Igpassss; I * Naj večji slovenski v Združenih državah dnevnik Velja za vse leto • • • Za pol leta..... Za New York celo leto -v Za inozemstvo celo leto JOS $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 I ig[j=r IlrilšIo^^sl^^flel^ce^Anf^rffiL The largest Slovenian Daily sn the United States. Itsned eve«"' day except Sundays anfi lega! Holidays, 75,000 Readers TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under NO f>3. — STEV. 93. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 19, 1924. — SOBOTA, 19. ATlULA, 1924 TELEFON: C0RTLANDT 2870. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. KAKO MISLIJO ANGLEŽI 0 FRANCIJI NAJNOVEJŠA ARETACIJA ^dHOVNHC", KI HE BAVAHGI ne smejo (JAPONSKI KABINET BO RESIGNIRAl V ZADEVI MRS. BAUER ZNA GOVORITI LATINSKO PITI "BOCK-PIVA" Angleži pravijo, da Francija ne more ničesar storiti. -Če bi se reparacij ska pogajanja izjalovila, bi to v prvi vrsti Franciji škodovalo. — Komisija bo v svoji seji imenovala organizatorične pododbore. — Poincarejeva politika v Porurju se je čisto izjalovila. — Mnenje časopisja. Pariz, Francija. 18. aprila. -- "Reparat-ijska komisija je »laiifs popnldm* v plenarni seji soglasno sklenila, da bo vzela naznanje odgovor nemške vlade, ki jo odobrila Kakljuoke pcirneila izvedencev. Komisija jo sklenila nadalje, da !>»> ofieijelno sporo-eila porooilo izvedonoev interesiranim vladam ter se zavzela za sprejem poročila, da bo mogoee v najkrajšem <*a-►sn vdejstviti vso predlagane načrte. .\omška vlada bo naprošena. naj predloži komisiji eimpreje vso odredbe. kojih namen je zagotoviti izvršitev v ]»oro('ilu navedenih liaerrov. Te odredbe naj bi se opirale na .sklepe in besedilo poroeda. Komisija bo nadalje naprosila nemško zvezno vlado, naj imenuje svnje zastopnike v komitejih za ortjaiiizaeijo železni«* icr izdelanje industrijalnih hipotek. Imena 1 < * h zastopnikov naj nemška vlada sjioroei komisiji. \ 'o Pai bil lahko naslov pe->nii. temelje«-! na sedanjem obisku princa iz Walesa ali pravzaprav jrrola iz fliester-ja v Jraneosken« •riavnem mest«. Potem ko je informiral angleško poslaništvo, da namerava zapustiti danes popoldne Pariz ter .... . . " odpotovati proti Londonu, se je zrna j" zbrana krog niajhnejra' - , „ . ... princ se enkrat obrnil v postelp n;j\]e«ra paeiienta. , , • . . . , . ... ,('r <■ «r'a>i strašna obsodba. , . . . „. . , „ , io/^l svoje -odpotovanje za toliko v«, (»orskv, sin madame Pade- vrw-ki in njt-jrova žena st;i prihi- easa, da ho lahko še enkrat ve- ,, , , .terjal z Istimi ameriškimi priia-1> a i/, Neu* \ <>rka. da vidita s<* i 4 ,-- , . . tel.ji, a kojih družbi se • iikrat i»i;i!e*_ra psička. Xobenejra upanja pa nima špeeijalist, dr. W. Tague. Rekel je: — Dnevi I' tiLry-ja , sieti. Le še kakih šest .lili je. Pitv je pekinški španijel. ka-tere«ra je jtodaril Paderewskiju neki kitajski princ. Postal je žrtev jm-razkošnega življenja, je star petnajst let ter je že izjrubtl oko v življenskem Wju. 1>ebel je in muci ga revsnatizem. Kljub temu pa je največji Ijub^ienec: Pa-derewskija. P^yj,hii;',a»rklj:,„;--| Pittsburgh,"paT"1 S. aprila. - f " k-1, - D"1m'atl Slavna italijanske gledalca bi moral pasje piškote, a ker je je mudil celi pretekli večer ter poxuo v jutro. Danes zvečer ho«"e plesati še naprej v Montmartru, kajti zjutraj je bil že tako zaspan, da je. moral prekiniti ples ter iti spat. Princ namerava obiskati tudi Le Touqnet. kjer bo ijrral prolf preko velikonočnih praznikov, mesto da bi šel s svojo družino v cerkev v Windsorju. i SLAVNA GLEDALIŠKA IGRAL j KA ZBOLELA NA SMRT. užival le mehko hrano, je izgubil zobe. — Ali je kaj upanja ? — je vpra šal Paderetvski in njegovi dolgi, beli in visoko zavarovani prstje fin se tresli o*l razburjenja. — Bojim se. da ne, — je rekel dr. Ta »ne. — y šestih dneh se bo odločilo. Pridem zopet zvečer. SOJAKL NAMOOAJT* 8E HJ 'OLAB VMMODA', TfAJVE&JJ mrMvmmsa HM^VBUL * % igralka, Eleonora Duše je zbolela na smrt. Poročila, ki prihajajo iz njene bolniške sobe, pravijo, da so ji ure štete. Igralka ima pljučnico. POLJSKA UMETNIKA STA SE SPRLA IN DVOBOJEVALA. Varšava, Poljska, 18. aprila. — Včeraj sta se dvobojevala poljski slikar Szueka in pesnik Anton •Slominsiki. Slikar je bil nevarno ranjen. Sprla sta se radi nekega članka, v katerem je Sloininski napadel Žide. GOVERNER SMITH PODPISAL 45 PREDL6G. Albany, N. Y., 18. aprila. — Governer Smith je podpisal danes letno dovolilno predlogo in 44 drugih predlog. SPLOŠNA AMNESTIJA NA TURŠKEM. Angora, Turško, 18. aprila. — Turška narodna skupščina je proglasila danes soglasno z lozanj-ako pogodbo sploSno Amnestijo. t lasson Avenue p.,sta je izia- 1 . 1 1 1 ..........hmha v..-|iu iiicm. vila. da ga je d a.! a izprašati rl slv" v»,rizonI,» kak P114'- Vodilni listi cbjiivljajo, da h.i zahit-vrtl državni He v. John ri.errv-ja. župnika St.. i'av:nv> l,rhif-lmo 1){» Monakovei ki se J»n k'Tlialll svstnl, «ul vlade pojasnilo -J, {<• i : Patrick rimsko-kaio!Lšk»- cerkve, ki je rekel, da de ('a m era m* znn govoriti latinski in da ni bil najbrž nikdar posvečen v duhovnika. Miss R ay Xicoletli. polieistinja glavnega policijskega stana, ki je začasno pridfljena uradu okr. pravdnika Dodda. je prišla v sredo v urad de Oamere na Emer- < lit' imajo ze pre-cej izkušeni v pucth , ,--t . 1 J . 1 .1 laza \ anifriskent »visol jeniskein vj>rasan in. m ee bi pih scilai Hock-pivo. !>i i i ■• ' , , , . , , , , , , , ponasnalo zatlovoljivn. se bo dr/avni sv.-t « .n na : »•».«• se brez dvo-ma tako navdujsili, da o, i i i ^ - • bi iih kolovodje kaj lahko prido- bl>loh kazeJ° vsa zamenja, da y„ sv VMdit.-lji. v U. > i i 1 bili za nadaljni puč. :lie lia strarn vlade, po prVeiu .,!>V! ikn n.ije ; [Ameriki obrnili ]>roti lastni vladi ter sedan i^nm kabin \ sled tega je bilo uveljavljeno) "KTo^;^««!;^*;i- i i - . , T1J , J. iNaeijonalistieni listi Japonske ; ro.i.,-1 . v...... poveljv; — NiJcakegra Boek-piva „ • i , , .... 1 ..." J, trafj zelo ostre kritike. t il. jll- iponski ?!. i- i [ tira •.'- - in Bavarska je žalostna. Rats- " "" .....' kellcrji ponujajo seveda posebna SO m0ra P^P^VlU na vse žrtve, katere bo zaht Valr-. piva, a ta piva so posebna le po nava ^rasari-l;1> son Place ter se pritožila, da ima ' imenu. To so dnevi, v katerih so ^ nekeTri list/i Jainata «e olasi: Xar<-d -r . "bolečine''. De Camera ji je po- v prejsnih časih točili Hock-pivo odloeiti, Če lioee Japonska prenesti t<» žalil o v. k.\ ved al. da trpi na £'revmatizmu" iu Bavarec je radi starih časov je pripravila Amerika, ali pa bo pokazala svetu d ( in da je pripravljen ozdraviti jo pripravljen biti varan. Ker ne Japonska zadnji narod na svetli, ki liotV za $*70. more dobiti resničnega piva, se dlio neeast." Plačala mu je pet dolarjev za bo zadovoljil z navadnim pivom, i Xiei Niči pravi: _ "Slllčaj je brezni " imenovanim "spomladansko pi- je postalo najbolj resno med' vsemi ^ ' vo". To pa ni ista temnobarvna, p0Jjtiki " gosta in težka pijača kot v sta rlh časih. vi z! to ter se mito vrnila v urad okraj, pravdnika. kjer je ugotovila, da nima de Camera nika-ke zdravniške licence. Oborožena z varantom ter v spremstvu dveh detektivov se je vrnila v urad de Camere ter ga aretirala. Izjavila je, da so zaznamki v uradu de Camere pokazali, da so mu plačali paeijenti v zadnjih desetih mesecih nekako osem tisoč dolarjev. Dobro delo nadal.jne policisti-nje. Mrs. Rose Rosenberg, je spravilo pred sodišče dva nadaljna laži-zdravnika. Harry Trubenbaek je bil pridržan za zaslišanje do 24. aprila, proti jamščini $500. Mrs. Lillian Edwards, kiroprak-torica. pa je bila pridržana proti jamščini tisoč dolarjev za posebno zasedanje. Mrs. Rosenberg je rekla, da je plačala Trnbenbacku tri dolarje, da ji odpravi bolečine v ledvicah in da ga je prijela, ker ni imel zdravniške licence. Mrs. Edwards pa je kršila postavo s tem, da je napravila zdravniško diagnozo za Miss Rosenberg in ker je imela v svojem uradu inštrumente, katerih ne rabijo kiropraktorji. RUSKA PRINCEZINJA IZGNANA IZ DANSKE. Berlin, Nemčija. 