Številka 146 Trst, v nedeljo 28. maja 1905 Tečaj XXX. pg- Izhaja vsaki dan. ~WU To«fl ob ne^euab ™ praznikih oo b. on. ob ponedeljkih ob S. ari zjutraj. FMtBl/if itefllke se prodajajo po 9 botč. (6 stotink) * noociri t ararnao ▼ Tn>tu in okolici. Ljubljani, Oorici, OsljL Krar.-u. Mariboru. Celovcu. Idriji. >t Petra. Sežani, Vabrežini. Novemmestu itd. 4rla»e le »areebe sprejema uprava lista „Edinost", illea ^Urrl« Galatti it. J*. — 1 radne mre m od 2. pop. 4* 4. nr^r. — Cene ociaaom 16 st na vrsto petit; poslanic«, Mtrtnier- avne zahval« in domaći oeiasi po pogodbi. TELEFON itev. 1167. Saročnlna znaša za vse leto 24 K, poi leta 12 K. S mesece 6 K. — Nt-aarocbe brez doDOslane naročnine se uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Jfefran kovan* pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo tista političnega i Primorsko. V edinosti Je moč t UREDNIŠTVO: al. Oiorgio Galatti 18. (Narodni dom.» Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranilnični račun Št. 652.841. R asto-japonska roji. (Brzojavne vesti). Rusko brodovje na potu proti korejski cesti LONDON 27. »Standard« poroda iz Šasgsja : Taotai je na ruskem konzulata protestiral proti navzočnosti ruskih ladij v Vusucgu ter zahteval, da iste tekom 24 ur olplujejo. Ves dan po ru^ke ladije, ki so bile usidrane med f>rtom Vusing in Glo-Keiboje, obkroževal. v malih parn k h japonski uradniki in vohuni. Kitajska križarja Lenči« in »Lajunz« sta v bližini, pripravljena za boj. Govorica, da se je vršila po morska bitka ;e neutemeljene. Rassa križarja »R on« in »Smoienski« s:a na et* transportne j :irn ke spremljala v uete Vusunga. Častniki transportnih parnikfv so izjavili, da se ruske vojne .'adije v dobrem stanu. Poročila o »olezai R ž iestven^kega so povsem pre-t ran. ŠANGAJ 27. Ladije baldiške eskadre ■■o sinoči odp ui« od otokov Sadle. SAIGON 27. Več transportnih parni-kov za premog, ki so se povrni i semkaj, je pr ne-- <> vest, «i* je brodovje Rožles?venskega dne 24. t. m. dospelo na viš>no San -gaja ter da je nadaljevalo vožnjo v smeri prati korejski cesti. Japonski parniki v Čifu PETROGRAD 27. (Petrogr. brz. egen tura.) Zastopnici nekega japon«*e2a paro-•rodnega dmšiva v C fu so prejeli iz San-gsja uesz d u morajo do rialin« odredbe zsdižst paru ke, ki so pripravljeni odpluti. Povel e j« utemeljeno •» tem, da sta dva ruska križarje, iz Vušuaga odplula proti severju. Rusija in Mongolija LONDON >7. »T.mes« poročajo iz 1'etr. grada : Rusija ;e cb av la Kitajski svoj n*men, da ukaže svojim četam marš rati skoz: Mongolijo, da se iste izogne o japon -lemu o! koljen u. Ta sklep je provzročil v dipi« mat: J nem zboru cekol k > zmešnjave. To se smetra kakor prvi koral: z* aneksijo kitajskih p »kia a, vale i če<*ar bi se razvilo vprašanje gie»ie razdelitve Kitajske. Pohod generala Miščerka PETIKHiRAD 27. General Linevie je dne 2."». t. m. i rz javil : En odde ek konje-n štva pod tio^fljstvc m tjenera.a M ščenba obstoječ i« delov kavsažke br gade in zabaj-kalske kozaške divizje. je dne 17. t m. odbil sovražn ka v jažai smeri Ter se približal Sia-hutunamu. Dne 18. t. m. sa je p »sreči 1 o eskadr nu, ki je tvoril sprednjo st-ažo oddelka. dospeti do cest*, ki vodi v Kakum«-n. E hiidron je r.až?al eno zalogo materijala ter na dalsč razdfjal brzojav. Močne četa Hun-guzov v tem okraju so bile deloma uničene deloma raspršene. Dne 19. t. m. je oddelek dospel po cesti, vodeči v Fakuman, do Ši-ludsi. Višine južno oi Fakumeaa so bile zasedene od močnega japonskega oddelka, ki je bil oborožen s (trojnimi puškami. Naš oddelek je napal Japonce, uničil dve stotaiji, je ujel ena stotnijo z vsemi častniki, je dospel na levi breg reke Laho t*r rfzlejal pri Š -fudzi en oddelek trena, ki je vozil riž, čaj, konserve in eadje. Rusi so razdejali brzojav, ujeli nekoliko Japoncev ter uplenili 100 konj. Nazaj gredć so na cesti razkropili hungužko četo. Mi smo sle apno ujeli 234 Japsnosv, med temi G častnikov. Poročilo iz Tokija. TOKIO 27. Uradno so dne 25. t. m. z bojišča sporoč 1 : Japonsko koajeniatvo je prepodilo del ruskega konjeništva proti se-vtrvj-vztoku t9r je zasedlo Heuinienbeng, 18 milj neverno od Hangtu. Splošno je položaj, ne gledć na manje spopade, nespremenjen. Dogodki na Ruskem. VARŠAVA 27. Generalni guverner je javno razglasil, da je vzpostavljen e miru v mestu izro5en-» vojaštvu ter da pridejo prov-zročiteTi nemirov pred vojno sodišče. Brzojavne vesti. Osar na Donajn. DUNAJ 27. Cesar je oh 10. in pol uri predpoludne do?pei iz Brucka, kjer je inšp ciral čete. Havarski princ vladar na I>umiju. DUNAJ 27. C^esr pr rodi jutri v Sci oabrunnu na čast bavarskemu princu-vladarju Luitpoldn t bed, katerega se vde-Itze vsi cesarnki členi, bivajoči na Dunaju, vjjvo iioja mudcnaiia Adtlguada ter bavarski odposlanec. >!ini>tersta kriza na Norrežkcm. KRISTIJ ANI J A 27. V današnjem mi-n'siersketn svetu je kralj 0*kar izjavil, da ne potrd konsularnega zakona, vsied če^ar je skupno ministerstvo podalo 9vojo ostavko, ki je pa kralj ni vsprejel. Japonski odposlanec v Londonn. LONDON 27. J a poneki odposlanec je obiskal včerai v zunanjem uradu lr>i-da Landsdcwaa t?r se ž njim nad eno uro raegovarjal. Za otrpnenjem tilnika SZEGSZARI) 27. V Nagv Marvoku je za optrpoenjam tilnika obolela 14-letna dekla, v Dum9-Kr>inrlo lu pa 15 lttni mlinarski pcmočnik. PODLISTEK. 