim je široko odprta in mnogo problemov, ki so jim bili doslej v somraku, jih čaka doma v nadaljnje premišljevanje. Petra. Moji bivši cenj. klienteli vljudno sporočam, da sem po svojem premoženjskem eksistenčnem in živčnem zrušenju zopet na poti fizične in duševne rehabilitacije. Pričela bom z novim ustvarjanjem meni ljubih poslov moje stroke. Marija Šarčeva, Ljubljana, bivša lastnica modnega ateljeja Smrt otroka v gnojnici Trebnje, 23. avgusta. V četrtek okrog 19. ure se je prime, rila v prijazni vasici Rodinah pri Treb. njem smrtna nesreča. 19 mesecev stari Haeetov Tonček je našel smrt v sosedovi jami? napolnjeni z gnojnico. Oče, kj je krošnjar. se je bil za nekaj minut odstra nil iz hiše in to priliko je ujel mali Ton. ček, pa jo je mahnil proti sosedovi mlaki. Omahnil je v jamo in utonil. Kmalu so se zbrali vaščani, ki so našli otroka v mlaki^ vendar ni več kazal nobenih zna. kov »življenja Velja pač staro pravilo: mladina ne sme estati brez nadzorstva. — Hladna jssesi že prihaja Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri S LJUBLJANA ¥ samoti pred vrati Crikvenice mm Mmm- ■ m Ljubljndeklice, ki so preživele štiri tedne radosti in zdravja ob morju in se jutri zvečer vrnejo k svojim dragim Sv. Jakov-Šiljevica, sredi avgusta. Za človeka s celine je morje ključ do samega sebe. ključ, ki odpre vsa vrata skoro pozabljenih galerij v njem. Čudak se zvedri, vedri prekipi ali pa se zapre vase, ker je tu tolikanj čudovitega, nenavadnega, da se je treba ali brez premisleka predati ali pa zavzet razpreti oči in strmeti. Tu sem nekako slučajno v Šiljevici. Zagotovo tale kraj ni najlepši na našem Jadranu. Mislim colo, da je močno ubog na pragu razkošne Crikvenice, ki ie dvajset minut odtod. Nizke hiše iz kamenja, obtežene z bledo rdečimi žlebniki, na katerih so naložene skalice, da kljubujejo burji. Brajde nacl vrati, vmes porušene hiše z razpadajočim zidovjem. Poslopja kakor mize, drugo nad drugim po bregu. Od burje skrivljena drevesa in ostro ka-mejne med robidovjem, trdo travo, nizkimi figovci in grenko dišečim rastlinjem, na katero pripenjajo male ose svoje satovje. Zgoraj je cesta iz Plas v Kraljevico ali Crikvenico in dalje. Vem, da je kraj ubog; ali spodaj se je zajedlo nekaj prostranega, vedno mo- I drega ob ostro obalo: morje z ladjami, s trabakuli, ki bežijo z napetimi rdečimi jadri proti Senju. V rtič se zaganja plavina in se razpršuje pod udari burje. Ali pa nagaja jugovina, tramonta-na in palenta z vzhoda. Za krajem so kakor v napetem loku visoke lestve — tunere. Zgoraj v vročini, s slamnikom na glavi ribič. Strmi trideset metrov pod sebe in išče trop tun, ki so še bog ve kje v Kvarneru in pridejo šele jutri ali pa niti ne. Nasproti meni, ki sedim na bregu z nogama v morju, so nizki hlebci bo-duljskih skal. Bodulija ali Krk. Nobenega zelenja. Vse je poničila burja, razjedla slanica. Galebi se spuščajo na ostre valove in zateglo vpijejo. Trop divjih rac se dvigne in z iztegnjenimi vratovi prikroži mimo. Na bregu sedi ribič in dremaje čaka, kdaj hlastne lovrata ali zobatee v nastavljeno udi-co, ki mu trzne v roki. Zdi se mi, da mu je vse eno, če v jame ribo ali ne, samo da je blizu morja, ki mu je od mladosti vse. Strmi v načipkane valčke, mimo njega brze kakor na ogromni reki. Oba sva majhna in ponižna, ★ Kolonija ljubljanskih deklic je tu. Nastanjena je v šoli. Veseli in živahni otroci. Cez dan čebljajo v vodi kakor račke, zvečer prepevajo ko slavčki. Pišejo dnevnik. Dnevnik je časih močno zabaven. Na primer: Dežurne vstanejo ob šestih zjutraj, ostale pa kasneje na zvonec. Potem se gremo umivat k morju kakor s Trigla- va, Ko pozajtrkujemo z žlicami, se gremo kopat, plavat in malico jest Pa pošto tudi ob desetih. In nato je dobro kosilo. Popoldne kopanje in malica. Potem domov. Za večerjo so nam dali nekaterim polento v kavi, drugim pa v mleku, zato so se šle nekatere igrat, druge pa žogat. Po končanem večernem petju smo se zahvalile Bogu s pesmico »Srce je žalostno«. — Na vse to: srce ie žai »stno.... ★ Tudi pisma pišejo in razglednice. Posebno originalni so bili dečki iz julijske kolonije. Mali abecedar je lako-nično natiskal: ZDRAV — MORJE! in jo odkuril v vodo. Drugi je napisal: Tukaj imamo dve gospodični in zaščitno sestro, ki jo fantje prav pridno uporabljamo. Po sebno za komolce, kolena in prste, ki so najbolj izloženi. In tunere so tudi. Na teh tunerah ribiči režijo na kune. Tn vi? Zbogom... Važni dogodki: ob pol desetih poštna ladja, izstopi kak letoviščar... Kadar iz-nenada zakriči čuvaj s tunolovke: Ti-rajJ In v mreže zašlim tunam kmalu odbije zadnja ura. Letos so malo vlovi-li... Zvečer, pa samo na nedeljo ali praznik. je zabavno s plesom na šramelj pri Grbčiču. Ena tretjina vaščanov se piše Grbčič, druga Ahel. tretja pa Per-hat. Zene so vse v črnem in sploh le one opravljajo težka dela. Moški so »šijori«, love ribe in radi veseljačijo... Torej ples ali narodna zabava pri nekem Grbčiču. Pozorišče: tlakovan četverokot med dvema hišama od zadaj, drugi dve stranici zavzema latnik, ki raste za nizkim zidom, na katerem sedi mladež. Mate ima baretko do ušes in igra gosli. V gostilni se ob harmoniki kregajo o Mačku ter škilijo na nas, ki sedimo ob dolgi mizi in pijemo trpko črnino. Med nami sedi mornar Paškval. pijan je, malo je in dosti pije. Naša dekleta ga imajo rada, ker je eksotičen tip, črnili las, mongolsko oglatega obraza in čudaško šegav. Nad nami črnomodro nebo. v katero se dviga hrušč z dvorišča, se vanj ra^preza odsev močne ribarske luči. ki- visi pod oknom prvega (in zadnjega) nadstropja. - Noč s pripevi burje, valov in zate-glili glasov z obrežij. Svetilnik na Mrtvem otoku mežika v morie, ki leži temno med svetlečimi se bregovi. Iz daljave gledajo obsvetljena okna Suša-ka, Reke in Opatije. Voda tiho pljuska na obrežno kamenje. Z neba prihaja odsev vstajajoče lune. Nenadno se oglasi zategla pesein: Na bregu stoji žuta kuča. tiridiridi, žu-ta kuča taradarada... Paškval se je zdramil iz otopelosti tam gori na dvo-ru.In spet je odtrgal melodijo, se po-greznil v otrplost. Po morju pa plava kakor pravljica razsvetljena ladja proti vstajajočemu jutru. Sedim na pomolu in ne maram misliti na nič več. Ami. v Cisti zobe — varuj se zobnega kamna KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU „V E R A" modni salon — Nebotičnik II. nad. telefon 24-63 zsmet redno dela. omače vesti * O zdravstvenem stanju Nj. Vis. kne_ za-namestnika Pavla je izdan naslednji komunike, ki eo ga v Bohinju 23. t. m. podpisali zdravniki dr. Kohen, dr. Lavrič in d'r. Moačanin: Potek bolezni po opera, ciji je normalen. Oteklina mišice je znatno padla, pokret zgloba v laktu je prost. Puls iu temperatura uormalni. Z ozirom na ta povoljna dejstva ee bilteni o zdrav, stv enem stanju Nj. Vis. kneza-namestni. ka ae bodo več izdajali. ic -Va narodnih šolah v dravski banovini se prične šolsko leto z naknadnim vpisovanjem dece v ponedeljek 2. septembra. V turek 3. septembra bo služba božja, v sredo 4. septembra pa začetek rednega pouka. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo prazno van z zahvalno službo božjo in bo ta dan pouka prost. * Napredek našega lista. Po raznih zakotnih lističih smo že ponovno zasledovali notice, v katerih se piše, kako je >Jutro£ radi spora z gospodi iz Saveza grafičnih delavcev »izgubilo na tisoče naročnikove in pretrpelo zaradi tega ogromne škode. Te vesti so od kraja do konca zlagane. Gospodje od Saveza. z" živo podporo svojih marksističnih zaščitnikov, ki se pripravljajo, da jim organizacijo sploh prevzamejo, so res poskušali neko bojkotiio akcijo za časa perečega konflikta. Kakšen je bil uspeh nam ni znano. Kes je v juliju in avgustu odpovedalo list skupaj 87 naročnikov, to pa js 3-1 manj, nego v enakem razdobju lanskega leta. V juliju in avgustu ?e namreč pri listih radi počitnic redno javlja nekoliko manjše število naročnikov. Nasprotno pa je >Jutroč ter je danes njegova naklada znatno večja, nego je bila leta 193-1. in kakor je bila 1U83. Gospodje od Saveza grafičnih delavcev f-o organizirali veliko spi jonaino službo. Naj bi jim omogočila vsaj to- da zvedo, koliko eksemplarjev Jutra« je zapuščalo naše rotacijske stroje takrat, ko so še oni kom;!udirali po Narodni tiskarni« jn koiiko dane,6, ko je za vedno konec njihove sabotaž;v'e diktature. Samo '25 par za kilogram so Pekatete v novih paketih dražje od blaga, ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone. špagete in jušne zakuhe v paketih. Pazite p i na napis »Pekatete«. * Odlikovanje. Soproga uoravitelja kra. l;e vstavili kamenit posta- ment, nanj pa bronast spomenik. * Zapuščinski spisi, ki so 47 let ležali v arhivu. Sresko sodišče v Valjevu je začelo razpravljati o zapuščinski zadevi kmeta Živ-ka Rasuliča iz Žabarja, ki je bila na daev. nem redu že leta 1860. Tedaj je sodišče cenilo vrednost zapuščine na 5.713 čaršijskih grošev. Naslednikov zapuščine je bilo precej in vršila so se med njimi pravde, ki so v redu tekle vse do leta 1888. Tedaj pa je akt zaspal v arhivu in je prišel na dan šele sedaj po 47 letih. ic Obisk Bolgarov. Beograjska »Politika« je dobila iz Sofije naslednjo telefo-nično vest: Te dni bo odpotovala v Jugoslavijo večja skupina Bolgarov. Izletniki bodo obiskali v prvi vrsti našo jadransko obalo. Za ta izlet se je prijavilo tudi nekaj bivših bolgarskih emigrantov, ki so več let živeli v Jugoslaviji, oblasti pa so jim prepovedale potovanje v Jugoslavijo. Ta prepoved je napravila mučen vtis. A L S VESTE, ALI ALI VESTE, HOČETE da si tudi vi lahko nabavite najlepšo knjižnico in da si ustvarite tempelj najglobjih slovenskih in tujih duhov, s katerimi se boste lahko v tihih urah po mili volji raz-govarjali ? da si s knjižnico najboljših slovenskih in tujih sodobnih pisateljev okrepite duha in izpopolnite svojo osebnost? svojim otrokom preskrbeti najlepše mladinske knjige in jih s tem že v zgodnji mladosti usmeriti k notranjosti, k vedrini, k idealu močnega in življenje premagu-jočega človeka? zaradi tega prilike in zglasite se v NE ZAMUDITE EAZFEČEVALNICI TISKOVNE ZADRUGE Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstropje, kjer si ogledate neobvezno najlepše zbirke domačih pisateljev in tujih sodobnih književnikov. Pri odvzemu zbirk dobite izredne popuste in plačilne olajšave. it Pred 25 leti je praznovala Družba pv. Cirila in Metoda svoje četrtsteletno delovanje na narodno obrambnem polju tako svečano, da ne štejemo v zgodovini našega nacijonalnsga pokreta nobene slične večje prosdave. Ves narod se je bil zganil, takrat je Ljubljana doživela največji in najpomembnejši ljudski tabor, ki je odločno zahteval svojo svobodo in narodne pravice. O takratnem navdušenju za narodni obstoj je najlepši dokaz neprimerna nesebičnost udeležencev, ki so darovali v ta namen 23.000 zlatih kron, valorizirano sedaj 345.000 Din. Letos praznujemo 15. septembra polstoletnico delovanja C. M.D., dobo vročih bojev za narodov obstanek. Proslavimo ta zgodovinski dogodek v slogi in enodušni ljubezni do obrambe naroda pred grabežljivimi tujci! Ponovi naj se ljudski tabor 25-letnega jubileja in ž njim nesebična požrtvovalnost četr-stoletnega jubileja. * Smrt zaslužnega vzgojitelja in pisatelja. V Zagrebu je umrl v starosti 42 let strokovni učitelj Mio Filajdič, ki je bil dober pedagoški in mladinski pisatelj. Doma je bil z Brodskega Varoša. kjer so bili njegovi starši revni kmetje. V Petrinji je dovršil učiteljišče, v Zagrebu pa je bil med prvimi slušatelji in absolventi višje pedagoške šole. V zadnjem času je na tej šoli služboval kot predavatelj za meščansko-šolsko stroko. S pisateljevanjem se je bavil že od dijaških let, napisal je mnogo strokovnih razprav, precej mladinskih povesti, važni pa so tudi njegovi prevodi iz najnovejše nemške pedagoške literature. ic Zvočni kino Bled predvaja danes ruski velefilm »Bura«. Pred:0_—-. Za nabavo potnega lista ni potrebno potrdilo o plačanih davkih. Prijave do 20. avgusta v Putnikovi biljetarnici, kjer se dobe vse ostale informacije. u— Mestna ljudska kopel bo radi sna. ženja 26, 27. in 2!8. t. m. zaprta. Najnovejši jesenski in zimski plašči in kostumi Vas že čakajo pripravljeni v damski konfekciji PAULIN, LJUBLJANA KONGRESNI TRG 5 u— Nepremišljen strel v gozdu. Na kirurški oddelek bo včeraj dopoldne pri. peljali sina kamnoseškega mojstra Ivana Nahtiigala iz Spodnjih Gameljnov. Zgodaj zjutraj se je bil napotil v gozd po gobe( in ko je bil ves zatopljen v iskanje, je j'zza grmovja v neposredni bližini počil strel. Ivan je bil nevarno ranjen v levo nogoj a od daleč je videl neznanega fan. ta, ki je bežal v gozd. Kaj je mladega neznanca napotilo, da je tako brez vsakega povoda streljal, b0 morda uspelo do. gnati orožnikom. Izšla je knjiga SODOBNA GASILSKA SLUŽBA Spisal Janez Furlan, bivši poveljnik ljubljanskih poklicnih gasilcev. Knjigo sta odobrila in priporočila ministrstvo za telesno vzgojo naroda in »Vatrogasni savez Jugoslavije«. Stane Din 60.—. Naročila sprejema Janez Furlan, Ljubljana, Poljanski nasip 16. u— Vlom v barako na Brdu. Včerajšnje poročilo o vlomu v dom dlavca Jožefa Marinška na Brdu pri Viču je treba popraviti v toliko, da je družina že spala, ko je zločinec vdrl v stanovanje ter povzročil veliko škodo. Skrbna družina brezvestnemu vlomilcu ni torej nehote poma. gala s svojo b rezsk r b nos t jo. Z3f?*?a krema ne uničuje samo ZOB ME GA KAMNA, temveč tudi ČUVA ZOBNO SKLENINO.9 ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 Kathe Nagy Viktor de Kowa v opereti petja, smeha in zabave Neke majske noči Dopolnilo: Nov Paramount zvočni te inik Predstave: v nedeljo ob 5, 7 in 9 uri v ponedeljek ob '/s 9 nri Pride: HOTEL NA OCEANU ™ Zvočni kino Ideal ™ Danes ob 3., 5., 7. in uri film ljubezni „V srca te nosim" Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— o,— Umrl je g. Valentin Slave, revi. dent državne železnice v pokoju. Pogreb bo jutri ob pol 16, izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! — »Štiri mesece strogega zapora za poneverbo.« Prejeli smo: Ugledno uredništvo »Jutra« v Ljubljani. V svojem uglednem listu št. 193 z dne 22. 8. 1935 ste pod zgornjim naslovom priobčili poročilo o glavni obravnavi proti mojemu klijentu Mirku Novaku, trgovcu iz šmart-nega pri Litiji. Poročilo ne odgovarja polni .resnici in zato Vas presim, da priobčite naslednje pojasnilo: Poleg Mirka No. vaka je bila obtožena tudi njegova žena, ki je bila pa na glavni obravnavi opro. ščena, ker ni bilo nobenih dokazov za njeno krivdo, kar Vaše poročilo zamol. čuje Vaše poročilo izzveneva, da je Mirk0 Novak obsodbo sprejel, le zoper kazen se je pritožil. To pa ni' resnica. Ker ga smatram za nedolžnega, sem jaz, njegov branilec, takoj prijavil priziv zoper kriv. do in kazen. Zato je zaenkrat še neumestno govoriti o obsodbi in poneverbi. Ker Vaša trditev težko prizadeva trgovca iMirfca Novaka in je zaenkrat samo po ceni črnenje ubogega človeka, upam, da boste nehote storjeno krivico radi popra vili za kar se Vam v naprej zahvaljujem. Advokat dr. K. Krivic. