Glasilo krščanskega delovnega lfudstva
vsak četrtek popoldne; v sluCaJu pro»-dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Stari ® 2I1 — Nelranklrana pisma »e ne sprejemajo
Posamezna blevtlka Din f50 — Cena: r.a l mesec Din S'-, asa £etrl leta Din IS*-, ca pol leta Din 30'-; za inozemstvo Din 7*> (meseCno) — Oplaši po dogovoru
Oglasi, reklamacije in naroCnlna na upravo Jugoslovanske tiskarne, KolportaSni oddelek. Poljanski nasip St. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo
Na pravo pot!
. Krščanski socializem nam mora , 'ti sila, življenje. Saj mu je bistveno mvdaljni cilj, katerega se trudi doseči in uveljaviti, ravno to, da se zo-Pet ožive in v vsakem posamezniku Postanejo resnica one božje zapove-’ ki so človeku dane, da si po njih nravna tok vsega življenja. Zato m°ra biti tudi vsakemu, ki se pridava za krščanskega socialista jasno v zavesti, da ni dovolj samo ideje Priznavati in za resnico imeti, nego a je k vsemu temu potrebna tudi Sl.;a> ki jih bo v vsakdanjem življenju uresničila. Vera mora postati si-,a- ki dela čudeže in gore prestavlja.
11 ce tako gledamo ideje krščanskega ^c'alizma, potem vemo, da gre naša P0* mnogo dalje, kot da bi samo razdali ideje socializma in komunizma, jih primerjali in dobro razlagali. .° hi bila samo še neodpustljiva pa-^ Vri ost, ki ne dela nič več kot samo /j’ k čemur ga prisilijo drugi. Mi ve-u’	današnji čas, katerega je ka-
j alistioni družabni red obrezbožil ga odtrgal iz naravnih in božjih .• Sfav, zahteva ravno od nas največ-m a 'vn°sti. Zahteva od nas, dla te-V Svetu, ki drvi samo še za zuna-seh*1- llg°djern 'n mu uravnava med-ojno življenje le še sila in strah živ n;'°’ Pokažemo, da je naša vera mili’ S1-a’ ie zmožna preobrniti mn *M-e’ hotenje in delovanje ter ki	. n9Ye> lepše vsebine. Tistim,
mislijo, da je današnji svet ne-t* sdrugačljiv in da je vse to zlo ne-Kam potrebno, bi povedali kot lep *«Ied ravno dobo suženjstva. Saj ta-rat si nihče ni miogel misliti prave ?y°bode brez suženjstva nekaterih. Veliki modrijani niso mogli preko e neresnice. Današnji gospodarski astroj je ustvaril nove mase moderen sužnjev. Stroj je mehaniziral de-J?v?a, tako da je samo še del stroja, s an'z'ral je človeško delo, tako da ne ceni več po notranji vrednosti Pak samo po tem koliko koristi n prinesti kapitalistu. Do skraj-:	organizirano gospodarstvo pa
(> Usužnjilo poleg delavca tudi vse mal^° živlJenie ’n ga vklenilo v for-fi| f.?? *er dirigira takt znanosti, v„°. 'ji> sploh mišljenju in čuvstvo-an]u človeka.
Ve |^,avno zato pa kapitalizem ni do-n . v krizo samo delavskega stanje 'ZTnozgai je vse kulturno življe-VL‘, Poudarjajoč popolno prostost V.v,ega posameznika je privedel člo-sani	*ega’ da so dobili vso moč
mat° .Posamezniki, ki so si osvojili ie ;erie'Pe dobrine, velika večina pa di tat^la vso svobodo. Peščica lju-last3 ,'dada nad večino. Privatna terih*6 /e Hagromadila v rokah neka-jo dr 'm armade delavcev nima-li2eiriu?ega kot delovne roke. Kapita-sj	psužnjil	naravo, usužnjil pa
Pr ,v človeškega duha.
Ve]j t^^^ani smo zato, da ne sme ditvi 1 na^ samo zunanji preure-Se n ^°sP°darskega reda, obračati DauJ°ra °tienem tudi proti vsem na-veka'n \r življenju in mišljenju člo-življenje krog nas, od ttin/lne javne politične borbe d a™> gledati pod vidikom bodoče živif - kakor si jo zamišljamo. Novo ne ho nastalo samo s spre-ljz 0 nekaterih izrastkov kapita-ve„ a’v treba je da ustvarimo tudi no-
aiu 3-C	I30 P° SV0Jem mišlje-
t\’0v ,n hotenju imel drugačne cilje, da k ~£uzba mora rasti harmonično, sel ° °, ve^ obenem, ko se bo otre-v JNemega suženjstva videl tudi noto,6?1- drugem življenju nove vred-si t, Vi-1 ga h°do dvigale, da bo bolj-udi sam. Boj proti kapitalizmu ni
samo bcj za nove gospodarske oblike, temveč hoče prodreti v vse naše javno in privatno življenje. Gradi od posameznika do družbe. Toda ne tako, kot to radi svetujejo kapitalisti, češ, najprej predrugačite človeka, potem bo mogoče govoriti o novi družbi. Ne! Oboje nam je enak« važno. Gradimo pri sebi, gradimo tudi v organizacijah in v javnem življenju.
In novo življenje tudi raste! Delavska mladina po vseh deželah nam je porok, da rastemo v boljše in lepše življenje!
Političen pregled.