214 Prokletstvo. &fo40vtnsfci roman Avpnata Aeno« — Nadaljeval m doTrfiil I. E. Tomle. ZAGREB, 26 maja 1S05. Kakor je b lo zadnje dni predvidjati isvršila se je volitev v Petrinji a zmago madjaronskega kandidata Bude pl. Budisavljevica. Zmaga njegova ni morda sijajna, kajti dosegel je le dva glasa nadpolovične večine. A ta zmaga madjarona Budisavljević* je memento za našo opozicijo, posebno pa ca ono krilo njeoo, ki se je krstilo imenom »seljačka stranka«. Kajti h prvim svojim nastopom je pokazala ta komaj 5 mesecev obstoječa stranka, da v njej ni niti sledi taktike, da ona ne stremi po slogi, ampak za cepljenjem narodnih sil, da si je nje predsednik utepel v glavo, da mora na vsaki način, tako ali tako priti do ; mandata. V ta namen opušča g. Štefan Radić vsaj na volitvah, idejo opozicijonalne sloge. On je človek, ki je sicer dovršil diplomatsko šolo v Parizu, ki je radi narodne stvari ječal po temnicah, ali vendar si ni pridobil toliko diplomacije, da ne bi povzdigal svoje osebe nad vsa druge. Netaktično in n9odpustno je j bilo od njeg&, da se je — videči, da je h r-; v a t h k a ali srbska opozicija po-ta vila | kardditi v opebi dra. Potočnjaka, ki je tudi velik mučenik zbog m&djarakega nss.lja in ki je tudi ječal po tsmnicali — samovlastno UBiijeval kakor kandiiat »seljačke stranke«. ' Že s tem je Radie indirektno pomagal Budi-savljev cj, ker je izzval cepljenje opozicije, a ta moment je dobro pesužil madjarone, ki so hoteli preprečiti na vsaki nsčio, da na dobi tega mandata v roke najodkri'eji nasprotnik madjai^kegu zittama — dr. Franko Potoč-njak ! Ko je bil Rzd'e napravil t) svojo prvo pogreško, mogel bi jo bil še popraviti s tem. da bi se bil odrekel kandidaturi na korist Potočnjaka. Ta poslednji je dobil lil glasov, Rade 79, a Budiaavljevid 192 glasov. Da je pa Radie odstopil svoje glasove Potočnjaku, nasla , bi se bila gotovo se dva človeka, k: bi bila g a-*ova;a za tsga poslednjega ia vladai kan-, didat bi bil ostai v manjšini. Pe-rinjska vo-; litev je v dober pouk, kakova naši odoz e!ja — ne bi smela biti ! Naši madjaroni so se začeli vnovič g batr. Da bi svoj itak izgub jeni glas po vzdignili, so odločili, da čim prej pr čno z zdavanjem svojega dnevnika, oziroma svojega organa. Oni niso I imeli namreč do seiaj niti Rvojega lastnega glas la, ampak so se posluževali v »obrambo« vladnih »Narodu.h novine. S ednjie eo uvideli tudi sami, da je to uedoatojno »močne« stranke, pak snujejo vsled tega svoj »Dnevni list«. Delnica, s katerih pomočjo hočejo izdavati list, so xa podpsane, a petrebni denar za upravo lista je ž a položen v tukajšnji i hipotekami hanki. Morem vam 89 povedati zaupno, da so soovatelji lista pis:li vsem aristokratom v Hrvatski in vsi so jim — ker so vse prej, nego narodni — priskoSili na pomoč z znatnimi svotami. Glavni urednik lista bo dr. Nikola pl. T o m a š i 6, bivš hrvatski minister, a urejeval ga bo ali dr. G a v r a n i ć ali profesor Vitanovie. Vsakako pa Be temu listu — pa bil denarno Še tako dobro fundiran — ne prorokuje velika bodočnost. Madjaroni morejo napsnjati vse svoje sile, da b! sa opirali pred javnim mnenjem in da si pripravijo teren zi volitve. Ali v»e to jim ne pomore, ker nimajo — pristašev. Njihovi pristaši so s a m i urad« n i k i, ki morajo sicer glesovati za rjih, ali niso siljeni naročati se na njih glasilo, ampak na vladno. Će se bodo volitve izdajale po stari metodi, zmagajo zopet madjaroni — ali do zmage ne pridejo po svobodni volji volilcev, ampak s pomočjo pritiska, ječ in bajonetov. Rusko-japonska vojna. TRST, dne 2-7. maja 1005. Današnje vesti potrjajo prihod Rožde-stvenskega na višino Sangaja. S tem je Ro-ždenstvenski zadobil gospodstvo na vztočno kitajskem morju in v pečilskem zalivu. Nastopilo je torej, ksr smo pričakovali v svojih člankih ozirom na pričakovani prihod Roždestven9kega v vztečuo azijska vodovja. Tem jasaeje je sedaj, da njegove bo loes operacije bodo veljale edino le Korejski ee-st:. Kar govore list; se sedaj o mcžaosl", da se Roždestvenski poda v Tihi Ocean, da bi ob vztočni obali Japonske skozi preliv Tsuo-gari, ali ša bolj severno, pri otoku Sihnhn, prišel v V'adivoatok, to se vidi nam absolutno izključeno. Će bi bil nsm-jroval kaj tacega, čemu bi bil šel v Saugaj ? ! ! Še enkrat bodi naglašeno: kombinirana direktna taktična operacija vseh sil Rožde-stvenskega in vladivostoškega brodovja bo imela nalogo: zavzetje Korejske cesta. Ce ee Togo pestavi po robu tem operacijam, potem je v kratkam času neizogibaa veiika bitka v Korejski cesti sami. Če se Togo ne stavi za boj, potem bomo že mogli govoriti o blokiranju zapadnih japonskih vojnih pristanišč. K vsemu temu zadobiva vedno več ve-rojetnesti vest, da je Rusija res nakup la od Argentinske republike 4 oklopce križarje in 3 razdevalce torpedov. Te ladije so bflja ž? mej pot m a. V listih govore, da za te ladije pride možtvo iz Evrope. Mi menimo pa, da Ca Roždestvenski tem ladijam zača«n > posadko iz mcžtva drugih njegovih ladij, da bo mogel takoj izkoristiti covodosle Jadi e. Ozirom na neizogibno potrebno čuvanje dovozne črte pred morebitnimi napadi sovražnih križarjev, je ta prirastek velike važaoeri za Roždestvenskega. Prevel M. C—O. Dcgajalo se je. da se je stresal po cele ure, a potem je zaspal in spal do drugega doe. Svet je govoril, da je mesečen, ćarov-n;k, črnošolcc. Govorilo se je. da govori po noči z duhov: in res so ga čuli nekoč do* mač i ljudje, kako je v mraku kr.čal na ves glas. Pripovedovalo se je, da hodi v temni noč< okolo, da vprašuje mrtvece za svet. in v resa <*i je prisezal stari grobokop, da je videl po noči, kako je hodil med križ: stolnega grobjs. Da, bali so se, da Ivan zna delati eepernije, pak se je res včasih z:-pirai po ves teden v svojo soba in ni živega krsta puščal do sebe. Res je bil bolan, zelo bolan ; bilo mu je včasih, kakor ds mu trudne misli hočejo raznesti glavo, da popoka v«a mreža njegovih živcev, podobno raztrgljivim nit m. Strril škofa pred vsakim drugim prijateljstvom, po njegovi volji. Nekateri kanoniki so sva j Bilo je po poludne. Škof Ivan je sedel rili škofa, naj ne dela teaja, ker da je Grga na š roki stolici v izbi svojega grada. Roki naprtil cerkvi zagrebški mnogokatero zlo j 8ta mu počivali kakor mrtvi v naročju, glava pravdo in mnogokateri krvav spor, a potem na prsih. Njegov obraz je bil kakor iz kaše le je Ivan odločil trdno, da obdrži Grgo | mena, n ti zganil se ni. Mrtvi očesi sta g!e-v svoji službi. »Kanoniki ga sovražijo, si je dali predse, dolnja ustnica se je iztisnila govoril, sedaj vem, da je Grga sluga, ka- izpod gornje. koršnega mi je trebs. Njihova graja je naj- Poleg mize je stala Gončinka pripognene bolje priporočilo«. Res, da ga ni s prvega glave, mešajoča m ž iso napitek v stekleni raje gledal od drugih, včasih mu je bila ceo čašici ter je sedaj pa sedaj pomižiknila na zoperoa ta usiljivost. Grga je molčal kakor pes, delal kakor pes in gledal ostrim očesom, kakov mu je gospodar. Kakor padajo kaplje in padajoče izdolbljajo kamen, tako se je Grga korak za korakom primikal Ivanovi duši, ustrezaje njegovi strast:, donsšaje mu zlata ter klicaje Gončinko, da je dejala šketu leka, ki