18. aprila. — .Ruska princczinja Ol^a KozloV-ska, je bila obsojena na osem rae-.secev ječe, nakar bo izgnana iz" Danske, ker je ukradla za dva tisoč dolarjev dragocenosti. Njen. oče je bil ruski carski general, pa so ga baje boljše vik i usmrtili. -V f GRŠKI NAROD JE GLASOVAL ZA ^REPUBLIKO. Atene, Grško. 18. aprila. — Pri ljudskem glasovanju je bilo oddanih nad sedmesto tisoč glasov za, republiko, nekaj nad tristo tisoč pa za kraljevino. MANJŠA KAZEN ZA VOJAŠKE JETNIKE. Leavenworth, Kansas, 13. apr V tftkajšni vojaški jetnnmiei je bilo tki včerajšnjega dne zaprtih 229 jetnikov. Vž^raj «o jih pet i^ttiitiH, 40 so pa znifiBi dta^en. j n*« * 111 - s 11 n;' n, in vpra.šanje jajKuiski zn?ia t i j i SVt tli — r a vi jen pred sod-i........ ka -1" s!avna po V510m sve-'ca poslanika Haniharo v AVashin-t^nn. Tako i.- n«.v.>dal tu rad, svoj,h piv. — Laewen- časnikarskim ])or«»ei*vateeni ministrski preds^dni!-: liii<»nra brau. Spatenbrau. Psehurbrau, ■ i i - . - n . i * .' po zavrsem kabinetni se p. Sedan n ter je vrgel morilce'nje- prakticira medicino brez potreb- * ««varska je . ^ k,lhhl(.tn;l ^ }>ila V(,]ik(l v.,;:noSli^ |r 7 ,, T 7T hliŽ57,i,rhd: nroti jat* IV5diT!i- S° ^ piaster s^noee i^-iti^*Ihtavo, sprejeto v Ameriki, sočasno s kal: m s„ ^iVd. ik F t bo r t' d° f'leV tepfbeni nadaljni nevarnosti. Prepo/J^onei popolnoma izključeni od priseljevanja v Zdniž. - irravamk racn nrntrzai v eetr- oo zaslišan dne 24 anrda I j' ^ ~ , ,. t - - > , t , v i j 1 „ , i r . p, veda 1 a je slavno Boek-pivo, ka- države, tcmTCc tudi radi unnka. katereira b«» nav ia tek zvečer Flarrp Hottmana, ki- La Camera je nosil uniformo i ...... . , , ^ ■ i - i- - •• i i -- - , nematograf skesa operatorja kot' rhnsko-fcatoliškeg, duhovnik, koj^ f Je tOC,J° d°Sedaj VSako V™**™ T te.] deželi Opoznniske stranke s.....ividi«, materijalno pričo, potem ko ga je\lV prišel v sodišče, a polieiia ' ^ ^ ^ b° * P™^0116 "»Pasti vlado ter se j«* bali. da br.do nrišl,- i , • . • ^ ' ' f.i.1B„A , j Hoc k-pivo m prepojeno prebival- vražnosti tudi z visiili me■• i?I 1 1 1 1 , 1 1 U1U1 A ''M111 ,1U ■ ženska na dramaličen način fib- dolžila dejanj, ki so slična onim. ki so dovedl.j do umora Mrs. Bauer. Ženska je povedala policiji, da ji je Hoffman ponudi;! vožnjo do njenega doma v Port Richmond, da .je ona ponudbo sprejela in da jo je odpeljal nato na samotno mesto na North Shore, kjer ji je pričel preliti s pištolo. Policija je namignila; da ima še bolj važne dokaze, da p;« jih ne more objaviti. Hoffman, ki je nosil rjavo obleko ter debelo obrobljena očala, slična onim. katera je nosil morilec Mrs. Bauer, je bil zaslišan od policije že .'JI. marca. Takrat je ugtovil, da je pomožni šerif in da vedno nosi revolver. Včeraj je Alfred Hoffman, brat jetnika, priznal policiji, da mu je Ilarrv poslal .25 kaliberski avtomatični re-volver. sličen orožju, s katerim je bila umorjena Mrs. Bauer in sicer dne 29. marca, štiri dni po umoru Mrs. Bauer. Soglasno z okrajnim pravdnikom niii je dal obenem navodila, naj reče Alfred v slučaju, da bi resolueijali se obrača trgovska zborni,-, 1V, , pivo in prav posebno Bock-pivo'ganižaeije in na lastno vlado, nnj pomiri ^V,- izvanredno važno ulogo v bavar- - .....*'.' , * ski politiki. Leta iL, je Javlj,;,,!,. .xklj^-v,!,;, .I..l..."-I. . ! i i l,i- ohnmtib živilih vlnrfj1" ^^ V Se"atU- J Okljskll tr,,,vsk;, rf,,,.,,,., .i,- ,, i- obupnih živilskih razmer vlada prepovedala prodajo pravega, moč negi piva ter ni bilo mogoče dobiti drugega kot tenko, vodeno pravila sklepe, ki bodo predloženi narodn. inn zborovanju trgovskih zboru ie, ki se bo vršilo dne :l(»rila v Kioto. Trgovski svet je sicer vznemirjen rani ni-nadin pijačo, je izbruhnila revolucija, danja japonskega .jena in japonskih akcij na To je bila resnična revolucija. Komunisti so celih deset dni obvladali mesto ter so uganjali strašne stvari. Prevzeli so kraljevo palačo, prirejali v njej bankete ter pivske orgije, ropatfi banke in iicwyo rs k i mini -id »«'•;> I borzi, vedar pa je mnenja, da je ta prikazen Trgovski krogi priznavajo sierr. So |,ili obriilkj .»;ipoi srt žaljeni, vendar pa so mnenja, da nesAiejo I,iti j-adii,.^, moteni izvanredno važni trgovski odnošajfmed Zdi-nž«-ni-mi državami in Japonski«. pregnali so jih iz mesta šele po INDIJA SI OBETA MNOGO OD BOMBNI NAPAD NA SUHA ČE- pravcati bitki, v kateri je padlo dosti ljudi na obeh straneh. V naslednjem letu je vlada- dovolila močno pivo. kajti polieija je trdila, da bo prišlo do- nadaljnega puča, če ne bo dovoljeno pravo, močno pivo. V preteklem novembru, po velikem popivanju močnega piva, ki je trajalo celo noč, je vprizo-ril Hitler svoj puč. Proglasil se je novim vladarjem Nemčije. r Dejstvo, da se je nahajal na enem koncu*dežele in da je bilo glavno mesto na drugem koncu, da ni imel niti armade, niti zadostnega orožja, ni motilo niti njega niti njegovih šeststo pristašev, ki so poivali v pivskih kleteh. Ker je prišla v deželo zopet spomlad in ker se misli ljudi v tej deželi zopet obračajo proti pu-čem, je vlada prepovedala težko Boek-pivo, čeprav dovoljuje navadno močno pivo. Pet bockov in vsak Bavarec je pripravljen ža barnfo. Vsled tega misli vlada, da ne bo ni&akih pučev, če ne bo nikakega Boek-piva. DELAVSKE VLADE VO HISO. _ Bombay, Indija, 18. aprila. — Buffalo, x. v.. ? v Oasdfcricje izraža v uredniških Danes zjutra j "•• ... člankih veliko razočaranje všled ] pr-.l iiiš.» znaneg;, :ihyšk-.-«r,.. :n)i, debate, ki se je vršila glede Indi-|.st«.la K. H. SmliK-! ! .m',.: t ■ ■ • je torek v angleškem parlamen-i vzročHa vt-Iik«» Ak- !•.. K >r.--"': i.; tu. Zmerne stranke so posebno i»il nihče rani»*n. Smiiii j • ,J.,' presenečene, ker je MaeDonaldo- val zadnje «d-.^ri i i- - ini i pi. va vlada zavrnila j>ogodbo. naj : sem.'za kater':- >... pa u: ni- zm.-ii"!. se pošlje posebno komisijo v In-1 Pelie'.:-j išče a. ' ■ r i. . ; 1 -d i jo, ki bi poslušala pritožbe ta-■ sedaj nima o t mošnjega prebivalstva* j sledu. TORNADO PO VROČIL VELIKO fiKODO. New OrIcansr18. aprHa. — Danes je'divjal po tukajšni okolici strašen tornado. Padala je toča .tako debela k • U J -na škoda znaša -pol -mitjona do-krjev. ^ ** DENARNA IZPL4Č: L A V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: $26.S0 JUGOSLAVIJA : 1000 Din............. $13.50 2000 Din........... 5000 Din..............$66.50 Pri nakazilih, ki znašajo mwij kot e« tisoč- dinarjev računamo posebej 13 centov za poštnino in druse stroške. ___ Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .............. $10.10 300 lir...............$14.85 500 lir...............$24.25 1000 lir............... $47.50 Pri naročilih, ki znašajo manj trot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. ^ Razpošilja ria zadnje pošte in izplačuje •Jadranska Bauka v Trstu. Opatiji in Zadru. Za pošiljat ve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV siA pa DVATISOČ UR dovoljujemo po mogočnosti še. pr>sel»en dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cemv vnaprej, računamo po Ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRŽOJAVNEM TISMU IZVRŠTMEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE n.— Glede izplačil v amer.