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Iz Maribora a— Jutri prično graditi pravoslavno cerkev. Jutri, v ponedeljek se prične na JugosTbvenskem trgu gradnja pravoslavne cerkve. Gradbena dela so poverjena tvrdki inž. Jelen sc in šlajmer, opeko pa bo dobavila tvrdka Nassimbeni. a— Pred otvoritvijo nove važne ceste. Prve dni v septembru bo slovesna otvorL tev nove banovinske ceste Sv. Benedikt— Lomanoše—Gornja Radgona. Pot Maribor—Gornja Radgona je z novo cesto skrajšana za 10 km. Cestišče je široko 6 m, gradbeni stroški so znašali nad 2 milijona Din. ZOBOZDRAVNIK DR. F. K A R T I N, špecijalist za zobne in ustne bolezni, MARIBOR, SLOVENSKA 9, zopet redno ordinira. a— Promenadni koncert bo danes od 11 do 12 v mestnem parku. Svira godba železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom g. Schonherrja. a— Na državni deški meščanski šoli bodo popravni izpiti za 1., 2. in 3. razred dne 29. t. m., popravni završni izpiti pa 30. t. m., vsakokrat s pričetkom ob 8. Vpisovanje v vse razrede je od 1. do 3. sept. K vpisovanju se imajo javiti tudi oni, ki so se koncem junija začasno vpisali. Prinesti je s seboj zadnje šolsko spričevalo, rojstne podatke in potrdilo o davkih radi odmere šolnine. a— Vabilo na vrtno veselico. Združenje poštnih zvaničnikov in služiteljev pododbor Maribor, vabi cenjeno občinstvo na vrtno veselico, združeno s trgatvijo sme-derevskega grozdja, ki bo 1. septembra na Pobrežju na vrtu Vebrove gostilne z različnimi zabavami. Svira poštna godba, poje pevsko društvo >Poštni rog« s sodelovanjem poštnega mladinskega tambura-škega zbora. Vstopnina prostovoljna. V primeru slabega vremena bo veselica preložena z istim sporedom na prihodnjo nedeljo. Ker je čisti dobiček namenjen izključno za božičnico otrokom naših pis-monoš, prosi odbor za cbilro udeležbo. a— še pet obsojenih in oproščenih. Ob primeru Marikucijevega velikega procesa prihaja v spomin še nekaj podobnih primerov justične zmote iz analov mariborskega okrožnega sodišča. Predvsem je znan primer iz leta 1923, ko sta stala pred poroto Jožef Benko in njegova sestra Barbara, ki sta bila radi umora, ki naj bi ga izvršila nad 86-letnim Francem Pun-tigamom v Lahoncih, obsojena v smrt na vešalih. Pozneje pa se je na osnovi izstreljenega kalibra dognalo, da je izključeno, da bi bila imenovana izvršila umor nad Punitiga-mom. Bila sta oproščena. Drugi je primer slikarja Polaka iz Gornje Radgone, ki je bil pred 14 leti obtožen, da je izvršil umor nad trgovcem Rosenfeldom v Ptuju. Ko sta pa stala znana zločinca žlahtič in Cič pod vešali na dvorišču jet-nišnice tukajšnjega okrožnega sodišča, je Cič izpovedal, da imata z žlahtičem med drugim na vesti tudi umor Rosenfelda. Polaka, ki je bal na la3 podoben žlahtiču, so izpustili. Ravno ta podobnost je bila za Polaka pri nekaterih pričevanjih usodna. Slednjič je še znan primer dveh zakoncev iz mariborske okolice, ki sta bila obtožena radi umora in detomora, pa se je tudi pozneje izkazala njuna nedolžnost ter sta bila oproščena. a— Na viničarije je imel piko 25-letni Lovrenc Rajšp iz ptujske okolice, obtožen da je letos spomladi vlomil v štiri viničarije v Slovenskih goricah. Rajšpa dolgo časa niso mogli izslediti, včeraj pa se je moral zagovar jati pred malim senatom in je bil obsojen na leto dni robije. Svoje grehe je odkrito priznal, zagovarjal pa se je, češ da ni imel kaj jesti. a— Poskusen beg lz življenja. V Mlinski ulici si je skušala končati življenje brivčeva žena Terezija K. Našli so jo nezavestno v sobi, kjer je v skledo naložila oglje in ga zažgala. Rešavalci so jo prepeljali v bolnišnico. a_ Velik proces bo 20. septembra. Na zatožni klopi bo sedel pred velikim senatom krojaški mojster Ivan Sušterič zaradi obtožbe dvojnega umora. a— Dr. Marinič Franc od ponedeljka 26. t. m. zopet redno ordinira. Iz Celja e— Vpišite so v Vodnikovo družbo! Kdor želi prejeti za majhen znesek 20 Din pet lepih knjig, med temi lepo ilustrirano pratiko za leto 1936, naj se takoj vpiše kot član Vodnikove družbe pri poverjeni-štvu v tujsko prometni pisarni poleg kolodvora. že vpisani člani pa naj blagovolijo čimprej poravnati letošnjo članarino, da omogočijo pravočasno dostavitev društvenih knjig. e— Jubilejni sestanek slovenskih maturantov celjske gimnazije iz let 1915. do 1920. in njihovih nekdanjih sošolcev, ki niso maturirali, bo 7. in 8. septembra v Celju. Povabljeni bodo tudi nekdanji profesorji. Pozdravni večer bo v soboto 7. septembra ob 20. v hotelu Evropi. Tu bo določen spored za drugi dan. Tovariši naj se prijavijo zanesljivo do 1. septembra uredniku Radu Pečniku v Celju. e— Važno za vsakega! Stavka stavcev v dravski banovini je povzročila, da ni, kakor navadno, izšel veliki ilustrirani cenik tvrdike Stermecki v začetku avgusta, ampak izije v prvi polovici septembra. Cenik bo letos bogato koloriran, zel0 in_ teresanten ter prinese vse novosti zadnje mode. Naproša se vsakogar^ da v lastnem interesu z naročili pečaka, dokler ne izide cenik tvrdke Stermecki v Celju. e— Izredni občni zbor Društva jugoslo. venskih akademikov v Celju se bo vršil 4. septembra ob 20. v Celjskem domu Udeležba na tem zborovanj« je za član. stvo dolžnost. e— Kino Union. Danes ob 16.15., 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30, in 20.30 zvočni velefilm »Na otoku« in zvočni tednik. Z Jesenic s— Na enoletni gospodinjski šoli na Jesenicah se vrši vpisovanje 2. in 3. septembra od 10. do 12. dopoldne. Redni pouk se 'prične 4. septembra. s— Kino Radio na Jesenicah predvaja danes ob 3. in ob pol 9. uri zvečer lep film »Izgubljene hčerke«. Dejanje ee vrši v Bosni in Dalmaciji. DodaESi običajni. Sledi film »Ljubim Te«. Iz Kamnika ka— Nova brv. Sedaj, ko imamo obnovljeno Prašnikarjevo kopališče, zelo pogrešamo brv, ki je vodila od železnega mosta naravnost v park. Občina ima že načrt za novo brv, ki bo imela izhodišče par metrov višje. Načrt tudi predvideva, da bo brv pokrita s streho, 9 čimer bi znašali stroški nad 15.0C0 Din. ka— Kino Kamnik predvaja zabavno filmsko opereto »Fra Diavolo«. Iz Novega mesta n— Potniki se pritožujejo. Na glavnem kolodvoru ni že nad mesec dni odprte trafike, kjer bi potnik kupil cigaret, časopisja, karkoli. Vse manjše postaje imajo svoj kiosk, kjer dobijo potniki, kar si poželijo, pri nas pa ne vemo iz kakšnih vzrokov ni več trafike. Prometa je bilo toliko, da izgovor, da trafika ne gre, ne drži. n— Kino »Dom« v Sokolskem dfomu bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 uri zvočni film »SEN VSAKE ŽENE«. Pred. igra Paramountov zvočni tednik. Iz Zagorja z_ 45 letnico obstoja in 25 letnico zgradbe svojega doma praznuje letos so-kolsko društvo v Zagorju. Uprava je sklenila prirediti 1. septembra javni nastop s svečano proslavo. Ker je društvo zašlo zaradi zgradbe letnega telovadišča v finančne težave, pričakuje od vseh bratov in sester, da kakorkoli pripomorejo s sodelovanjem. Sokolska ideja, oživljena pred 45 leti v najhujših narodnih bojih, mora ostati zvezda vodnica tudi danes, ko jo ogražajo zavistni nasprotniki. Ob proslavi bodo društva tudi počastila spomin ustanovitelja in staroste br. Ferda Poljšaka. Udeležence sosednjih društev bo sprejela deputacija ob prihodu vlaka na postaji, nakar ob ob 14- krenila povorka od sokolskega doma na Toplice in nazaj. Ob 15. bo nastop. Sokoli, 1. f -ptembra vsi na jubilejno proslavo v Zagorje! Službene objave Iz Ptuja j— Kino predvaja v nedeljo ob pol 19. in pol 21. uri ruski zvočni film »Pastir Ko. stja«. Predigra Paramountov in Foksov tednik. * POLJE. V četrtek popoldne so položili v grob go. Antonijo Kuharjevo, soprogo posestnika in gostilničarja v Vevčah. Pogreb je bil najboljši izraz in dokaz globokega in iskrenega spoštovanja, ki ga je uživala blaga pokojnica. Pogrebcev je bilo toliko. da je bil začetek sprevoda že na pokopališču, ko so bile njegove zadnje vrste zbrane še pred hišo žalosti. Domači pevci so zapeli pretresljive žalostnike in mnogim so se orosile oči, ko se jc zagrinjalo zadnje domovanje priljubljene pokojnice, ki je bila vaor blagodušne žene ki vzorne gospodinje. RATEČE-ŠKOFJA IX>KA. Danes ob 15. nastopijo v Retečah. ob 20. pa v Skofji Loki študentje s Sorskega polja z igro »Vzrok«. Ta štiridejanska tragedija je bila pred nekaj leti igrana v ljubljanskem gledališču z velikim uspehom. Gotovo bo imeli najlepši uspeh tudi pri nas in na drugih odrih. ŠOŠTANJ. Delavsko godb en o društvo »Zarja« proslavi v nedeljo 1. septembra na vrtu hotela »Jugoslavije« lOletnico svojega obstoja. Zvečer pred proslavo bo bak-lada po mestu, dopoldne sprejem gostov na kolodvoru, od 10. do 12. promenadni V^nrcrt ni (davnem trgu. ob 14. zbirališče društev pred zadružnim domom, potem pa sprevod po mestu na veselični prostor. Tam bodo pozdravni govori, slavnostni koncert raznih godb in prosta zabava, vse brez vstopnine. Odbor vabi vse prijatelje godbe, da se udeležijo proslave v čim večjem številu. Marjan Rus odhaja v Zagreb Ljubljana, 24. avgusta Marjan Rus, priljubljeni basist naše jpere, odhaja na pot, ki so jo šli že številni mladi, zmagoviti slovenski umetniki pred njim. Na podlagi uspelega gostovanja je za novo sezono angažiran v operi Narodnega gledališča v Zagrebu in te dni se poslavlja od našega mesta, v katerim si je v par >tih pridobil kot pevec in igralec med občinstvom izredno mnogo toplih, iskrenih simpatij. Marjan Rus je kot sin pokojnega šolskega nadzornika iz Kranja doma in ie po dovršeni klasični gimnaziji 5 let studirai so-lopetje kot gojenec ge. Fddranspergove in direktorja Betetta na ljubljanskem konser-vatoriju. Obenem se je vpisal na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, kjer je diplomiral 1. 1930. Ze kot konservatorist je z uspehom nastopal na internih in javnih produkcijah šole, kot solist in član Akademskega pevskega zbora, pri Grafiki in na mnogih priložnostnih koncertih. V Narodnem gledališču je debutiral marca 1932 kot doAirt« v Zag. tenorist Šimenc, takole: ^e te pri teatru potrebujejo, te bodo rz blata izvlekli, v praznično oibleko nanravili in bogato plačali: če si jim pa odveč, se zaman nastavljaš pred vrata pisarne in se klaniaš do tal _ nihče te ne bo opazil. V tem primeru ne dobiš odzdrava. v prvem pa se ti odkrivajo naprej. — Tako sta pri nas ce'o priaznost in sovraštvo le »varana«, zato se nad prijaznostjo ne veseli preveč in nad sovraštvom ne obimaj! Mlademu umetniku želimo na deskah zagrebške Taliie najlepših uspehov, sebi pa, da bi imeli še pogostokrat prilike, da ga pozdravimo na gledališkem in koncertnem odru doma. SLIKE NJEG. VB L. KRALJA PETRA II. delo J. Utililca so edine do seda? odobrene in priporočene slike za nabavo državnim in samoupravnim uradom in šolam in to: Z odobrenjem pisarne Nj. Vel. Kralja br. 13833, s priporočilom predsedništva ministrskega sve a A. D. Br. 298, z odobrenjem ministrstva prosvete, odsska za umetnost in književnost P. br. 5121 in vseh ostalih ministrstev. Slike se prodajajo v korist Udruženja vojnih invalidov in so izdelane v eno- in večbarvnem bakrotisku in v raznih velikostih. Razpecavanie vrsi: Umetniški zatožni zavod „RUBENS" Živko Cvijič, Zagreb, Vlaška nI. 53 Razen navedenih slik razpečavamo tudi reprodukcijo najuspelejsega portreta Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v večbarvnem bakrotisku za državne urade in šole. 7729 W. E. Hintz: 23 Lepa žena, kdo si? Samo Marion je pretrgala mučni m olik. »Prav imate, gospod komisar — tudi jaz mislim, da je treba za vsako ceno najti neznanega čudodelca !« Hervier je hvaležno prikimal. »Izvrstno, madame ! Al a bi mi mogli dati v tem oziru kak migljaj?« Slučaj je nanesel, da je prav ta mah prišel po stopnicah Jeremy Jerome, ves bled in neprespan. Pipa mu je zlovolj-no visela med zobmi. Pogled mu je taikoj obstal na skupini sredi veže, in kar oddahnil se je, ko je spoznal Mariono. To, da se je bilo med tem v primerni razdalji zbralo že vse hotelsko osebje, kar ga ni bilo zaposlenega na terasi — med drugimi tudi sluga iz prvega nadstropja — ga je razmeroma manj zanimalo. Marion je videla detektiva — in zdajci ji je izipreletel ustnice hudomušen nasmeh, ki ga ni nihče izmed navzoč-nih opazil. »Da, gospod komisar,« se je obrnila k Hervierju, »migljaj, ki ga želite, vam lahko dam »Izvrstno, madame — kakšen je ?« »Vidite onegale gospoda, ki je pravkar prišel po stopnicah ?« Marion je s prstom pokazala na Jeremyja, ki si je zakrival usta z roko in krčevito zehal. »Da — in kaj je z njim ?« »Ta je edini moški — seveda razen mojega moža — ki je snoči stopil v mojo sobo ! Če je torej kdo pustil pri meni biserno ogrlico — namenoma ali ne-namenoma, o tem ne morem soditi! — je mogel biti samo on !« Hervier je pokimal. Razumel jo je. Krenil je proti Jeremyjudi. V njegovem sedanjem stanju mu ni bilo do tega, da bi bil središče obče pozornosti. »Izvolite mi, gospod, odgovoriti na vprašanje —« »Če mi bo mogoče--« »Povejte mi, prosim, kako se je zgodilo, da ste izgubili -to ogrlico —« Hervier mu je pomolil lišp tik pod nos — »da ste izgubili to ogrlico v sobi gospe de Corsignac ?« »To ogrlico — ?« Jeremy Jerome v tem trenutku nikakor ni bil podoben bistroumnemu svetovnemu detektivu. »Res ne razumem--« »Vsekako ste si jo poprej prilastili v sobi te gospodične —« Komisar se je lahno naklonil Yvonni, ki je uničujoče merila nesrečnega detektiva z očmd. »Jaz — prilastil — ogrlico^ — ?« V Jeremyjevem miselnem stroju se je zdajci nekaj ustavilo. »Prilastil —jaz?« »Torej izvolite tajiti ?« Hervier se je pomilovalno nasmehnil. »Da ali — ali tega ne razumem —« »Snoči ste prišli v mojo sobo--s ponarejenim ključem!« se je zdaj oglasila Marion. »Z vetrihom ? Da — res je —« je obotavljaje se priznal detektiv. Komisar je presenečen vrgel glavo vznak. To je bilo pol priznanja! »Kako, gospod — ali ste bili snoči samo v svo- ji sobi — ali--?« Sluga iz prvega nadstropja je planili vmes: Davi sem našel gospoda na sobnem hodniku prvega nadstropja--« »In jaz sem ga videl snoči, ko je postopal tam okrog !« se je razburjen oglasil neki sobni natakar. »Dvakrat sem imel opravka na hodniku — in vsa-kiikrat sem ga srečal !« Hervier se je nasmehnil s svojim naj-Ijubeznivejšim smehljajem. »Mislim, gospod, da to zadostuje ! Razumeli boste v teh okolnostih--« »Da, zdaj je Jeremy Jerome razumel, za kaj je šlo. Veličastno se je vzravnal. »Očividno se ne zavedate, s kom imate opravka ! Vaš kolega sem — tako rekoč--« »Kakopak!« Komisar se je še vedno ljubeznivo smehljal. »Toda narobe kolega — z drugimi besedami slepar !« »Slepar — jaz ? — Jaz — Jeremy Jerome ?« Detektivu je kar glas zajek- nil. »Jaz--to--« Ko mu je pa Hervierjeva roka težko legla na ramo, se je zgruznil vase. Samo globok vzdih se mu je še iizvil. 20. poglavje. Družba, ki je četrt ure pozneje sedla za mizo na terasi in si velela podati zamujeni zajtrk, je bila kaj redkobesedna. Posebno Yvonne se očividno še davno ni bila otresla posledic razburjenja. In ko je Chester Lynne nazadnje1-vprašal: »Kako je adaj z našim izletom v jadrnici, gospoda?« je bila prav ona tista, ki se je z mučeniškim obrazom zahvalila za vabilo. »Mene boste morali opravičiti, mister Lynne — saj razumete — od tega strašnega razburjenja me tako neznansko glava boli--« »Glavobol na morju najhitreje mine!« je smehljaje se oporekel Paul de Corsignac. Marion je molčala. »Res me ne mika, da bi se pridružila !« je odločno rekla Yvoime in vrgla glavo nazaj. Chester Lyrune ni bil videti Bog si ga vedi kako razočaran. Iz vljudnosti je pevki sicer še nekoliko prigovarjal, ali ko je ta vztrajala, da ne in ne, je brž nehal siliti vanjo. »Tedaj pojdemo pač v treh na izlet!