miti kr, ktepi spanje. ša nista minoli dve leti, ko se js Grga že zavlekel v Ivanovo srce. Postal mu je prijateljem in zaupnikom, denaraičarjem in krvnikom. Zaova in zeova je znal nabirati zlsts, a to je bilo drago škofu Ivana. Sedaj škcfi in je preko njegove glave sedaj pa sedsj namigavala dvorskemu županu Pri-šlinu, ki je ks^or ukopan stal poleg Ivanove stolica. ObmolČali fo vsi trije, a Ivanu eo se motale čudne domišljije po glavi. Slednjič je zatrepetal škcfjv obraz kakor na smeh; Ivan je začel kimati t glavo in mučen glas se je is vil iz njegovih prai ; ni-si vedel, de-li stoče. da li se smeje. — Da, da! je zamrmrljal: Ne, Jas pravim : Da, ds, da ! Ker jas ssm Ivan, veste, škof Ivao, ea-me je kralj, ste li čuli. Jas drž m toporišče sskire, a po čem so vaše je videl Grga, da je sam v škofovem srcu, > glave, kanoniki ? Oh, vidim vam v srce, vaša pr^a 8) cd stekla. Škorpijon bogomrz-kega vašega upora gnezdi vam še v srcih. Ob, oh ! Čakajte ! Delili bomo. Na, tu deset cekinov. Meni eden. dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, . a vam nič. Hrupite ? Besnite poi lipo ? Razsečem jo in vas vseh. Je li Ivan ? Ivan ? se je spustil škof v krohot. Potem je skočil kakor iz spanja, izvalil oč:, pogledal okolo sebe in je zaklioal : — Kdo me kliče i Kdo me kliče '? — Nikdo, gospod škof, je odgovoril Grga mirno, sočutno, mučile so te huda sanje p»i si iz spanja zaklical. Bog te ohrani, dobrotnik nss. — Hude sanje ? je rekel škcf pote-gnivši z roko preko Čela, pak je klonil na stolico, hude, d& hude. Tu mi tolče v glavi, tu ! Oh, da bi mi mogli neumni možgani i zle teki iz te trda lobanje, ki jih tlači in gnete. Hude sanje, Grga moj, kanoniki so krivi. — Podaj, Gončinka, napitek g. škofa, da mu odleže, se je obrnil Grga do ženske. — Da, podaj, Gončinka! je ponovil škof mahnivši z roko, za to te je poklical Grga. (Pride še.) Razgovor z admiralom Aveianom. Dopisnik pariškega lista >Le Journal« je imel razgovor z admiralom Avelanom. Admiral je izjavil, da bo vse govorice o bo lezni admirala Roždestvenskega absolutno neresnične. Avelan je mnenja, da utegne priti kmalo do spopada med obema sovraž nima latama. Kje in kdaj ? Tega ne more reči nikdo. Car je dal admiralu Roždestven-skeiru neomejena pooblastila, a admiral drii vse svoje namere tajne. V tega voditelja brodovja se zamore imeti popolno zaupanje. On je podal sijajnih dokazov o svoji zmožnosti in svoji energiji s tem, da je fl^to intaktno dovel v vodovje skrajnega Vztoka. Odhod Birileva v Tladivostok. Admiral Birilev, novoimenovani vrbni poveljnik ruskega brodovja v Tihem Oceanu je v četrtek odpotoval iz Petrograda v Via-divostok. Na kolodvoru se je zbralo mnogo generalov in poizorBkih poveljnikov, da se poslove cd Kirileva. Isti je nagovoril zbrane častnike, med katerimi se je nahajal tudi admiral Avelan. Birilev je rekel častnikom : >Mi pr.čenjamo danes nov akt drame. Kakov bo epilog, to je tajnoet božja.« Pretrsanje kabela med (ifii in San trajem. Iz Londona javljajo, da je dospelo tjakaj poročile, da je podmorski brzojav med Ciftt in Šangajem pretrgan. Promet se vrsi preko kitajskih kopnih brzojavnih črt. Admiral Togo. Iz Tokija so sporočili preko Londona, ca tamkaj ne vedo, kje da Be nahaja admiral Tcgo. Japonski narod ee pa nadeja, da je Tcgo pripravljen za vse slučaje. Kriza na OgT&kem. It Budimpešte javi aje, da krožiti tam &aj g eie rešitve krize dve verziji : eni trde, da je bivši minister za deželno brambo FZM baron Fejervarv že dobil ne ročilo, da sestavi novo, poslovno ministerstvo, drugi pa pravijo, da postane ministerski predsednik -eianji poslanik v Rimu, gref Szechen. Od Belta do Adrije. Tržaški Nemci so priredili dne 25. maja slavnosten komers v proslavo Schillerjeve stoletnice, ki nam je predočil plastično, kako se tudi spomin slavnega pesnika izrabi a za namene nemške ekspanzije proti jugu : o d Belta do Adrije! Govorniki bo bili jako iskreni io bo nam povedali odkrito in naravnost, kako se pripravljajo za svojo bodočo vlogo v našem emporiju na socijalnem, gospodarskem in političnem polju. Izlasti je bil izrazil pref. Rabenlechner, ki je na komersu v proslavo pesnika Schillerja posvetil velik del svojega govora — lokal-nim razmeram v Trstu. Zadoščalo bo za danes, ako priobčimo par markantnih stavkov iz teea govora in jasno bo, kakov duh veje mej tržaško nemško kolonijo in kakove načrte za bodočnost v Trstu snuje — vse neir^tvo. Vse — kajti v tem pogleda ne m >re biti nobenega dvoma, da so vsi ti c. k. prrfeeorji in drugi Nemci, ki vodijo veliko besedo na prireditvah tržaških Nemcev — da so vsi ti emisarji tiete velike ideje, ki c.bjema danes vsa nemška Brca in ki je iara-žena v geslu : Od Belta do Adrije! Tiste ideje torej, ki gradi tisti veliki nem* ški most od Baltiškega morja do Adrije ! 1'rcf. Rabenlechner je rekel n. pr.: Ko se je v letu ls5I*. nemški Trst pripravljal, da pres avi stoletn Schillerjevega rojstva, ni bilo v tem mestu še nobenega nemškega društva.... To je bil dogodek in društveno življenje nemško se je začelo razvijati v znamen u velikega peenike. .. Danes šteje naša trgovinska metropola nad 20 nemških društev.... Govornik je citiral iz slavnostnega speva Rjherta Hamerlinga povodom ustano-v.tvene slavneti društva »Schiller-Vereinc v letu 18» 10. besede: ietotako kakor nemško srce tudi germanska m sel ne pozna nikakih narodnih cgraj !... C.lj, označen v teh besedah Hamerlinga je ostal isti.... Nemci ne smejo izpuBt.t* nikdar iz-pred oči tega večnega cilja!... V tih slavnostnih trenotkih slutimo v svojem čutstvovanju že v naprej, kaj to usojeno našim vnukom !... Radi te ziate bodočnosti vihtimo mi meč treh velikih idejalov: lepote, resnice in svobode ter jo moramo oznanjati svojim otrokom nadobudnimi besedami : Enkrat bo...! Nič manje jedrnat je bil govornik dr. Rabi, ki je izustil sentenco : da srčnoet, ki tvega vse — je nemškemu naroda več koristila nego škodovala — ter je potem povdarjal, kako je na mesto rimBkega stopilo nemško vscgoBpodstvo. Pozneje so pa prihajali elabi časi vsled nesloge med Germani. Tudi niso Nemci še tako složni kakor bi morali biti.... V Trstu žive Nemci na vele-važnem mestu, tu se stekajo narodi in ee stikata sever in jng. Tu je aoBebno Nemec, ki sa je izkazal kakor