- dolarjih glejte poseben oglas v tem listn. dani je fMSlati najbolje po'Domestic Postal Money Order alf pa New York Bank Draft. • - frank sakser state bank 82 Cortlandt'street, New York, N. Y. - • Tel. Cortlandt 4«S7. ^ Glarmo zastopstvo Jadranske Banke. ■ n .. - . ^ ; ■ -.; f r . . . GLAS NARODA, 19. APR. 1*>1 an« Publlaftad by Mm»U P«bliihin# Qcmf*m& CA t»rp»frtlni>i mAN« lAKltR, Tratila*« LOUIS BIN BDI K. Mm« »t >u«lM«i m* tha Corporation tn< ArtniH> af AbMt Oftloarai SJ ciortiBi dt atmi ■•rough of Manhattan, Now Vorfc CWy, M. Y. •t LA« NARODA-(V»le* of th« Poopl«) i»tuM C vary Day Cxeapt Sunday« and Moltaaya. C* Nil lata **ija liaa mm AmarlKa In N.M Zm Naw Yam n M Za pol lata ....... la lato .Mtu«.a 9T* IU C« Km Ml lata ....................... W.0® l^rt/im; .. . .»^.j.. ,i ..... I1.M Za tnozamatva M i Za pol lata ....... ................ 9TJŠ mM dubacrlptlon Vaarly $1.0* Advartlaamant on Agwmant o:Ar NIxhaja vsaki dan Izvzomil nedalj In prasnllu*. ii*. V.A(>:u is oabesostl m no priobčujajo. Denar b*J so Ma«owalt inj»w x*ors«y Ordor. Pri spremembi kraja FnrofinlkoT, yroHaM. M bi I t«H v-rejfcrjo i-ilvailMa n»w«n1, da hitreje najdemo aaaiovnlka. "O L A « NARODA- . fe~<*outh of Manhatttan, Telephone: Corttendt ti7f MINNESOTA SITA OBEH STRANK t i t. i i J- J—a Iz unl<> zmedenega političnega, položaja se dviga eno <1< jstvo ko nekak svetilnik v megli.:—predsednik Coolidge ni jn iljuhljcii v Minnesoti, čeprav je osebno bolj priljubljen k»»t njegova stranka, in izid novembrskih volitev vzbuja !'< *S i II' ilvulilC*. Iziil j<- dvomljiv, kri- ni v Minnesoti nikomur znano, <" I,:. p» i lo do kakega večjega gibanja v tretji stranki pod ti i ret je stranke senatorju Shipsetadu. Sledili bi tudi senatorju Magnus Jolmsonu, če bi bil na razpolago, a žali) iog zahteva ustava, da mora biti predsednik rojen Ame-»•ikaner. iti kandidatura Johnsona je vsled tega izklju-čena. Mt*d onimi, ki s<« se vedno oprijemajo republikanskega stroja iz dni Knut Nelsona, je razpoloženje za Coolidga. ker so mnenja, da se bo lahko boljše odrezal novembra meseca kot pa katerikoli drugi kandidat. Pa tudi sedaj dvomijo močno o tem, da bi mogel biti izvoljen, kajti repub-kniici iii>o v tekočem letu posebno samoaftvestfii. Tudi demokrati so močno razdeljeni ter jih tlači mora t ret je st ranke. Za to imajo dosti povoda. Napake strankini* uprave leta 1911) so imele za posledice, da so številni, ki hi drugače volili demokrate, stopili na stran farmersko-dciavske skupim*. Pri tej skupini se nahajajo še danes ter ne kažejo nobenega posebnega razpoloženja,.da bi se i/nova odrcpili. Večina voditeljev je prepričana, da bi združil McAdoo nase več glasov kot katerikoli drugi kandidat. Vsled tega se zavzemaj^ za pit\jšnega zakladniškega tajnika proti governerjti Smithu, čeprav bodo zavzeli svoje koneeno stališči- šele koncem maja. Oe bo McAdoo drugod poražen ali celo dvomljiv, bodo dobili delegati na narodni demokratični konvenciji proste roke, da glasujejo za tega ali onega. Moč McAdoo-j a je treba pri p; sova t i skoro izključno železničarjem ter radikalcem med delavstvom. Železničarji se morajo zavzemati za McAdoo-ja, ker so se njih narodni načelniki zavzeli podpirati ga, čeprav se bolj zavzemajo za La Folletta kot za McAdoovja, kajti tukaj kot v drugih državah so izgubili železničarji dosti vere v McA !oo-ja. kot zmagalca v boju in sicer "radi petroleja". To pa ne rad i tega ker mislijo, da. je Me Adda resno zapleten v petrolejski škandal ali ker so izgubili vero v njegovo integriteto, temveč ker hočejo biti na strani zmagalca. (ioverner Smith ima tukaj številne občudovalce, a tudi najbol j navdušeni med njimi dvomijo, da bi mogel do-bit i v Minnesoti dosti glasov in sicer radi verskih vprašanj, katera bi dvignila njegova kandidatura. Neki voditelj, ki je na dolgo in široko hvalil Smitha. je rekel koneeno: "Tu naokrog'ni toliko Ku Klux Klancev, da bi se izplačalo govoriti o njih. Pa jih tudi ni treba. Skandinavski luteranei so bolj trpki anti-katoliki kot po-^ irečni Klanpi. Od zorne mladosti se jih uči sovraštvo do katoličanov, prav kot uče Irci svoje otroke sovraštvo do Anglije. 4To se tiče celo rdečkarjev. "Če bi bil Al Smith baptist, bi imel dosti prilik v tej državi. Ker pa je katolik, je obsojen vnaprej!" Jugoslavia irredenta. Redek jubilej, iji Juroa v Gorcnjali na Go-rir.kom jo praznovala devetdesetih rvfo svojima rojstva v ožjem roti!»inikoni krogu. Samnuior 141ctnega dečka, ^ri Sv. Jakotm v Trstu si je i7 malenkostnih vzrokov komaj 14-i»*tni mrcarski vajenec Anton Cu-njar vzol mlado življenje. Gospodar f*d je namreč osumil, da mu jo izmaknil dve uteži, kar ga je Stfluo pctiH«. V razburjenosti "se je podal floras takoj v spalnico ter so obesil na kljuko od vrat z robcem. Mati ara je našla ž" mrtveca. Samomor dečka je zbudil po mestu precejšnjo senzacijo. _ Samomor upokojenca. Upokojeni tržaški občinski uradnik Julij Klemenčie. star f>9 let, si je v lievrasteiucnem napadu pognal kroglo v glavo. Domači so ga naJHI nezavestnega ne. postelji, nakar jo bil prepeljan v bolnišnico, kjer pa je že eez pol ur« umri. Novice iz Slovenije. i Smrtha kosa. Iz Črromlja poročajo: Dne 19. maiea je v Loki pri Črnomlju u-iorla vdeva Marija Lilek, roj, Starih.«. Doživela jo visoko starost 101 leto in 2 mesece. P.;kojnica je bila do lan>ko jeseni še prav trdna. jo «rivabi brc-z očal., do zadn jega diha je bila bistrega uma in se je za vse iauimala. Gotovo je bila najstarejša /en.2 v Sloveniji, če ne morda v celi Jugoslaviji. Zaipušča IbVrko in veliko število vnukov in pravnukov. Umrli so v Ljubljani: Helena Vavpoiue, rojena Šubic. sopx*oga nadpazir.ka mestnega dohodar-rtvorie^a urada, -r- Josip Jaknsch. arhitekt in stavbeni vodja pri podjetju Tunnies, 60 let. — Marija I*iro. pu>cstni_kova žena, 51 let. — Neža Mejae, posirežnioa. 73 1. — Frcmčišk.-t Javoršek. bivša kuhari-<>a. 65 let. -- Ivan Koželj, delavčev sin, mescee. — Tatjana Mlinar. urdnikWa hči, 21 mesecev. — Vencelj Steim-r. zasebnik. 85 1. — M a tli j a Deržaj, krojaški mojster, 55 let. — Alojzij Tavčar, metlar-s!ii pomočnik, til let. Iz Celja poročajo: V Pragi je umrl dne 14. marca Adolf Bnrsiik, bhši čevljarski mojster v Celju hi i.-iailjivi godbenik svoiečasne celjske narodne godbe. Bil je zaveden Slovan in naprednjak. Po prevratu se je izvlil v svojo češko domovino in se nastanil v Pragi. Smrtna nesreča. Oskrbnik France Pečnik je peljal z voli vprežen voz od Sv. Primoža na Pohorju proti Vuzemei. Med potom niu je spodrsnilo, padel je pod voz, ki je šel čez njega. Vrnil se ie še sam z voli domov, a *'sled dobljenih ran ni mogel več govorUi. Umrl je ae isti dan. Izpostavljeno dete. V nedeljo 20. maraa okrog pol noči ie prinesel na policijsko strain k1 o v Mostah delavec v to varni za klej. Leopold Hafner, ki stanuje na Poljanski cesti v Ljubljani, par mesecev starega otroka moškega spola. Našel je dete pol ure preje, ko se je viačal ravno od Jela, in sicer na klopi pred vratmi njegove sosedne hiše. Ker je dete jokalo, je Hafner šel, da vidi, kaj je. Vzel je otroka in ga odneseel 1- svoji gospodinji Mariji Jeranči-čevi. Cula je tudi ona otročji jok, vendar je mislila, da prihaja ta juk od sosedovih. Otrok je imel na glavi dve kapici, in sicer zgornjo belo-zeleno pisano, volneno, spodijo pa belo, kleklano. Zavit je bil v belo, volneno srajčko in v belo-sivo pisalo odejo ter v rjavozelen-kast plet. Dete je drugače dobro razvito. Najdcneka so oddali v "Dečji dom", policija pa z vso in-'enziviiirstjo zasleduje brezsrčno mater. To je v kratkem dru^i slu čaj izpostave otroka v Ljubljani. Zopet stekel pes. Kakor poročajo iz Novega mesta, je stekel pes ugriznil ključavničarskega pomočnika Franca Zu oana. ko je obiskal svoje sorod uike na Dobravi pri Kostanjevici Zupana so takoj odvedli v Pa steurjev zavod v Zagrebu. Po štirih letih. V Ptuju je bil aretiran ne&i Alojzij RaSelj, ki je osumljen soudeležb^ pri umoru dveh obmej Jiih finančnih stražnikov. Oddah so ga v zapoTC ptujskega okr. jso liača. Umor jc bil izvršen 1. 