Kuliurni hotiček
Film vzgojitelj Ijudstva
V prihodn/ih dneh bosta dva po-tujoča kina predvajala v nekaterih naših krajih dva sovjetska filma. (Točen razpored prireditev smo ob-javili v 4. številki našega lista). Po-glejmo kratko vsebino teh filmov.
»S t e nk a R a zin« pripoveduje o vodji kozaško-kmečkih uporov v 17. stoletju, o junaku mnogih ruskih na-rodnih pesmi, o Stepanu Stenkn Ra-zinu.
Težak gospodarski položaj Rusije sredi 17. stoletja je pnvedel revno prebivalstvo do mnogih uporov po mestih in vaseh. Upori so se začeli tudi med siromašnimi kmeti in fcmeti ob Donu. Enemu teh uporov se je postavil na čelo ataman Stenka Ra-zin. Upor je kmalu rodil uspehe. Stenka Razin je s svojim odredovi siromašnih kmetov napadal na Volgi carske trgovske ladje, s katerih /e reševal okovane kaznjence. Odred se je bolj in bolj večal, in Stenka je odšel z več tisoč kozaki proti perzij-skim obalam. Po dveh letih se Razin vrne v Rusijo. Revno Ijudstvo ga po-vsod navduseno pričakuje. Ne samo Rusi, tudi Tatari in drugi tlačeni na-rodi carske Rusije vidijo v Stenku zaščitnika zatiranih. Hitro širjenje kmečkega upora izzove veliko vzne-mirjenje v Moskvi. Velika carska voj-ska premaga Razinove borce, on sam se umakne na Don. Toda bogati ko-zaki ga izdajo carju. Razinova glava pade pod rabljevo sekiro ob glasnih tozbah Ijudstva, za katerega se je boril in katerega je Ijubil.
Tudi po njegovem porazu so se upori vrstili še dalje, izbruhnili so zdaj tu, zdaj tam. Ne samo v Rusiji, v vsej Evropi se je kmečko Ijudstvo borilo proti fevdalnemu tlačenju. Toda upori so bili neorganizirani, nepovezani, zato so jih mogotci dru-gega za drugim udušilL
Stenka Razin je simbol borbenih, osvobodilnih sil ruskega naroda. Ple-menitost, dobrota, vera v Ijudstvo in pripravljenost, da do konca žrtvuje sebe v dobro drugih — to so odlike
tega narodnega junaka, čigar ime /e dolgo živelo v spominu ruskega na-roda in ga podpiralo v njegovi sto-letni borbi za svobodo. Mnogi umet-niki so ob silnem liku Stenka Razina ustvarili velika dela o njem.
»P oml ad« je filmska komedija. V njej naidemo mnogo vedrosti, hkrati pa je poučna. Režiser Gromov snema filmt ki naj prikaže življenje in delo znanstvenice Irine Nikitine, ravnateljice »Instituta sonca«. Toda Gromov ne pozna dovolj prave Niki-tine, tudi ne pozna lastnosti sovjet-skih znanstvenih delavcev. Predstav-Ija si jih pot pusteže, ki imajo pred seboj samo svoje formule, ne vidijo pa resničnega življenja okoli sebe. Toda kmalu se prepriča, da ne moreŠ ustvariti umetniškega dela, če ne poznaš resničnosti.
»Radi bi posneli film o znanstveni-kih, pa o njih nič ne veste« — pravi Nikitina režiserju. »Sovjetski znan-stvenik živi in dela v srcu današnjega dogajanja. Ne misli samo na svoje formule, marveč na Človeško srečo. Clovek je, in vse človeško mu je bli-zu. Vi pa ste hoteli prikazati knjiž-nega črva — nekakšnega puščav-nika.«
Sovjetska igralka Ljubov Orlova igra v filmu dve vlogi: znanstvenico Nikitino in igralko Satrovo. Obvla-dala je zelo težavno nalogo in podala dva docela različna značaja. »Po-mlad« je vesel, živ jilm. Vzporedno s pozitivnimi značaji, prikaže tudi ne-gativne: Bubencova z njegovo domiš-Ijavostjo, neumnostjo   in   pohlepom.
V filmu vidimo današnjo Moskvo, nove zgradbe in življenje na njenih ulicah in trgih. »Institut sonca« nam pusti nenavaden vtis. Zgrajen je po vzoru znanstveno raziskovalnih zavo-dov, kakršnih je v Sovjetski zvezi ¦mnogo.
Pomlad v človeških srcih — to je glavna misel tega veselega filma, ki je bil na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu nagrajen s pr v o nagr ado.