nositelj ustvarjajoče se kulture — na gospodarskem polju.... Tu so si Nemci priborili svojo domovino z deli, ki prisvajajo. V krono, ki pristoji Trstu ka kor kraljici ob Adriji, so nemške roke vplele blestečih biserov... In tako sede Nemci kakor meščani z vsemi pravicami. Govor dra. Rabla je izzvenel v vsklik: Hie deutsch heut und allezeit einig...! * * * Viharji navdušenja so spremljali ta govor, ki bo ee ponovili izlaBti na zaključku.... Gospoda Italijani, razmišljajte! Će imate kaj — narodno-političnega posluha morate umeti to nemško — godbo bodočnosti. Sestanek hrvatskih in slovenskih škofov v Rimu. Včerajšnji »P ccolo« poroča iz R:ma, da na konferencah škofov prihaja do burnih prizorov, tako, da je n. pr. minolega torka moral predsednik prekiniti sejo, da so se duhovi malo polegli. Določilo da Be ni še niče-sar, a kar je gotovega, je, da je stvar gla-golice za tri četrt izgubljena. Vseh, izlasti pa papeža da je ozlovoljilo vedenje hrvatskih in slovenskih škofov. V Vatikanu da so bili zato pozvali škcfe v Rim, da bi zvedeli njih menenje na povsem objektiven in jasen način. Medtem so pa slovanski škofje, na čelu jim škof spljetski, takoj energično nastopili v stvari glagclice ter celo pretili z razkolom. Na strani škcfa spljetskega to škofje krški, dubrovniški, senjski in zaderski. Protislovenski stranki je pa na čelu tržaški škof Nagi! Okolo njega 83 zbirajo poreski škcf Flapp, goriški nadškof Jordan in s pije t-ski škof Nak'ć. (»Agramer Tagblatt« je pa peročal o Nak:cu ravno nasprotno). Vse te vesti, ki jih prinaša »Piccolo« in tudi drugi italijanski listi, je vsprejemati seveda le z največo reserve. Kakor smo že omenili, so seje škofov tajne in ne prihaja v Bvet nič gotovega. Ne preostaja druzega, nego da Čakamo konečnega rezultata posvetovanj. »Agramer Tagblatt« je prejel dne 26. t. m. od svojega specijelnega poročevalca na* stopno brzojavko: »Včerajšnja konferenca je bila kratka, ker so kardinali kongregacije imeli v cere-monijski dvorani svojo sejo. Včeraj je udeležence na konferenci pozval na banket avstro-ogrski posla tik pri Vatikanu. Škof e, ki so prejeli množino brzojavk cd občin, od korporacij, ne popuste. Prejeli so tudi spomenico duhovščine iz Dalmacije, Istre in Hrvatske z nad 3000 podpisi. Škcf^e Jordan, Flapp in Nagi so zelo naspretni glagol ci. Rimsko časopisje je pasivno«. (Glede »naših« škofov Nagla, Fiappa in Jordana s glašati terej poročili v »Piccolu« in »Agramer Tagblattu«). Krvavi izgredi med Židi v Varšavi. Iz Varšave poročajo, da so ss v petek izgredi v židovskem delu mesta ponovili še v huji meri. Ranjencev (med temi mnogo težko ranjenih) je že nad 150. Več oseb je bilo tudi ubitih. Izgredniki so deloma streljali z revolverji deloma so rabili nož. Pravi vzrok izgredom je dejstvo, da so organizirani židovski delavci sklenili postopat energično proti onim Zidom, ki se bavijo e sramotnimi posli. Tu imate! Židovski delavci se torej ne bojujejo proti buržoaz ji, ampak proti onim Zidom, ki so kakor lastniki zloglasnih hiš in kakor oderuhi nakopali jezo vsega prebivalstva na vse židovstvo. Od uglednih židovskih meščanov ni bil desedaj niti eden napaden. Ranjenci so izključno lastniki zloglasnih hiš in enaka sodrga. Domače vesti. Umrla sta profesor na c. k. trgovinski in navtični akademiji, g. EJvard Buchta in bivši katehet na tržaški mestni realki, g. Ivan Ve nohiaratti. Smrtna kosa. Dne 22. t. m. je umrl v Gorici Guido F o n z a r i, računski asistent pri goriškem deželnem odboru. Pokojnik je bil doma iz Št. Mu ura pri Goric?. Henrik grof Attems-Svetokriški. c. kr. dvorni svetnik r Gorici, častni občan občine Sv. Križ in častni stotnik meščanske straže. Prejeli smo: V soboto, dne 20. maja je vsprejel g. grof dve deputaciji iz Sv. Križa. Prvo, ono meščanske straže v lepi uniformi (delo slov. mojstra v Gorici) je vodil stotnik in povelj-nik g. Rudolf Hrabal, o. kr. obratni vodja vipavske železnice; drugo, ono županstva pa g. župan Jožef V o v k. Deputaciji ste izročili lepi diplomi (delo dveh slov. tvrdk v Gorici) svojemu častnemu stotniku in častnemu občanu, ki ju je vsprejel s znano ljubezni voatjo- G. grof je zagotovil deputacijama, da bo pospeševal napredek občine in procvit meščanske straže, za katero ee posebno zanima. Obe deputaciji sta bili povabljeni na res grefovsko gostijo. Nele g. gref, marveč tudi g.a grofica se je odlikovala s posebno ljubeznivostjo, s katero je vsprejela obe deputaciji ter Be posebno zanimala za razmere ne le v občini Sv. Križ, marveč vse vipavske doline in širje okolice. Lepota) naših pokrajin je zanimala g. grofico, ki se je pohvalno izražala o dobrem glasu tuk. prebivalstva. Deputacija meščanske Btraže Be je predstavila tudi raznim vojaškim dostojanstvenikom ter je bila povsodi prijazno rspre-jeta. Pripomba uredništva. Mi smo priobčili ta dopis, da ustrežamo gg. dopisnikom. Ne moremo pa bo vzdržati par pripomb, pa ne na adreso dopisnikov, ampak slovenskih občin v obče. Naše mnenje je bilo od nekdaj, da ?o naše slovenske občine često preradodarne in včasih celo naravnost lahkomišljene s podeljevanjem častnega ob-Čanstva, Sosebno pa s j neredki slučaji, ko so razlcgi takim počeščenjem edino-le — v žalostnih političnih razmerah ki duše naš slovenski narod. Poznamo slučajev iz več ali manje davne minolosti, ko so slovenske občine — nomina sunt odiosa — iz samih strankarskih ozirov imenovale svojimi častnimi občani birokrate, ki ne le da niso imeli nikakih zaslug za občino, ampak so se pozneje razkrinkali kakor najhuje naše narodne nasprotnike in so v krajih, kjer se moramo obupno boriti za svojo narodno ekzstenco, in kjer so oni službovali, uprav besneli proti nsšemu narodu. Mnogokatera občina je napravila žalostno izkušnjo 89 svojimi častnimi občani. Zato priporočamo našim slovenskim občinam naj-nujneje, naj trikrat dobro premislijo, predno imenujejo kega svojim častnim občanom ! Drža naj se principa, da je častno cbčanstvo izredna čast v pripoznanje resničnih izrednih zaslug ! V opozorjenje si. društvom. Ko nam naša društva dopošiljajo v priobčenje vabila na kako prireditev ali zborovanje, se dogaja često, da dostavljajo prošnjo, naj bi to vabilo priobčili dva-tri-in tudi večkrat, in sicer ob teh in teh dnevih. Uredništvu je res