1920 Rop med Trzinom in Črnučami. Ur ar j a Franca Potočnika iz Ljubljane je dne 31. marca na poti med Trzinom in Črnučami na samoti napadel neznan moški. Ko je Potočnik okrog 13. ure nekaj čas* počival, jc neznanec nc-uadoma priskočil izza brega pri cesti do niega ter zahteval denar. Ker mu je ods-ovoril, da denarja nima pri sebi. mu je ropar odpel suknjič in mu iztrga' zLvojček z obleko ter žepni nožič. Medtem se je piipe-Ijal po ecNti neki motociklist. Ko jc bil že v bližini, je ropar ustrelil z revolverjem na Potočnika. Na ?rečo pa mu je prestrelil samo čepico na glavi, nakar je napadalec izginil z zavojčkom v gozd. Ropar je bal srednje postave, raztrgan in je nosil umetno brado. Rop na Igu pri Ljubljani Pekovski vajenec Miha Ambrožu: je šel dne 3. aprila po cesti 1/jtfbljana-Ig. V bližini Koelerje-vega gradu, ob eesti, ga je ustasvil neposuainec ter zakričal nad njim: "'Daj ven denar, ali boš pa glavo izgubil!" Ambrožič se ga je prestraši! te! mu izročil ves ? voj denar. potvm pa je zbežal, kar mu jc ropar dopustil l'o popisu je okrog oO let star suhega kosmatega ob-raza in sred n je velike postave. Otrok utonil. V Grubarjevem prekopu v Ljubljani je utonil 5letni Ivan Leben, sinčel; delavke tobačne lovarne. Deček je odSel s svojo stam ma terjo Marijo li-golič k mesarju Anžičti. Pobegnil je iz prostorov Anžičeve biše, ne -da bi ga kdo o pazil ter tekel po Uradeckega vasi do Stepanje vasi. kjer je zaivil na vrt posestnika Petra Žitnika. Vrt, ki leži tik ob prekopu, ni ograjen hi dečko je padel v vodo, ki ga je nesla 100 metrov daleč ter je kon čno izginil p<>d valovi. Irgoličeva je .sie«*r opazila beg dečka, vendar je bilo že prepozno. Deč**k je bil baje slaboumen. Samomor v Mariboru. Dne 1. apnla so našli na tiru 16 glavnega kolodvora truplo nekega moža. kateremu je vlak odrezal glavo. Na lice mesta je takoj odšla komisija, ki j«- ugoto\ila. da jc nesrečnik Emcrik Blo.š, rojen leta 1S6!) v Tetneš\:nu in tja pristojen. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Poskusen samomor. Ustreliti sc je hotel iz revolverja radi nesrečne ljubezni Vreg Prič, m^sar in gostilničar v Le skovcu pri Ptuju. Bil je še pravočasno zasačen od sosedov, ki so mu odvzeli samokres. Mlada potepuha. Peter Zgaga Kdor govori o politiki, ne sme v isti sapi govoriti o poštenosti. Kljub teanu se pa lahko reče, da je ta politik bolj pošten k»rt oni, in da so nekatere zmožnejši od drugih.N Med možmi, ki pridejo vpoštev za bodoče predsedniško mesto, je tudi ime newyorskega governer-ja Alfreda »Smitlia. Smith se v vseh ozirih razlikuje oil svojih sovrstnikov. On je poštenjak, če se sme govoriti o politiku kot o poštenjaku. Izvoljen pa ne bo, ker je katoličan. * V Amerilki je namreč nepisana postava, da ne sme biti predsednik Združenih držav katoliške veroizpovedi. Podobna nepisana postava je tudi v Vatikanu, namreč, da ne sme biti papež druge narodnosti kot italijanske. Le v skrajni sili bi bilo mogoče opustiti to stališče. ★ Vatikan je bil že parkrat resno prisiljen, da je izpremenil svoje nazore, dočisn Združenim državam dosedaj tega ni bilo treba. ★ Albanci so brez kralja. Prestol so ponudili Williamu B. Leedsu. Njegov oče je bil ameriški milijonar, njegova mati pa grška princezinja. Zaenkrat »e ne ve, če bo sprejel ponudbo ali ne. V slučaju, da Ljubljanska policija je prijela sprejme, ga ne bo nobena, zava-mladoletna brata Ivana in Drago-'rovalna družba zavarovala za tina M.,ki sta -J. aprila okoli 11.^življenje. Sugnslmiiitiflka Ustanovljena L 1898 Katni- Srbtinta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: -------»DOOLP PBRDAN, SU K. Iti Bt.. C1«T«UM, Ol Podpredsednik: LOUIS B.4LANT. Box IN Faarl if«., koimi^ Tajnik: JOSEPH F1SHL.KK. Ely. Minn. BUcajnik: LOUIS CHAMPA, Box Ml. Ely. Ulna >layjm>T aelxpU«jLnlh amrtnla: JOHN UOVKkN, 111 m Utft if«. Daluth, Mlaa. HI OHM Ri ■ ponoči stikala na Domobranski cesti okoli barake Frana Grdadol-uika. Očividno sta skuhala vlomiti, ker se je pri njima našlo več ključev. Osumljena sta tudi dveh drugih tatvin. Starejši Ivan, ki je sploh nepridiprav, se je skušal pred dnevi obesiti, vendar so sra ie pravočasno rešili. Prijet nevaren vlomilec. V Kogaški Slatini so prijeli nevarnega vlomilca Henrika Ha ju ška, v i ilgo Hermelin, ki je izvedel precej drznih vlomov. Zasačen je bil v gorkem gnezdu .svoje ljubice. Tudi njo so orožniki prijeli, kljub temu. da s; je branila. V stanovanju sledn je, kakor tudi pri Hajn šku «o našli celo zalogo najmodernejšega vlomilskega orodja. Mrlič v ribiški mreži. Blizu M i rama ra pri Trstu sta dva koiitoveljska ribiča razpela v morja micžo, da bi lovila ribe. Ko sta zvečer potegnila mre/.o iz vode. sta našla v njej truplo približno tridesetletne ženske, ki še ni bilo dolKo v vodi. Identitete doslej ni bilo mogjče ugotoviti. oficijelno imenovana v vseh "far- mokopoeijah" (oficijelnih knjigah, kil vsebujejo načine za izdelovanje zdravil). To je najbolj znano odvajalno sredstvo ter poglavitna sestavina Trinerjevega GrenJrega Vina, zdravila, na katero se lahko vedno zaneste v slučaju slabega teka, zaprtja, glavobola, plinov v črevesju ali splošne oslabelosti. Spomladi bi moralo biti Trinerjevo Grenko Vino vedno pri rokah v vasem domu. Če vaš lekarnar ali prodajalec niiha Tri-nerjevih zdravil v zalogi, pišite na Joseph Triner Company, Chi-e«go,Hl. (Adv.) Vrftkvnl zdravniki Dr. IOa V. ORAHBK, m Autdun stat« BaaJc mi««., _ dim ta Iv«., Pitfjtbursk. P*. Nt*x«ml adtari ANTON SBABNTK. Room tM Bakawdl Bid«.« MM. 8tre«t*, Plttaburvh. Pa. MOHOR MLADIC. Iit4 W. 1« 8tre*«, Chicago, QL tKAMK IKRABBC. UU lTaaklc«ton Mtr—t. Daavar, Ptrelnl »dbar. UONARD BLABODNTK. Boa 4M, My. Mina. GREGOR J. PORENTA, 110 S te ven« on Bid«.. Payaila». SraaS. FRANK KO RICH. UIT nt. Cialr Ara.. ClavalA&d. O. Zdruiavalnl adtoart VALRNTTN PTRC. TI« London Rd.. N. R.. Cl«T*lamd. M. PAULINE ERMENC, tSI Park btr., Milwaukee. Wia. JOSIP STERLE. 404 >!. Mesa Avenue, Pueblo. Cola. ANTON CELARC, SU Marke« Utreet. Wtikifu, DR ' JednoUno aradno glaaUo: "Qlaa rrmaa**. i ■ ai Vaa rtvarf tlkajofie h uradnih aadev kakor tudi denarne potnjmv« aaj ae poelljajo na rlavneca tajnika. Vee pntotbe naj ae podUJa m predsednika porotne*« odbora. ProSnJe ma sprejem novih Uanor m aprlfievala naj ae podllja na vrhovnega adra.vnlkA. Jn*oelovan»ka KatoIlBka Jednota m priporoma n«a Jugoslovan o« m obUen pristop. Kdor fell postati član te otvanlxaclje, na) se ifglnat tajnlkd bili n J era društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae pa obrmlM na tajnika. Novo druitvo se lahko vstanovl a I sil Iz Jugoslavije, Nagla slava. The Lewis and Clark Expedition, slavna ekspedieija v seve-j-ozapadnem delu jZdruženih držav, kjer sta sedaj državi Oregon in Washington, je razkrila lota 1803 drevo,*kojega skorja je zna-;na kot "cascara sagrada" (po ipanski sveta skorja). Uzoree. ki sta jih prinesla seboj ta dva raziskovalca, je preiskal nemški botanik Pursh, ki se je tedaj nahajal v Philedelphiji. Ta botanik je prvi opisal to drevo in njemu na čast je bilo imenovana Rhamnus Pushiana. Leta 1878 je b?la skorja cascara sagrada prvič uvedena v zdravniško obrt. Tako hitro je pridobila na slavi, da je sedaj da so umoiboilnice po Združe- Sedeti na albanskem prestalu je v gotovem oziru nevarnejše kor pa dplati v rudniku, par ti^oč čevljev po. ★ Slavnemu poljskemu pianistu Paderewskemu je zbrvlel psifek. Vsledte^ra je Paderewski preklical pet svojih koncertov. Paderewski je bil svoj eas predsednik poljske republike. le bi začasa svojega predsed-ništva posvečal že vsaj polovico toliko pažnje po-ljskemu narodu1 kot jo posveča sedaj svojemu psičku, bi se morda Poljakom malo boljše godilo. ★ Danska vlada je izgnala rusko princezinjo Olgo. ker je ukradla za dva tisoč dolarjev dragocenosti. Ruski boiljševiki bi jo zastran tega pregreška za par let