« je Corsignac končal prerekanje in pogledal na uro. Kazala je nekaj čez enajsto. — Tisti mah je piihitel k mizi Gregor in se globoko pri/klonil: »Na telefon vas kličejo, gospod de Corsignac--< Nihče izmed ostalih ni opazil pomenljivega pogleda, ki ga je pri tem uprl v gospodarja. , P O R T Današnji nogometni program Na igrišču Primorja: Dopoldne prvenstvo juniorjev. Ob 9.30 Svoboda jun. : Mars. Ob 10.40 Primorje jun. : Ilirija jun. Ob 15.30 Hermes komb. : Svoboda. Ob 17. Primorje liga : Reka. Primorje bo nastopilo v naslednji postavi: Stare, Hassl, Bertoncelj I, Kukanja, Gjorgjevič, Boncelj, Zemljič, Janežič, Ma-kovec, Bertoncelj n, Uršič. Vstopnina minimalna. Na igrišču Jadrana: Ob 16. Ilirija : Jadran. Ilirija bo nastopila v svoji kompletni postavi, ki bo igrala v tekmah za vstop v ligo. Predtekma ob 15. Vstopnina 4 in 6 Din. y KranjU S Primorje : Korotan. Službene objave LNP (Seja u. o. 21. avgusta 1935) Navzoči gg. dr. Kosti, Stanko, Kralj, Peric, Novak, Buljevic, Dorčec, Jugovec, Hartman, Jurkas, Kačaj-( Malovrh, Slamič, Pfundner, Slanovec. Prošnji Mure in Most za podporo se bosta obravnavali skupno z ostalimi prošnjami. Odobri se Ermanu nastop za Reko 25. avgusta t. 1. Zalog javlja nov naslov; Skuk Jaka, Zalog. p. D. M. v Polju, Pozivata se Primorje in železničar, da plačata sodniške takse, in sicer prvi Ma-corattiju, Vidicu in Vrhovniku, drugi Ko-piču, do 1. septemora t. 1. pod pretnjs suspenza. V stvari incidenta ob priliki prv. tekme Olimp—Atletiki 21. julija t. 1. se bodo obravnavali samo disciplinski prestopki posameznikov in se zadeva odstopi k, o. SK Brod, št, Vid n/Ljubljano je zadostil pogojem za sprejem v članstvo JNS. zato se sprejme za začasnega člana in se predloži JNS v spre jen. Na prijavo OO Maribor se zasliši ČSK zaradi prepozne prijave prijateljske tekme z VSK Varaždinom IS. avgusta t. 1. Slamiču, Primorje, se dovoli nastop v treh prijateljskih tekmah za Bratstvo. Izjemoma se odobri Jadranu in Slaviji udeležba v prvenstvenem tekmovanju pomladka kljub prepozni prijavi. S tem v zvezi se razveljavi po p. o. objavljeni žreb terminov in parov ter se izvede nov žreb ki ga naj p. o. objavi in sprovece. Po nalogu JNS se uvede postopek proti Gracjjanskemu zaradi prepozne prijave proti Panoniji. žrebanje prvenstveni tekem podsaveznega prvega razreda in drugega razreda bo na prihodnji irtii u. o. 28. avgusta t. 1. dostop imajo delegati klubov. Delegati potujejo na lastne stroške. V zadevi znižanja občinske takse na športne prireditve v Ljubljani se odpoš-Ijeta dopisa na mestno poglavarstvo in bansiko upravo, V zvezi dopisa Primorja z dne 18. julija t. 1. se odredi, da ima dostop na tri-bunske sedeže na igrišču Primoria 6 podsaveznih od'xx :u'< >v. (Seja p. o. dne 21. avgusta 1935). Navzoči gg. Stanko, Novak, Jugovec-Jančar, Juvan, Zigon, Skuhala, Fajn, Dra- šler, Breskvar. V nedeljo 25. avg. se določi prvenstvene tekme: v Celju - igrišče Atletikov ob 16.30 Atletiki: Hrastnik, službujoči odbornik g. Jegrišnik. v Ljubljani: juniorske prvenstvene tekme, igrišče Primorja ob 9.30 Mars - Svoboda, ob 10.45 Ilirija - Primorje. Službujoči odbornik g. Breskvar. Vsak klub mora postaviti po dva reditelja. Blagajniško službo vrši Ilirija. Igrišče Mladike ob 9.30 Hermes - Korotan, ob 10.45 Mladika - Jadran. Službujoči odbornik g. Belič. Vsak klub mora postaviti po dva reditelja. Blagajniško službo vrši Mladika. y pr^nafvMiib juniorskih tekmah smejo nastopiti s;'iuo verificirani igralci, ki iuuiio pravo aa prvenstvene tekme. Za te tekme se določi enotna vstopnina 2 in 4 in. Vstopnice preskrbi podsavez, katere pri nese službujoči odbornik. Vstopnice naj dvigneta službujoča odbornika gg. Breskvar in Belič v podsaveznem tajništvu v soboto med 5. in 7. uro. Odškodnina za igrišče je 25 Din. Vsak klub prejme 6 Din za limone. Odobrijo se prijateljske tekme: Primorje-Reka 25. avgusta v Ljubljani, Korotan, Kranj - Primorje 25. avgusta v Kranju. Moste - Brod 25. avgusta v Mostah, Jadran -Ilirija 25. avgusta v Ljubljani. Ptuj - Rapid 25. avgusta v Ptuju, Železničar - Slavija, Sisak 1. septembra v Mariboru, 7. in 8. septembra turnir Železničarja v Mariboru s sodelovanjem klubov Ilirije, Primorja in Haška, Zagreb, Amater - Olimp 25. avgusta v Trbovljah. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme Rudar - Svoboda 15. avgusta v Hrastniku Zalog - Slavija 18. avgusta v Zalogu, čakovečki SK. Variždin 15. avgusta v Čakovcu. Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Jadran, Ljubljana: Nabernik Anton. Fajon Miro, Breceljnik Viljem, Ovse-nik Ivan, Logar Viklor, Čemažar Karel, Marolt Viktor, Globočnik Marjan, Žargi Jože, za Korotan, Ljubljana: Češnovar Ivan, Šter Bruno, Potočnik Ciril, Čopič Mirko, Dolin ar Žarko, Erker Nande, Grčar Marko, za Svobodo, Ljubljana: Udovič Stane, Šuštar Ivan, Križane Milutin in Kompare Franc S pravom nastopa 31. avgusta za Muro, Mursko Sobota: Elizak Anton (Dovoli se imenovanemu nastop dne 25 avgusta). Za Mladiko. Ljubljana: Anzele Miro, za STK. Moste, Ljubljana: Skrjanc Viktor, Stonkovič Nikola. Š pravom nastopa 31. avgusta za mednarodne, 21. novembra za prijateljske in 21 februarja 1936 za prvenstvene tekme se verificirajo za Mars, Ljubljana: Pečan Milko, za Svobodo, Ljubljana: Podrekar Ludvik, za Krški SK.: Švajger Ernest, za Hermes, Ljubljana: Thuma Maks. Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce, ki so prestopili v drug klub, in sicer Slovan za Thuma Maksa, Maribor za Švajgarja Ernesta, Sloga, Ljubljana za Podrekarja Ludvika, Slavija za Pečana Milka, Svoboda, Ljubljana za Škrjanca Viktorja. Suspendira se do nadaljnega igralec Peterim Franc, Sloga, Ljubljana, dokler ne poravna svojih obveznosti do prejšnjega kluba. S. O. pri LNP. se preda sod. kandidat g. Erlih, ker ni oddal poročila o odigrani prijateljski tekmi Sora - Hermes 11. avgusta v škofji Loki. Današnji nogomet v Celju. Ob 15. se bo pridela na Olimpovem igrišču na Spodnji Budinji pri Celju prijateljska tekma med DASK, Trbovlje in SK Olimpom, ob 15.30 pa se bo pričela na igrišču pri Skalni kleti zanimiva kvalifikacijska tekma med prvakoma trboveljskega in celjskega okrožja SK Hrastnikom in SK Atletiki. SK Svoboda. Juniorsko moštvo naj bo ob 8.30 na igrišču Primorja, kjer igra pokalno tekmo z Marsom, rezerva pa isto-tam ob 14. Igra z rezervo Hermesa. Prvo moštvo naj bo ob 13.50 na glavnem kolodvoru zaradi gostovanja v Trbovljah. Kamnikar naj vstopi v Litiji. 2 + 1 cevni sprejemnik. Naš narodni sprejemnik, cenen v nabavi in v obratu — izredna selektivnost —■ produkt najnovejših tehničnih pridobitev. Dopadljiva zunanjost. 3 -f- 1 cevni sprejemnik. Vzlic nizki ceni — čudo tehnike. To je rezultat najnovejših iznajdb. Zmagoslavje pri vseh vzporedbah. 5 -f-1 oktodni - Super sprejemnik, ki ga je treba slišati pa potem oceniti. Nenadkriljiva selektivnost in čist sprejem ga postavljata izven konkurence. 5 + 1 oktodni - Super sprejemnik. Aparat za poslušalce največjih zahtev. 535 Najugodnejši plačilni pogoji! Za vsak žep odgovarjajoč aparat? »Multi - Inductance« sprejemnik — ideal vseh radijskih poslušalcev. Nenadkriljiva prednost za tiste, ki se do sedaj niso mogli odločiti za nakup aparata. Sprejemniki za kratke valove z imensko skalo postaj v vseli cenah. Philips aparat boste prepoznali po prijetnem tonu — dovršeni reprodukciji — izredni selektivnosti in dopadljivi zunanjosti. Vse te in še druge tipe se lahko dobe pri vsakem Philips trgovcu Kraljestvo mode Nove bluze Jesenske domače halje Ob dolgih in hladnih jesenskih večerih je nailepše doma. Toplo domačno stanovanje ?e nam zdi toliko bolj mikavno, ker smo ga vse poletje tako lahko pogrešale. Seveda si pa ne moremo misliti lepega večera ob >do-mačem ognjišču« brez udobne domače obleke, ki mora biti na jesen topla in lepa obenem Nekaj časa je vladalo naziranje, da so moderne le dolge, do tal segajoče domače halje, toda ta moda je do danes ze prešla, kakor vsaka moda, ki ne meji na praktičnih potrebah življenja. Žene so namreč spoznale, da so dolge domaČe halje le premalo udobne in preveč teatralične, da bi bile za vsakdanjo rabo. Zato so tudi me-rodajni modni krogi opustili zahtevo po dolgih domačih haljah in odločdi, da obdrže domače obleke normalno dolžino. Vodilni motiv pri teh oblekah je preprostost ki pa je ne smemo zamenjati s suhoparno stvarnostjo, kajti večinoma opremimo tudi domačo obleko s primernim okrasjem, i ti poživi. Način izdelave je prepuščen okusu in iznajdljivosti nositeljice, pri kroju pa se še vedno držimo preizkušene plaščne oblike, ki se je v ta namen doslej še najboljše izkazala. Domača halja, ki jo nosi gospodinja pri delu. je seveda kar se da preprosto in smotreno ukrojena. Zamišljamo si jo iz enobarvno vzorčastega, flanelastega tvoriva, ki se da dobro oprati. Zanimivi so postrani vrezani prsni žepi, ki odgovarjajo enakim žepom na krilu. Tričetrtinske, kelihaste rokave je prevzela moda od poletnih oblek (1. skica). Domača obleka za ure počitka pa stoji na višji modni stopnji. Kroj sicer še vedno sledi plaščni obliki, vendar se život spredaj podaljša v slikovit šal, ki ga ovijemo okrog vratu in obtežimo z všitimi svilenimi resami (2. skica). Manj običajna in le za vitke postave primerna je po sredi zapeta domača obleka, ki ima tesno se prilegajočo zvončasto obliko. Da pride ta tako zvani »princesni« kroj bolj do veljave, ukrojimo obleko iz precej težkega tvoriva, ki lepše pade. Obleko poživi svetla garnitura, sestoječa iz enostranskega ovratnika in širokih, »viteških« man-šet (3. skica). Domača obleka, ki jo obleče gospodinja, kadar sprejema goste, mora biti napravljena iz jako učinkovitega tvoriva, da ji nado-mestuje drugo obleko V ta namen priporočamo zlasti razna mešana tvoriva iz svile in volne, ki se odlikujejo z neobičajnim tkanjem in lepim bleskom. Tudi tukaj obdržimo preprosto obliko: plaščni kroj, široki, tričetrtinski rokavi in svilena vrvica namesto pasu učinkujejo okusno in elegantno. Ozki, navpični ovratnik in v aplikaci- ji izvedene, svetle cvetlice na rokavih dajejo temu lepemu modelu orijentalsko sti-liziran videz (zadnja skica). Kosi pohištva v starinskem slogu učinkujejo posebno lepo v modelnem stanovanju, ker mu dajo nekaj tiste topline, ki jo pogrešamo v sobah, urejenih s pohištvom izza dobe »ultra-stvarnega« sloga. Ha se je ta doba že močno preživela, spoznamo prav po teh starinsko učinkujočih skrinjah in kredencah, ki jih je moderna umetnostna obrt opremila z lepimi intarzijami in ki na mah izpremenijo lice moderne opremljene bobe ter ji dajo nekaj prikupno osebnega. Najdražji robec na svetu Najdražji icfoec na evetu iima italijanska kraljica Helena v svoji zibirki žepnih robcev. To je kakor pajčevina tenak rob, ček, na katerem eo delali trije umetniki niič manj negoi dvajset let. če ga zviješ skupaj, ga z lahkoto spraviš v zlato posodico, ki ni večja od lešnika. Robček cenijo na 70.000 lir. Vendar zbirka robcev italijanske kraUjlce v celoti ni najdražja na evetu. temveč še dražjo ima papež, ■skoraj enako dragoceno kakor papež pa imata angleška kraljica in princ Waleški. INSERIRAJTE V ..JUTRU" Neznani Casanova Gospa Magdalena mi je pripoveaovaia ob čaju, ki me je bila povabila nanj, na slednjo zgodbo: »Na tej stvari je najzanimivejše to, da jem konec konca le — poštena žena. In to ne v običajnem meščanskem zanislu, temveč v pogledu solidne morale. V dvajsetih letih zakona sem se samo trikrat zlagala svojemu možu in še med t coni tremi lažmi je bila najhujša tista, ko sem dejala o slaščicah, kii sem jih bila kupila v slaščičarni, da sem jih naredila sama dama. Flirta ne poznam. Moje misli so tako poštene kakor moja dejanja. A kljiub tekrilcu«. Seveda pridejo za nove bluze v poštev lepe jesenske barve, ki odgovarjajo barvam v jesenski prirodi, torej zelene, rjave in vinsko rdeče barve! A H S turnirja za angleško prvenstvo v Great Yarmouthu je naslednja partija. Damski gambit. Beli: Winter Črni: Tylor 1. c2—c4 e7—e6 2. Sbl—c3 d7—d5 3. d2—-d4 Angleški prvak je iz angleške otvoritve raje prešel v damski gambit. 3.______c7—c5 Tarraschova obramba. 4. c4 : d5 e6 : d5 V ostri gambit cd4: se črni torej le noče spustiti. 5. Sgl—f3 Sb8—c6 6. g2—g3 Sg8—f6 Do zelo ostre igre vodi »švedska varianta« c4, L.b4 in Sge7. 7. Lfl—g2 Lf8—«7 8. 0—0 0—0 9. d4 : c5 d5—d4 Po Lc5: ima beli lahko delo. Igrana poteza, ki vodi vsaj do velikih komplikacij, je bila že često igrana z dobrim uspehom za črnega. 10. Sc3—a4 Lc8—f5 11. b2—b4! Beli elegantno ovrže vso igro črnega. 1.______d4—d 3 Boljšega pač ni, ker visita kmeta d4 in b7. 12. e2—e3! Sc6 : b4 13. SfS—d4 Sb4—c2 Konsekventno, toda slabo. Bolje je bilo gotovo L«c8. 14. Sd4 : f5! Zelo lepo. žrtev kvalitete je popolnoma korektna. 14.------Sc2 : al 15. Sf5 : e7+ Dd8 : e7 16. Ddl : d3 De7—d7 Drugače pade Sal. 17. Dd3 : d7 S£6 : d7 18. Lg2 : b7 Ta8—b8 19. c5—c6 Sal—c2 20. LrCl—d2 Sd7—e5 21. Tfl—cl! Zopet fina poteza. C-kmet sedaj hitro odloči. 21.------Se5—f3+ 22. Kgl—g2 Sf3 : d2 23. Tel : c2 Sd2—bi 24. c6—c7 Tb8—c8 25. Lb7 : c8 Tf8 : c8 26. Tc2—b2 in črni se vda. Vasja Pire. • Zdravniška posvetovalnica L. T. J. V detinstvu ste zboleli na vnetju srednjih ušes. Proces je postal kroničen in s tem so nastopile spremembe, katerih posledica je, da Vam peša sluh. Pojdite k specialistu, ker se to ne Ja zdraviti samo z nasveti. M. Z. Kumarčni sok je za to dober. Izrabite torej čas kumaric. Proti temu ni drugega sredstva kakor barvanje las. K. A. M. Tudi po našem mnenju ni to zgolj prehlad glave, marveč je verjetno, da je temu vzrok oni izrastek v nosu. Zato tudi slabo slišite, kar je običajen pojav tej anomaliji. Potrebno je torej, da si daste urediti nos, a tudi preiskati čelno in čeljustno votlino, da se vidi, če se tudi tam ne skriva kakšen kroničen proces. Ce se to uredi, bo konec težav v glavi. Glede ostalih neprijetnosti Vam svetujemo tri do štiri noževe konice broma dnevno. Poleg tega delajte mlačne kopeli in skrbite za redno odvajanje. I. R. Lj. Prehladih ste si sečni mehur tako, da je postalo njegovo mišičevje preobčutljivo. Oblecile toplo spodnje perilo in grejte si trebuh s termoforom ali vročo o-peko Jemljite nekaj dni le mlečno hrano. Ce bi se stanje v nekaj dneh ne izboljšalo. poskusite s svečkami belladona aH z bro-mom M.'R. 120. Tisto, kor ste opazili v gnoju fistule, so bili svileni šivi, ki jih organizem izloča. Ce se fistula noče zaceliti, je verjetno, da se pojavi še kak šiv. Zato smatramo operativno odstranitev fistule zaenkrat za neumestno. Poskusite fistulo ma-zati z lapisom. Ce to ne bi pomagalo, jo bo treba izrezati. — Žena more zanositi tudi, če ima le'en jajčnik Ako ne zanosi, so temu krivi razni vzroki, n. pr. zarastline, vnetljivi procesi itd. Zato je strikten odgovor nio»oč le spričo telesne preiskave. R P A Vaše težave so predvsem duševne narave', ker tli še spomin na oni dogodek Verjetno pa je ostal še katar, ki se bo ie polagoma izboljšal. Predvsem Vam je potrebna sprememba kraja. Odidite za nekaj časa v Dobrno, kjer boste poleg kopeli našli tudi duševno razvedrilo in počitek. Sama pa si morate prizadevati, da se ne prepustite svojim mislim in živcem. Takšne težave se popravijo le počasi in z naporom Torej sprememba kraja Vam more še najbolj koristiti. Poleg tega priporočamo »Promont z arzenom«. Le ne obupajte- J. T. Ta katar je nastal najbolj verjetno po 'kakšni napaki v prehrani. Da trpi že nad leto dni, ni merodajno, niti je zato neozdravljiv. Važno je le, da si uredite primerno prehrano. Ta bodi pretežno mlečna Dovoljeno je surovo maslo, postne juhe (razen fižolove. grahove in leče) in dobro prepečen kruh. Po nekaj tednih, če težave izginejo, morete poskusiti tudi s krompirjem v obliki pireja. s teletino in kuretino (le belo meso!). Vse to naj bo dobro pečeno n brez moke in drobtin. Vso Pazite dobro, katero vrsto mila izberete za svojo kožo. Ako Vam je koža mastna, uporabljajte damsko milo, čc pa je Vaša koža suha, tedaj uporabljajte SEMO-SILK suho milo. Dobiva se v vseh parfumerijah, lekarnah in diogerijah. hrano pripravite s surovim maslom ali olivnim oljem. Absolutno prepovedana je svinjska mast, svinjina v kakršnikoli obliki in drugo mastno meso ter stročji sadeži, kisla repa, zelje itd. Kisati si smete kasneje samo s citronovim sokom. Prav tako kvarna so sladka jedila in sveže moč-nate začimbe. Za notranjo uporabo jemljite predvsem magnezijev sulfat trikrat dnevno po 1 žlico v topli vodi (aH grenko sol v topli vodi na tešče). Poleg tega kak primeren čaj (cholethesan). Na trebuh si devajte vroče obkladke. termoior, segreto opeko aH slično. Vselej pa je potrebna previdnost v prehrani L S. Imate do gotove meje prav: to je izcedek neke žleze," kar pa ni nič hudega, niti ne dovede do kakšne izhiranosti. 1W>-dite brez skrbi. Dvomimo, da bi Vam mogla kisla voda v tem pogledu kaj škodovati. O se je pa nočete posluževati, jo, morete nadomestiti z jedilno sodo. Glede < izcedka je najbolje, da pustite zadevo v nemar. 3» St. M. Iz velikih grudi se dajo napraviti majhne samo z operacijo. Za to ni sredstva Ce pa mislite na shujševalno kuro, se morate zavedati, da napravite iz velikih grudi velike viseče grudi. Zakaj pa jih sploh hočete zmanjšati. Morda niso moderne? p c. Vse težave izvirajo iz spušče-neg*a ixmi*žanega želodca. Ta ok%-ara ni popravljiva, vendar se da pomagati. Omislite si trebušni pas po meri, ki ga morate nadeti leže. Dobite ga v tozadevnih trgovinah. Hranite se večkrat in po malem, da ne pride v želodec prevelika količina hrane naenkrat. Skrbeti morate tudi za redno odvajanje. Priporočamo Vam v ta namen strihninove kapljice ali pa tinkturo nucis romicae. R. G. Lj. To je bila tiskovna pomota. Recept se glasi: Salicilove kisline 2.5 gr (dva in pol gr.), žveplovega precipitata 5.0 gr. (pet gr.), in vazeline 50.0 (50 gr). V skrbeh. Verjetno so vse težave le duševnega izvora, vendar je treba izključiti organsko obolenje, kar pa je le mogoče ]X> točni funkcionalni preiskavi živčevja. Zato priporočamo, da se napotite v ambulanto živčnega oddelka v splošni bolnici. M. š. Kožne tuberkuloze je več vrst in različno je tudi zdravljenje, ki je __ dolgotrajno in za laika neizvedljivo. Vaši želji ne moremo vstreči. Svetujemo, da greste k zdravniku dokler je še čas! Ž. M. Potrebna je preiskava seči in izcedka. Brez tega ne moremo reči nič. Ostali prihodnjič. Utrinki iz Rogaške Slatine >Veste, kako sem prišla jaz v Rogaško Slatino ?