ne-možno ustrezati takim prošnjam, ker bi moralo poleg preobilice druzega dela voditi še posebno evidenco o dnevih, ko se bodo vršile — in to morda tudi še le čez par mesecev — razne prireditve mnogoštevilnih naš.h draštev. Tega res ne moremo. Ne preostija torej druzega. nego da se 'društva obračajo do lista vsakokrat posebej, kadar kaj žele. Električna centralna naprava v soški dolini. Dunajska tvrdka Ganz & Cie. je dobila koncesijo za izkoriščanje vseh vo-depadov gorenjega taka Soče v svrho pridobivanja električne energije. Uporabljajo velike reservoarje in zbjg ogromnega vodopada, ki ga bo možno prirediti, as bo proizvajalo mnogo tisoč konjskih moči, ki Be jih po Boški dolini napelje do Gorice, Furla-nije in Trsta. Na ta način bo možno pra skrbeti električno razsvetljavo v vseh mestih in trgih od gornje Soče do Trata ter nadomestiti vse moči parnih motorjev. Dcsetletnieo ravnateljskoga jubileja je praznoval včeraj ravnatelj državne gimnazije v Kranju, g. Josip H u b a d. Kasta? in Boljnn za glagolleo. Občini Kastav in Boljun v iBtri feta poslali v Rim brzojavko za uvedenje ttaroslovenakega jezika v naših cerkvah. Millarija v topliškem okrajn poje-njuje. Toplice same so že brez vBake nevarnosti. Tudi po okolici, oddaljeni od Toplic, je epidemija že dosegla svoj višek in pone- huje vidoma. Zadnje štiri dni ni bilo nobenega novega slučaja. Število slučajev je znašalo 27, torej so bila tozadevna poročila v »Slovencu« nad polovico pretirana. Za popravJjenje cerkve v starih Miljall. Kakor poročajo z Dunaja, je J ministerstvo za u k in bogočastje dovolilo oOOO kron podpore za popravljenje cerkve v starih Miljah. Cene v kronski veljavi. Mestni magistrat opozarja na temelju nove odredbe mi-nisterstva za trgovino, da ss je pri cenah blaga, v računih, pobotnicah itd. posluževati le izključno kronske veljave. Krščanstvo nemških — krščanskih soeijalistov. V notico, ki smo jo priobčili včeraj pod tem naslovom se je urinila piscu v naglici neljuba pomota. Ono tolovajstvo so izvršili nemci na škodo družbe sv. Mohorja v Celovcu in ne — v Celju. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo pevsko vajo prihodnjo sredo dne 31. t. m. ob navadni uri. Prihodnjo nedeljo dne 4. t. m. se bo društvo fotografiralo. Kje in ob katerem času objavimo pravočasno! Dvorni kočljaž. Tukajšnji izvošček g. Ivan KamenšSik je prejel iz dvorne kance-lerije dekret, v katerem je isti imenovan dvornim feočijfcžsm. Prej je imel mnogo let to čast pok. Ci-madori. Gosp. Kamenščiku čestitamo. Brzojavna služba povodom zasedanja dež. zbora istrskega. Povodom zasedanja istrskega deželnega zbora v Kopru imata poštna in brzojavna urada v Kopru in Poreču od 25. maja t. 1. do konca zasedanja od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer nepretrgano službo. Umrljivost v Trsta. Od nedelje 14. do sobote 20. maja je umrlo 45 možkih in 40 ženskih, skupno 85 oseb, proti 78 v istsm tednu minolega leta. »Škrata« je izišla 21. številka z mnogimi izvirnimi podobami in raznovrstnim berilom. »Škrat« stane 10 stot. Občni zbor »Delavskega podpornega društva«. V poročilu o tem občneu? zboru naj te čita, da se je navedeni primanjkljaj nabral v Času od 1. januvarija do 30. aprila (in ne 3., kakor stoji pomotoma v poročilu). Zahvala. Podpisani ee zahvaljujem v imenu one reve, za katero sem prosil v »Edinosti« od minolega ponedeljka, usmiljenim srcem, ki so se odzvala prošoji ter so pomagala, da se revni ženi in otročičema preskrbi vsaj za silo — najpotrebnejšega. Obdarovana stanuje v ulici R.sgetti št. 12, V. nadstr. Daroval: so : T. P. 20 K, g. dr. Ryba'r 5 K, gospca Milka o K, gospa Alojzija Perše iz R3Činja (po pešti) 3 K, g. S. Bar-telj 2 K. g. Fran Srebntnjak 1 K, g. Jaka Stoka 2 K, g. Josip Gregorčič 1 K in Neimenovana 5 K. F. K r a v o e. Društvene vesti in zabave. Pevsko-bralno društvo »Svoboda« pri Sv. Antonu poleg Kopra bode imelo ; svoj redni letni občni zbor danes v nedeljo 28. maja ob 4. uri pop. v društvenih pro-' stor.h z običajnim dnevnim redom. Trgovsko izobraževalno društvo naznanja svojim členom, da bo v torek dne 30. maja v društvenih prostorih skupna seja. ! Na doevnem redu bo jako važno posveto-I vanje, radi tega je želeti obilne udeležhe. »Čitalnica pri sv. Jakobu v Trstu« vabi na redni občni zbor za 1. 1004. se sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnka. 4. Eventueloi predlogi, želje in nasveti udov. o. Volitev novega odbora. Z o žirom na to, da je naobraževalno in peveko društvo kakoršao je naša »Čitalnica«, pri sv. Jakobu, neobhodno potrebno, pričakuje pidpisini polnoštevilno udeležbo od strani udov (in sicer tudi tistih ki so z ud-nino zaostali) in od prijateljev in znancev društva ! Občni zbor sa bo vršil dne 4. junija 1905. ob 6 uri pop. v društvenih prostorih v ulici del Pozeo št. 8. pritličje. Odbor. »Odbor tržaške podružnice »Slov. plan. društva« naenanja, da priredi prvo nedeljo meseca junija svoj celodnevni, zabavni društveni izltt na Artviže-Slivje. Podrobnosti bedo sledile. tržaška pred dunajskim porotnim sodiščem. Peti dan. afera bomb I Razne vesti. * Analfabeti med Čehi in Nemci. Letno statistično pereč.lo o normalni omiki avstrijskih narodov dokazuje, da je med Ćehi samo 4.25 odstotkov analfabetov, med Nemci pa 6.81 odstotkov. V češkem kraljestvu imajo Čehi 18.2 odstotkov, Nemci pa 18.6 odstot-kov analfabetov. V Parizu je umrl baron Alfonz Roth-schild. Najdalji tunel na svetu. Najdalji tunel na svetu je tunel novootvorjene ne\vvorške mestne železn cs. Gotharski tunel od Go3che-nena do Airola je dolg 15 kilometrov; ko bo simplonski tunel dovršen, bo njegova daljava iznašala 18 kilometrov. Ncwjorški tunel je pa dolg 36 kilometrov. Iz tega tunela je bilo izvoženo okolo 3 milijone kubičnih metrov zenlje in kamenja, za njegovo podzidovanje so porabili 150.000 tonelat železa in kamenja, a za razstreljanje sten nad 50.000 kg dinamita. Da sova tako resno izgleda je posledica fiziologične redkosti; oči te ptice tiče namreč v svojih luknjah popolnoma nepremakljivo. Ako hoče sova upreti svoj pegled od enega predmeta do druzega, mora obrniti tudi glavo | in to je, kar jej navidezno p3daja tako Čaje bil zaslišan kakor priča tržaški I . TT -, r stitljivo in resno poiobo. avnateli. dvorni svetnic Krištoi i _ . .... „ .... ... . Trt milijone ptic pevk ujamejo in ubijejo Kakor smo že včeraj povedali, sta v petek zjutraj najprej podala svoja izvestja vojašsa izvedenca za razstreljiva. Suban je pove dal imena dveh prahov, s katerimi so se imele nabasati bombe ; imena tretjemu prahu •e ni spominjal. Izvedenca sta izjavila, da se one prahove lehko vkupi v vsaki mirodilnici. Dva prahova — kakor pripoveduje Suban — sta bila bela, a tretji prab je bil črn ; in ravno tega peslednjega je on vrgel preČ. Izvedenca sta konstatovala, da eo luknje za stone prirejene v bombah tako. da padca a tla, mora udariti vsaj ob tri pistone. Sicer pa, da je dovolj, da vdari ob en sam p'Ston, •a bomba eksplodira. Izvedenec Hermana je op soval te bombe, ki so poznane ped imenom »Orsimjeve bombe«, ker je Felice Orsini 1. 