Novo vlado je sestavil Uzunovič. ' V kabinetu je tudi en pristaš Jovanovičeve struje. Gotovo je, da je nova vlada samo začasna in boj za kulisami med raznimi strujami se nadaljuje. V teku kratkega obstoja vlade je odstopil že prometni min. Krsta Miletič, ker ga je Radič na shodu v Pakracu grdo napadel. Za tem odstopom se gotovo skriva tudi Pašič, ki je neprestano na delu, da bi krizo vlade čimprej zopet izzval. Sicer je pa vlada itak v krizi že ves čas, odkar obstoja. Zelo pomembno za pol. položaj je tudi ostro napadanje na Stjepana Radiča od strani radikalov.
Delavske hranilne vloge.
Delavska zbornica namerava po programu izpolniti občutno vrzel v delavskem gibanju: ob danem življenjskem standardu utrditi eksistenco delavca s pomočjo hranilnih vlog. Načrt, ki ga je v to svrho predložila večina v zbornici ne zasluži že radi svoje pomanjkljivosti, da bi ga v podrobnostih popravljali; pomeni nam pa nov dokaz, kako se rodi v socialističnih vrstah groba bančna špekulacija.
Po predloženih pravilih bi se imela ustanoviti Delavska pomožna blagajna, reg. zadr. z omejeno zavezo in s sedežem v Ljubljani. Namen zadruge je zbiranje malih hranilnih vlog in nalaganje istih pri članih. Zadruga bi tvorila dvoje vrst članov: podjetniki z glavnimi in delavci s poslovnimi deleži. Deiavci-člani zadruge bi bili združeni po obratih v poslovne edinice in bi tedensko nalagali določen znesek pri podjetju, kjer st) zaposleni. Na sedežu zadruge se vrši vsako leto občni zbor, na katerem bi vsako poslovno edinico zastopal le po en delegat z glasovi vseh članov edinice.
V oživotvorenje predloženega načrta ob izobrazbi našega delavstva sploh ne moremo verjeti; bilo pa bi tudi brezploden poskus, ker bi podjetniki sodelovali le proti primernim ugodnostim (cenejši kredit) in zavarovanju proti številčni premoči čla-nov-delavcev; delavec pa bi prostovoljno lezel vsled skromnih prihrankov v še večjo odvisnost od podjetnika. Tudi v slučaju, da bi načrt Delavske zbornice slonel na najosnovnejših načelih zadružništva (zadruga združuje gospodarsko moč članov fi-nancijalnega, osebnega in nravstvenega značaja, ne pa kapital v slabem pomenu; ali pa najvažnejši organ uprave občni zbor mora omogočiti živo osebno sodelovanje članov itd.) odrekamo njej mandat, da snuje delavske hranilnice in jih vodi bodisi posredno ali neposredno. Pozdravili bi vsako podporo, ki bi jo Delavska zbornica nudila delavskemu zadružništvu.
Položaj delavstva v agrarni Jugoslaviji, posebno v Sloveniji, kjer no-
sijo vso težo gospodarske krize delovni sloji, naravnost sili delavstvo, da se čim intenzivnejše poslužuje vseh sredstev samopomoči. Zamujeno je danes govoriti, zakaj se ni pri nas vse delavsko zadružništvo (tudi kreditno) osredotočilo v delavskih kon-zumih, kar bi našim socialističnim težnjam najbolje odgovarjalo; naše delavstvo ni nalagalo nikakih prihrankov, izjeme so jih nosile v banko. Lanskoletni kongres je krepko pov-daril to vrzel v našem gibanju, odločno pa tudi naročil, da delavski zadružniki prično to ledino orat. Že v jeseni se je ustanovila v Ljubljani
I.	delavska hranilnica in posojilnica, ki naj kot osrednja zadruga organizira kreditno zadružništvo med delavstvom. Kakor boj proti alkoholizmu, surovosti itd. ne more čez noč doseči velikih uspehov, tako je tudi za prostovoljno pritrgovanje že itak skromnega dohodka odn. nalaganje malih prihrankov potrebna vzgoja, ki jo delavcu ne bo dala ne banka, ne Delavska zbornica, temveč lastna zadruga.
§ 16. pravil I. delavske hranilnice in posojilnice glasi: Radi uspešnejše gospodarske pomoči otvarja zadruga svojim članom tekoči račun za obvezni vloge. Člani, ki se poslužujejo tega načina hranjenja, se morajo s posebno pismeno izjavo zavezati, da bod6, dokler so v službi, določeni del svojih službenih prejemkov, ki pa •ne sme biti manji od 1 odstot. službenih dohodkov, redno vsak mesec nalagali pri zadrugi na tekoči račun. Odpovedni rok za te vloge določi načelstvo. Le v slučaju brezposelnosti, preselitve na drugo službeno mesto, smrti člana ali kake družinske nesreče se sme po sklepu načelstva izplačevati brez odpovedi, in sicer v obrokih, ki ne presegajo višine enomesečnih službenih prejemkov vlagatelja itd.
Delavski zbornici svetujemo, da ne trati časa z brezplodnimi poskusi od zgoraj navzdol, delavstvo pa pozivamo. da s še večjo vnemo dela na podlagi zadevne resolucije lanskega kongresa po vzoru I. delavske hranilnice in posojilnice.
Rozman Peter:
Praktična izvedba viničarske organizacije.
Občni zbori skupin naše viničarske zveze so minuli. Iz posameznih poročil je razvidno, da je bil v letu 1925 napredek naše organizacije velik, predvsem v njeni' notranjosti. Preuredilo in izpopolnilo se je marsikaj, kar ni bilo v skladu z našim po-kretom, ali pa ga je celo oviralo. Povsod v območju naše zveze se čuti enako hotenje, sliši enak klic. Organizacijo do zadnje viničarske koče! Vsak viničar v naše vrste!" Vendar, če pa pogledamo v naše razmere, predvsem krajevne, moramo priznati, da ne bo šlo tako neovirano, kot je najsrčnejša želja premnogega našega zavednega in agilnega pokretaša. Treba je tukaj precejšnje podjetnosti, če hočemo storiti nekaj, na kar bomo lahko vselej ponosni in bo nam tudi res v korist.