« mi pravi mala, nervozna, na žolčnih kamnih trpeča brinetka in naredi pri tem skrivnosten obrazek, kar naj bi še bolj zamikalo mojo radovednost. »To je zelo, zelo interesantno! Poslušajte.« _ Zdimo v parku, topel, miloben večer je, godba igra fantazijo iz »Fausta«. »Ležaia sem tistega dne tam na morski obaU in sem se počutila prav nesrečno. Vedno spet ti napadi, pa strah pred operacijo, pa ta grozni dolgčas, ki me povsod preganja. . . < Prestrašen se takoj odmaknem na klopi: >0prostite, madam, nisem vedel — « »Ne bodite otročji! Kadar me boste dolgočasili, vam bom to že povedala. Ne bojte se! Zdaj me, prosim, mirno poslušajte, stvar je zelo resna. . . Torej na smrt nesrečno sem se počutila. In sem žalostno gledala valov-čke, ki so se poigravali ob mojih nogah in jih močili. Morje je splavljalo na prod alge, školjke, razno drobno šaro. Tedajci začutim, kako se je nekaj prilepilo na moje koleno. Pogledam: zelenkast papirček je, nekaka etiketa, — pomislite! — bila je etiketa steklenice Rogaške slatine! In tisti hip sem sklenila: v Rogaško pojdem. Morda se pa tam pozdravim. Kaj pravite k temu? Ali ni to čudovito? Ali ni bilo to kakor prijazen migljaj usode?« iDa, madam. V tem primeru se lahko reče, da je bil to naravnost zdravniški nasvet, -' vam ga je dala usoda.« pritrjujem z resnim poudarkom, da je ne bi kaj razdražil. »Sicer je pa glavno to, da je res pomagalo.« ee izmotala iz svojega položaja Drhtela sem že zigalj otb misli, da bi s svojim početjem utegnila izzvati škandal. Saj sem bila vendar ženska, sama samcata, v tuji državi, v vlaku, med tujci. Pa še nekaj: čutida seim, da bi se morala pogrezniti od studa, če bi spoznala, da me poljubu je kakšen star, zoprn ie grd človek. Medtem, ko so mi takšne misli ratagrevale možgane, me je neznanec poljub oval dalje. Njegove ustnice so 6e do-tikade celo mojih ramen, čeprav sem bila v taikšnih stvareh neizkušena, sem vendarle mogla ugotoviti, da je bil moj strali popolnoma odveč. Neznani C asa/rtov a je moral biti zelo mlad človek. Bila eem tudi prepričana, da mora biti vi6oike postave, etasit iin eleganten. Torej ... Jela sem se polagoma vživljati v svoj položaj. Sprejela sem dejstvo za dejstvo. Z božanstveno nedolžnostjo sem se iztegovala in se popolnoma izleknila v naročju neznanega viteza. Priznavam, da se mi je ta lega po dolgi in utrudljivi nočna vožnji povsem prilegla. Svobodno sem izprožila svoje ude. Vendar pa sem oiprezovala, da me ne bi premagali spanec. To 6icer ni bilo potrebno, saj eem vendar billa v varstvu zelo korektnega mlaiden iča. Držali me je v svojem naročju in mi kazail nedolžen obraiz, kakor da me obožuje. Bdel je nad menoj im njegovi poSjuibi so imeli tako zaljubljen zvolk, da sem nehote morala misliti na reveža moža, ki čaka doma in strada moje Ijubeoni. Videla ga nisem že nad mesec dni. Revež dolbričina! Gotovo se je silno dolgočasil. K a/ko dober ta nežen je bi/l vedno z menoj! Kako rad me je iimel! Koliko ljubezni iz srca mi je izpričal 6 6 vojnimi po. ljtubi! O dobri možiček, zakaj nisem že v tvojih rokah! V teh in takšnih mislih 6em bila že 6koro pozabila, da ležim v narečju tujca. In kadar me je ta bedasti dedec še močneje stisnil k sebi, mi je to tako laskaio, da sem sanjala, da ga varam — s svojim lastnim možem. Začelo se je svitati. Neznani sopotnik je nenadoma odložil mojo glavo nazaj na žametni naslon. Bil je prepričan, da niti ne sHutiim njegovega početja. Moram pa pošteno priznati, da se je ves čas, tevzem-ši trenutke, ko me je blazno poljubljal, vedel zelo dostojno. Bil je pravi kavalir. Slonela sem torej zopet na 6vojem prej-šujem prostoru, a nisem imela dovolj poguma, da bi odprla oči. Nikakor ne! Ni-eem 6i upala pogledati v njegov obraz. Tiisto pretvarjanje, s katerim eem bila hlinila spanje me je naposled taiko izmučilo, da sem zaspala. Biila 6em popolnoma prepričana, da nisem zagrešila niti najmanjše nezvestobe. Zbudila sem se šele na postaji, kjer je bilo treba izstopiti. Potniki so ee prerivali na hodniku vagona s svojo prtljago. Tudi jaz sem pospravila svoje reči in izstopila Nočno pustolovščino sem bila že skoraj pozabila. Vse se mi je zdelo kakor ubegle sanje Ko 6em odhajaia s kolodvora, sem nenadno uzrla na peronu visokega, srasi-tega in elegantnega študenta, ki 6e je instinktivno ozira, po meni Morem priznati da je bil to izredno Ijiubek mladenič! Toplo čuvstvo me je o/bšlo pri misli nanj in nehote sem vzdihnila: Dal Bog, da je bil to tisti mladenič, ki me je t^ko čvrsto držal v svojih rokah in rosi! blagodejno ro6o ljubezni na moja lica!. >0, kolosalno! Nisem še imela napada tukaj. In danes sem pisala možu. da bi rada ostala še tri tedne.« »A gospoda soproga ne bo nic sem-s se zanimam. ^ . >0, on ne utegne. Vedne kupčije. Tudi je precej komoden." Ne ljubi potovanja. A Rogaška bi morda tudi njemu ne škodovala. Tako po malem ga napada sladkorna.« »Potem pa naj vsekakor pije siatmo, priporočam jaz. >Donatski vrelec, ta je poseo-no zdravilen za diabetike.« »Tako? Mu bom pa poslala zaboj steklenic.« . i Vendar bi bilo dobro, da pride gospod soprog semkaj na zdravljenje. Pravilna kura pod zdravnikovim nadzorstvom bi —« »Kaj pa vam je toliko na tem, da bi moj mož prišel semkaj?« me prekine ona in njen glas zveni razdraženo. ^Pardoii, madam,« jo pomirim. »Pa pošljite gospodu soprogu vagon steklenic.« .♦j V nalivalnici gledani kako se polnijo steklenice. Stroji opravljajo hitro in tiho delo. Samo žvenketanje steklenic v umivalnici, kjer delajo ženske, pozvanja slišneje na aho kot svojevrstna prijetna godba. In steklenice gredo svojo pot. Snažno oprane, desificirane, zeleno bleščeče se pomikajo na tekočem traku, — trenutek ?m>-stoji pod lijakom in že je vsaka napolnjena, še trenutek, in že je tudi zamažena,— in' dalje se zibljejo k zadnji postaji, h gardrobi. To e naprava, kjer prejme vsaka zelenka oblekco — lepo etiketo. To pa je najzanimivejši pogled. Te ljubke zelenke. ki so se doslej lepo počasi pomikale, naenkrat. — kako se jim tu naenkrat mudi! Kar drenja.jo se k oblaeilnici. In ko prihajajo ven, lepo opasane, te vsaka koketno pogleda češ: Ali nisem lepa? Ženske so ženske, tudi slatinske zelenke. Gledam jih in želim vsaki srečno pot, čez hribe in doline in sinje morje! Kamor pridete, prinesite žejnim okrepčilo, bolnim zdravilo. Naj bo ta dar slovenske zemlje, ki ga nosite v svet, blagor vsem, ki ga prejmejo! Globoko v hladni hram, po strmih polžjih stopnicah, me vodi strojnik dol k podzemskim vrelcem. Tikoma drug ob drugem izvirajo, a spretna roka graditelja je zajela vsakega zase v kamnit bazen, da se vode ne mešajo. Zakaj vsak vrelec ima svojstveno zdravilno moč. Skozi steklene line pokrova gledam pri svitu električne luči vrelcem v skrivnostno oko. In čar njihovega misterija čudno prevzema mojo dušo. Opazujem kipenje vrelca Strria, ki je najbolj živahno. V enakomernih presledkih— štejem do pet—na sekundo točno prikipijo iz žrela mehurčki, eden velik, drugi drobceni ko biseri. Zaplešejo na površje in se razpršijo. To je dih vrelca, njegov utrip. Vedno isti &oz stoletja, tisočletja, včasi morda hitrejši, voa.si počasnejši, kakor so vplivi zemlje in zraka, vendar večino enakomerno kakor je utripanje žile in dihanje pljuč živega bitja. In tu ofbčutim z vso silo neizmerno čudo stvarstva. Občutim: tu delujejo vsemogočne sile tu vladajo večnosti zakoni, tu je Bog izrekel milostno besedo — in je ukazal zemlji, naj odpre človeku ta svoj zaklad, ki ie dragocenejši od vseh drugih njenih zakladov, od zlatih žil in deman-tnih sipin.— tiu je hla©osLoiv zemlja. Joe. ato izpod neba V utrinkih bivajo samo takšne prvine, ki jih imamo tudi na zem-iss — Meteor iz zlata z majhno primesjo železa V Pueblu (Mehika) je pred kratkim treščil na zemljo kakšna 2 kg težak meteor in se zakopal vanjo. Bil ;e iz čistega zlata poleg malenkosti železa. Ce od računamo to železo, ki je tehtalo kakšnega pol kilograma, nam ostane poldrug kilogram zlata v vrednosti 65.000 Din! Takšnih darov izpod neha bi si človek želel seveda bolj pogos-toma . . . Meteorji, bolidi ali aeroliti, ki prihajajo k nam iz daljav vesoljnosti, sestoje samo in snovi, ki jih poznamo tudi na zemlji. Posebno tisti, ki so iz železa, jo dosežejo v včjih kosih, dočim se pretežno kameniti utrinki zdrobijo običajno v prah. Tako je mogoče, da nas obiščejo nebesni poslanci, ki tehtajo komaj nekoliko gramov — in teh je ogromna večina — včasih pa pribrzijo vendarle takšni, ki bi si jih nihče ne želel v obljudene kraje, pa čeprav bi bili iz samega zlata in drucih 3ragih kovin. Eden največjih svoje vrste je bil tisti, ki je padel na zemljo pred nekoliko desetletji v bližini madžarske vasice Knvahinya in se zaril tri metre globoko v zemljo. Tehtal je 2S0 kg. Eden najbolj znamenih meteorjev je bil tudi tisti, ki je 1847. padel na tla blizu Braunaua na Gornjem Avstrijskem. Ko so ga preiskali, so našli, da ni iz same čiste kovine, temveč da je njegovo železo zlito z niklom na način, ki ga na zemlji drugače ne najdemo. Odslej smatrajo, da so vse železne mase na zemlji, ki so na podoben način zvezane z niklom, nebesnega izvora. Takšna je n. pr. neka skalna masa v Liberiji, v kateri ]e nastal cel rudnik. Sloviti črni kamen v Meki, ki je ena največjih relikvij muslimanskega sveta, ni, ka-kaor znano, tudi nič drugega nego meteor. Eden izmed zadnjih velikih meteorjev, ki so treščili na zemljo, je bil tisti, ki so ga izkopali še vročega 1. 1 r' ri'bPe "en M. 'ln b- p.-irpn-rTi oderuhu, ki je zgorel pri ž'vcm teflesn. V povojnem času je silno naraslo zanimanje za nekatere skoraj neznane predele Severne Afrike, posebno za Libijsko puščavo. Eden izmed nienih najuspešnejših raziskovalcev je madžarski arheolog grof Almasv, ki se je podal že 1. 1931 vanjo, da odkrije izginulo oazo Sarsuro. A šele 1. 1934 mu je uspelo, da jo je našel s precejšnjo gotovostjo v Gilf Kebirju. To oazo opisujejo staroegiptska poročila kot kraj. kjer se cedita mleko in med. O tem seveda že davno ni nobenega sledu več. Oaza Sarsura je danes v resnici skupina dolin, v katerih se na-j bira voda iz sosednih gora. 100 km od ; oaze se dviga gora Ovenat, ki jo je od- i kril pred desetimi leti egiptski razisko-j valeč Hasan beg. To je mogočna granitna gmota, ki se dviga kakšnih 3000 m visoko. Od vseh strani jo obdajajo gigantske skale. Tu in tam se v njih odpirajo odprtine, podobne topovskim žrelom. Almasv je vedel iz egiptskih virov, da je bilo to ozemlje nekoč gosto obljudeno in da so vklesana v skalovje magična znamenja Egiptski princ Kemal E1 Din Husein je tu odkril v neki jami rdeče risbe na belem skalnem ozadju. Predstavljale so gazele in žirafe. Tu v okolici Ovennta je tedaj madžarski grof prebil več tednov, tu se je srečal tudi z italijansko ekspedicijo, ki jo je vodil prof. Caporiaco. Skupaj sta preiskala okolioo in odkrila kar zaporedoma več nesro dvanajst podzemeljskih jam s približno S00 predzgodovinskimi risbami. Med žavalmi, ki jih kažejo risbe, je zastopan posebno afriški bivol (bos africanus), ki je izginil ob času, ko so gradili Keopsovo piramido- Poleg tega prikazujejo risbe razne vrste antilop in govedi. Človeških figur je zelo malo med temi živalmi. Imajo loke in puščice, so rjavo pobarvane, imajo pisana peresa na glavi in obroče na rokah in nogah. Neki Prizor kaže gospodarja jame z njegovo ženo. Jama je nakazana s kamenitim obročem. V okolici jam so odkrili konice puščic, kamenite nože in majhen mlin.. Zanimivo je, kar piše stari Herodot o praprebivalcih teh krajev, ki jih imenuje Garamate: »Deset dni hoda orl Angile je solnat grič in izvir vode. To deželo obljudujejo Gara-mati, pastirsko ljudstvo, čigar ovce hodijo zadenski, da se ne bi suvale s svojimi dolgimi rogovi. Ima tudi voze, ki jih vlečejo po štirje konji- S temi zasledujejo abesinske troglodite, ki se preživljajo od kač in hitro tečejo. Jezik teh jamarjev sliči kriku netopirjev.« Zadnja razikovanja vsekako kažejo, da je bila puščava tu v kameniti dobi obljudena in sicer ob času. ki leži davno za uvedbo velbloda v Afriko. Kajti velbloda ne najdemo na jamskih slikarijah. Charleston redivivus? V Londonu so 6e sestali argleški plesni učitelji. Razpravljali so o tem, kakšen ples naj se uvede da Terpsihoni ne bo dolgčas. Po daljši debati je 600 udeležencev zborovanja sklenilo, da se ne uvede noben nov ples. pač pa se obnovi charleston v zmernejši clbliki. Dokument za 10.000 let Da bi ohranili poznim potomcem spomin na strašni potres, ki je pred dvanajstimi leti opustošil Japonsko, so si izmislili nenavaden dokument. Inženjer po imenu Jamaki, je izumil posebno trden in trpežen papir, na katerega bodo spravili opis katastrofe, imena vseh žrtev in še poglavje iz stare budhistične knjige. Vse to bodo napisali s Kitajskim tušem, a spis, ki bo obsegal okrog 500 listov, bodo hermetično zaprli v steklenice, ki jih bodo izdelali iz brazilskega kremenca in jih zaščitili še s posebnim svinčenim plaščem. Vse skupaj bodo nato shranili v samotnem svetišču na neki sveti gori. Jamaki pravi, da se bo ta dokument na ta način ohranil najmanj deset tisoč let — seveda če ga ne bo že davno prej uničila radovednost znanstvenikov prihodnjih dni. Greta Garbo — častna doktorica Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je ta-mošnja univerza podelila Greti Garbo častni doktorat umetnosti. To se je zgodilo na podlagi njenih izrednih uspehov v področju igralske umetnosti in na podlagi neke disertacije o tej umetnosti, ki jo je umetnica sama napisala i poslala vseučilišču. Kakor poročajo švedski listi, odpotuje slovita igTalka te dni s švedskega, kjer je na oddihu, najprvo v Argentino, da jo bodo svečano promovirali za doktorico, nato pa se vrne v Hcllywood, kjer bo nadaljevala svoje umetniško delovanje. Zamorec — ameriški poslanik Za novega ameriškega poslanika v republiki Diiberiji so imenovali črnca Le-sterja Waltona. To je v zgodovini Zedi-njesiih držav prvi primer, da zavzame zamorec diplomatsko mesto. WaLton je po poklicu časnikar in je objavil več knjig o Liberiji. — Prihodnji zvezek ilustrirane tedenske revije „ŽIVLJENJE IN SVET" bo izšel v ponedeljek kot priloga iontdelj-ske izdaje »Jutra« ter bo vseboval: Homoiopathia (dr. Make Kremžarj Plastični film _ Po sinji Adriji <;dr Ar.ton Debeljak) — Kako so si predstavljali sv« t — Skozi Saharo — Zarota zober svtt (Essad beg) — Radovedne muhe — Napredek v kirurgiji — žirafji vrat — Govoreča luč — Dramatični konec Napoleone -vega sina — šah — Za bistre glave — i. dr. »ŽIVLJENJE IN SVET« stane sedaj mesečno samo 4 Din in sicer skupno s po-nedeljsko izdajo »Jutra«. Naroča se ^>ri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Spominu nepozabnega kralja Jugoslovenski visokošolci v Franciji so pred kratkim obiskali Marseille in položili na mestu, kjer je zločinska roka uničila življenje kralja Aleksandra, lep spominski venec Vampirji iz Paname Nova odkritja o krvosesih Dva ameriška raziskovalca, dr. Dit-mar in dr. Greenhalil, sta v zadnjem času proučevala življenje proslulih krvosesov, vampirjev iz Panaime. V tej deželi sta imela enega izmed teh čuidtnih sesalcev štiri mesece zaprtega v neki kleti, sedem pa so jih opazovali na neki farmi pri Trinidadu. Opazovanje je prikazalo, da te živali v resnici pijejo svojim žrtvam kri in sicer na način, da žrtve ničesar ne opazijo. Doč.itm je tudi z najbolj prevejani-mi znanstvenimi metodami nemogoče odvzeti kakšnemu spečemu čtoveku kri, ne da bi se zbud.il, dosežejo vampirji to skoraj vedno. Raziskovalca sta o tem lahko napravila filmske posnetke. Zroali prav za prav ne sesajo kri, temveč odprejo s svojim ostrim kljunom ^akšno žiQo in potem premikajo jezik v toku krvi s takšno brzino sem in tja, d«, jim teče ta kri vsa v žrelo. V splošnem jim zadostuje količina krvi, ki bi napolnila vinski kozarec, živali, ki jih (Tnbimo v treh vrstaih, niso posebno velike, telo jim meri okrog 10 cm. z razpetimi krili pa. merijo do 33 can. Nevarne niso samo za to, ker pijejo kri, temveč ker na konje in