1 s tako bombo izvršil atentat proti Xa-p lieonu III. S tako bombo se more zavsta-Viti stotaijo vojakov le, ako bomba pade ravno pred fronto r»t )tnije. Dandanes da rali jo, posebno v Rusiji, b^mbe, ki so, aodtČi po njihovih učinkih, mnogo hujše. Za tem redarstveni ravnatelj, lius No, njegovo izjavo smo podali čitateljem že včeraj mej zadnjimi brzojavnimi vt strni. V popoludanskem nadaljevanju petega ae razprave se je najprej preč tal ves materijal, ki je bil potom h šne preiskave za-!enjen v prostorih društva »Vita dei gio-ani«. Mej tem neki album s podpisi raznih er asovitih irredentističnih ag tatorjev in razai rredentistični pregUs: in letaki. Sledilo je čitanje izjave 10-letnega dečka Vvgusta Depierija, ki je po Subanovem nagu razdeljeval letake med ljudstvo. O tem -e je čital tudi neki zapisnik policije, iz katerega je posnet', da je b 1 dne 2. junija 1. 904. aretovan na Corsu v bližini lekarne f lovi s, neki deček, ker Je minccidcčim razdeljeval irredent et čne proglase. Prečitac*- so bile razne listine. Mej temi tu ii neki članki listov »Corriere della Sera«, »Giornale d' Italia« ia »La Tribuna« ; potem resolucija, vsprejeta v seji mestne delegacije tržaške dne 19. julija 1. 1904., to je kmalu pa najdenju bomb. Bil je prečitan tudi poli-e ski zapisnik, v katerem so obširno opisane vse politične demonstracije zadnjih let, po-se ino one, ki so se vršile v Trstu in sploh v?e politične demonstracije v ittl janskih (?) provincija h Av»trje. — Jako obširno je v tem zap sniku poročilo o slavno*tih in de-monstrac jab, ki so se vršile v Vidmu leta 1903. Eae teh demonstracij da se je udeležil tudi obtoženec Salatei. Zastopnik drživnega pravdn štva je tu opazil : >No, torej tudi Silatei, ki sedaj pred nsm igra ulogo »ne- na leto, da s: z njihovim perjem ženski spol krasi svoje klobuke. V parižki mestni zastavljavnici zastavijo ljudje na leto približno 250.000 žepnih ur in 6000 . . . poročnih prstanov. ^ Dežela za lenuhe. Med otokom Madagaskarjem in vztočno Indijo je približno 16.0C0 otokov, od teh jih je pa le 600 obljudenih. Večina teh otokov je tako velika, da zamore na njih živeti en mož ter obilno preskrbeti svojo družino, tudi če med letom ne dela več nego samo 25 dni. Na nekaterih teh otokov mu splch ni treba ničesar delat:, ker narava mu sama cd sebe daje dovolj potrebnega živeža, in za obleko — ni treba h šnemu gospodarju v teh gorkib krajih prav n:č skrbeti. Za 25.000 frankov so bila nedavno v Parizu pzodana vrata, skozi k&tira so ob času francozke revolucije nastopili svojo pet na morišče kraljica Maria Antoineta, Char-lotta Corday in Danton. Sposobnost za življenje deklic in dečkov. V vseh deželah zapadne Evrope sa vedno rodi več dečkov nego-li deklic in sicer 1040 do 1046 dečkov na 1000 deklic. Kako je pa tolmačiti dejstvo, da je v teh deželah vendar-le več žensk, nego-li možiib ? Na to vprašanje odgovarja franc^zki učenjak de Verigoy nastopno : Ker je gotovo več ženskih nego možkib, čeravno se rodi več dečkov nego*li deklic, se mora priti do zaključka, da umira mnogo več novorojen h dečkov nego-li deklic, ker imajo manje sposobnosti za življenje. Kak boja. (Po takem se že uresničuje domnevanje našega strokovnjaškega eotrudnika, ki je isti izraža danes na drugem mestu, rekši, da, ako se Togo postavi za boj, je neizogibna bitka v korejski cesti. Op. ured.) Berame momentannega položaja na moija. Glasom gorenjih brzojavk je sedaj došel oni p^ihologični trenotek, ki si ga je želel Roždestvenski kakor konečni strateg čni in taktični oilj po odhodu iz Rusije. Isti je namreč sedaj zaprl pot med Korejo in Japonsko. S tem je maršal Ova m a momentanno s svojo armado popolnoma odtrgan od domovine, in torej tudi od zvezne črte Fuzan— Seul—Genzan—Japcnska. Roždestvenski bo gotovo skušal, da se neprestano obdrži v svojem sedaj doseženem položaju. Srbska ministerska kriza. BELIGRAD 27. Delegatje obeh radikal n h skupin so na današnji konferenci razpravljali o sestavi koalicijskega ministerstva z Grufćem na čelu, vendar se vdeleženci niso mogli zediniti. Tako je izpodletel tudi poskus, da bi Pasicev kabinet razpustil skupščino oziroma pa popolnoma odstopil. Kralj ni desedaj še vsprejel Pasiceve ostavke. Čehi in Nemci v Češkem deželnem zboru. PRAGA 27. Na današnji konferenci načelnikov klubov je prišlo med češkimi in nemškimi načelniki strank do popolnega zje j dinjenja glede večih predlogov o reguliranju j rek in gradnji železnic, ki se imajo vsprejeti v delavni program še v tem zasedanju. New-York. /Otvori a ^ e.* Kava Rlo e« bodcZe dobave, 9talno, 5 do 10 stotink ZTisinja. 1000 vreč. Hamburg. (Skle.> >on.) Kava Pantos goo~ average »-aj 36-- september 3«i3/4 za dec. 37 V*, za marec 37.s;4 Vzdržano.--Kata Ko navadni loco 3S— 40. navadna reelns 41—42 navaona dobr*. 43—45 Sladkor iczem?ki Centjilneal ril'* proB*^'- K 74.50 do 75.50, za maj-?vgust K 74.10 do 75.50 Cone M'' i" M*'"; ijicmpiEo K. 7£,50, za maj-avgust K 75.50 do 76.—. London. Sladkor iz repe ediov 12— Si. Mirno. Pariz. Ki za tekoči meecc 16 25, r ž junij 16.15, za julij avgust 15.50, za september-december 15.25 (mirao.* — PSenica za cucoči m • sec 24.40, za junij 24 40 za julij - avgust 23.65 za eept.-december 21 65 (mirno). Moka za t*1 koči meeec 31.15, za junij 31.40, «a julij-avgua. 31.i0, za sfpt. - december 29 25 (mirnoj. RepiČnr olje za tefeoči mesec 50 !