Glavne ovire za razširjenje organizacije je, da mi viničarji ne bivamo skupaj v vaseh, trgih itd., kot drugi naši delavski tovariši, ampak mi smo raztreseni posamič po vseh gričih in dolinicah gosteje ali redkeje, kakor se pač raztezajo vinogradna posestva večjih ali manjših \ inogradnikov. Tukaj je zategadelj vsako organizacijsko ali prosvetno delo do skrajnosti otež-kočeno, ker je nemogoče dobiti naše
tovariše pogosteje k sestankom in predavanjem, ki so nujna potreba za izobrazbo našega delovnega človeka in delovanje društva.
Naše delavstvo nima tudi potrebnih ugodnosti pri delovnem času kot jih imajo naši drugi tovariši, da bi lahko vsak čas nekaj prostega časa uporabili za potrebe svoje organizacije. Viničarji, razen v zimskem času, nimamo poleg nedelj in praznikov nič prostega časa. Če nismo zaposleni pri delu v vinogradu, fmamo pa dovolj opravka na svoji deputatni zemlji, senokoši, pri živini itd. Radi neprestane zaposlenosti morajo naši funkcionarji žrtvovati precejšen del svojega nočnega počitka, da se sestajajo k sejam in da redno vršijo svoje dolžnosti v poslovanju. Tako mora tudi članstvo računati z gotovimi zamudami, če hoče na daljšo pot k sestankom ali kamor jih pač kliče njih stanovska dolžnost. .
Izkušnja, kot najboljša učiteljica, nam je pa pokazala tudi v teh krajevnih razmerah in drugih neodstran-Ijivih zaprekah dober izhod. Organizirali smo zaupniški aparat. V vsakem vrhu in dolini so sedaj naši zaupniki. Boljši in uglednejši naši možje, predvsem mlajši, naj prevzamejo to važno nalogo za ukrepitev organizacije. Zaupniki naj z zaupniškimi knjižicami, katere jim preskrbi skupina, pobirajo od članov določene prispevke. V knjižico naj bodo vpisani vsi člani, kateri bivajo v neposredni bližini zaupnika; le ta imaina ta način priložnost biti v stalnem stiku s člani in tvorijo potrebno vez med odborom in članstvom. S tem bo tudi olajšano delo skupinskih blagajnikov, kateri bodo lahko vsako četrtletje obračunavali s svojo centralo in ta potem dalje J. S. Z. Na ta način noben član ne bo dolgoval svoji organizaciji male članarine zato, ker ni imel časa in radi oddaljenosti. V tem oziru bo odslej za nas vedno nerešena točka odpravljena in na mesto dolgov članov in skupin bo nastopil red in doslednost.
Ni pa dovolj, da praktično izvedemo organizacijo zgolj iz gmotnih ozirov, brez katerih organizacija sploh ne more obstojati, ampak tudi iz drugih razlogov je treba natančnejše izpeljave organizacije. Predvsem zaradi izobrazbe. Vse delovne sloje, kakor tudi nas viničarje, čaka velika naloga v bližnji bodočnosti, za katero se moramo pripraviti. Vzgojiti moramo mojstre, ki bodo pravilno in na temelju kršč. soc. pravičnosti reševali pereče vprašanje. Zopet naj tu nastopijo naši zaupniki, kot najvažnejša inštanea naše viničarske orgnizacije. Zaupniki bodo pri sejah, predavanjih, tečajih ter v praktičnem udejstvovanju dobivali vedno več strokovne izobrazbe in stanovske samozavesti ter bodo velika opora organizaciji. Tako bomo imeli na eni strani lepo urejeno poslovanje v organizaciji, na drugi pa dobre voditelje in zaupnike, ki bodo hrbtenica viničarskega gibanja.
Dokaze imamo v krajih, kjer so dobri naši zaupniki. V teh krajih so organizirani vsi viničarji in njih stanovska zavednost je naravnost vzgledna. Po naših zavednih in poštenih voditeljih in zaupnikih bo naša viničarska zveza vsled svojih notranjih zdravih razmer pridobila tudi ugled na zunaj ter bo tudi i povsod uvaževana kakor s tem ves naš viničarski stan.
PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO IN LEPO PROSLAVO 1. MAJA, KI JE NAŠ PRAZNIK DELA IN PRO-BUJENJA!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Strokovna zveza rudarjev.
Naše skupine so v glavnem zaključile popisovanje reduciranih rudarjev v trboveljskih revirjih. Ako je še kdo, ki ni izpolnil vprašalne pole, naj se v lastnem interesu nujno zglasi pri naših zaupnikih oz. v prostorih strok, zveze rudarjev.
Rudarska komisija odpotuje te dni v Francijo, da prouči tamošnji delovni trg, gospodarske in socialne razmere rudarskega delavstva, ker število naših brezposelnih nas sili, da mislimo tudi na izseljevanje. V komisiji je tudi tov. St. Keše iz Trbovelj.
Huda jama. V nedeljo se bo vršil ob pol 9 dopoldan v gostilni g. Ane Plaznik obč. zbor skupine rudarjev z običajnim dnevnim redom. Ker pride na občni zbor tov. tajnik iz Ljubljane, prosimo zanesljive udeležbe! Vabimo tudi vse tiste tovariše, ki ne kažejo smisla za organizacijo, da pridejo in stopijo v fronto, brez katere ne bo rešitve. Na svidenje!
Lesni delavci.