mule lahko neposredno prenesejo tako zvano panamsko bolezen ki jih tudi same često na.pada. Abesinci se pripravljajo Tecle Hawariate, abesinski poslanik v Parizu in zastopnik abesinske vlade pri Društvu narodov Pacienti na ledu Neki zdravnik v Los Angelesu je objavil z velikim hrupom, da je odkril novo zdravilno metodo: pri mnogih boleznih hoče polagati paciente v led, v katerem naj bi jim bacili poginili. Pacienti bi pri tej proceduri otrpnili, a bi se po končani kuri zopet prebudili v življenje. Našel se je človek, ki je pripravljen zdravniku biti na razpolago za poskuse, s kakršnimi je baje imel zelo velike uspehe — pri opicah. Nu, policija je izjavila, da bo zdravnika takoj aretirala kot morilca, čim bi se drznil napraviti sličen poskus s človekom. Smrt iz strahu pred bacili V Marseillu j« umrla starejša dama, imovita gospodična Simona Partier. Policiji je bila njena smrt dolgo nerešljiva uganka, šele zdaj so ji prišli do dna, ko so ugotovil, da je pokojnica čitala neko poljudne z nanstveno knjigo 0 bacilih, ki ji je vzepila takšen strah pred b akt en. jami, da se ni upala dotakniti nobene jedi, češ da je vsa hrana okužena. Naposled je umrla od stradeža. Mrtvo so jo tehtal: in ugotovili^ da ima samo še 35kg. Diplomati na oddihu V Marijanskih Lažnih v £SR se trenutno mudi ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Nastanil se je v hotelu »Waldmiihl« pod imenom Mihael Lotte. V njegovem spremstvu sta ruski poslanik v Berlinu Jakob Surritz m poslanik pri pariški vladi Potemkin. Tz Marijanskih Lažni odpotuje Litvinov v ženevo. i Ni ušel smrti V Sheff.ieMu je pred kratkim umrl trgovec Williiaan Scaiffe. Mož v zadnjih tridesetih letih sploh ni zapustil svojega stanovanja. L. 1905. se je prehladi!. Bolezen se mu je bila iizprevngla v pljučnica Boril se je s smrtjo in končno ozdravel. Tedaj pa je sklenil, da ne bo nikoli več šel iiz hiše. Obljubo je zvesto držal. V stanovanju se je počutil izrecno dobro, či.tal je vedno časopise in knjige, za vnanji svet se nI prav nič zanimal. Značilno je, da je podlegel v svojem 63. letu isti bolezni, k.i mu je vdihnila misel na SO letno tokftujenost svetu namreč na (pffjuičnBcd. ANEKDOTA Ko se jte T- O. Masarvk vrnil v Prago L 1918. že kot pretdfeedtaik republike so ga praški krojači kar obiegalii, da b' sš ?r* njih naročil obleka Veakdb ;e hotel ••o-sitati »dvorni dobavitelj«. »Zaman ves trud, gospodje,« je odfcfl Mafiairyk vse ponudb (»meni bo TTetel dbleke oni, ki mi ijili je pred; vojno delal na upanje.« VSAK DAN ENA »Kako morete trditi, da ste bili pet let zaposleni v reklamni stroki?« »Gospod ravnatelj, saj ste objavili ven- , dar oglas, da iščete mlado dekle z živahno 1 domišljijo!« VJuiro t si 106. 13 K^eTja, 25. avgusta 1935.- CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa E3n 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanj« naslovov. NajmanjSi znesek za ankratno objavo oglasa Din 17*-^. Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglaanega^oddeUfa >Jmg< J)j,, J,. v Znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ah pa po poštni položnici ha čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoža se malih oglasov, je nastavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana. Sladkim svojim deklicam kuoste za šoto naš pla?iak S!KI?A. Veselili se boste, ker se bodo ze(o dobro padali vašfm liubtfenHam. v. za vse otroke. j 'hTirijji V«.o beseda 60 pvj sa dajani« oaMora »!l n Dh« pa S DIa. (1) Frizerko draža-bnioo, dobro delavko, i*fe-m. Ponudbe pod »Dobra mt č« r.\ C-gl. odd. Jutra. 18063-1« Brivskega pomočnika hitrega in dobrega delavca, i znanjem v damski stroki, iščem za takoj ali e 1. septembrom. Iščem tudi dobro frizerko za takoj. Gabrijel Vajt, brivec, Kranj. 18712-1 Viničar ee sprejme za brežiški okraj Biti mora pcpol-noma vešč vinlčarskega fcot sadjarskega dela. ■ Mlajša moč, oženjen brez otrok, imajo prednost. Ponudbe P-slat: pod značko »Viničar« na ogl. odd. Jutra. 18804-3 Samostojni krojači rz Ijnbljanske okolice, kateri bi hoteli biti celo leto zaposleni z izdelavo konfekcije. naj se zgladijo na Erjavčevi cesti št !> v Ljubljani. 168804 Postrežnico t dobrimi »pričevali iščesm za ve« dan Prednost imajo tiste, ki stanujejo v bližini Bleiwei»ove ceste. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18666-1 Krojaškega pomočnika mlajšo moč, kateri bi__po-m.i-sal tudi pri lažjiih hišnih dr!:h al: učenca, ki se_ je te učil, sprejmem takoj v nr.-Uno nameščenje. Anton Legat, krojač, Jesenice. 183104 Kovinostrugarski mojster pripravna, samostojna moč, energičen, sposoben v izdelavi orodja, se išče za tovarno armatur. Ponudbe s p-rpisi spričeval ter zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod iiifro »Prvovrstna moč«. 18766-1 Mlajša kuharica va.je.na tudi vseh drugih gospodinjskih in hišnih del, dobi službo pri samskem gospodu. Ponudbe z opisom dosedanjih služb kot samostojna gospodinja in prilo-žitvijo slike, na podružnico Jutra Maribor pod šiiro: »Samostojna moč«. 18790-1 Vzgojiteljico zmožno perfektno slovenščine in nemščine ter glasova uja, iščem k »-letnemu fantku. Z znanjem francoščine imajo prednost. 18602-1 Frizerko perfektno, sprejmem. Plača Din 1000,- Naslov v ogl. odd" Jutra. 18701-1 Gospodinja išče mesto, ponudb« n* offl. odd »Jutrac pod >15 letna praksa« 168&2-2 Postrežnlca želi zaposlenje s prvim septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna-. 360&S3 Frizerka vešča vodne, trajne, železne ondulacije. manikure in bu-bi striženja, išče mesta za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Verzdrana«. 18978-3 Prodam Beseda I Din, davek 2 Oio. m Šifro ali dajanje naslova S Oin. Najmanjši znesek 17 Oin. Za šolarje dobra ln oenena oblatila si nabavite najbolje pri Pr<*kerju, Sv. Petra 14 Sl-6 OTROŠKI VOZIČKI moderni ln poceni pri S. Rebolj & Drug Goeposvetska 13 304-6 Weckovi kozarci pruoi ^^ v- ,n a-paratl za vkuhavanje strežnice ali brezpločno, sadja ln sočivja so naj- Boljša gospa prosi mesto hišnice, po, stanovanje proti uslugi dobro kuha. — Naslov. Poljanski nasip 10. Kbrt 19022-2 Službo gospodin je Prodajalko j Trgovski pomočnik dobro verzirano v medni I z dolgoletnim spričevalom ' želi starejša gospodična, stroki z večletno prakse ; in Merskim izpitom želi fkrbna gospodinja, zanes-in znanjem v aranžira- j glužbo. Ponudbe na ogl. 1 'Jiya in Cista. Ponudbe na nju izložb. Iščem za do- j j„tra Maribor pod Jutra P0" Pestunjo k enoletnemu otroku, popolnoma zdravo in zanesljivo, vajeno otrok, iščem. Ponudbe s sliko in zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »Pestunja« 1SG834 JSesarskega pomočnika sačetnika z znanjem nemščine sprejmem. Naslov v rseh posl. Jutra 18731-1 Krojaškega pomočnika prrejmemo za velike kose in vajenca Poizve se v egi. odd. jutra. Perfektno kuharico veščo samostojne kuhe, ter vkuhavanja se išče v trgovsko hišo. Prednost imajo one, ki so zmožne tudi v sezonskem času kuhe za penzijske goste. Ponudbe je vposlati na ogl. odd. »Jutra« pod »Perfektna kuharica«. 187354 Dekle pošteno in zdTaro, ki zna nekoliko kuhati, sprejme za dopoldne boljša obiteij. Naslov v ogl. odd. Jutra 1®89-1 Pevovodjo išče m-ožki pevski zbor v Ljubljani. Ponudbe j« poslati z zahtevo honorarja na ogl. odd. .Jutra pod »Pe-vovcSja«. 188364 Vzgojiteljico za moji hčerki v starosti 1 in pol in 6 let, ki zna nemški in državni jezik in je voljna |iomagati tu® v gospodinjstvu, sprejmem Ponudbe z navedbo dosedanje prakse, zahtevo plače ter sliko je poslati na naslov Otto Guttmann, Vukovar. 180394 Pošteno dekle iščem, najrajši siroto, v pomoč gospodinjstvu. Miklošičeva 19/111, desno. 180674 Kuharice samostojne, za Ljubljano, Beograd, Split. Dekleta za vsa hišna dela dobe službo v šelenburgovi ulica 7l_ Brezposelna dekleta dobe prenočišče. 386*704 Natakarico zmožno, samostojno, s kavcijo, iščem za takoj. Tvrševa 33, Skladišče 7, Ljubljana. 188644 bro stalno mesto. Ponudbe pxi »Oktober« na ogl. odd. Jutra. 19018-1 Šiviljo s tovarniško prakso za moško perilo sprejme, Mila, Mestni trg 17. 19027-1 Služkinjo sprejmem s 1. septembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18979-1 Kuharica »Trezen« 38735^3 «c. Službo kakršnokoli iščem Sem tehnične stroke ter' se razumem pri vseh vrstah strojev. Imam dobra spričevala in večletno prakso. Doslej sem delal v inozemstvu, govorim in pišem srbohrva-t-sko, slovensko in nemško. Za cenj. ponudbe prosim na podr. Jutra Maribor pod »Zanesljiv delavec« 18734-3 šiviljska pomočnica pridna in poštena išče za- Industriji pločevin izdelkov ^ Htve bi dal v izdelavo smusko- r Sani , Pozor! Pohištvo *Sava* luksusne, lahke, dvovprež,- Največja izbera vsako ne, v brezhibnem stanju, vrstnega pohištva — sod kupim. Henrik Cimerman, n.j, ln kuhinjskih oprav Ljutomer, 45. 18643-7 izvršujemo vsa mizarsica dela po konkurenčnll cenah. Spalnice . . omare ... postelje . . kuh. oprave . kuh. kredence kuh. mize . kuh. stoli otročje postelje 325 » 60 » madraci . . . 220 » žični vložki . . 90 » otročji madraci 140 » Dobi se tudi na obroke. Se priporoma: MIZARSTVO »S A V A« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Telefon 278n Beseda 1 Oin, davek 2 Din. 150 700 425 120 50 Vsak* t*swda 1 Duij X« dajanj* m-«lov3 ali za iifw> p» 5 Din. (101 Oprava kor*->letna za osebo, orehov proda. Naslov cdd. Jutra. samsko les se v osi. 13922 12 Kompletno spalnico novo. moderno, orehova korenina — prodam pc _ . , konliurenčni ceni. — Tovorni auto Ford Sprejmem tudi v plaii-prodam. v prav dobrem lo hranilne knjižice. -~ ' "—'— " ogl. oddelku perfeJctna, dobi začetkom poslitve. Ponudbe na ogl. septembra službo v zavodu. Pismene ponudbe pod »Per-fektna« na ogl. odd Jutra. 1809-24 Gospodično sprejmem k 10. letnemu fantu, zmožno slov. in nemškega jezika. Prednosti imajo z znanjem klavirja in ročnega de la. Naslov v upravi Jutra, Maribor. 19033-1 Damo z nekaj denarjem sprejme posestnik z dobrim podjetjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >88«. 19041-1 Eksistenca za vsakega, ki vloži 30-50.000 Din ali več v gotovini ali vložni knjižici proti sigurnemu Jamstvu, stalni mesečni plači ln amortizaciji radi povečanja podjetla. Ponudbe pod »Služba in obresti« na ogl. odd. Jutra. 19013-1 Navija Iko fšprrUrica-0 veečo dela na ei«ktričn»m stroju in šivanja, takoj sprejmem. Trgovina »pri Solnru«, Poga- ferj^v trg, Ljubljana mladega, treznega, sprej- mem za vsa hišna dela v hotelu na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dežela«. 18936-1 Poštenega fanta Hišnika P"Tof;eneis:a upokojenca, po motnosti brez otrok, spr^j-jr.°m. IPoTmdho na ogl. odd. Jutra, pod »Stalnost« [167424 Mesarski pomočnik ( kavcijo v gotovini dobi plužbo poslovodje. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Vodja*. 187864 Prodajalko mešane stroke. samostojno, vajeno gostilniških in gospodinjskih poslov, sprejmem. Ponudbe pod »Spretna prodajalka« na ogl. odd Jutra. 19060-1 G. Th. Rotman: Eiivljenje Jakca Takca Dekle dobro, pridno in pošteno, veščo §:vanja, sprejmem za Liubljano. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod >iPo-mjč gospo' nji«. 39002-1 Mesarski pomočnik izvežban v vseh mesarskih in [>'rk?jev?jskib delih, z znanjem devanja prašičev iz kože, se sprejme. Predpogoj: poštenost, pridnost, zanesljivost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18090-1 nmmm odd. Jutra pod »Pridnost« 18773-3 Steklarski oomočnik išče službo. Gre tudi za praktikanta v kakršnokoli trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 38787-3 Vrtnar samostojen, 38 let star * dobrimi spričevali, še v ne-odpovedani službi, išče namestitev kje v Sloveniji. Vokal, poštno ležeče, Pa-krac. 36609-3 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober in hiter delaivec, ter bubištuceir išče stalno službo za takoj. Ponudbe na naslov: Mirko Gašperlin Kranj. 167.10-3 Službo želim 8 prvim septembrom, k dobri družini, da se priučim nemščine. Opravljam vsa, tudi fina gospodinjska dela, sem do>bra kuharica in ljubiteljica otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 18753-3 Mizarski pomočnik vajen stavbnega in pohišt- športne predmete. Interesenti sporočite naslove na ogl. odd. Jutna pod značko »Debelina 0.S5 do 1-5 mm* 18S0-V3 Seseda 1 Din. davek 2 Din. ta IJtro aH da)an]e naslov* J Oin. Nalmanl&l tnesek n Oin. Francoski otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 1. septembra od 9 — 12 dnevno. Istotam konverzacijski tečaji za odrasle in šolsko mladino v francoščini in angleščini. Fiigner-Jeva 17 (Tabor. Informacije od 11. — 3. pritličje. 18344-4 Šolajte se doma' Moderne jezike, trgovske predmete, stroj epis. stenografijo itd. Vas nauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/1L Pišite po pojasnila! 222-1 Klavir poučuje gospodična po zmerni ceni. Gre tudi na dom. Naslov in pogoji trgovina KJ.tk. židovska ul. 18875-4 Za hrano ali stanovanje pri boliši družini v Maribo-venega dela, išče mesto za ■ ru bi instruiral višj-ešolec di-pra.ktic.irat. _Franc Wittin, jaka nižješolca. Naslov v drevesnice poceni prodam različne sadno drevje, grmičevje, kakor tudi sadike na malo in veliko. Interesenti se naj zglasljo pri Josip Rosenberg. Maribor, Slovenska ul. 18521-6 Otroške vozičke moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 2H, Šiška. r.9 zamudite ugodn-e prilike! 18746-6 Avtomat, tehtnica in decimalka n god no naprodaj zaradi opustitve trgovine. Studenci pri Mariboru, Aleksandrova 27. 18788-6 Sadno drevje najfinejše vrste, lepotično grmičevje, tulipane, narcise itd. razprodaja radi opustitve drevesnice, dokler traja zaloga, po izredno nizkih cenah. Drevesnica Crnagoj, Vič pri Ljubljani. 231-18 Limuzina šestsedežna. izvrstno ohranjena, ekonomična, naprodaj. Vprašati iirovnik, Tavčarjeva 6. 1S-/>1-10 Fiat 503 športni, 2-sedežni. 2 zasilna sedeža, uporaben za potnika. proda Zirovnik, Tavčarjeva 6. 18305-10 Motorno kolo znamke Puch. malo rabljeno .v prav dobrem stanju, model 1932. zaradi nabave tež'ega ugodno prodam. Andolšek Stane, Velike Lašče. 18-550-10 Motorno kolo skoraj novo prodam za Din. 5 000. Naslov v ogl. odd. Jutra. 38752-ilO Motorno kolo dobrem stanju kupim. 18929-12 Sni»lnico vezano (imitacija ptičjega javora) s psiho in ogledalom prodam za 2200 Din. Bitenc, mizar, Gosposka ul. 10. 1Č019-LŽ Ui Za skavtsko taborenje se dobijo nepreinočljive pelerine najceneje v konfekcijski trgovini Sax, Mestni trg 14. 18877-13 Beseda 1 Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Vlagatelji pristopite v zaščito lastnih interesov V UVMUrill piailju - .... t„ Navesti marko in ceno na k »Društvu za zaščito vla- Ovišlerje 8. Kočevje 118835-3 Vsaka beseda M par : m dajanje nadev« ali aa ftb* p« • Din. (Z) Čez pol ure se je stric poslovil. Zdaj mu je šlo spet na smeh, dobričini! >Saj skoraj nič več ne čutim« je rekel materi, »nikar go rte jezi zaradi tega!« S temi besedami je vzel svoj dežnik in zapustil hišo. Frizerka dobro izurjena, išče riužbo v Mariboru ali okolici. Nastop s 1» septembrom. Ade-la Homer, frizerka, Kranjska gora 16. 18M4-2 Trgovci, gostilničarji Iščem kakršnokoli zaposlenje, 30 let star, poročen, vajem v trgovini, kleteh in šanku. Garancija zemljišče. Posredovalci nagrade. Ponudbe: V Mandeljc, trafika Bled. " 1881il-3 Gospodično z večletnimi spričevali želi namešč-enja v prodajalni, pekarni, mlekarni, bifeju ali šivanju. Grem tudi kot dru-žabnica. Samo izven Ljubljane. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Vestna 100«. 18S94-2 Pletilnka prvovrstna išč« dela fLohs»-arbeotl na st.roj 10, 4 in S. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lepa izdelava«. 1880S-3 Kletar in tooaj z večletno prakw», želi premenit-i službo. Ponudbe na Zore, Zelena pot «. Ljubljana. 18931-3 Knjigovodja . korespondent perfekten v slovenščini in italijanščini, s prakso v mešani trgovini in eksportu suhih gob. želi nremenitj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromne zahteve 308«. .18764-3 Boljše dekle srednjih let, dobra gospodinja, primernega mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »47«. 