/i» za junij 50.' t za julij-avgust 50-l/» za september - december 51 J/4 mirno . Čpirit za tekoči mesec 543/4, za junij 53.1 a za julij-avgust 52za september- december 44 7-(napet j.1. Sladkor surov 88" nao nov 30—30l/s (st Ino bei za tekoči me^ec 34% za julij-avgust 35l/s, oktober-januvar 31 za januvar-april 317/,,, (stalno rafinira* tS--68l/,. Vreme: oblačno. ,t. A ... I d/uzi zaključek ni možen in razun tega ka- umne^j Avguština« (Dummer Auguatin) se • . . ..... , , , .. . žejo na omenjeni razlog vse okolnosti, k', jih u leiežil te demonsiracijec. >a to opazko je-. . .... •». _ , , . , , . . . i je možno izslediti. Mnogo ljudi meni namreč, pa Salatei veta! in rekel : »Slavni se« lai dvor, * ... ,. —« vec mozuh nego li »dummer Augustina* ni bilo na tej demon-j -traciji!« V istem zapsciku polcije so ime-, novana vsa irredentist čna društva, mej temi i e kakor tako oenačeco tudi društvo »Dante V ghieri«. Sledi v zapisniku imenik irreden-s čn h publikacij (knjige, brošure in časc-piri). Drugi policijski zapisnik podaja debe--edno pravila društva »Federazione itahana pro Trtnto e Tr.esta« ; poročilo o irreuent> etičnem kongTesu v VTidmu 1. 1903. ; preghs Kicciotti (»aribaldija, izdan meseca aprila 1. li»04. in neko pi-mo italijanskega državnega poel. E. Ferrija, ki obsoja irredentizem. da umira rano več možiih nego li ženskih radi tega, ker možki ne-^dno živć. To pa ni res, in ne more tudi b ti edini vzrok, da imajo žecske večo sposobnost zi življenje, ker največ možkih umira v rani mladosti, ko isti gotovo ne žive neredno. Morskih ladij je na vsem svetu skupno 29.1*43 s 33 643 130 tonelat. Oi teh ladij jih pr pada Angležki 11.143 s 16 00»» 374 tonelat. Darila. Za podružnico dražbe sv. Cirila In Metodija na Greti nabiali so »faleni orglarji< v krčmi »Pri narodnem ognju« (Fogotu) 3 Tu ie odv. dr. Elbegen, namreč branitelj , v i- i i • » /r\ , i ' 6 ' / krone. Živeli darovalci I (Denar brani ured- oi »toženca Subana, opazil: »Zii sa mi, da j® i y gospod Garibaldi prilil mnogo vode a/ojemu „ , „ , _ ^ , , ... /i Za žensko podružnico sv. Cirila in vinu. kajt: c,tal eem v nekem listu oa ane Jr . , ' . . . „. . .. ... _ Metoalja v Sežani, nabralo ss je mej so- 14. maia t. »., da je Kicciotti < laribaldi česti- . .... ,, , , , . redniki ohiteiji S oltove povodom birmovania tal eretu (loluehf \vdkemu na sestanku tetia ; .J / , , . _ .. _ j . hčsrke Mimice 11 K 84 stot. poslednjega s l.ttonijem v Benetkah. | Za tem je bila razprava prekinjena do _ „ _ m9 naslednjega dne, namreč do včeraj, v soboto, ZdOll]6 0fZ0)3Vlli VtSil« zjuf aj. Rusko-japonska vojna. Šesti dan. Ne moremo, radi pomanjkanja prostora, BrOdOVje Roždestvenskega V kO- poročati ofcš rneje o dogodkih, do katerih je rejski Cesti, prišlo tekom šestega dne razprave. Omenjamo TOKIO 27. (Reuterjev biro — ob 4. TOKIO in pol uri popoludne). Brodovje Roždestvenskega se rahaja v višini Tsusime (otok v le to, da je eden porotnikov, g. Gisfchsmmer, prejel in eednemu dvoru isrcčil pismu, v katerem ee mu prtt:, da je on ifgubljen, ako , korejski cesti J. bo cbacjen le eden obtožencev. Ot s jdba proti Bije »e Že pomorska bitka? njemu za ta ? učaj, da je že zrečena. Obšir- j TOKIO 27. (Reuterjev biro.) Tukaj je jieje o tem jutr:. razširjena govori«-«, da je med flotami admi- ! rala Togm in Roždestvenakega prišlo do Loterijske številke, izžrebane dne 27. maja 1905.: Line, 52 72 50 36 12. Trst, 59 22 71 85 87. Trgovina. Tlorisa poročila dae 27. maja T ržaška borza. Napoleoni E 19.08— 19.12—, angleiko lir« K — do —, London kratek termin K 240.20—J40 Francija K 95.35-95.55, Italija K 95 35 —95 53 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemći)s ; 117.20—117.50, nemški bankovni --•-- avstrijska ednotna renta K 100 50 100.75. ograc« kronska renta K. 97.T/a yd.itanianak^ ren*-— —kraditnt akcij«. K »i64.— — 665 — državne železnica K 666--t 68 — Lomnaro SH.— 91.—, Lloydove uzdi" - 660.— —665 - Srečke: Tisa K 341.--345— Kredit K 485 - do 495.—, Bodenkredh 1880 K 307.— 31 i.— < -denkredit 1889 K 3o7.— 314— lurSke b. 142.50 do 144.5f» Srbska--«« —. uunajska borza ob 2. uri pop. včraj danes Državni dolg v papirju 100.95 lol.— „ „ srebru 100 9» li.l — Avstrijska renta v zlatu li9 70 119.65 n n kronah 4% 1C0.5.» 10 > A vb t- investicijska renta 3 l/t". 93.HO 93.30 Ogrska renta v zlatu 4% 11? 95 118.05 „ „ „ kronah 497 90 HS iti „ „ 3 V, S92o ^9.20 Akcije nacijonalne banke 164^.— 1647.— Kreditne akcije 664 25 661.— London, 10 Lstr. 2*0 25 2 40.22'/s 100 državnih mark 117.27 % 117.27% 20 mark 23.4S 23 48 20 frankov 19.(,9 19.09 100 i tal. lir 95-40 9^.40 Cesarski cekini i:.30 11.30 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta ^9.70, italijanska renta 106/2, španski esterieur 9187, akcije otomanske banke 613"—. Menjice na London 251. 80. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne žele • . e —.— Lom Dardi —.— unificirana t-iraka renta 89.— avstrif. zlata ren-< 101.—, ogrska 4'/, aia;. ranta 100.60 Lindero» 4S4.— tnrSke srečr 135 25 parižr" bank» 14.91, italijanske maridi-jonaine akcij t 775.— aket e Hiu Tinto 15.03. Mirni. L o n (' u n. (Skiet* tConsolldtrau 90.3,'le Lombardi 3.3'4 »rebro 27*,Spaaska renu9l.I/4 lijanska renta 105.6 H tr±m .iiazont, 2l'k maajici « Dunaja —.-- dohodki »kake —.— izplačila ban* —.—. Mirna. Tržna poročna 27 maja. Bndimpefits. P&enic* m mij K 17 50 d<~ K 17 52; rž za mej K 14.10 do K 14 44 : ovw maj od K 13.40 do 13 44; koruza za maj K 15 20 do K 15 22. Plenica : ponudba pič e, povpraševanj? slabotno, tendenca mrtva. Prodaja nekolik, tisoč met. stot., rs. 15 stot nižje Koruza za 10 st. v*5je. Druga žita mirno. Vreme: lepo. H a ▼ r e. (Skle^.j Kava Psntos gocd -i age ca tek. mesec po kg 43.3/. fik, sa julij 43. V4. I o t/ni nlnc katerega so imeli prirediti JctVIll piDO mladeniči preteklo nedeljo v Dolu pod Repentabrom se je odnesel zaradi slabega vremenu na dan 28. maja. „Galleggiante Nazionale". Kopališče Kozman se otvori prve dni junija. = PrnrlaialniPSK Jestvin v Trstu, ki jako ri Ullajctllllua dobro vspeva, se proda ali pa izroči voditelju zmožnem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter zamore položiti kavcijo ali primerno varščino. Obrniti se je na M. Rosenbaum v ulici to. I. nd. Prodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia ig - TRST. 