-----    289----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. flx derzavnega zbora,) 23. t. m. je bil važen dan. Ker je bilo gotovo, da bo danes deržavni minister zboru cesarjev sklep o ogerskih zadevah na znanje dal, je bila zbornica poslancov čez in čez polna in nenavadno živahno gibanje so je vldilo ondi. Po odbranem protokola prejsne seje se vzdigne minister Schmerling in prebravši cesarjev odpis (rescript) od 21. t. m. (glej „novič." iz Peš t a) razodeva zbornici poročilo, v kterem našteva vzroke, kteri so prisilili Njih Veličanstvo, da so razpustili deželni zbor ogerski, ker ni bilo moč potrebnega porazumljenja doseči, in naposled pravi: „1) da ustavne postave od 20. oktobra p. 1. In 26. februarja t. 1. ostanejo veljavne; tudi Ogrom se ne bo nič vzelo, kar se jim je po natanjčnem prevdarku in z resno voljo dalo. Ako pa ktera dežela noče poslati poslancov v deržavni zbor, ne more to zaderževati delavnosti poslancov druzih dežel in overati sklepov deržavnega zbora, ki pa je vsaki čas pripravljen sprejeti poslance, ako zmodrivši se tudi pozneje pridejo. Sedanja ustava, naj si bode v smislu obširnejše autonomije ali v prid kompetencii celote, se po volji cesarjevi ne more in ne sme drugač prenarediti kakor na ustavni poti v der-žavnem zboru in z deržavnim zborom; 2) cesar nikakor nočejo poterditi takih postav, ki so zoper posebne pravice vladarstva, zoper pravice druzih dežel in zoper celoto der-žavno kakor tudi   zoper  prid  druzih  nemagjarskih narodov
-----   290   -----
pod ogersko krono; 3) ker se cesar nadjajo, da se bojo zmotDJave razjasnile in serca nemirne potolažile, mislijo, da bo mogoče kmali drug deželni zbor v Pest poklicati; dotl-stihmal pa so ukazali, da imajo cesarske oblasti skerbeti, da se red na Ogerskem spet poverne in ohrani. V vsem, kar se ima dalje zgoditi, bode milost vodila ojstrost, pa terdna volja bo nadvladala vse, kar zadeva enoto deržave in autonomije vseh dežel in kraljestev.
Zbornica je stoje poslušala to poročilo, ktero so poslanci na levici in v središču sem ter tje, kjer je bilo govorjenje o celotni ustavi, o autonomii posamnih dežel in o volji cesarjevi vladati ustavno, z glasno pohvalo sprejemali; poslanci desnice pa so skozi in skozi tihi bili.
Po odbranem sporočilu stopi poslanec Pillersdorf (nekdanji minister) na oder in nasvetuje, naj se cesarju na to pismo, ki tako odkritoserčno in polno zaupanja do zbornice govori, ravno tako odkritoserčen odgovor pismeno posije, ki naj se v sredo v zbornici v pretres vzame. Ker je večina zbornice poterdila Pillersdorfov predlog, zoper kte-rega so le poslanci poljski in nekteri češki bili, so bili v odbor, ki ima to pismo izdelati, izvoljeni: Pillersdorf, Lit-vinovič, Jiskra, Muhlfeld, Hartig, Kai8erfeld,^Brinz, Laepena in Herbst, — tedaj spet nobeden izmed Cehov, čeravno ao za adreso glasovali: tako samovladni so nemški centra-listi! — V sredo (danes) se bojo tedaj začeli važni po-menki in deržavni zbor, kteri že toliko časa dolgočasno iiiota obravnavo o „Vergleichsverfahren", bo spet obernil občno pozornost na se, ker tu bo prilika dana vsakemu poslancu, na odkritoserčno besedo Njih Veličanstva, kakor je Pillersdorf rekel, tudi odkritoserčno svoje misli o velikih vprašanjih ustavne Avstrije razodeti, če ne bo pred-eednik Hein spet prenagel s svojim zvoncem.
Kakor zbornici poslancev tako je pozneje tudi zbornici gosposki gosp. minister Schmerling ravno to na znanje dal. Zbornica ga je molče poslušala, nazadnje je na predlog predsednikov trikrat zaklicala slavo cesarju. Ker je velika večina za predlog kneza Colloreda bila (le 5 zbornikov je bilo zoper njega), da tudi zbornica gosposka napravi adreso na cesarja, so bili v odbor za osnovo tega pisma izvoljeni knez Colloredo, grof Anton Auersperg, kardinal Rauscher, knez Metternich, knez V. Auersperg, Grillparzer in knez Salm.
— 5jWien. Zeit." od 25. avg. naznanja poročilo komisije, ki je bila postavljena za preiskavo deržavnih dolgov našega cesarstva, v kterem se kaže, da se je deržavni dolg lansko leto 1860, čeravno živimo v mirnih časih, povikšal za več kot 25 milijonov gold.