18770-3 Strojni mehanik zmožen upravljanja parnega stroja, motorjev in vsako--ifnih strojnih naprav, s sedemletno prakso. išče sln*be. Dolgan Stanko, Domobranska 17. . _ _ 18773-3 Kot plačilna natakarica grem tudi na deželo. Znam perfektno nemško in slovensko. Nastop službe t 1. oktobrom Naslov: T. M. BI-d poštno ležeče 18608-2 Kuharica katera opravlja tudi vsa gospodinjska dela, išče mesto pri dobri družini. Letna spričevala, nastopi lahko takoj ali prvega. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1885&8 Brivski oomočnik perfekten bubištucer, vešč tudi nekoliko damske stroke, išče službo. J. g. brivski in frizerski salon »Higiena« Kočevje št. 14. 18805-3 Kot gospodinja gre vdova, srednjih let, poštena, dobra gospodinja in šivilja, k boljšemu gospodu. Zenitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa jesen«. 18866-2 v6eh posl. »Jutra« 38793-1 Prof. Franc Župevec iz Berlina, prof. šolo petja na drž. konzerva-toriju v Ljubljani je od svoje nezgode popolnoma ozdravil in pričenja svoj privatni pouk dne 1. seipt. 1935. v Beethovnovi ulici št. 15-HI. nadstropje levo stopnišče. 18925-4 Hipnotizirati se lahko vsak nauči t garancijo. Naslov: Kollar Matija. Senta, Vojvoda Stepa-noviča 1'4. dunavska banovina. 3. Din v tnamkah za odgovor 1 18704-4 Francoščino, nemščino, italijanščino angleščino — podučuje praktično ln poceni dl plomirana učiteljica — Pavla Kovač, Bleiweiso va 5-m. 19013-4 Potniki Natakarica «tara 31 let želi premeniti službo takoj aH pozneje. Dopisa na ogl. odd. Jutra pod šifro »Želim boljše mesto« 18901 -3 Korespondentin.ia perfettna v slovenskem, nemškem, framcos&em in italiianskem jeziku, išče zaposlitve za popoldanske ure. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Točna« ____38705-2 Dekle adrava, pridna in poštena t dobrimi spričevali, vajena kirhe in vse.ga gospodinjstva, išče službe. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18702-3 Gospodična solidna, dobra. noStene rodbine s sred. šolsko izobrazbo in znanjem nemščine, išče mpfla. Maga jmčarke ali plačilne natakarice aH kot natakarica v dobri neledni sostilni. Zmožna nekaj kav- Kcto* £6e Basu pot ■tika, plah sa mko besed« SO par; aa dajanj« naslov« ali ca tifr® S Dia. — Kdor sprejema potnik«, plača fceaeAe p« 1 Din; a« dajanj« aa«lova ali aa fcfr« pa a Dia. (5) Provizijskega potnika za galanterijsko in papirno stroko sprejmem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Provizija«. 18679-5 Zastopnike samo z dobrimi priporočili išče za vse vrste za varovanj velika domač« zavarovalnica. — Ponud be na Aloma Compan: d. z o. z. Ljubljana. 97-1 Potnika iščem, dobro vpeljanega, ki bi vzel k svojim predmetom Cii.ie. Cenj. ponudbe na osi. odd. .T™tr* »OAl^vnA ! 1^'Jalne stroke. Ponudbe na ogi- odd. Jutra pod »Zaslužek 100«. odd. Juitra pod »Delavna in zaupna« 18806-3 Kuharica ml-ada, samostojna, želi premeni ti službo v boljšo restavracijo ali hotel od 1. do 15. septembra. Gre t-di kot druga moč. 188S7-3 Bolniška strežnica izvežbana, srednje starosti, vešča nemščine išče zapo-slenja. Gre kamorkoli. Ce- Jutra pod čutna« 18870-3 • nit«. 18795-S Na Dunaju stalno bivajoč Slovfnec i*če zastopstva jugoslovan skih t*-rdk. Ponndbe na ocl. odd. Jutra pod »Verzi-ran« 18235-j Potnika ki W vzel seboj volneno Oljnate sode čist ebrez vonja, vsebina od '•:*! do 2*10 litrov nudite tvrdki A. Nachbar-Radefe 16694-6 Kompletno opremo prodam za delikatesno ln špecerijsko trgovino, tehtnice, registr. blagajne, vozovi, mlini, ter vse v to stroko spadajoči predmeti. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18906-6 Dinamo reflektor prodam in hupo za motorno k >1'. ii 430 Din. Tržaška 27. H. 1894S-6 naslov: Jože Bodlaj. Begunje pri Lescah 18739-10 Ford auto sa tovor, dobro ohranjen, ugodno na prodaj Naslov v ogl. odd. »Jutra« v Mariboru. 18703-10 Ford avto tirva A. 4 vrata. 6 ohročev, rjav, prevozil 27.000 km, še prvovrstno ohranjen poceni naprodaj. Steinklauber. Pra-gersko. ' 36706-10 Indian s prikolico 610 ccm, izvrstna turna. 5 1. bencina, kot nova. ceno prodam. Wolfova 10. (prodaja sadja) 18S74-10 Štedilnik bel, emajllran, malo rabljen, dve električni viseči svetiljki. »gašper-ček« s cevmi- ugodno naprodaj. — Vprašati: Moste, Ribniška 27. 19043-6 Aparat za trajno ondulacijc Nan« in motor B.S.A 250 cm2 vse v dobrem stanju prodam takoj. -Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19047-e Kočija biljard, vrata s kate-dralnim steklom in velik lastenec. primeren zs cerkev ali dvorano — ugodno n soroda j. Hotel Slon, LJubljana. 19055-6 Brek s 3 sedeži proda.m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Dražba avtomobila 7 sedežnega, bo jutri ^ ^ _ ^ ______ ob 17. uri, Cesta na Rožnik J darske pošle"ilvede in zve-l^931"^ deniška mnenja oddaja gateljev« Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 7/II. 176-16 Družabnika iščem za dobro idočo trgovino z mešanim blagom na deželi. V po-štev pridejo samci, ki so zmožni samostojnega vodstva in kavcije v znesku 20.000 Din. Le resne ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Dobra eksistenca?. 18334-16 Poravnave konkurze plačania dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov in gotovine na hranilne knjižice, davčne zadeve, revizije bilance in vse druge trgovsko gospo- DoJgoročna posojila do Din 16.00(1 daje Meščan ska dion. štediona Daruvar. Državni in samoupravni ter upokojeni uradniki dobijo posojilo brez porokov, pismene informacije, Ljubljana Tjrševa 55. Za odgovor znamko Din 3. 1S0984G Kniižiro okrajne hranilnice v ?lo-venjgradcu Din 25.000,-prodam. Ferk Ivan, Misli-nje._lSM'1-16 Do 15.000 Din posojila brez porokov dnbijo državni .samoupravni in vpoko-jeni uradniki. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoročno«. 16fli4-il6 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov prodaste ali .-cupite naj-ooije pri Baa.no Kom. zavodu Maribor 10032-16 Blagovna skladišča ustanavljamo v vseh mestih za svetovni šla-ger predmet, neobhodne potreben v milijonih komadov v vseh strokah obrti, trgovine in industrije, v vseh gospodarstvih itd. nenad-kriljivih lastnosti in brez konkurence. Prilika trajnega in ogromnega zaslužka. - Strokovno znanje nepotreb- Vlngjo Din 100.000 Mestno ljnbl.ianfke. prodam, tudi na ohroke. Ponudbe na ogl. ocbi. Jutra pod »Ugodno«. 16&954fi Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Illev za 3—3 konje, ekvipažne • pritiklinami. iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. LSešO-l? Gostilno oddam ta.kotj na raienn samski ženski. Naslov v ogi. odd. Jutra. 3SS52.1S' Dobroidočo trgovino vzamem v najem. Eventu- elno prevzamem tudi samostojno vodstvo skladišči (Niederlage) kaiega podjetja proti varni naložitvi kavoije. Izčrpne ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Resnost c. 17781-17 Pekarijo malo, oddam v rtajem. Najemnina nizka. Naslov v ogl. odd. Jutra 38755-17 Pekarno in stanova-nje dam v na-j-rm za. mesečnih Din 150,-St-udenice štv. 5. pri Polj-ča.nah 18šb5-17 Skladišče in vinska klet, veliko oddam v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19057-17 Trgovino špecerijsko, v Ljubljani, periferiji ali Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe pod »špeee-rija 202« na ogL oddelek Jutra. 19061-17 Danes vsi k Ra- b&rja za Bežigrad na domačo veselico. 1SN6&-C8 Komar.jeve koline no.' Interesenti s 5 - s« delijo danes na vrtu go-looon T-Iin V ize Preželj, Tabor 13, Ljubljana. 1899640 Avto limuzino prodamo tudi na hran. kniiž. Ogleda se Borštnikov trg 1, tel. 27-04. 19040-10 Motorje 5 do 110 H. P. na olje in bencin proda Kristan Prane, TrprSva 54. Mehanična delavnica. 19011-1C Wertheim blagajno srednje veiikosti, poceni prodam radi selitve Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1S9S7-6 11 Beaeda 1 Din. davek 2 D' . za Šifro aH daianie naslova Din NalmaniSI tnesek 17 Oin Rabljena kolesa 18984-6 ' ženska in moika in otroški vozički po nizki ceni stalno na zalogi. »PROMET« v Ljubljani (Nasproti križan-ske cerkve) 18975- M koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Komenskega nlica št. 17. (Za pismen odgovor 3 Din v znamkah.) 18&1646 Bančne vloge nakup, prodaja, posojila, vnovčenie za gotovino najugodneje Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6, II. tel. int. 38-36. Vse informacije brezplačno. 213 Vložnice vseh bank nakup, prodaja tn zaloga, vseh vrst posojila kulant-no in zanesljivo »Finan-cier«. Zagreb. Preobražen-ska 2, telef. interurb. 17168-16 Kupitn Ureditev dolgov potom sodnih in izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vs?h drugih trgov-sko-ohrtnih poslih. Strokovne kniigovdske 'evizije, sestava in aprobacija bilanc. 1 3 tricikle Preskrba kreditov, Indian motor, 2 nova mo- nasveti glede hranilnih vlog • ■ in plasiranja istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koneesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana. Gledališka ulica 7. Telefon 36-:6. 17964-16 10.000 Din v gotovini naj pošljejo ponudbe na Publitas, Zagreb, Ilica 9, pod št. »41.271«. — Predmet se bo demonstriral na ' Zagrebškem velesejmu, koja št. 313, od 31. avg. do 10. septembra. 18813.16 Družabnika za trgovino s sadjem na veliko, v tuzemstvu in za eksport, s kapit-iiom 25 do 50.000 Dm iščem. Ponudbe pod šifro »Ljubljansko tržišče« na ogl. odd. Jutra. 36052-16 Kupim knjižice vseh zavodov po najvišji ceni. Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov Grašek Jože. Ljub ljana. Gledališka 4. telefon 33-04. lefon 33-04. 19058-16 stilne »Stepi lieni vsi prijatelji »Komarji« 3oOO0-18 Danes gremo pa vsi k Cannanu v dvorano, na vese o nabavo in konie.t. Pre-skrbijeno s piškami. ribami itd. Do*i-i p -strežba. Za obisk se priporoča - re=+. . 'ra -^ija Carinan, Zfe ?iška. 133i7-13 ATsi na komarjevo nedeljo v Šiško k I.asaim v gostil-no »Dalmacija« na domačo veselico s plesom. Prostoren salon. Dobra dalmatinska kapljica, za danes preskrbljeno z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili. Vstopnina prosta. Se priporoča Lasan. 38964-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani Din 35.000 — 25.C00 in 13.000 prodam takoj ali zamenjam za knjižice Ljudske posojilnice ali za Kmetski hranilni in posojilni dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19045-16 Hranilne knjižice Ljudske posojilnice, Banovinske hranilnice in Kmetskega hranilnega in posojilnega doma. — kupim takoj. Plačam v polni vrednosti. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Točno plačilo«. 19045-16 Ska in 1 žensko kolo, po ! zelo ugodni ceni proda P. Škafar, Borštnikov trg, Rimska cesta. 369 38-lil Kolesa rabil ti a. d-.bra in pi- Kristan Beseda I Din, davek 2 Din. za Hfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Kupim škarje za močno pločevino (Hebel- p^™ mSčna de- blerhscherre). Franc. Cim-peršek. Sv Peter, Savinjska dolina. 18783-7 Zlato, srebrne krone kupim po najvišjih cenah. F. ČUDEN Prešernova 1. 234 Sode po 300-800 1 dobro ohranjene kupimo Malina. lavnica. Trprševa. 54. 19012-11 15S3S335 Beseda 1 Din, davek 2 Din. xa šifro ali daianie naslova 5 Din. NalmaniSI tnesek 17 Din Kompletno spalnico njene ^ynnu , nir.Vi ceni. d. z o._ z. Ljubljana ^11. ^merip] Vinko, mir^r. Z»- Medvedova c. 4. 18831-7 Motor na sesalni plin 40 KS lena jama, Zvezna nI. 9. 18**543 Orehova jedilnica dobro ohranjena, stari nem-z generatorjem na drva ali ški slog, ugodno naprodaj, oglje kupim. Ing. Schmauz. Bergant Anton, mlz.^r, Šoštanj. 38683-7 Dravlje 55. Železne odpadke p0 najvišjih cenah. Adamič. Ljubljana. Gospt>vct-ka št. 8-IT. za^opnik tt. »St«-dovne 1 privredne zadruge«. Za odgo\T">r 3 — Din. 18882-lf Poso.jila na p-vo mesto dajemc Adamič. Ljubljana Gossoosvetska 8-IT. na- KanTOTKon. v.e- pletem damsko in moško ! trgovina z Seleznlno - ko ------ ..... ™rtnie°< n, osrl. Odd. 1 perilo, iščem. Ponudbe na Lhibljana. Tvrševa (Du- G^p. zadr. mizarskih moj- |' P^« 3 ™Tn »Vestna« In »o- o« .odd. Jutra pod »Pot- najska) cesta 16. strov. Vegova ul. 6 Za oogovor 3. 1 m^ isnrL«. . ion¥tJ4 • 1R928-7 lStJji -1C3 nizki ceni Vam nudi stopnik tt. »Štedovne 19003-5 18928-7 Hranilno vlogo Kmetske po ojilnice do Din 100.000 kupim takoj proti gotovini. Ponudbe na osi. oddelek Jutra pod »Vloga 100«. 19050-1C Kdo posodi Din lo.f>00 — 12.000 za dobo 3 mesecev proti polletnim o'orestim in garanciji. Obrerti po d ^-govoru. Naslov v <-gl. oid. Jutra p2d značke Nujno rabim«. 19020-1£ Krofi, potičke račke in piške dane« na komarjevo nedeljo v Šiški pri »Raci«. 1>S05i5-38 Vabilo na vinsko trgatev t. septembra pri »Brajerju« na, Turjaku. 16973-18 Danes na Gradu prašiček na ražnju. -Vabljeni vsi. ToAi se tudi dobra kapljica. 19029-18 Vsaka beaeda 1 Dia: sa dajanj« naslova ali sa &fra pa 6 Dia. (19) Gostilno na Gorenjskem, na zelo prometnem kraju, 2 velika vrta, 16 sob, takoj prodam za 350.000 Din. Naslov T, ogl. odd. Jutra. 18631-19 VJožne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani in Kmetske posjilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. 36. 19008-16 Kdor mi posodi za. obrt in trgovino Din 2P—V) tisoč, dobi stalno sln5bo. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Trgovec«. 18900-16 Če imate dolg pri denarnem zavodu lahko plačate s knjižico. Obrnite s* na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Pis-men odgovor znamka .? Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10, Lokal ali sobo v pritličju v centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod. »Poceni«. 16891-11« Gostilno in m^ariio prodam ali oddam v najem na zelo prometni točki v malem letoviškem mestu v Posavju. Naslov v ogl. odd- jutra. 18737-19 Gostilno novo, na prometnem kraj« na Gorenjskem, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 1985149 Ix>kal s pisarno in skladišče se oddajo po. sebej takoj. Celovška 50. 13*»!-19 Delavnico hlev in šu-po v separiranea posVpju oddam v najem Kunstler, Lepi pot 1, prž tooačni tui arni. 1891.31-^» Ilcuiu. Ponudbe na ogL. o-M. Jutra pou -Sta:a l r-IDoOl-lO Bij-«. Delavnico in mirno obrt takoj od-j'itn. N - vseh poslo- valnicah Jutra. 189S--I9 Stavbno parcelo v bližini Rakovnika ob cesti kupim pioti takojšnjemu plačilu. Naslov v vseh posl. Jutra. 18713-30 Ilišo z vrtom oddam v najem za 3». Din mesečno. Vprašati Rožna dolina c. IV./10 18817-20 Enonadstropno hišo primerno za gostilno, trgovino, obrt ali zdravnika, prodam v Ljubljani (vis-a-v:» bolnice). Naslov v ogl. odd. Jutra 1SSG8-30 Hišo prodam po nizki ceni. radi bolezni, blizu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p ul >1. i-a«. 18900-20 Vi! o enodružinsko, plin, centralni. g,:iiža. vtliK vrt z bazenom. prodam ali oiliia m v naj :n pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Informacije v egL oda. Jutra. 18061-20 ! Trisob. stanovanje s kopalnico v najbližji okolici Ljubljane oddam stranki brez otrok Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novembra«. 18S50-31 3 sobno mansardno stanovanje dam kot nagrado za opravljanje gospodinjskih in hišnih del pri samskem hišnem posestniku v Mariboru_ Eno sobo lahko odda pre-vzemnica službe v podna-jem. V poštev pridejo le mlajše osebe ali zakonski par brez otrok, vajene samostojnega gospodinjstva in kuhe meščanske hrane. Ponudbe z opisom dosedanjega udejstvovamja kot samostojna gospodinja in priložit-vijo slike na podružnico Jutra .Maribor pod šifro »-Brezplačno stanovanje«. 187Š5-31 Hišo V»»ka beseOa 1 I'«'. ■a dajJinj« »A^tov« »li u Sif.ro p® 5 Din. (iSO Hiša enodružinska. z večjim nre-iei.im vrtom in snvbsiem Ja vilo ali trgovsko hiso. naprrrtaj ob Dw.a;skt cesti. Intom..«-,!* pri iirovnik. Tavčarjeva 6. jo-g.;.-^ kurim, s trgovskim lokalom na prometni točki v centru Ljubljane. Ponudbe na ogl. i i 1. Jutra pod »Plačam v gOtbViIli«. 18914-20 Parce.o 700 nr krasno, ob cesti Ljubijana-St. Vid in r'.. ha gozda, j prodam deloma tudi na knjižice Ljudske v S t Vidu. Poizve se v trgovini Vodnik, Zopnže, p. 5t. Vid. 18932-20 Dvosob. stanovan.je (idilam takoj. Rimska cesta 19. 1 £887-31 Trisobno stanovanie z vsem knmfortom, pl'n, kopalnica, oddam z novembrom. Informacije 1 r-žaška 8. 18004-31 Dvosob. stanovanje blizu nove cerkve v Šiški oddam 1. nov. — Naslov v ogl. cdd. Jutra. 13923-21 okoli T '' ni- za vilo po- },■<:' Strojnih t -vam prmia Jirovnik, Tavčarjevi h. _ Parcelo Mi •»« vno m? za visoko- f?„"lttn» ali ......nadstropno {... (viiol ,....» Ko/.niK"in, pr-ln /.i rov'i k T:, v.