9C Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. Prodaja tudi na obroke. - lOiiOliOlipitOltO I'OI'OMOI'OIIOI O ---N. HT Tovarna:'pohištva Aleksander £evi )fmz\ ulica Tesa St v. 52. n (lastna hiša), f j' ZALOGA: Pinzzn R05RRI0 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po . "ccc^c: posebnih načrtih. xxcccoc Iluatrovan cenik brezplačno ln franko ipiioiionono iiOiiOhOIiOmOiiOi Največja zalogfa stekla in porcelana ' za domačo rabo in gostilne. Popolnoma konkurenčne - cene. z Vrsta vrčka §tv. 5. JAKOB HIBSCH Trst - ul. Cavana 15 - Trst (nasproti škofijski palači). Vrsta vrčka it. 4. Gostilna „Secession z=zz ulica Rossetti št. 6 LL hrvatskih fambarašeuj — z godbo in petjem = vsako nedeljo in praznik Začetek ob 5. uri pop. Toči prve vrste črna in bela vina ter j>ivo ..Steinft'M". Z— Varstvena znamka : „ SIDRO-. LINESENT. CAPSICI COMP. nadomestek --pain ekspelerja - — je pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po SO stot.. 1'40 K in po 2 K t vseh lekarnah. Pri vkupovanju toea povsod preljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z nu^o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek. jr^ Richterjeva lekarna..pri zlatem orlu" GA. Elizabetine nliee št. 5. nova „ _ Dnevno razpošiljanje.----------------- | j j Dragotin Vekjet - zlatar v Trstu, Corso št v. 47 priporoča vsakovrstne zlatenine in srebrnine = ter žepne ure. tm~ Sprejema poprave ter kujmjo zlato. — Cene zmerne. — DROGERIJA Josip ZiOOll nI Casenua S • •OD I _ tr • o o o g«" Izbor drog, barv. ćopićev, pokosti . parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tam&rindo, malino vce Itd. itd. Mejnaroflno sjeflicijsKo nosreflovanje ^ Caro & Jellinek © Trst u!. Romagna št. 2 Trst. Šumeči limonadni bomboni in imberno pivo dajajo najboljše špirita prosto ljudsko pijačo, ki zdravje jako povspešuje. ---- Pristni le s to znamko: Odobivajo se povsod. "9B Le s to znamko pristne priporoča _ tovarniško delniško društvo za orijent. sladkorno blago in čokolato — (prej A. MarSner) PRAGA - Kralj. Vlnochrady rFlzenka . — ■ Jfanujakturna trgovina ■ i ^mbrosich & j&odricky J 1 TRST - ul. Belvede t i2 -T"ST £ I < i e t # Oi? F u št t nj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fustanj veleer cd 27 novč. dalje. bel. siv in piq'jpt fuštanj. Kotenina bela h siva. Maje. šlaji in rute. Odeja od volne a'i bombaža. Pregrinjala preproge z* mej posteljo. Krcvate. srajce za ■ozke ir .»eisfce. Krila, nogovice. č;D*e ;n zimat. kakor iu'ii raznovrstne drobnarije. TELEFON št. 1627 Podružnice: Dunaj, Budapešt in - Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. = Se pr poroča za preskrbljenje seljenj se zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo t I; v mostu koli v tu m inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in = državne uradnike ===== Pošiljatve vsake vrste po stalni nizki premini. ar Proračuni brezplačno. t i t < < t / v < < < jKani/akturna Ivrdka BERT1LI & SBUELZ IMazza Barriera vec<4hia * In ul. Nuova (na^pr. pahu-e Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja jako nizkih cenah po 11 novč. I« „ •i > —■■ j» po I KOTENINA, 1>ela Tt". cm „ „ 78 „ bela z a ljuhe i-~>tf cm po 1H IS nov KOTENINA. navadna, 6*i cm po 7S - » za ijuhe „ n Velikanska zaloga ; erkala. satena, prtov, prtičev brisalk. rut V3e po tovar niskih cenah. Filijalka ul. Nuova št 38 > > > > > > > >11 t Velika zalega z lastno tovarno G. MAYER GREGO Trst — Oddelek zu obleko ul. Riborgo 12 Trst Oddelek za obuvala ul. Riborgo 15 Moška obujala, črna ali rumena angl. od gld. 3 — dalje: za gospe, črna ali lakirane od gld 1*86 dalje. Izbor obuvala za dečke. Obuvaia od platna od 70 nč. dalje. — Sprejema naročbe po meri. izvoz. —4 I voz. Veliki izbor S zgotovljenih moških oblek, specijaliteta : kostumi za dečke in otroke. I Tržaška posojilnica in hranilnica 1 m t? & il registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. Wm~ Vhod po prlavnih stopnicah, -^mt Hranilne uloge sprejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4"„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sani. Vlaga »e lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5xlt*!ot na nienjice po 6"„, na zastave po 51/,"/,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dau ob uradn'h urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmodemeje urejeno \aruostno eelieo za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno kranllal&ai račun 816.0O4. -- 3) P »i m Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXIV. c. k. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. lloti9l*M9 je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno »o mjISailla lUBlSFojClf IS.898 dobitkov v gotovini 512.980 kron. ---------— Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini —-- Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. junija 1905. 2H5T" Srečka stane 4 krone Srećke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije. DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah t;r menjalnicah. — Igralni rad se daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. Kr. direkcije loterijslih doMta Oddelek loterij. i\mm f Najvidnejši pognoji f • • za zavarovanje. ir EDIXA zavarovalna družba ki ima slovens^esa Zav.irnje na življenje in |> w - na dohodke — na vse narme . - po zelo cizkih postavkih Natančneja pojasnila daja -»F ■ y glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu, ulica Torre Bianca št. 2! J. nd. iu njegova okrajna zastopstva v vseli mestih m v večjih krajih. n Sntabuiacije ^m (Vknjižbe* za TRST in okolieo po 4 34°0 proti odplačevanju od I. do 60 let daja lastnik »Prvega avtoriz. posredovalnega in koncesijoniranega zavoda« z odobrenim tarifom, z razpisom vis ces. Kr. namestništva štev. 29.460 III. srn • Ohenem tudi oblastveno poobl. zavarovalni agent in upravitelj his in zemljišč vsled dovolitve mest. magistrata št. 14.245 kakor tudi GLAVNI ZASTOPNIK cc Vzajemno zavarovalne banke „Slavija TRST ul. Vincenzo Bellini št. 13 I. n. — Telefon št. 1567. m Zahtevajte pri nakupu Varstveiia znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN44 Ono je zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". UdoblVa SC DOVSOđ! JURI SCHICHT, USTJE na LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. r M*