Rimske toplice. Skupina JSZ na parni žagi je pričela živahno delovati. Imeli smo 24. marca redni obč. zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsed. Anton Ulaga, podpreds. Majcen Janez, tajnik Ivan Ulaga, blagajničarka Rezi Sajko; odborniki: Matevž Putrih, Hoch-kraut Kati in Sajko Jožefa. Vse delavstvo parne žage vabimo, da se včlani v naši skupini, katera stremi le za zboljšanjem delavskega položaja.
Zveza tovarniškega delavstva.
Iz tajništva. Pravkar smo odposlali vsem skupinam okrožnice glede poslovnika za podpiranje brezposelnih in praznovanja delavskega praznika 1. maja. Skupine naj takoj razmotrivajo na sestanku o poslani okrožnici ter čimprej sporoče zvezi svoje mnenje in pripombe. Dalje se pozivajo v,*e one skupine, ki dolgujejo na članskih prispevkih, da zamujene obračune čimprej poravnajo, sicer naj same sebi pripišejo, če jih zadenejo določila pravil in poslovnika.
Kleparji in inštalaterji. V soboto, dne 10. aprila, ob 6. uri zvečer se je vršil članski sestanek kleparjev in inštalaterjev, na katerega so bili povabljeni tudi še neorganizirani kleparji. Vabilu se je odzvalo lepo število kleparjev, med temi seveda tudi par takih, ki so skušali enotnost kleparske in inštalaterske skupine razbiti, kar pa se jim zaenkrat ni posrečilo. Na sestanku je poročal gl. tajnik JSZ tov. Gajšek o pomenu
strokovne organizacije in Delavske zbornice. Navzoči so referentu pritrjevali in odobravali njegova izvajanja. Dalje je poročal še tajnik SZTD tov. Lombardo o bližnji nevarnosti znižanja plač in podaljšanja delovnega časa. Za poročilom tajnika Lombarda se je vnela burna debata, ki je trajala skoro do 10. ure. Na novo je pristopilo več članov, iz česar je sklepati, da se kleparji čimdalje bolj zavedajo svojega položaja. Le tako naprej, ko bomo vsi enctno organizirani, se nam ne bo težko boriti za svoj kruh in svoje pravice.
Državni cestarji.
Celje. Občni zbor skupine celjske gradbene sekcije se je vršil v nedeljo dne 11. t. m. pri Pergerju. 0 delu centralnega tajništva za povzdigo društva in zboljšanje položaja članov je poročal glavni tajnik J. S. Z. tov. Gajšek iz Ljubljane, ki je tolmačil tudi vloge ministrstvu in gradbeni direkciji. Iz poroči! odbornikov je bilo posneti, da je odbor zelo marljivo vršil v prošlem letu svoje dolžnosti, kar je priznalo tudi članstvo s ponovno' izvolitvijo starega odbora. Le naprej po začrtani poti.
Dajte pravice upokojencem. Od skupine celjske sekcije državnih cestarjev smo prejeli poročilo, da čaka neki cestar že več mesecev na svojo pokojnino. Svoje akte je vložil pri gradbeni direkciji v Celju s prošnjo za pokojnino, a ne dobi nobene re-štve. Od česa naj živi? Na to vprašanje naj nam gradbena oblast da odgovor, ali pa preskrbi pokojnino prizadetemu.
V vednost članstvu društva. Po sklepu zadnje seje načelstva je razposlalo tajništvo skupinam te dni okrožnico, ki ined drugim vsebuje tudi prepis vloge ministrstvu gradje-vina, katero je poslalo tajništvo z namenom. da uvidi tako gradbena dl rekcija, kot ministrstvo, kako važna gospodarska in socialna vprašanja državnih cestarjev so ostala do danes nerešena, in da končno vendar nekaj ukrene za zboljšanje položaja cestarjev. G. poslancu Sernecu jj^kje obljubilo v ministrstvu, da ^^oodo v spomenici vnešene prošnje upoštevale pri novem cestnem zakonu, — Nato hočemo prositi.
Kaj je strokovna organizacija?
1. Strokovna organizacija je sredstvo za zboljšanje gospodarskega položaja mezdnikov tako tistih, ki služijo kruh po delovnih pogodbah kakor tudi v drž. službah se nahajajočih. Obzir na našo družino nam zapoveduje, stremeti za tem, da način dela družinskemu očetu ne uniči prezgodaj zdravja in da mu ne povzroča najrazličnejših bolezni. Isti ozir nam zapoveduje, da zahtevamo za svoje veselja polno poklicno delo pravično mezdo, pravično plačo. Brez strok, organizacije si tega ni misliti.
2. Krščanske strok, organizacije omogočajo udejstvitev teh ciljev na-način in s sredstvi, ki ne poostrujejo nasprotij, marveč nudijo možnost, da se delavci in delodajalci med seboj sporazumejo in spoštujejo. Že vsled tega moramo postati člani strokovne organizacije, da udejstvimo ta pametna načela delovnega odnosa tako v gospodarstvu kakor tudi v državi.
3. Strokovna organizacija je organ tarifne skupnosti. V le-tej prihaja delavčeva vrednost kot človeka in kot delovne sile do polne veljave. Po njej se uveljavlja gospodarska enakost. Negotovost zaslužka in življenja se izpreminja v organsko sigurnost, zajamčeno po strokovni organizaciji, kolikor je to sploh mogoče.
Strokovna organizacija ni le zagovornik gospodarskih interesov svojih članov, marveč se v njej uso-vršuje tudi vzajemnost produktivnih stanov in medsebojna pomoč v težkih časih.
5.	Strokovna organizacija hoče vzajemno z drugimi delavskimi društvi vzbujati in krepiti stanovsko zavest. Zato pospešuje samospoštovanje, zaupanje v moč in smisel za odgovornost napram državi, gospodar
o	*	'	^	1IUOU VlUOu lil VUl U|W, IVI I (IVI 111 c« j.
stvu in ne v zadnjem oziru napranv*guti, jg mn0ga od teh form, ki
M
Za kršč. socializem
<i
Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to zelo potrebno brošurico. Dobi se v kolportažnem oddelku »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani.
družini.