zaprli. Tafcozvani zločinski boljševiki so še vedno večji nasprotniki nepoštenosti kot. so takozvane poštene vlade. Zakonski mož je poklical k svoji hudi zakonski ženi slavnega zdravnika. Zdravnik jo je preiskal ter čudno majal z glavo, rekel pa ni niti ene besede. — Ali ni nobene«»a upanja, gospod zdravnik, aH ni nobenega upanja ? — je vpraševal mož ves preplašen. Zdravnik se od kaši j a in ga o-stro pogleda relcoč; — Izrazite se bolj točno': ali npate. da bi ozdravela, afli upate, da bi umrla ? ★ Bog ve, če je je v Washingtonu kak senator, ki še ni član kakega senatnega preiskovalnega odbora. ★ Iz zadnje statistike je razvid- Milijcnarka preko noči. 14Volksblatt" iz Novega Sada poroča o 621 e t ni ubogi služkinji Ani Miiller, ki j«' postala takore-koč preko noči večkratna millja-na« ku. Dobila je cd ameriškega :;onzulaiii obvestilo, da je v Ameriki umrl njen brat in zapustil premožen je, i;atero znašii v ju^:-slovanski valuti IG milijonov dinarjev. Ker od vseh sorodnikov amrk-;r:i p«il«*g llnllerjeve in en«-' sestre v Palanki ne živi nHiče. I ;>ripa«ie vse to ogromno prem n j c obvuiči sestrama. I Sanje preprečile nesrečo. V Dubrovniku se je pred dnevi sanjalo t raniva jskemii sprevodniku M:l:mu B.. tla s»* bo pi-i vužuji pri »ae rila neusrw'a. '/.U- sanje mu ni- » d.de miru. skočil je s postelja in ( dšcl pregledovat tračnk;" proge (iruž Dubrovnik. T:k prod i>o-krivjinsko bohiieo našel dva komad«: železo, ki si.i ležala preko ! tru"me m st i luia ]>oh>ž<-na /. na-j menoni. c'a bi v,/, ci'stlie želt-zei-l ee skočil s tira. Sprevodnik je zločinu obve-rfil policijo. Samomor služkinje. V [»t'o^'-adu se je zastrupila 7. :azs'iC'pno ^-■•ic sl-ižkinja Perunika Alač 11/L.rič. V/.rok samomora je Mend'i m srečna ljubezen. Ma?kirani razbojrJki. V Novem Sadu so v ženske ma-skirani razbojniki vdrli v stano« vanj1 Mtnije jo zvezali ter na'o p;«?i celo stanc\auje. POJASNILO v>--i".it oiMin. ki so me vprašali radi i Kii/ab-thport, XVw Jorsi-v. Delo se že dobi. plače so »'azlične; navadno se plača p« 1"> i;i ."><) centev na ttn>, roko-lelei « žit oma melnniki pa z.islu-/. jo \ .»r-, k «t po\so*! Jaz ne vabim seniki i za delom, ampak Icer je rii/.ab-.-t'i prav blizu mesta Newark. N. I . in New Vorka in je k ni potu skozi ta kraj, se •aliko cirlasi i• i sam prepriča. Meni je n "mogoče vsakemu posebej j^is^ii i. — V, rojaškim ]>ozdiavoni A. Sproža'*, Ho:ul St.. Gliza-bethport, N J nih državah prenapolnjene. Tfdi v kongresu so vsi prosto-J ri zasedeni. f Spomladno potovanje v domovino. Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niro ameriški državljani. Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti. Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti. Opozarjamo Vas na — VELIKO IZLETNO POTOVANJA 14. MAJA t. 1. S PARNIKOM "PARIS", \ Pišite po navodila. .Denarna izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE BOVA NA KRVAVIH POLJANAH np BPliENJU in strahote m bojnih pohodai bizftega slovenskega planinskega polka, V knjigi bo popisani vsi boji bivleg* slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Hs]fc jjega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavj in i polkovem upora ter njega zakletvi $i Knjig* j« trdo vnbiiji STO ta n «Hk la 'CELMIABODi' .. r; --i ... . . • GLAS NARODA. 10 APT*. 1921 Ameriška madama Humbert. n. Mrs. Chadwick je bila brez dvoma zločinski ženij. Prinesla je sve ž»-n j važno izgledaj oči h dokumen-tov v neko vodilno banko v Clevelandn ter najela omarieo v varnostnem predalu. Oborožena s potrdilom banke je prepričala eelo vrsto bogajtili Amerikancev, da Ima v dotičnem predalu varnostne listine v vrednosti skoro petih milijonov dolarjev, da pa jih noče prodali, ker je trg neugoden in ker bi trpela pri tem prevelike izgube. Svojo povest je izpreminjala kot j»* zahtevala prilika in pogosto je pripovedovala, da je podedovala vrednostne papirje pod pogojem, da jih ne proda takoj. Lahko pa obljubi vsem onim, ki ji zaupajo, velike dobičke. S ponudbo, da bo plačala dvajset odstotkov obresti, je napotila nekega miljonarja, da ji je izstavil ček za dvesto tisoč dolarjev. Njene sleparije niše bile seveda nič drugega kot oponašanje sleparij mme. Humbert in vspričo dejstva. da je vprizorila to sleparijo le eno leto po obsodbi soglasne ma-dame ITumbert, je naravnost prese neiljivo, da je mogla najti žrtve. Na svetu je namreč še vedno dosti neumnih, vendar pa trdijo nekateri. da je izvajala Mrs. Chadwiek nt ke vrste ljipnotizem nai svoje žrtve. Naj bo stvar taka ali taka. .Splošno se je vrjelo njenim izjavam o velikanskem premoženju, ki počiva varno v predalu banke. Ko je sporočila nekemu drugače zelo pametnemu in previdnemu new-vorškemu milijonarju, daj mu lahko v teku enega leta vrne dvojno svoto, če ji posodi sto tisoč dolarjev. Iter bo bančni predal gotovega ohod. Računati smemo, da bomo, če tpojde na pohodu skozi Tibet vse posreči, vsaj teden dni več kakor leta 1922 in da se pov-spnemo na vrh Everesta. Družba je sestavljena iz šeste-ro starih in sedmero novih Članov. Maillorv je edini, ki se je ude ležil vseh treh ekespdlcij bi trdno se nadejamo, da bo njegova vztrajnost imela tokrat popolen uspeh. Sicer ni mogoče določiti v naprej višav Himalaje na posameznika, ali kakor se da presoditi, nimamo v skupini, ki pojde navrh, niti enega člana, iki bi ne bil kos velikim naporonr ekspedicije". W ROJAJO, HAKOOAJTI O «TA "GLAS NARODA" NAJ VSdJI SLOVENKE UKTSDL DttATAft Konkurenca pri vasovanju. Iz starega kraja poročajo, da je imel vasovalec nenavadnega onkurenta. — Dajal ma je dobre nasvete, pa niso padli na rodovitna tla. — Kaj išče ponoči na vasi? Hm. n—da... Naši pradedi so poznali žalostno zgodbo o dveh ''pregrešnih Italijanih, prav fer-derban'ega srca" in je jako hvalevredno, da je ne pozabijo tudi vnuki in pravnitki. kajti pripoveduje ta zgodba, tla sta "mi gav-ge b'ila peljuna. da bi vitUla paradiž". In se je zgodilo v prijazni gorenjski vasici, da sta se fant in župnik — bodi mu izraženo na tem mestu priznanje za gojitev deviške treznosti — spomnila poti oknom te starodavno zgodbe. Letopis pripoveduje o tej vaški idili tako-le: Srce ni kamen in pomladanske noči so sila nevarne za mlade fante. In se je zgodilo, da je pognalo, nemirno srce gorenjskega fanta k svoji ljubici, -le že tako in bo vedno tako, da ima noč svojo moč in da ni dobro človeku samemu biti. Bleda luna je sijala na jasnem nebu, ko je fant pristavil lestvico in prav unalahko potrkal. da bu mu odprli vrata v paradiž. Pa še ni postavil noge na prag svojega sečnega kraljestva, jo svobodo. Žensk z zastrtimi o-brazi je v Carigradu še vedno mnogo. Splošno velja o ženskah, da so bolj konservativne kakor moški. Toda za bodočnost Turčije pomeni osvobojen je žensk so-cijalno revolucijo. Kdor pozna turško zgodovino, mora pritrditi, da je bila odsotnost pravega rodbinskega in družabnega življenja glavni vzrok neuspeha vseh dosedanjih reforem. Šele Kemal paša je odstranil to tradicijonalno zapreko. Zanimivo je tudi versko življenje nove Turčije, ki ni več tako fanatično, temveč se približuje bolj notranjemu prepričanju in veri v Boga kot neko nadnaravno silo ne glede na tracidije o njenih zunanjih znakih. Verno ljudstvo od preprostega Turčina, klečečega v mošeji, do liodže j-' postalo ulj ud i no. Ne izogiblje se več tujcev in če zabrede Evroejpec \ mošejo ga prjazno pozdravijo ter mu pokažejo svoje cerkvene znamenitosti. Uljudni so tudi sprevodniki električne cestene železnice. Po narodnosti se ne ločijo, ker nosijo vsi fese ali angorske čepice. Tramvaji so modernizirali mesto. Abdul Hamid se je bal elektrike kakor vraga in zato ni dovolil, da bi dobila država ka-koršnekoli električne naprave. Ni ti šole niso smele imeti električnih aparatov. Promet se je vršil v mestu s pomočjo konjskih tramvajev, ki so vozili skozi predor med Galato in Pero. Zdaj so taki tramvaji popolnoma izginili. Carigrad je preskrbljen z električno železnico, ki spaja oba glavna dela mesta. Središče prometa in zveze je veliki most Ka-rakivi, ki spaja Galato s Stambu-lom. Promet je reden in točen, Jejte in shujšajte To j« Btara, fraza, obrnjena narob«. toda moderne metode sa odpravo maUobe •o omogočile ta Izrek. Če ate preveč debeli ter se nočete te-ieeno veib&tl; Ce radi jeate, pa kljub ta-n>u hočete alujfiatl sa par funtov, storite to: i ojdite k svojemu lekarnarju (ali pa pišite na Marmola Company-. 