-^a ulica o- Trgovsko hiso 1 • . ;; T. ■ r- sta n o v a n jsk O, cena ji*)'000 Din, Ljubija.nu, dvcsiaiioA i n.j. ms« , vrtom, cena 1*» ®-T« tokf 7S.t*>" l'n ];.!lr..žnik- »a Alam.*, Cr,VI„.sv,tska 811- v20 Zcnljišče S.700 m2 j prodam, rodovitno, ob ba- j j novinski cesti na južni pe-i :!.••; letovišč:! Kranjska ■_ror:i: zelo pripravno za stavbišče. Pojasnila daje ' R. J.. Moste. Detel jeva 10 I. nad. pii Ljubljani. 169.54-20 Novo hišo z ograjenim zemljiščem v De/. Mar. Polju prodani za 60.000.—Možnost odplačila. Vprašati. Mesto, Ribniška 27. 19J52-2C Vila pri Cesju zelo po nizki ceni na predaj. Ponudbe na Simonovi?. Zagreb, Pan-tovčak 74. 19036-2C Enosob. stanovanje lepo. fO'n"no t^koj poceni cddam. Zvezia 1'-. Moste. j 8924-21 Družinska sta nov* n nova, eno in dvosobna v Novih Jaršah ti in ."9 pri Ljubljani blizu šnle, se oddajo ceno solidnim strankam takoj. Poizvedbe pri hišniku. 1S595-31 Vinogradno posestvo iraeno, gosposko, z lem- * r,s-idonosniki in ■ 7' i i v Halozah. se radi flT'r>i>ifk:ti razmer z lnven-i-'-m in letošnjim pridelkom vred počeni _ JViasnila daje Josip i"L jak. Ptuj. igS"e-30 Trgovsko bi KO ali parcelo na p—met-nen kraiu v Ljubljani kupim. Ponudb" na o"l. odd. Jutra P'd iza denar«. 1 18822-20 Redka or^ož^o-s* 9rO oralov posestvo,, gozda ni oralov v na'lepši rasti, T katerem nahaja 20.000 *ub. lesa. takoj naprodaj za Din W.tV>0. Potnd.rn lajHtal samo Din 35.000. X- t nične-e pove Peteline, JHslinje. ' Dr.li-20 Vilo ali h"5r> z vrtom, "-i sfano- vn^s1. o. vse v d"b-em stanju. kupim v Ljubljani ali 5i..>iborii. Ponudbe ž opi-E n in navedlHi c< ne M osi. ->11. -.Ldra- pml: -Takojšnje plačilo 22« isse-20 Tovarna liisa iompletna je poceni na prodai radi smrti. Ponudbe na: po.-lo-.-odja Karel Breznik — Celje Frankopanska 1. 18512-20 Purr.a /z1 ca ■v l lesom bogati okolici, polno\irmenik. široka vene-cijanka. 2 krožni žagi. 4 skobe.lni stroji, je z nizko režijo takoj za oddati. Barvarna in apretura. Zbelovo pri Poljčanab. lS7i>7-20 Hišo z rcosti'no na prometnein kraiu prodam. Ponudbe na podr Jutra v Celin pod značko: »Ugodni plačilni posoo«. 1S71S-30 i Vsaka beseda 1 Dtn: i dajanj* naslo>va aH I Šifro pa 5 Dia. (SI) j Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami. oddam s I.", sept. v Zvezni ulici 10, Zelena jama. 1S890-ČH Siano\-anje 2 sob, kuhmje ln pri-tiklin oddam v Sp. Šiški. Naslov v o?.], odd. Jutra. 18378-21 Samsko stanovanje dveh sob, lepo, cddam s 1. septembrom. Poizve se v pi-arni dr. Luok-manna. Gradišče 4. 18S19-2 Stanovanja v. -.ikl izl~,-ri dobi e pri Adami:, r-alltetn.-t pisarna - Gosposvetska 8-II. 13S33-2 Dvosob. stanovan mansardno. kuiinia s pli-| nom, od.la.m gdč. uradnici ali učiteljici Tobačna ulica lu. 18760-211 Enosob. stanovanje s predsobo, pritiklinami, vse j h 1 enim ključem. Za september oddam. Sp. Šiška, ililčinskega (jo. 1S77<3-31 2 enosebna stanovan h* z vodo in elektriko v vili takoj oddam. St. Vid, Mate Ouncle 1S774-31 Dvosob. sta ti nv " i>oeeni oddam. Trža.ška C. •■2. Glince 18816-31 0^'osob. stan0'1*"**" s kabinetom in pritiklinami. sončno, z uporabo vrta oddam ugodno s 1. oktobrom. BIoiweisova e. 13. 15860-21! Komfortno stano^n.ie trisobno oddam za november. Drogerija Hermes. Miklošičeva c. 30. 18960-31 Stanovanje 2 sob in kabineta oddam s 1. oktobrom. Povšetova 35, Kodeljevo. 18941-21 Dvosob. stanovanje takoi cddam. Jerin. Rožna dolina c. VI--^. 18946-21 Trisob. stanovanie modelno oddam za november. za 800 Din nasproti kolinske tovarne. Naslov v ogl. odd. Jutra 18966-21 Trisobno stanovanje %'ila »Krka« oddam, Šiška, K ..sovo po'je. — Ogleda se popoldne. 12994-21 Dvosoh. s*f?nov3*y?e in pritikline poceni od rt n m stranki do treh odraslih članov za november. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 1STHS-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam v St.iničevi ulici 6, za Beži-gradoiu. 19000-31 Dvosob. stanovanie event. trisobno, s kopalnice. balkon, nekaj vrta in pritikline, oddam za takoj ali pozneje. Stožice !6-">. 19004-21 Dvosob. stanovanie iščem za september. Ponudbe na og'.. odd. Jutra pod »Severni del«. 18977-3! a Dvosob. stanova n ie z dvema kabinetoma; oddam. Cesta v Rožno dolino 7. 18033-21 Dvosob. stanovanie oddam takoj, černetova 12, Ljubljana VII. ■1.9039-31 m morju naprodaj, zelo donosen. Edinstvena prilika. prekrasna lega. Zamenjam tudi za lepo posestvo Jiaslov v ogl. odd. Jutra. 1S7S2-20 Naprodaj z vpeljano trgovino in trafiko. }>oleg skladišče, kli t, 4 sobe, 2 kuhinji. gos;>o-darsko poslopje, ca 4000 m-zeml e. \ se v najboljšem stanju, oddaljeno 10 minut od industrijskega mesta na Štajerskem. Naslov se izve ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 1S7S2-20 Komfortno 5 sobno s(anc\-an»e , v vili an Vrtači se ugodno j r. Ida. Tobačna ul. štev. . 18405-31 Trisob. stanovanie lepo in snažno, v Levstikovi ulici, oddam takoj ali j kasneje Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »i"rilika«>. 16939-21 Enosob. stanovanje išče samostojna uradnica. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Solidna« I6JSl>2aa Dijaške a obe 3e»cUa t Din. Javek 1 Din. Din, ta Slfro ali dajan]« aaslova S Din. iNaJmanj§> tneseb 12 Oln Dve dijakinji sprejme učiteljica v dobro oskrbo po 'jner-ni u*'ii v si edini .n^ir-«-Poizve se v trgovini Jos P.Klkrajšek. Jurčičev trg 18454-2' Dve dijakinji ali dijaka in dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Oskrba dobra, nadzorstvo strogo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18636-32 Za 2 dijakinji nižješolki iščem stanovanje s poj»olno oskrbo. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Boljša hiša«. 1002)1-22 Dijakinji sprejmem v dobro oskrbo in lepo sobo ob tromostov-ju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1S4S6-22 Dijakinjo ki bo obiskovala 1. razred meščanske šole v Slov. Bistrici. sprejmem v po|x>lno oskrbo. Zanesljivo nadzorstvo, pomoč v učenju in glaso-virju. Vila »Lorber«, Slov. Bistrica. 18807-32 Dijakinjo mlajšo sprejmem v oskrbo ali stanovanje. Nemška-francoska k o n v er za c i j a. Komenskega ul. 16/1. desno 18744-212 Posebno sobo z zajtrkom iščem 7.a sina trg. šole. Ponudbe pod »•Cisto« na ogl. odd. Jutra. 18691-22 Dijakinjo mlajšo, sprejmem v dobro oskrbo k domači hčerki četrtošolki r>°leS Lireja. Naslov v ogl. -dd. Jutra. 18013^22 Di jakinio sostanovalko sprejme boljša skrbna družina z vso oskrbo, klavir, kopalnica, na žel.i o nemška konverza-cna. Naslov v ogl. odd. Jutra. 189115-22 Na stanovanje in hrano, sprejmem dijaka na Blehvcisovi cesti. Naslov v ogl. odd. Jutra 118333-32 Dijaka sprejme »uradniška družina v dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in pomoč pri učenju v bližini gimnazije k sinu petošoleu za 400 Din. Pod gozdom 10 pri Belviju. 16840-32 Dijakinjo vzamem nn stanovanie, po želji tudi s hrano. Kocmur, Ko-lezijska 17. 3iS«>3-23 2 dijakinji sprejmem v mestu v dobro oskrbo, soba sončna, kopalnica, cena zmerna. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod ?Brez otrok«. 18856-i23 Dijakinjo sprejmem kot sostanovalko k boljši dijakinji v lepo, čisto sobo z vso os.kr.bo_ Cena zmerna. Miklošičeva 13/IV. desno. ;183j5-28 3 dijake sprejmem v vso oskrbo v centru. Soba velika, zračna in cista, s kopalnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1S893-22 Trisob. stanovanie .lepo, nasproti banske uprave. oddam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod Dva«. 180*. 0-31 Trisobno s+anovanie v centru, komfortno, sončno in enosolno, oddam z novembrom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19053-31 Dvosob. s4""71n ?? parketirano, pritikline in del vrta dam v najem za | 1. september ali pozneje v Spodnji Šiški, blizu nove cerkve. Informacije Zvonar-ska bi/1. 1S939-31 Diiaka iz boljše rodbine sprejmem v vso oskrbo. Natančneje Poljanska cesta 20,111 levo 18908-32 Reven deček z ? razredoma meščan, šole prosi usmiljeno obitelj. rta bi ga sprejela proti mali odškodnini na stanovanie. Cenj. ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen«. lS759-38a Dvosob. siarovan:e lepo. nasproti banske uprave. se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 180>:il-21 separirani stanovanji, vrt. prodam za Din .IO.000. Marija Krame. Sp. Radva-nje 6, Maribor. 3 STO!-20 Ma-o posestvo ' vzamem v na em v bližini i industrije ali mesta. Ponud- I be na ogl. odd. Jutra pod >L">pa leirn« 18660-20 Nova vi'a 7 prostorov. vi lik vrt. joo.noo gr»ovine. ostanek bipof.-ka. Najlepši kraj vil Maribora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Priložnosti šlirisobno sJ anovan ie komfortno na Tvrševi cesti, se takoj othia. ponudbe na otI. odd. Jutra pod »Bežigrad« 1891-2-31 Hišica vpijk siadn' v-t naprodaj za Din Go- tovine je treba samo Din 5 ••:>.. o«'alo kniige neka- terih zavodov. Lcvro Re- bolj, Kranj. 48570-20 S^anovanIo 3 sob s pritiklinami oddam za september. Streliška ul. 22. 1SS99-31 Enosob. s^anovan ie oddam za september. Ljubljana Altševčeva 36. 1SS57-21 Stanovanje ■T-nčigajeva 230 7t. Šiška. 18926-21 Štirisob. stanovan :e v T. nadstropiu. ortrta.m takoj ali s :1 oktobrom. Trnovski pristan 14. 18861-31 Dvosob. stanovan :e oddam v vili za oktober boljši, stalni stranki, brez manjših otrok. Cesta v Rožno dolino 24. 19024-31 Sobo in kuinnšo oddam s 1. septembrom. Mala čolnarska 4. 19:'a6-21 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Stapovan i"1 dvosobno ali enosobno. s kabinetom, kompletno, blizu gl. kolodvora, iščem za oktober. Ponudhp na ogl. odd. Jutra pod »3 osebi«. lS708-či;a Dijaka =i"(1ne-a. sp-pime v!šii uradnik v lepo sebo z dobro d cm i "-o hrano. -Potočnik. Tyrševa cesta, mitnica. 18921-22 Dva dfi^ka soreimem v popolno oskrbo. Na razpolago klavir. Cena zmerna. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« JS714-28 Dijaka iz 1 ali 2 gimnazije sprejmem na brano in sta.nova-n:e. C-na nizka. Din. 350.-Naslov v ogl. odd. Jutra. 3SS39-2S Dve ^ isokošolki dijakinji ali uradnici sprejmem v b-po. mirno sobo_ Naslov v ogl. odd. Jutra. I16S73-32 Dijal^ nlžjeSoLa, sprejme učiteljska družina, popolna oskrba — strogo nadzorstvo — pomoč pri učenju neposredna bližina šo! - zmerna cena. Gradišče 17-1. 1896J-22 Dijaka nlžješolca zdravega lz ooljše rodbine sprejme boljša družina v vse oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. odd Jutra. 18974-22 Dijaka sprejme učiteljska družina. — Sredina mesta nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov v ogl odd. Jutra. 18939-22 Sostanovalko k pridni mlajši dijakinji sprejmem. Lepa so ta. kopalnica. klavir, dobra oskrba, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19062-22 I Opremljeno sobo oddam za 200 Din. Kolodvorska ulica 18. 18000-23 Mesečno sobo opremljeno, sončno, oddam s 1. septembrom event. takoj boljšemu gospodu. Po-1'auska oesta -D/III. levo. 18907-23 2 dijaka sred ni "šol ca sprejme nč.i-teljska družina (neposredna bližina realke in obrtne šole) v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18715-32 1 a!i 2 nižješolca (tudi brata in sestro) sprejmem na stanovanje ali v vso oskrbo. Velika, svetla soba. Domači sin četrtošolec (odličnjak). A. i-- cičev trg. 1S940-22 Dijaka prpi1ntp teb. TTT. stroine sprnjmem kot sostanovalca iv>d mrodn*mi po^oii. Na-rloi' v ogl. odd. Jutra. 39030-22 2—3 dijake sprejme v centrumu profesor. Ponudbe na ogi cdd. Jutra pod »Vsestranska oskrba«. 18958-22 2 dijaka (in ii) sprejmem v popolno domačo osk rlio po -morni repi. Vestno nadzorstvo. Gosposka ulita 1C/I. 18089-32 Opremljeno sobico center, parket. elektrika, pes-bon vhod. odrtam. Naslov v ogl. odd. Jutra. «3707-28 Prazno s^Ho s souporabo kopalnice odda m v centru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18SV.-33 Opremljeno sebo blizu sodnije oddam gesr«v du. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18S.V.-33 Lepo sobo s posebnim vbodom odrtam. Pleteršnikova 20. Bpž.itrrart. l36S:»-23 Sostano^.Ica sprejmem takoj j»ocen? v entru. Naslov v osi. odrt. Jut.ra. 3cST>7-33 Opremljeno sobo s posebnim vhortom oFin uradnik«. 13945-23a Sobo s hrano išče profesorica v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorica«. 18930-283 Vsaka t>e»«d» 1 Dhi; za dajanj« naslov« aJi Šifro pa 8 Din. (26) Klavir kratek ali pianino, dobro ohranjen kupim. Ponudbe s popisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Glasba«. lSS4S-£0 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po n&jvi£jii> eenafi Cerne — juveiir Ljubljana, Wol!ova ulica i Nemška doga čistokrvne pasme, črne barve, 14 mesecev stara, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18720-27 Lovsko psico prodam. Štrukelj, Rašca, Vel. Lašče. lbUoU--7 Pes 4 mesece star, in psic-a, 2 let: staia, lepa šj>anjeia„ dobra lovca in čuvaja poceni prodam. Martin Svetina Bled II. 78. 38=81-37 Francosla baseti izvrstni gonjači zlasti na zaica. starejši in m'.aj i naprodaj. Psarna Poa-gora, Vrhnika 31. 18935-27 ieseiia I Din, daveb 1 L>in ta litro ali dajanj« aaslova Din Najmanjši znesel-17 Oln Izgubila je torbico s p.lnilnim peresom in dvema svinčnikoma 3',asa Furlanova Glince II.-4 Pošteni najditelj naj jo vrne na njen na-lcv. 18905-23 Bela torbica je bila izgubljena v sodnijskem parku. Pošten najditelj naj isto proti odškodnini odda v ogl. cdd. Ju' ra ali na naslov dijaške kniižlce. 38950-28 Beseda I Din, davek 2 Din, Oin, za SITro ali dajanjt naslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din 2 šivalna stroja dobro ohranjena, z okroglim čolničkom. kuj«m. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod »Začetnica«. " 18398-29 Motor nov, za zimenični tok 380-22U vo-lt 1. 1 Kw. in i o-tor za istomerni tok 150 volt 1/2 ks. nadalje navi-jalni stroj z lt2 vret-eni in pleitilni stroj 33/2X80. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 38S40-29 Stroje za kleparsko delavnico kupim, skupno ali posamezno. Ponudbe pod Klepirska« na oglasni odd. Jutra. 18959-2S Šivalni stroj lep, ugodno prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. 19025-39 Izjava Izjavljam, odločno, da nisem plačnik za dolgove svoje žene Marije in njenega sina Sijanca Franca v Sov-jaku. Sovjak, v avgustu 1935. Gutmacher Jože drž. upok. Sovjak. 18S4C-ai Preklic Podpisani Dramatični krožek »Jelka« v Ljubljani izjavlja, da ne jamči za dolgove in naročila, ki bi jih v imenu krožka delal g. Zore Janez, delavec, stanujoč na Galjevici št. So. ker ni več član krožka in ni tudi nikdar dobil nika-kega polnomočja. 39017-31 Sodno se prodajo v Češnjici nad Skofjoloko h. št. 32 razno pohištvo, 3 konji, krava, vol, 1 kočija. stavb. les itd. vse j pod roko. rok prevzema 27. avgusta. Informacije ad I 12.3/33 sodnije Škofja loka in pri drju Benko-j viču, advokatu, Ljubljana, Aleksandrova 6. 18262-32 Dopisi Vsak« beseda g Din: ta dajanj« naslov« tU Hh* pa 6 Din. (24) Vsaka beeeda 1 Di.n; n dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Da bo lepo, dobro in poceni zgrajena Vaša zgradba, je predvsem potreben strokovni načrt in proračun ter [strokovno nadzorstvo gra'-benib del. Strokovnjaštvo vse to preskrbi in izdatek za vse to prištedi. Teh nični biro. Nunska ulica 17 — telefon 27-96. 1S3-37 Stanovanje iščem za sina sedmošolca z dobro domačo hrano ter popolno oskrbo. Cena zmerna. Naslov v ogl. odrt. Jutra 18S03-23a Opremi ieno sobo iščem, separirano. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazno«. l«*e-23a Gospod Lojze ponedeljek, torek zgrešili, pišite na ogl. odd. Jutra pod Vida Kofce. 18778-34 Privatna uradnica želi dopisovati z resnim do 38 let starim gospodom v svrho ra^ vedrila. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Osamljena«. 18886-24 Prijateljico iskreno in simpatično išče v zakonu nezadovoljen gospod. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Trajnost« 18S71 31 Vdova 35 let z 150 000 Din vredno trgovino in posestvom okraja Ptuj išče zdravega, treznega, značajnega, simpatičnega, trgovsko na-obražene-ga 35—45 letnega gospoda, ki ima zmožnost biti vzoren trgovec in mojemu 14 letnemu sinku pravičen vzgojitelj. Nekaj tisočakov kapitala dobrodošlo. Samo resni reflektanti naj pošljejo sliko, opis sebe. preteklosti, spričeval in popoln naslov pod »Vzoren trgovec« na podružnico Jutra Maribor. 18794-3-3 Pekovski pomočnik mlad, ki bi rad začel lastno obrt, želi poročiti pošteno slovensko dekle z 30— 20.000.