6.	Strokovna organizacija pospešuje veselje do počitka, tisto ponosno zavest, da si v velikem gospodarskem organizmu člen, ki je v zajed-nici z ostalimi udi mezdnikov za gospodarstvo in njega uspeh absolutno potreben. Srce kršč. soc. delavce ne napolnjuje jeze in gnjev nad svojo lastno usodo in nad nepravico stvari na svetu, marveč veliko samozaupanje in samozavest, da sodeluje na odpravi družabnih krjvic in da pomaga s povdarkom ter z velikimi žrtvami do veljave poklicnim in stanovskim interesom.
Članstvo v strokovni organizaciji je za delavca potemtakem življenjska potreba, izvrševanje dolžnosti napram sebi, svojemu stanu in svoji
družini. Zato naj izgine nezaupanje, dv m predvsem pa tisto lenobno, nemarno postopanje ob strani!
Stari -- novi človek.
(Po Guardiniju.)
Živimo v času form, izgubili pa smo ono, kar pomenijo. Ne mislimo več na stvar samo ampak le besede. Če kdo reče hrast , si le redko predstavlja življenja polno drevo s koreninami in vejami, ampak marsikomu je to le beseda, mrtva in suha. Naše besede so brez življenja in zato nam tudi ne gre k srcu, kar slišimo. Če bi nam bile kaj več kot le zvok, kako bi mogli toliko brati časopisov.
In naša dejanja! Saj jih ne delamo, delamo le forme, le senca dejanj. Ali kaj mislimo, če komu stisnemo roko, da mu izrekamo s tem zaupanje in prijateljstvo. Če bi se tega zavedali, bi bili bolj varčni s tem. Dokler bomo še naprej izgubljali izpred oči 'Iftfcničnost, ne bomo govorili o novi kulturi. Le iz resničnega se more naše življenje prenoviti, le iz obstojanja novih ljudi se more naša kultura pomladiti. Odkod pa naj raste novo, če mi sami ne gremo v stvari in njihovo bistvo. Nove besede zrastejo, nekaj časa imajo videz življenja, dokler jih obdaja motiv njihovega nastanka, kmalu pa ostane le nekaj besed več. Ravno v tem spoznamo moč prencvljenja, če človek stremi za jedrom, strmi nad življenjem in vprašuje. To pa je tudi najgloblji pomen mladinskega gibanja, v kolikor je gibanje in ne le organizacija, da hoče k resničnemu. Večkrat človek misli o besedah, ki so v življenju popolnoma že obrabljene, pa spozna njih pomen in zado-be zanj rnov smisel, življenje. To je tudi s formami. Stran z maskami, ki ne odkrivajo ampak zakrivajo, ločijo naše duše in varajo. Mladina prva
jo
obdaja, nič več ne živi. Vznemirjena iš£o sama in tudi najde in pride do pravih form.
Papež Pij XT. je pred leti vzkliknil: Dajte besedam njihov pomen! In po pravici. Ali kaj čutimo, kaj delamo, ko poklekujemc, ko se pokrižamo? Večinoma nič. Smo kot onice ali papagaji, le posnemamo, sami ne mislimo. Veliko ponižanj bi si lahko prihranili, velikokrat bi naredili boli pametno, če bi se zavedali dejanj. To velja za vse naše življenje: na cesti, doma, v službi, v cerkvi.
Agitirajte
za »Pravico«!
A. Theuriet.
Postrv.
»Školastika!«
»Gospod Sourdat?«
»Priporočam Vam postrvi ... Pazite dobro na omako, belo vino, pe-teršiljček, dimijan, lovor, česen in zelo veliko čebule.«
»Le brez skrbi, vse travce bom dala vanjo.«
»In še posebej, nič jesiha, samo nekaj kapljic limonovega soka... Miza naj bo tob polenajstih pogrnjena in kosilo točno ob enajstih pripravljeno ... Ne pet minut čez enajst ampak ob epajstih, ste razumeli?« ...
Ko je gospod Sourdat, ki je bil preiskovalni sodnik v Marville, točno in kratko zabičal ta navodila svoji kuharici, se je v hitrem, enakomernem koraku nameril preko trga proti sodniji, ki je ležala za glavarstvom.
Bil je še samec in je imel petinštirideset let; čeprav se je že začel nekoliko debeliti, je bil še zelo uren ; prsi je imel široke, glas mu je bil hripav, lasje na kratko ostriženi in glava okrogla. S sivimi očmi je gledal ostro v svet; ustnice je imel tanke in vedno stisnjene, lica pa je obrobljala redka brada; — skratka bil je eden onih sitnih obrazov, o katerih govorimo: »Ta pa večkrat z levo vstane!«
Ne, prav zares ni bil nežnega srca in gospod Sourdat se s tem tudi ni bahal. Rezko in odurno je naganjal ljudi pri sodniji. Do obtožencev je bil trd ko kamen, do prič osoren in odvetniki izzivajoč, zares pravcati osat. kdor se je obregnil vanj, se je zbodel. Bali so se ga kot ognja in niso marali zanj.
In vendar je imel ta jekleni mož dve ranljivi točki. Prvič mu je bilo ime Nermorin, čemur so se ljudje radi posmehovali; drugič pa je bil sladkosnede/, brez primere.
Njegovo izumetničeno, rafinirano služenstvo trebuhu je že mejilo na blaznost. V majhnem zaspanem mestecu ob robu Arden, kjer je bila dobro pogrnjena miza edina zabava bogatejših meščanov, so poznali deset ur na okoli sodnikove zahteve, ki jih je stavil na svojo kuharico.