68 Garfield Bide.. Detroit. Micb. "ter mu dajte (all poiljlte) en dolar. Za to zmer-30 »voto vam bo lekarnar pokazal pot da ■e Upolne vate telja po lepi alokl, luhl poMait Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) sestavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzeti po vsaki Jedi la pred poCItkonf. da boste pričeli Izgubljati atifiobo stalno ln lahko. Potem se zdravite do zateljlve tete. Marmola Predpis-ne Tablete (Marmola Prescription Tablets so aelkodljtve ter dobre za sploSno zdravja Ml vam treba, stradanja ln veibanja. Jejte kar se vam ljubi, veibajo naj se at-leti, toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo maso hitra izalnllo. vi bosta pa oataU svoj naraven Jaa. lepo pokrit ■ trdim masam te slokl- —Aftvt. zveza dobra in vozovi čisti. Cene so razmeroma nizke. Tudi telefonska mreža je vzorno urejena. Telefon, ki ga je n-vedla nova vlada po letu 190S, je bil last neke angleške družbe, ki izvrstno ski-bi za redno telefonsko zvezo. Čudno sp zeli tujcu, ko hoče telefonirati in mu n? treba zvoniti. niti kričati "halo". Pritisne na električn gumb. pove številko in zveza je gotova, številke se lahko izgovarjajo tudi v franco-žčini. Glede telefonske zveze bi se v Carigradu učila mnoga evropska mesta. Kar se tiče umstvene kulture je treba omeniti važen korak, kr ga je storila Tiu-čija s tem. da se je približala zapadu. Dasi središče orijentalskega življenja, je Carigrad zanimiva slika čistoče, kakršna vlada evropskih mestih. Ulice so tlakovane, ponekod celo z asfaltom. Izginili so kupi smeti in blata, pa tudi lačnih psov. ki so se kltili še nedavno v krdelih po mestu ter predstavljali ka-kaarktoirstičen pojav Carigrada, ni zdaj več. Že leta 1909 jih je vlada. pregnala na nek pust otok v Mramornem morju, kjer so do zadnjega poginili. S tem j«1 m»'-to mnogo pridobilo na čistoti. Brezplačno onim, ki trpe ▼sled mrzlice in naduhe. Brezplačna poskučnja metode, katero mo-revsakr^blti brez nepriiikeIn izgube iasa Imamo način, kako kontrolirati naduho telimo, da poskusite na naš račun. NIČ ne de. ako Je to te dolsa. bolezen, all pa ae Je pojavila »e-le pred kratkim.ako Je senena mrzlica all pa kronična n^duba, naročiti morate brezplačno poaku&tijo natega. načina. Na to *e ne sleda, v kaki klimi Ztvite, ne gleda se na vato starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali mrzlica, nat način vam bo takoj pumai^:. Posebno želimo podlatl onim. ki se nahajajo navidez v obupnem stan)u, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi. "patentirano kajenje" itd., telimo pokazati vs komur, da Je ta ncvinučln določen, da vstavi vsako težko dihanje, vse hropexvje in V9e stra5iie napade takoj. Ta brezplačna ponudba je prevslna, da bi Jo zanemarili. Pišite eedaj ter Ju tako] pričnite. Ne pošljite denarja. 1'oftljlt* kupon danee. Niti poStnlne ne plafiate. Usodna sličnost. — Poznam človeka, ki vam je podoben tako. da se vaju komaj razloči. — Zn božjo voljo, vendar mu niste morda dali nazaj 100 dolarjev. ki sem vam jih pred tremi tedni posodil? Dobra prilika. — Cemu ste ukradli zapestnico iz zlat a rje ve izložbe? — Vidite gospod sodnik, zunaj na tabli je bil napis: "Ne zamudite priložnost i. in tako se nisem mogel brzdati*'. brezplačni poskusni kupon. FRONTIER ASTHM A CO..Room Nlacarm and Hud.on Su.. Buffalo. n. y. Foiijlta prosto Beakotafo t*1m» a*£laa: Želim izveiifti za bivanje vledečiL rojakov: ANTONA Tl'RSl «\ JOHNA KI KK1..1 in FRANKA MR AM Oil. V slučaju, da kdo i/.med rojakov ve za naslov ka-Tt-K !»;: i::'ue»l t -li. «tm pro<".ni. <1. ga Loi javi. za kar boni hvaležen. ali »mj ni! sami javijo svoj nasi,»v. kr' imam iiek;;i važnega poročati. Pozdrav rejakom šilom Ali: M ike. — Joseph Turšič. Camp ."»**. I'ejx M. Ca ni den <»n (I a ill«* v. \Y. V a (10 22—1» Pozor čitatelji. Opozorite trgoTCt Im brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste i njih postrežbo xa dovolj iiL da oglašujejo v listu "Glas NarodaM. S tem boat« ustregli vsem Uprava "Glas Naroda' AOVERTItC IN "OLAI NARODA". [ SLO VENSKO-AMERIK ANSKI za leto 1924 v zalogi ga imamo še samo par sto iztisov. Kdor ga ie nima, naj ga takoj narodi, ^ da ne bo prepozno. Cena 40 centov. < Z* Jugoslavijo j« 1st« c*n*> slovenio PUBiiisirora company 82 Cortlandt Street New York ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH — IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČIJI. Ker pu je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1., od $25. naprej pc 4%. Za izplačila proti predložitvi vidir^nega potnega lista: do $25. po 7)5 centov, od $25. .aaprej po 3%. Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem' razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSjejo denar samo za r»otne stroške, poslužitt se drugega načina ter oznaniti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranegii potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslgovnik nebi fno-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi n/ikazaai znese!? zopet na razpolago vplaeniku. Pristojbina za izplačila dolarjev v Italiji, Avstriji in Nemčiji zniša do $25. po 75 centov za fakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil za zneske pod ne moremo prevzeti. Vsted ta--moSnjili odredb^ ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat ^ni in Isti osebi vc-3 kot $20. Znesek za pristojbino nam je r«slaU obeD^ai z ociui, ki naj se izplača. Povdarjamo pa. dai je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi daVČ od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni. Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oslftsa nebi razumeli, naj nam pišejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK SAESEE STATE BANK > (Nadaljevanje.) % — Da, te ui ljubila, pa bi se poročila /. njim. — \ tetn slučaju pa ne sme« biti je-zna.. ee te ne boan nikdar obiskala. In Jolanta je smeje sedla v naslonjač ter si podprla z roko svojo krasno glavico. — Bi pa zato stric Danijel večkrat prišel — je nadaljevala Lena. — Kaj ni res. sirie, da bi me obiskal, ee bi živela v najmanjši liočic». oddaljeni od vsejra rs ve t a ! Lena se -o je smehljala, toda knezu se je zdelo, da blodi njen pogled p«, silnih daljavah in jel xanimari za kaj take«;« ? Niti na misel mu ne pride, da bi se jaz ali ti poročila s kakim manjvrednim človekom. .laz ieer pa . . . Prijela jra je za roku ter mu začela gledati črte na dlani. — Y<"asih sent znala nekoliko prerokovati. — Kje m se naiieda prerokovati.' — jo je vprašal Sobolej smeje. - -Oh. kaj takega se čh»v« k hitro nauči. Čakaj bom pogledala, če si res tako brezsrčen in trd kot se delaš. Še nikdar nam nisi /. besedico ornem! zaradi katere svoje nesrečne ljubezni si se jjosvetil večnemu devistvu. Knezu So bole ju je vztrepetaia roka. Hote! jo je umakniti, pa je bilo že prepozno. — Prosim te. bodi usmiljena s s v« »jim prerokovanjem in svojimi izrazi. Pomisli, lasje so mi že napol osiveli. — Ne buj Ne. Mahoma bom pa fe vedel a vse fer razkrinkala tvoje srce. Lena je opustila svoje delo ter zapieila svoj pojrleil v knezov obraz. -- Pa je res čudno, stri«' Danijel. -- Kaj je. čudno? — Čudno je. da