Ogersko. Iz Pešta. Ker se je vedilo, da bode naš deželni zbor razpušen, se je doljna in zgornja zbornica sni-dila 21. t. m., una ob 4., ta ob 7. uri zvečer. Ko Deak, ki ga Magjari „moža naroda'* imenujejo, stopi v zbornico, ga sprejemejo s živimi Eljen-klici. Ko se zbornica pomiri, začne govoriti ter med drugim pravi: „Naše ure so štete; današnji dan je še naš; Bog ve, kaj bo jutri; zato naj zbornica izreče svoj upor (protest) zoper vse, kar se je dozdaj nepostavnega zgodilo in se utegne še vprihodnje nepostavnega zgoditi; upirajo pa se vsemu temu, nesmemo nikdar in nikodar zapustiti postavne poti, zakaj le tako se moremo tudi brez orožja braniti zoper oboroženo silo; le na pravico moramo vse zaupanje staviti in mirno pričakovati, kar bo prinesel prihodnji čas.*' Enoglasno je bil njegov predlog sprejet. — Potem so bili še Tisza Kalmanovi predlogi o veljavi ravnopravnosti vseh ver in o odpravi vsa-koršnega zemljišnega podložtva enoglasno poterjeni, in poslanci so zapustili zbornico. — Kakor v zbornici poslancov, tako je bil tudi v zbornici magnatov Deakov protest enoglasno sprejet.
\)rnz\ dan je bil zbor spet poklican. Predsednik mu je
naznanil, da je fzm. grof Haller oba predsednika k sebi povabil, jima kraljev odgovor (reskript) izročil, kterefi:a naj obema zbornicama naznanje dasta, in dostavil, ako bi zbor ne hotel z lepo se udati temu ukazu, bi ga mogel prisiliti z orožjem. Potem je bral kraljev odgovor, ki se tako-le glasi: „Ljubi verni! Ker ogerski zbor, delajoč skor že pet mescev, nikakor ni zadostil željam našim, in ker ml v veliko svojo žalost ne moremo nič prida pričakovati od takega zbora, ki svoj važni poklic v tako važnem času tako slabo spoznava, da je nit v^ake sprave očitno za pretergano izrekel zato, ker se niso spolnile take želje, ki deleč presegajo mejo tega, kar se dovoliti more: smo prisiljeni, zbor 2. aprila 1. 1. pozvan razpustiti, kterega tedaj z današnjim dnevom razpustimo, ter si prideržujemo, sa, ako bo mogoče, v 6 mescih sopet sklicati. 8icer pa Vam ostajamo s svojo c. k. milostjo in naklonom vedno udani. V svojem glavnem mestu dunajskem 21. avgusta. Franc Jožef. — Grof A. Forgach, Ig. Rohonczy.'*
Mirno je poslušal zbor to pismo. Govorili so potem še Bernat, Deak in predsednik poslednje besede ter rekli, da se umaknejo sili, kteri se ne morejo zoperstaviii, pa da hočejo se tega deržati, kar so včeraj sklenili. — Ra\no tako se je godilo v zbornici magnatov, ki so s kliconi „Eljen a haza^' (živila domovina I) zapustili zbornico.
In tako je sklenil ogerski zbor svoje življenje; zdaj ostanejo še župan i je, ktere pa berž ko ne tudi ne bojo dolgo ostale, ako zgrešijo pot, ki jim predpisuje od dvornega kancelarja nadžupanom poslani ukaz. Kaj pa bo iz vsega tega, bo razodela še le prihodnost, ktera ima rešiti neznano veliko važnih vprašanj za celo Avstrijo; vsako modrovanje zdaj je le beseda brez jedra. Prihodnost pa še zakriva veliko zagrinjalo.
Hervasko. Iz Zagreba. Deželni zbor pridno do-veršuje važne zakone, med kterimi je naj važnejši: odprava sedanjega stanja hervaško-slavonske granice. Odgovor pa, ki ga je deželni zbor že davno sklenil poslati cesarju, še ni prišel v zboru v posvet.
— Glavni zbor županije zagrebške je 21. t. m. med mnogimi deržavnimi zlasti češkimi poslanci tudi našega Tomana in Cerneta izvolil za častne ude županije zagrebške.
Laško. Politiške homatije so se začele čedalje bolj zapletati. Kar namreč a n g 1 e ž k a vlada čuti, da hoče francozka vlada proti temu, da ji kralj Viktor Emanuel odstopi otok sardinski, pomagati Italijanom, da zatarejo punte na Neapolitanskem, se zbirajo angležke vojaške ladije s 100 topovi poleg Nap olj a, da bojo prežale na tOj kar se bo onde dalje godilo. Pripravljajo se tedaj nove prekucije na Laškem.
Serbija. 18. dan t. m. se je začela skupščina v Kra-gujevcu. Govor serbskega kneza je bil s tako serčno radostjo sprejet, da mu ni mogoče dopovedati, kdor ni bil sam tega pričujoč. Knez je govoril kakor oče svojim otrokom in tako preprosto, da ga je vsak kmet lahko razumel; oklical je zboru popravo zakona skupščine, novo uredbo starašinstva, prenaredbo davkov in ustanovo narodnih brambovcov; z odkritoserčno besedo je odkrival rane serbske dežele, ker je zaostala v umnem kmetijstvu, obertnijstvu in druzih rečeh, ter obljubil, da bo vlada povsod krepko pomagala, da se povzdigne blagostan lepe serbske dežele; rekel je tudi, da si bo vlada na vso moč prizadjala, da Serbija čedalje bolj svoje pravice zadobi od Turkov itd. Kakor pa je knez odkritoserčno govoril k poslancem, tako odkritoserčno in modro mu je tudi skupščina odgovorila in slovesno izrekla, da blago in življenje rada daruje velikoserčnim namenom svojega ljubljenega kneza; prosila ga je tudi, naj si izvoli po-sinka, ako bi se utegnilo primeriti, da bi brez la.^^tnega sina ostal.