Pravili so, da je same ribe, ki so jih ujeli v zgodnjem jutru, ker je po nočnem počitku njihovo meso tokus-neje. Zmislil se je, da so morali rake najprvo skopati v vročem mleku, predno so jih skuhali v navadni obari. Zakaj po tem so še posebno sočni in okusni, je zatrjeval.
Ko je povedal ta izumetničeni kuhinjski recept župniku v Saint-Viktorju, je moral častitljivi župnik, ki se je vendar tudi spoznal na slaščice, nehote zardeti; stegnil je roki in zaklical:
»To je pa vseeno preveč, gospod Sourdat. Saj je dovoljeno vživati po pameti kaj dobrega, takole streže-nje počutkom pa vendar meji že na smrtni greh in enkrat se boste morali radi tega pred ljubim Bogom zagovarjati ! ...
Sodnik se je satansko smejal pobožnim župnikovim pomislekom. Imel je namreč zlobno veselje, če je mogel svojega častitljivega soseda zapeljati v skušnjavo, in ravno to jutro je pričakoval njega in sodnega slugo h kosilu. Sinoči je dobil iz Se-moisa veliko, dva funta težko postrv, ki so jo v jel i v čisti, gorski vodi.
To ribo je imel najrajši in skrb za to odlično jed mu je napolnila jutranje ure, zakaj v dejanju je hotel dokazati, da njegova poljska omaka nadkriljuje ženevsko in holandsko, kakor je v kuhinjskih knjigah popisana.
Postrv bi morala priti na mizo hladna z vsemi začimbami, v katerih se je kuhala.
To pravilo mu je bilo tako sveto kot verska resnica in tako neoporečno kot paragraf kazenskega zakonika.
Ponavljal si ga je še v uradu, ko si je oblačil uradno suknjo in je brskal po zapisniku v nekem novem zločinu, ki ga je pravkar pričel preiskovati.
Zločin je bil zelo velik in državni pravnik se je zelo razburjal vsled
njega, in njegove podrobnosti so bile v hudem nasprotju z sladkosnednimi mislimi gospoda Sourdata.
Prejšnji teden so našli ob sebičnem vzhodu v gozdnem zatišju med grmovjem mrtvo truplo nekega gozdnega čuvaja. Domnevali so, da je izvršil zločin neki divji lovec, ki so ga zalotili prav takrat, ko je streljal na divjačino, vendar pa niso imeli nobenih dokazov, in priče, ki so jih zaslišali, so stvar le še bolj zamotale.
Umor se je izvršil ob robu gozda blizu neke oglenice, in to je vzbudilo sodnikov sum. Kakor so zdaj priče izpovedale, so bili delavci tisto noč odsotni in kopo je stražila samo oglarjeva hčerka.
Kljub temu pa je g. Sourdat poizvedoval o nekem oglarjevem pomočniku, močnem, petindvajsetletnem fantu, ki je imel svoj čas že nekaj skupaj z umorjenim logarjem. Poleg tega je pa povabil k zasliševanju tudi oglarjevo hčerko.
In zdaj je postala stvar sumljiva, ker se dekle ni odzvalo vabilu, ampak se je skrivala na neznanem kraju. Sodnik je poslal orožnike, da jo poiščejo in je zdaj čakal na uspeh njihovega poizvedovanja. Okoli desete ure so se odprla vrata in pokazal se je lorbžniški narednik v triogelniku in rjavi usnjati obleki.
»Nu,« je godrnjal Sourdat nevoljen.
Petletnica Pevske zveze.
Pevska zveza v Ljubljani proslavi svoj petletni jubilej s slavnostnim zborovanjem in velikim ljudskim koncertom. Oboje se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. v veliki dvorani hotela - Union v Ljubljani po sledečem redu: Pred 9. uro imajo vaje posamezna okrožja, ob 9. uri bo skupna vaja v »Unionu«, ob 10. uri pri frančiškanih sv. maša, pri kateri bodo peli zbori pesmi po sporedu, ki so ga prejeli. Po maš;i bo slavnostno) zborovanje v »Unionu«, nato zopet skupna vaja.
Točno ob pol. 4. uri popoldne se prične koncert. Končan bo nekako ob 5. uri.
Vabimo vse ljubitelje slov. pesmi, pevce in nepevce, da se te prireditve udeležijo kar najbolj številno. Zveze so zelo ugodne; nobenemu ne bo potreba v Ljubljani prenočiti. Prosili smo tudi za polovično vožnjo. Udelež-niki naj torej kupijo na domači postajo celo vozovnico do Ljubljane in dajo uradniku žigosati, ne smejo je pa oddati v Ljubljani pri izhodu, ker velja ista vozovnica tudi za vožnjo nazaj; potrdilo, da so se koncerta res udeležili, bodo dobili udeleženci pri Pevski zvezi.
Tedenske novice.
Sporočite, koliko izvodov majske številke »Pilavice« želite za 1. maj v kolportažo. Isto velja za dr. Gosarjevo brošuro: »Za krščanski socializem«, katero mora imeti in prečitati vsak delavec in delavka.
Kongres delavski^. pevskih društev. V Zagrebu se bo vršil 17. in 18. t .m. kongres delavskih pevskih društev v Jugoslaviji. Na kongresu se ustanovi Zveza delavskih pevskih društev, ki bo štela nad 30 društev.