- dote. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Srečna bodočnost«. 1S7-39-23 Upokojenec bogat vdovec poroči Sloven. ko s premoženjem. Le resne ponudbe s sliko na podr. »Jutra« v Celju pod značko: »Miroljuben« 1S7S4-25 Podčastnik želi poročiti gospodično, staro do 23 let z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko >Zve stoba« 18907-25 Ločenec ne po lastni krivdi, samostojen obrtnik z 2O.O00 Din gotovine, želi k sebi primerno g. od 30—40 let. Resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj«. 18600-25 4.000 Din posojila išče 50-letni uradnik. Ob letu vrnitev ali p -roka. otrot ali manjša telesna hiba ni zapreka. Ponudbe na ogl. oJd. Jutra pod »Jrortuna«. Lastnik večje moderne usnjarne skupna vrednost 30.000 Din, sa nitki, star let, srednj velikosti, seliden, bi se ročil z gos]>odično iz boljše družine, staro 20 do ;) 1.1 iu s premoženjem 120 do 151.000 Din. Vdove niso izključene. Dopise s fotografijo je poslati na ogl. odd. »Jutrac pod »Kožar« Poročiti se že . dva zdravnika (doktorja med.vine) 32 in 42 let. Kapetani avijacije in konjenice, 30 in 32 let. - Inženjer k'mije, 30 let. - Hotelirji, 42 m 54 let. - lekarnar, 50 let. _ Industrijalec (bo- gat). 30 let. - Sumar, šef šumske uprave. 40 let. - Državni uradniki, 30-50 let. ramih str-k. - Velepo estnik-inženjer, 30 iet. - Rentijer. 50 let. Gimnaziski prolesor, 56 let. - Odv o* n v in 40 let. - In mnogi drugi odlični go.-p>die s sigurnim položajem. Informacije daje diskretno proti nakazilu 10 Din v znamkah: >:Ko-zor« Zaereb-Posta 3. -Dopisujemo tudi slovensko. 18842-25 i Vajenka ' z meščansko šolo išče mesta v špecerijski trgovini. Naslov » ogi. odu. Ji. t. il Bek?e ftara IG let z meščansko šolo iu 1 leto gremija ne šole bi se šla učit v t g. z mešanim blagom. Nat-! >v v ogl. odd. Jutia lc-751 44 Trg. vajenca za špecerijsko trgovino sprejmem. Viktor r, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. li-a-ji i 4 Trg. vajenca a trgovino z mešanim blagom sprejme Ivan \idmar. Brežice. ies:4- IU 15 let^n fant s primerno šolsko izobrazN) bi se šel učit za m l.ani'. i. Cela oskrba pri gospodarju. Martin Dobovičric, Vrhnika 15. 18SSS- A Učenec = zdrav, močan, poštenih star-. ši v, ki ima veselje do tr-i o-ovinp - ■ sp f me. Predr- st ima nH^olvent meš<"ansl e šole. Lah Ivan. Sv. Lenart. s ! Mesto vajenca iščem za svojega : dojnost« Zag.eb 2, poste restante. 18341-25 Učenko poslovalnicah Jutra. 12919-44 Gospodična simpatična, inteligentna, z majhnim imetjem, išče trgovca ali državnega uradnika radi hitre ženitve. Resne po nudbe s sliko pod »Srečna bodočnost« na Publicitas, Zagreb. 18312-25 Mlada škrbasta trgovca iščeta zobne plombe. — Neanonimne dopise pod ->Zlatna«. »Srebra« na ogl. odd. Jutra. 18835-25 Gospod s 120. 000 dinarjev premoženja, 29 let, želi poročiti gospodično, ki poseduje gostilno in trgo vino. Dopisi na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Dom«. 19038-2£ Pekovskega vajenca 1 ki se je že učil, takoj sprejmem nadalje v učenje. fVigoj pridnost in pošten' -t. Prednost z dežele. Skuš k lian. Florjauska ul. 31, Ljubljana. lti971-44 Dcbro računarko pošteno in agilno. hraoa in stanovan;p v hiši. sitr^jme v trgovino z meš. blagom Marija Lojiatec, Blanoa pri Sevnici. 18390-M Učenko s srednješolsko izobrazbo sprejmem v modno trgovino. - Dopise pid Pridna« na ogl. odd. Jutra. 19019-44 Frizerf-r.o vajenko sprejmem takoj. Krajnc Fr. Ljubljana VII. černetova 23. 19042-44 Kislo zelje novo, prvovrstno, po brez-konkurenčnih cenah, vsako množino dobavlja Iloman, Sv. Petra c. SI. Telefon 35-39. 236-33 Vino iz Slov goric, 19S4, samo najboljših vrst. nesortirano, cirka 30 hI. odda I. Fleišha-ker, p. Pesnica 16726-33 Kako izgledate pred uporabo preparata za formiranje ušes »RECT0D0R* Vina 33 hI. izvrstnega belega (bizeljčana) po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl odd. »Jutra« 18740-08 Vino belo in rdeče, lastni pridelek proda v zidtcnioi na Trški gori Franc Seidl, Novo mesto 1S833-33 Zgodnja .jabolka rdeča pisana, poceni proda graščina Boštanj ob Savi. 16g07-3i4 (faienct (Ge) Isti glavi 5 minut pozneje po povsem neopazni m preprosti uporabi »Rectodora«. Ospeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 90 Din. Zahtevajte izrecno kozmetične specijalitete SCHRoDER-SCHENKE v vseh najboljših paj--fumerijah in drogerijah — Kjer jih ni, tja jih razpošilja parfumerija »0MNIA« oddelek I/i Zagreb. Gunduličeva nL št. 8/1. — Poštnina pri vplačaniu naprej 7 Din po povzetju 14 Din. Zahtevajte brezplačno veliki ilustrovani katalog! 5179 Učenko z najmanj 2 razredoma ! srednje šole, zdravo, po štenih staršev, sprejmem | takoj v trgovino z me-šanim blagom. Pcnudbf ' poslati na ogl. odd. Ju- ' tra pod šifro »Dobra računarica«. 19009-44 Učenca zdravega, močnega, s primerno šolsko izobrazbo, z dežele, sprejmem v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem. Oskrba v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 332«. 38890—!4 uspehov na en oglas v »JUTRU« Sobo aH sorta novan je lšie upckolenec z več|o gotovino. Pri samski posestnici. trgovki aH vpo. kojenki, eventuelno kupim hl*o. Ponudbe ne ogl. odd. J utra pod »vdovec neodvisen". 18920-23a Umrl je danes, previden s svetimi zakramenti, naš iskreno 'jubljeni, predobri soprog, oče, brat, svak in stric FRANC ČIBEJ pisarniški ravnatelj višjega deželnega sodišča v pokoju v 79. letu starosti. Spremili ga bomo iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 7, v ponedeljek 26. avgusta ob pol 3. uri na pokopališče pri Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 24. avgusta 1935. KATARINA, soproga; MARIJA, VERA, OLGA, hčere. ČAR LEPIH LAS je v njih mehkobi in prikupnem sijaju. To dosežete z umivanjem las s SORELO, ker SORELA ne vsebuje mila niti sode niti drugih alkalij, ki škodujejo lasem. SORELA preprečuje tvorenje prhljaja in izpadanje las. GLASB SehrteidizR se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših frizerskih salonih V obstoječo kemično industrijo bi hotel vložiti večji kapital in aktivno v njej sodelovati kot kemik. Prosim obširne ponudbe poslati na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Diplomiran kemičar K-3284«. 7215 ppiznorua odo i ,_________iK'aro__, tot NPJP0P0LHB3Šfl ineenejiža KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJALNA TVRDKA F. SCHNEIDI^R IZDELOVANJE1 GLASBIL IN GLASBEHl* PRIT6KUN ZAGREB .TiikolieevauMO/c Violine.,™ od Din 71rncKzgopI Havajske kitare. Kitare___• -148.- - Mandoline,- • 98- » . I saksoforVintdT Harmonike - - 75.- • y najceneje. ZflHTEVfl-JFE GžNttfl Plešavost, izpadanje las je najveftja itittU sa mlado in staro. V 24 arah vam preprečim« sa redno izpadanje la«, s odpravimo vam tudi prhljaj, srbečico, hrast« lo nečistočo ■ •BSPASCETTE« Lasje bodo «sdrav«Ii ta sopet p o r a • 11 v bajnih pramenih. Ta o spet jamčimo. Garnitur* Din 60.— SLIVE, bosanske, p rima, OREHE, prima, JABOLKA, namizna, kisla in sladka, HRUŠKE, vse vrste, MED, Upov in od akacij, PERUTNINO, vse vrste, JAJCA razpošilja na drobno in na debelo po najzmernejših cenah FRANJO PANDUROVIČ, trgovec, Tuzla. 7234 Ko je bil stari oče Se _otrok_ je že pil redno ROGAŠKO SLATINO Sedaj šteje že 85 let in pravi, da ® ima svojo čilost v teh letih zahvaliti le tej čudoviti vodi VARA2DINSKE TOPLICE Radioaktivna iveplena voda 59° in radioaktivno blato. Zdravi: Revmatična obolenja sklepov in mišičevja, posledice saradi poškodb in br algo ti ne po oi>eracijah, nevralgije. >sh*-as, protin, kronične eksu-date, ženske boleini, vnetje žil, kronične ekceme, akrofulozo, lastrupljenje po kovinah, bolezni jet. želodčno hiperaoiditeto itd. Znižane cene in popust od 15 septembra dalje. Kopališčni avto vozi vsak dan iz Zagreba in v ZagTeb. Pojasnila daje kopališčno ravnateljstvo. SAMOSTOJEN KROJAČ z večletno inozemsko prakso, popolnoma zanesljiv v kroju in izdelavi civilnih oblek in uniform, se išče za prevzem večjega krojaškega ateljeja. Ponudbe s sliko in referencami pod »Atelje« na inseratni oddelek »Jutra«. _ 7226 Kreditiramo manufakturno blago državnim, samoupravnim in privatnim uradnikom ter vpokojencem in vsem kredita zmožnim osebam proti večmesečnemu ugodnemu odplačilu. Pri točnem odplačilu poseben popust! »N A R M A« SPLOŠNA TEKSTILNA D. IX LJUBLJANA, TYRŠEVA 15. ZAHVALA Za vsa izražena nam sožalja, in vsem, ki ste počastili in v nedeljo 16. t. m. v tako lepem številu spremili na zadnji poti našega dragega pokojnika, gospoda Josipa Pangerca, ki je doživel častno starost skoro 87 let, se v globoki tugi najiskrenejše zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 26. t. m. ob pol 7. uri v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda (sv. Krištof). ŽALUJOČI OSTALI. FIN ENTEL. vložkov in čipk. SPECIELNI AŽUR za žepne robce. AŽURIRANJE prtov, volan, itd. PREDTISKANJE žen. roč. deL — Krasen čist tisk. VEZENJE monogramov, zaves, perila Z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. ŽEPNI ROBCI komad 2 Din, 3 Din, 3.50 Din, 5.— Din, 6.— Din. ZA NASE KVALITETNO delo. nizke cene, hitro postrežbo se Vam izplača pot k oblek. Matek & Mikeš, Ljubljana samo poleg botela štrukelj. 30 za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd je edino primeren, sodoben in poceni. Izvršuje ga LJUBLJANA Tyrševa 36/a »MATERIAL" ALI STE ROJENI MED LETI 185^—1919? Citatelji in čitateljlce tega lista rojeni med 1359—1919 se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime ln natančni datum rojenja. Sijajni astrolog, katerega znanstvena razlskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čita. teljem in čltateljicam tega lista objavil svoje senzacionalne študije na podla-gi katere morejo generacije rojene med 1859—1919 zbolj-šati svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen Itd. Ta objava je največ.ie važnosti ter nudi vsem bralkam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brez-pogrešna jasnovidnost gra-fologije in astrologije Vam j bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake; 2. Vaše Izglede v ljubezni; 3.Vaše izglede v kupčijah; 4. Vaše izglede v posedovanju; 5. Vašo življenjsko dolgost; 6. Vaše prijatelje ln Vaše protektorje; 1. Vaše sovražnike, zahrbt-nosti, krivične obdoižitve Itd.; a. Potovanja, spremembe bivališča; 9. Zadeve v rodbini; 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Citiramo nekaj Izmed tisočev zahvalntc, katere prejema ta sijajni znanstvenik lz vseh krajev sveta. »Gospa Irma Šchwarz iz Ljubljane; se zahvaljuje najpri-srčneje, ker Je v njenih najtežjih financijalnih nepri-likah poslušala njegov nasvet. Igrala v loteriji ln zadela 150.000 Din.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vafl rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo pslho. analizo in horoskop natančno ln stalno adreso: Graf otoški bureau — CELJE POŠTNI PREDAL 106 ROLETE, 2ALUZIJE vse vrste tekstilne rolete (drvo-nitke), rolete lz Ia gradlna in lesene rolete v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno ln najceneje tvrdka Kobal Peter, Kranj dravska banovina Specialna izdelava »PETKO« samona vijalcev v vseh dimen zijah. Dobavlja tudi na hran knjižice. Zahtevajte ponudbe ln cenike. .PETKO" S»moMc-S*lb«tion*f 1 Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, 8 strojem čiščeno in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, 3, 4 CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA TELEF" 3122—26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 10.534 V LJUBLJANI BRZOJAVKE NARODNA TISKARNA LJUBLJANA ZNIŽANE CENE dvokoies, otroških lgrač-nih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoies in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4 NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 IZVRŠUJE RAZLIČNE nSKOVTNE, KAKOR: KUPČIJ SKE riSKOVTNE, ČASOPISE, nSKOVTNK ZA URADE, BANKE, HRANILNICE, POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE. KOLEDARJE. DIPLOME, REVIJE. PROSPEKTE. KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE. KNJIGE CENIKE ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA RAČUNI. KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD. Kdor oglaiuie, ta napretiu e! || V Št. VIDU NAD LJUBLJAN { NAFB0BAJ ; HIŠA Z VETOM. M Naslov v ©glasstem cddsSku Jutra. NAZNANILO PRESELITVE Ker je bila hiša na Tvrševi (Dunajski) cesti 21 prodana, se moram prihodnji mesec preseliti na TYRŠEVO CESTO ŠTEV. 19 'dvorIr-čn) in bom med tem časom PRODAJAL različno blago kakor kolesa, pnevmatike, gumijeve cevi, svetiljke, sedla, kakor tudi pribor za avtomobile po znatno znižanih cenah. VIKTOB BOHINEC, LJUBLJANA vseh vrst PARCELE posestva i. t. d. v največji izbiri, tudi za knjižice in s prevzemom dolgov ugodno proda Realitstna pisarna JOŽE GRAŠEK Ljubljana Gledališka ulica 4. i nasproti opere ) Telefon int.: 33-04. Za prospekt pošljite 10 Din v znamk. ZAHVALA Za izraze ljubezni ob grobu moje nepozabne, zl?te matere Frančiške Gogala roj. Dimnik izrekam svojo najlepšo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste spremili njo, v ljubezni tako lepo s cvetjem kakor tudi materijelno podprli ob počitku k večnemu miru. Hvala lenn n-i velja Vam vsem od srca. Žalujoči sin IVAN DIMNIK. Ljubljana, 25. avgusta 1935. Lokal v Petroveah tik cerkve, pripraven za vsako obrt, se odda. Eventuelne ponudbe pod »Lokal Petrovče« podružnici »Jutra« v Celju. FAVORIT CIKOBIJA 1. je najbolj zdrava, zlasti za otroke; 2. rabi manj dragega sladkorja; 3. je naravna, zato najbolj zdravilna; 4. je res čisto domač izdelek! Gospodinje! Upoštevajte to, zahtevajte jo! AVTOMOBILE IN MOTORNA KOLESA sprejmem v garažo z vso oskrbo proti nizkemu mesečnemu pavšalu. GARAŽE IN -MEHANIČNA DELAVNICA IVAN KOPAČ, LJUBLJANA, Frankopanska 21 (tovarna Jugo-sieyr), telefon 27-75 V Dravski dolini je malo posestvo takoj na prodaj. Obstoji iz lepe hiše, krite z opeko, velikega zelenjadnega vrta, malega sadonosnika in elektrike, vse v najboljšem stanju. Zelo pripravno za upokojenca. Pri postaji Vuhred — Marenberg. Informacije daje Emeršič, Maribor, Aleksandrova cesta 18. II A Ali ste že pojasnili svojemu očetu, da se dandanes sploh ne more biti brez fotoaparata? -Na športnem stadiona, na potovanjih in pod šotorom, povsod se je Simplex, zanesljiva M 32 A m £ S kamera za mladino, izkazala kot odiična. Bogato ilustriran Zeiss Ikon prospekt dobite v vsaki boljši foto-trgovini ali pri zastopniku. M. PAVLOVIČ BEOGRAD poštni predal 411. Zapustil nas je za vedno noš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod Valentin Slave revident državnih železnic v pokoju dne 24. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob pol 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vi-dovdanska cesta štev. 9. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Graz, 24. avgusta 1935. Globoko žalujoči: Marija, soproga, Ana Tochl, roj. Slave, hči, Alojz Tochl, zet, Ani Mari Tochl, vnukinja, ter vse ostalo sorodstvo. LEPE GRUDI lahko doseže že po 10 dneh vsaka dama, tudi v primeru, če so grudi slabo razvite, ovenele, viseče, mlahave ali preveč razvite. Samo z uporabo s>LEIT de JUNO« boste zadobili ono polnost, čvrstost in zavidljivo obliko, ki vzbuja splošno zadivljenje. Izborno in preizkušeno sredstvo j>Leit de Juno« vam nudi pravo življenjsko radost ter vam zanesljivo odpravi telesni uedostatek. Garnitura stane Din 65.—r CENTIFOLIA — ZAGREB Jurišičeva ul. 8. Zahtevajte brezplačen ilustriran cenik! GENERALNO ZASTOPSTVO SVETOVNEGA ŠLAGER PREDMETA, neobhodno potrebnega v milijonih komadov v vseh strokah obrti, trgovine in industrije, v gospodarstvu, v vseh obratih, rudnikih, državnih in privatnih ustanovah itd., itd., nenadkrilji-vih lastnosti in brez konkurence SE ODDA agiinim gospodom ali tvrdkam, ki razpolagajo z 80 do 100.000 Din gotovine. Strokovno znanje nepotrebno. Prilika trajnega in odličnega zaslužka, ki se more samo enkrat nuditi. Predmet se bo demonstriral na Zagrebškem velesejmu, koja št. 313, od 31. avgusta do 10. septembra. Cenjene ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9, pod št. »41.271-B«. 7237 Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikat. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, — Za tnseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — Val f LJubljani