mi ni nikdar prišlo na misel, da bi mopel v življenju še koira — .Stric Danijel, i i si velik grešnik — je dejala Jolanty in mu zapretila s prstom. — Nedolžen obraz delaš, toda črte na tvoji dlani te izdajajo. Le pn-«rl« j to m-tro. jasno, izrazito črto. — Vidini. — Dobro. Ta črta razodeva, da igra v tvojem življenju ljubezen veliko ulorro. Vse tvoje življenje je polno ljubezni. Vsa nesreča in vse hudo, kar te j«* kdaj prizadelo, je posledica te ljubezni. Sobolej je skoraj z izbuljenimi očmi gledal v svojo tresočo se roko. — No. kakšen je pa konec te čudne pesmi? — je vprašal s hre-šeečim glasom. •lolanta je zavihala nas ler odvrnila: — fcal, da tako daleč ne seže moja modrost. Ta1 to vem. da ta 'rtiea tukaj pomenja. da se bo nekoč vresničila tvoja želja. Vzemimo. da boš zopet videl ono. ki jo neizmerno ljubiš, da jo *wiš objel in poljubil in da se ti bo izpolnila želja. Jaz in Lena ti bova lepo čestitali, nevesti bova kupili poročni venec in stvar bo v kraju. Tako se bo končala dolga zgodba ljubezni. — Stric Danijel, nikar ne verjemi takimi čenčam _ je prosila Lena. Jolanta mu je pa vzela iz ease par cvetlic ter mu jih zataknila v gurabieo. Naenkrat ie pa zadonel po dvorani močan glas: — V>e se mi dozdeva da nima na vas nobenega vpliva slabo vreme. Na pragu se je pojavil general Dorn-Oropon. — No toliko boljše, otroei moji. .laz sem premražen do kosti. <*> ste kdaj videli sestradanega leva v zverinjakn. imate morda majhen pojem o moji lakoti. Pozdravljen, Danijel! Kaj pa je to. streia. šopek imaš na suknji. Saj pravim, dekleta. Ne bo dolgo, ko boš nastopi^ kot mladi kavalir. si izbral najlepšega dekleta ter vse plese preplesal. --Molči vendar, tiropen — je ugovarjal Danijel in zardel preko ušes. , O en era I ga je'objel z leve strani ter mu posadil .svojo dolgo < mo brado v naročje, z desnico se ga je oklenila Lena. Jolanta je pa stopila k posodi ter zaeela s cvetjem obmetavati to čudno skupino. — Stop! sem. J od an t a — je zapovedal oče — da bom imel skupaj svoje-gnezdo..Poglejte, otroci to je kot sveža oaza v pustem življenju očeta, ki fortra vse dneve preživeti med vojaki. Kje je pa teta Dora, a Poglejte, koliko dušne hrane som ji prinesel, Za tem jr stresel na mizo velik šop pisem. •Jolanta je takoj začela brskati med pismi, dočim je Lena tiho o/tvrnila ^ Teta Dora je šla v jedilnico še enkrat pogledat, če je miza pripravljena. *Ti ne vfrš, kako je srečna, ker vedno hvališ njeno jed. Tačas je pa javil služabnik med vratmi: — C<*spod general, juha je na mizi. — 7° ** ^>eseda vseh besed. Naprej, otroci : Prijel je Leno za roko, dočim je Jolanta še vedno brskala po pismilr. • — No, ali so povabljenci zavrnili vabila? — je vprašal Danijel. — Ne. vsi bodo prisili. — Ali ti je žal? — jo je vprašal. Jolanta je stisaiila ustnice ter skoraj jezno zamodrovala: — Zakaj bi bMo žal* Če hočemo imeti veselico, moramo imeti ljudi. Le to me jezi. ker ljudje skoraj po ves teden z odgovorbm odlašajo. Nikdar se ne oglasi, le s težavo ga spravi človek k sebi, potem pa §e misli, da ne moremo hrti -brez njega. — O kom pa govoriš, Jolanta ? — jo je vprašal Sobolej ter jo avo ogledal. (DWJe . is*. 'j^a^sšiŠ^^s^ V noči od 1. aprila se je agodil v Ljubljani zopet trprav bestija-len zločin, o kaikoršnih se celo v veJemeertih ne čuje pogosto. 21-letna blagajničarka gdč. Fani-ka Petko višek, se je podala ob 10. zvečer iz službe domov. Zjutraj so jo našli ob Vodovodni cesto, nedaleč od njenega stanovanja ustreljeno. Približno pred dvema mesecema je bila Pani Petkovšek še. uslužbena kot blagajničarka v kinu Matica. Ko pa je pričela pomladna sezi.pi in je pričel poslovati zopet kino Tilvoli. je bila v isri lastnosti prestavljena v tamkajšnje podjetje. Maib poprej, morda teden dni. se je spoznala s trgovskim prrmoenikom Alojzijem Jerančičem s Karlovske ceste. Med obema se je razvilo ljubezensko razmerje. Jerančič jo je po službi skoro vsak dan spremljal domov na. Vodovodno cesto, kjer je prišlo do tragičnega d<">-g-odka. Zvečer po službi jo odšla Petkovškova na cesto pred kino. kje: sta jo že pričakovala Jerančič in pa blagajničarka kina Matice, njena prijateljica Fanči Jereb. Vsi trije so odšli nato v živahnem pogovoru proti glavni pošli, kjer se je Jerebova poslovila in se odpeljala s tramvajem domov. Petkovškova in Jerančič pa sta odšla, kakor običajno, po Dunajski cesti proti njenemu domu. Ob takozvani "Državni jami" na Vodovodni cesti, kjer se koplje pesek. sta se ustavila ter se živali-no pomenkovala. Neki železničar, ki stanuje v obližju. je videl oba tamkaj slali in ona se je po njegovi izpovedi celo prav živahno smejala. Nič hudega sluteč, ji? zalo mirno nadaljeval svojo po'f. Okrog pni 12. ponoči pa so culi prebivalci lesene barake, kakih 10') korakov od tam. nenadoma str-1. 31 cd obema se je moral vršiti neposredno pred umorom hud boj. Petkovškva je imela na levi str ani lica modre madeže, istotako tudi na vratu. Približno 30 korakov od nje je ležal njen klobuk, ne 1 cesto in jamo. na pobočju, pa je ležalo truplo, ki je bilo prestreljeno od spodaj skozi levi bok in desno stran prsi. Morilec je potegnil revolvetr oči vidno v tre-mitku. ko se je Petkovškova o-krenila za odhod, in je smrt nastopila čez nekaj minut vsled močnega notranjega krvavi jen j a. Nesrečno dekle je umrlo ravno na svoj 21. rojstni dan. Morile je šel na svoj posel očividno zelo hladnokrvno. in je po zločinu izginil v t.emi. Dekle je imelo pri sebi mesečno plačo v znesku 1000 dinarjev. katero ji je odvzel iz ročne torbice, iz česar bi bilo sklepati, da je bil izvršen roparski u-mor. .Morilec je najbrže pobral de-iTar svoji žrtvi že v trenotku. ko se je ona borila še s smrtjo. Odvzel ji je tudi blagajniški ključ, ki ga je imela pri sebi. Zato ni izključeno, da je imel namen, vdreti morda celo v blagajno kina Tivoli, kjer je slutil mnogo denarja. Pustil je svoji žrtvi samo o-krvavljen robec, ki ga je imela v torbiei in s katerim ji je bržkone nekaj časa ustavljal kri, ki je curljala iz ran. Ni pa izključena možnost, da je Jerančič oropal Pet kovškovo samo radi tega, da bi izbrisal za seboj sled in vzbudil domnevo, da Petkovškova ni postala žrtev ljubavne tragedije, ampak da sO jo umorili dragi. Nesrečno dekle so našli v zgodnjih jutranjih urah delavci, stanujoči v bližnji baraki. »'S** % * « * * ' • * - • • - ■ * r - Samo vdrgnite Č* trpite vsled hudega napada nevriUglje. lumbago. bolečin v sklepih In miSleah. kal:-fino pompe mdobite, C® se moč -no vdrgnete s Rep. TJ. S. Pat. Off-ČutlU boste.' kako se Siri to_ « plota a^svojo pomirjajoCo udob- nostjo po boleflh delfh. Pain Expeller bo pomual f ' rgm kot je j>omajral brezfttevil- , nlm tisočem mnotra leta. Trakte * ,«a .vedno steklenico pK rokah-SS in 70c. steklenica, v lekarnah F. up. Ktctmeit t co. MM.tMS» Su BfMiUKItT^ MMMMMMi« Policija je takoj po zaznan ju zločina storila i>o4rebne korake za izsleditev zločinca in je na podlagi informacij ter raznih okoliščin aretirala okoli 11. dopoldne »Alojzija Jerančiča na njegovem .'domu lui Karlo\-ski cesti, ter ga odvedla na policijo, kjer je takoj pričelo zasliševanje. Aretiranec je bil spočetka tako razburjen, da je komaj odgovarjal na stav. Ijena vprašanja. Cim pa je zaznal. da je njegova žrtev mrtva in torej ne more pričati zoper njega, je postal samozavesten in je odločno zanikal svojo krivdo. Osumljence je noč jako slabo prespal. Kljub utrujenosti ni klonil. ampak je med jokom vedno znova zaitrjeval. da je popolnoma nedolžen. Vendar ni mogel pojasniti nekaterih stvari, ki so zanj obtežilne. Zlasti nikakor okol.no-sti. ki bi pričale za njegov alibi. Potem j«* bil Jerančič priveden ?. močno stražo na mesto zločina, kjer se je rekom dopoldneva zbirala velika množica ljudi. Ko so pripeljali Jerančiča na