Vlak je povozil na progi med Celjem in Štorami progovnega delavca Ivana Stiplošeka. Šel je tedaj ravno P° progi in ko je zagledal, da se po 0ni strani proge, po kateri je hodil, Pr'bližuje osebni vlak, je skočil na vzporedni tir v mnenju, da se izogne drvečemu vlaku. V istem tre-notku pa, ko je prestopil na drugi tir, je od zadaj pripeljala prazna lokomotiva, ki se vsled bližine ni mogla ustaviti in je tako podrla na tla Stiplošeka ter ga popolnoma razmesarila, tako da je bil nesrečnež v hipu mrtev.
Velik požar. Na velikonočno nedeljo okrog ene zjutraj je izbruhnil v selu Dragoše pri Metliki požar, ki je uničil domala vso vas. Zgorel je tudi en otrok, nekaj živine in perutnine. 18 rodbin je brez strehe. Na kak 'način je požar nastal, ni znano.
»Nu, da, gospod sodnik, ničesar nismo našli. Vse jutro smo preiskovali gozd. Deklica je zginila in oglarjevi so zelo v skrbeh zanjo in ne morejo razumeti stvari.
Kaj še, neuntnost! je vzkliknil Sourdat razočarano. -Ti ljudje se norca delajo iz vas ... Vse bi morali prijeti... To ste tepec ... Glejte, da zginete k
Sodnik je pogledal na uro. Četrt čez deset. — Zadeva se je izmaličila in pred dohodom gostov je hotel še enkrat pogledati v svojo obednico. Slekel je torej uradno obleko in šel domov.
II.
Svetlo obednico je razsvetljevalo junijsko solnce. Vabila je z belo mizo, sivimi zavesami, visoko, modro lončeno pečjo. Na mizi, pogrnjeni z belim prtom, je biloi z umetniškim okusom pogrnjeno za tri osebe in mlečni kruhki so mehko počivali na 1'dečepisanih prtičih.
V steklenicah se je bleščalo svet-lordeče inorsko vino. Postrv je bila obrobljena s peteršiljem in se je bahala na dolgem krožniku. Zraven je bila solata in na levo piramida rakov iz Meuse. Postrvin trebuh je bil lahko rdeče pikčast in skozi modrikast odprt hrbet se je videlo rdečkasto meso, v špičastih ustih pa je imela rožo. V posebni skledi je bila sluzasta Omaka in V9a jed je
Neprevidno ravnanje z lučjo. V Slivnici pri Celju je komaj 7 letni deček posestnice Alojzije Ovčar šel v mraku na podstrešje z lučjo. Po neprevidnem ravnanju se je vnela slama, ki je bila razstresena po podstrešju. Izbruhnil je takoj požar, ki je upepelil hišo ter kozolec. Zgorel je tudi v hiši spavajoči dveletni sinko Jožef Ovčar, vsa obleka in ves živež.
Huda nesreča. Na cesti iz Celja proti Žalcu je Jakob Randl z nekim drugim voznikom vozil ponoči gramoz. Na svojem vozu je imel naloženega tri kubične metre pocestnega gramoza. Iz neznanih vzrokov se je voz prevrnil in gramoz je Randla pokopal pod seboj, da je le glava gledala izpod kupa gramoza. Zadaj vozeči voznik je na klice takoj pritekel na pomoč in pričel odkopovati gramoz. Ker se je nesreča pripetila še precej izven vasi, ni mogel nesrečneža takoj rešiti in je trajalo reševalno delo do treh zjutraj. Med tem časom pa je gramoz Randla slcoro popolnoma zmečkal, tako da je še isti dan zjutraj ob 7. uri umrl. Jakob Randl je bil maloposestnik in oče osmih otrok; najmlajši je star poldrugo leto.
Otrok zanetil požar. Dne 5. aprila ob polosmih je zanetil dveinpol-letni Adolf Habjan, sin posestnika Antona Habjana iz Vrha št. 9 občina Leskovec pri Višnjigori, v slami pred podom ogenj. V hipu sta bila v plamenu pod in hlev ter je ogenj uničil še 3000 kg sena, 5000 kg slame, tri vozove, slamoreznico in drugo orodje v vrednosti okrog 40 tisoč dinarjev. Poslopje ni bilo zavarovano. Ko je deček, ki je bil brez nadzorstva, zanetil ogenj, je prišel v hišo povedat: Zdaj pa že gori«, a bilo je že prepozno. Rešiti so mogli le še tri ži-vinčeta, ki so bila pa tudi že nekoliko opečena oziroma osmojena.
Znižanje cen soli. Monopolska uprava bo s 1. majem znižala cene soli za 50 par pri kilogramu.
Vlak povozil 4 konje. V bližini Kotoribe je pustil neki posestnik 4 konje brez nadzorstva ob železniški progi. Konji so prišli slučajno na Tračnice, ko je pridrvel brzovlak. Nespametne živali so dirkale nekaj časa pred vlakom, končno pa jih je pograbil stroj ter jih popolnoma razmesaril.
Konj ubil otroka. Petletni sin posestnika Petra Gabršeka v Kresnicah je igraje tepel na vrtu se paso-< čega konja. Razdraženi konj je otroka brcnil tako nesrečno, da je deček še isti dan umrl.
Železniška nesreča. V Zeleniki v Boki Kotorski se je pred tunelom odpel zadnji vagon .osebnega vlaka
razširjala na okoli duh po sivki, ki je prijetno ščegetal nos.
Ta krasni pogled je potolažil sodnikovo slabo voljo in povsem se je odtajal, ko je položil v srebrno košarico steklenico starega burgundca. V tem hipu pa so se vrata hrupno odprla in na hodniku je zaslišal ženski glas, ki je kričal:
*Saj vam pravim, da hočem s sodnikom govoriti, in da me čaka!«
V istem hipu je napol gola roka potisnila vstran sodnega pisarja Toucheboeufa, ki je zapiral vrata, in čudna obiskovalka se je vsilila v sobo.