mesto, kjer je padla nedolžna mlada žrtev. se je. množica, razburila in je grozeee pritiskala na stražo. Culo se je mrmranje, pomešano z vzkliki- ogorčenja, in straža je ljudi komaj pomirila, da niso iztrgali Jerančiča in ga lim-ali. -Ic-rančiču je semintja sieer nervozno zaigralo živčevje na obrazu, toda ostal je miren in gledal je nekam nezavestno, kakor brez interesa. na grozeče pojave. Poli-efjski organi so mu pokazali kje je ležala nesrečna Fanči in kako je b:!a najbrž umorjena, toda -Jerančič je ohranil duševno ravnotežje in se je stresel samo v tr'*-notku, ko je opazi i na tleli neznatne sledove krvi. Govoril je le malo. priznal ni nič. Njegovo privedenje na mesto, kjer je bil izvršen zločin, ni imelo pozitivnega uspeha in policija j«e osumljenca odpravila nazaj v policijske zapore. Na potu je -potem svojim spremljevalcem ponovno za trjeval svojo- nedolžnost, vendar v tako zmešanih besedah, da je obstojal že skoro up, da se zlomi njegov odpor. Toda. v zJipo.ru je zopet dobil nazaj svojo energijo in ni priznal ničesar. Preiskava je segla po sredstvu, ki bi naj zlomilo trdovraitnost osumljenca. Jerančič je bil zaslišan pred triKplom nesrečne panike. Z največjo napetostjo .so preiskovalni organi opazovali osumljenca, ko so se odprla vrata v mrliško sobo. V mrtvašnici so bili zbrani sodna zdravnika dr. Leon Trauner in dr. Bogdan Novak, preiskovalni sodnik dr. Petelin in državni pravdnik dr. Lavrenčak. Truplo pokojnice je ležalo deloma prikrito na secirni mizi. Policijski nad svetnik dr. Mlcknš je pe-li-al Jerančiča tik do mize in mu po koza 1 ubogo Fan i ko. rekoč: "Jerančič Poglejte nesrečno žrtev. Tu. leži pred vami. povejti ji pri ljubezni, ki sta jo gojila med seboj, danes, ko bi imela praznovati svoj rojstni dan. da niste krivi njene smrti'' Te besede so na vse navzoče napravile najglobokejši vtis. Jerančič je stal bledega obraza, tresočih se usten, toda niti za hip ni pogledal Fanike. Ko je cul resne besede nadsvetnika Mlekuša, se je stresel, a ostal je nem. .Zaman ga je pozival dr. Mlekuš: "Jerančič. olajšate si vest". Nič ni preostalo. nego ga odvesti. Stražniki so ga od peljali nazaj v zapore. Potem ko so Jerančiča odvedli, sta sodna zdravnika v prisotnosti kfsmisije izvršila obdukcijo trupla. Dognala sta, da je šla krogla iz revolverja ske je nadaljevalo še le ob 1. popoldne. Trajail«> je eno uro, toda konča!.e veselo razgovarjala. vedel je, da je drugi dan njen rojstni dan in je že pripravljal za njo lepo vo ščilo. Ko sta prišla do Transformatorja se je poslovil ter krenil nazaj po Dunajski cesti proti domu. Bil je že precej daleč, ko je slišal počiti strel, za kojega su pa. ni zmenil. Šel je naravnost domov ter legel spat. Drugo jutro je ravno dokončava l voščil no pismo za Faniko, ko so prišli detektivi . . . Na predočbo. da so ga videle priče s Faniko tik ob mestu, kjer je bil izvršen umor, izjavlja Je-ra^čič, da se priče motijo ali glede kraja ali pa glede osebe. Jerančič zvrača sum na njemu neznanega tekmeca. Pripoveduje, da je imela Fanika pop reje znanje z nekim mladeničem, o katerem mu je sama pripovedovala, da je sedaj strašno ljubosumen in hud nanjo. Imena pa mu ni povedala. Osumljence pripoveduje tudi. da se mu Fanika prikazuje v sanjah ter se ž njim ljubeznivo razgovarja . . . '' Ja z je nisem u-moril in je nisem. Ce me obsodite na smrt bom isto trdil tudi pod vešali . ..." "Vedno znova tudi ponavlja, da se bo pravi krivec že našel. Temu nasproti je seveda zabeležiti, da vse indieije kažejo nn njega kot krivca. Zlasti so izpovedi prič. ki so ga videle tik pred umorom, tako ja.sne, da silno tež-ohremenjujejo Jerančiča. Ko so detektivi prišli do njega ter ga vprašali, kje je bil prošli večer in ponoči, je odgovoril, da v gledališču. Točno je. d« se dosedaj ni posrečilo dognati, kaj je s ključem in denarjem (1000 Din.), ki j«* bil odvzet iz Fanikine torbice. Xi-ti ni uspelo najti ključ, niti se ni mogla dognati, kam je izginil denar. 1 \sodni strel je bil oddan iz revolerja kalibra 6 mm. Tudi ta revolver se ni našel. Jerančič zatrjuje. da sploh nikdar ni imel nobenega revolverja in res se dosedaj ni moglo nasprotno dognati. 4. aprila je bii Jerančič izročen sodišču. Vsi poskusi policijskega izsled nrika, privesti osupaljenca do priznanja, so ostali brezuspešni. Jerančič je človek močue volje. Ko je bil pred leti osumljen radi vloma, je vztrajno zanikal vsako krivdo in se je še le udal pod vtisom izpovedi njegovega sokrivca. Značilno je, da- prespava noči vrsta mirno in dobro, kakor da bi ničesar ne težilo njegove vesti. Bi vendar se m, četudi ae tabo ne- Kretanje parnUov - Shipping News 85. aprila: Parle, Havre; Berecsmrla. Cherbo-nr*. SB. aprila: Majestic, Cherbourg; Albania. Cherbourg1; Pres. Harding, Cherbourg; Orduim, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. K. aprila* RtpuLlic, Cherbour*. 3. maja: Leviathan, Cherbourg; Olyinpic, Cher-ourg; Pres. Wilson. Trat; Savol«. Havre; Orbita, Cherbourg. r. maja: Aautanla, Cherbourg; 8. maja: Beigenland, Cherobura. 10. mala: Homeric, Cherbourg: '»ourg. <4. maja: Paris, Havre; Martha Washington. Trrt rierengarla. Cherbourg. 15. maja: Albert B^llln, Cherbourg ln Hamburg. Stuttgart, Bremen. America, Cher 16. m a Jat Orca, Cherbourg; Veendam, Bologna; Pres. Roosevelt, Bremen. 17. maja: Majeatie, Cherbourg. 21. maja: Prance. Havre- 22. maja: L. upland, Cherbourg. 24. maja: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg; TyrrUenla, Cherbourg; Colombo, Genoa. 27. maja: Reliance, Cherbourg In ITtunbur*: York. Br em on. 28. maja: ■■ -^g^jtdnla. Cherbourg. 30, maja: America. Genoa. 31. maja: Homeric. Cherbourg; conte Verde Genoa: Prea. Harding. Cherbourg. v Jutfoslayjj^ Edino airtktno »pomladne odplutje Otvnrit»en® voinja inaneya Presicente Wilson — 3. maja; 24. Jun. Martha Washington—14. maj.; 12. Juli. v Dubrovnik all Trat. 2-eleznin« v notraojcfct zme;na. Nobenih vi-leiev. Vara5ajte pri bližnjem »g^ntu ali pri PHELPS BROS. & CO.. 2 West St., N. Y. OnitedJ^nlines —' _ j Jo'f.i Service' tvii/x HAMBURG AMERICAN LINE Najkrajša pot v vse dele JUGOSLAVIJE Otlplut ja \fUiV. t» ilen 7. nagimi nizkotnimi parniki RESOLUTE RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCKLAIMD Parr-iki 1. l! i»i " mzr»-doiii iti znani "Mount Clay". "Cleveland", "Hansa". "Thuringia" "Westphalia" s ):;)l»in:tmi in razi-< ilom. CLEVELAND 2č. aprila, cpoldne RELIANCE 29. apr. ob10dopoldne r.sp«.š.,a. uJjudrta služl.a. izborn'i kuhir.ja. prij«-tni In ]irivlar-tii i>rn-storl. United American Lines 33 Croadway, New York prej. ilii je usodne aoei oki-(»«r »Ivanajsto uro. ko je >t(fpil I v. h;i-nikc r-ul I/, liiižiuf kalcii. ."»0 ko~ rakov žtiiski smeh i:i živalmo j »r «r(»varjajoči moški u-la-^. Vrnil s.» ' .je v barako i i a kmalu na to j«* xu-na po«:I sti'«''. katorejra š«* ]>a n; !i!i!f.L"> znn-nil. š»- 1.- «h*u«ro jutru je i;rv<'tl<4 kaj ■>•• je z^otlilo ; in viMci žrtev I ..... j /, iznwitvijo -[••ranrioa sf> Fanoi. Kolikor jo C. mogel spoznati. pa -Terančiču ni šlo za prlo-bokejša čustva .temveč jo smatral svoje znanje za ono onih ljubav-nih razmerij, ki sc dandanes tako eesto sklepajo na dni in nn tedne . . . C. si zato ne more razlagati motiva t;tko dalekosežne odločitve, ki je vedla do umora/ Izpoved priče C\ pridobiva na tehtnosti in pomembnosti v zvezi z izpovedjo železničarja "Pečinami. ki je slišal Pet kovškovo'. kako je spremijajoče-mu jo .Jeran-čiču jx\no\Tio odgovarjala: "Pa ravno danes!'* 3. aprila jo bH ponovno zaslišali tudi še delavec Frane Pro-sen, ki stanuje v Iwiraki tik ob jami, v kateri jo bil izvršen zločin. Ta priča pripoveduje, kakor že H ^^ MOSlCI! Z&ičltlte »« Proti lulezcoju PBSSSFL^B j P REHLAD MIHURJA N *b«*ite f i najboljšo r.iifif ito PREPREvBA is MOsKE Velika tiit>