Bila je mlada deklica, dorašča-joča mladenka, suha, zagorela, gola in razkuštrana. Gole noge so tičale v težkih moških čevljih; vitke ude in otroške prsi ji je pokrival obnosen suknjič in koteninasto krilo.
Vročina in tek sta ji pobarvala lici ; ruse oči so se bliskale pod temnimi lasmi, ki so ji v divjih kosmih padali na čelo, in napol odprta usta, in napete nosnioe so se tresle.
»Kaj pomeni ta trušč?« je godrnjal sodnik, in čelo se mu je na-gubančilo.
»Ta oglarjeva deklica je prišla v sodnijo, ko ste vi komaj odšli, je odgovoril sodni sluga, »in je kot divja letela sem za menoj, da bi vi poslušali njeno izpoved.«
»Tako?« je renčal sodnik, »zdaj se vam mudi, prej ste pa pustili tri
ter se zaletel v neko cisterno. Vagon se je popolnoma razbil. Ranjenih je bilo šest oseb.
Tobačna tovarna v Zagrebu. Koncem minoilega leta je nastal med zagrebško mestno občino in monopol-sko upravo spor zaradi najemnine za zgradbo tobačne tovarne, ki je mestna last. Mestna občina je bila zvišala najemnino na 1,200.000 Din letno, kar je pa monopolska uprava odklonila in zagrozila, da premesti tovarno v Ljubljano. Da ohrani kruh več sto delavcem, je mestna občina končno popustila ter se pogodila z mono-polsko upravo za letno najemnino 650 tisoč dinarjev. Pogodba za dve leti, nakar namerava monopolska uprava tovarno od mestne občine kupiti.
Mrlič na odru, a hiša v plamenu. V Fužinah v Gorskem kotaru je umrl 75 letni kajžiar Blaž Kozlarič. Položili so ga na mrtvaški oder in čuvala ga je ponoči, ker ni imel svojcev, neka stara žena. Iskra iz lokomotive je vnela slamnato streho in v tre-notku je bila vsa kajža v plamenu. Gasilno društvo iz Fužin je rešilo že močno ožgano truplo mrliča, poslopje z bornim pohištvom pa je pogorelo do tal.
Stavka tekstilnih delavcev v Ameriki. V Passaic, N. J. je nad 3000 tekstilnih delavcev v stavki, ki se borijo za zboljšanje plač. Razmere v tekstilni industriji so bile naravnost neznosne. To je delavce prisililo, da so se poslužili v svojo obrambo stavke. Vseh tekstilnih delavcev je v Passaicu, Garfieldu in Cliftonu v stavki okrog 10.000. Oblasti so potegnile z delodajalci. Proti stavkujo-čim so rabili celo plinske bombe, kar je mogoče le v vojni, ne pa proti stavkujočim, ki se borijo za zboljšanje delavskih razmer in za pravico do poštenega življenja. S stavkarji sočustvujejo vse delavske organizacije in jim pošiljajo gmotno podporo.
Osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, dobavlja po brezkonku-renčnih cenah pristne brezalkoholne sokove vseh vrst (malinovec, čreš-njev in višnjev sok, bezgovec, borov-ničar, ribezov sok itd.) v vsaki množini, dalje zelo praktične opreme za ohranitev brezalkoholnih pijač v sodih vseh vrst in sistemov (za domače gospodarstvo, za večje obrate, na vozilih), potrebščine za konzerviranje sadja ter sploh vse, kar spada v brezalkoholno gospodarstvo. Zahtevajte brezplačno obširno ponudbo! Zadostuje dopisnica! Sklicujte se na Pravico^!
Inserirajte v „Pravki"!
dni nase čakati!... Zakaj se niste prej odzvali pozivu?«
»Iz tehtnih razlogov, je rekla in je boječe pogledala na mizo in na oba moža.
»Vaše vzroke bomo takoj preizkusili,« je odgovoril sodnik divje, »lahko pa vas drago stanejo !< Potem je potegnil uro in rekel: Tričetrt na enajst... Še imam čas ... Touche-boeuf, pojdite po pisalno orodje v sosednjo sobo... Takoj jo bom zaslišal.
Pisar je sedel s popirjem in pisalno pripravo za konec mize in je čakal s peresom za ušesom. Sodnik je sedel razklečen v slamnatem naslonjaču in je ostro in bistro opazoval mladenko, ki je stala ob peči.
Kako vam je ime, je prašal kratko.
Melanija Sacael.
»Koliko ste stari in kje stanujete?
»Imam šestnajst let... Stanujem pri svojem očetu, ki žge oglje pri Enajsterih vodnjakih.
»Ali lahko prisežete, da boste govorila resnico?«
»Zato sem prišla sem.«
Dvignite roko... Tako... V noči med drugim in tretjim ste bili torej v gozdu, v bližini, kjer je bil umorjen ltogar Seurrot... Povejte nam, kaj veste o tem.
»Vem to-Je ... Naši ljudje so peljali oglje v Stenay in jaz sem stra-
Brezalkoholna uporaba grozdja in sadja.
Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrupljevanju potom alkohola, je problem, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v tej panogi. V Ameriki, Nemčiji, Franciji, Švici in drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa jav-nost, ki se z veliko vnemo oprijema praktičnih, preizkušenih metod. Brez pravilne rešitve tega aktualnega problema je vsako stvarno treznostno gibanje — o čigar upravičenosti posebno pri nas nihče več dvomiti ne more — v praksi zelo otežkooeno, posebno v krajih, kjer je sadjarstvo in vinarstvo močno razvito in nudi enega izmed glavnih virov dohodkov. Ravno vsled zanemarjenja gospodarske strani treznostne akcije je gibanje zadelo ponekod na odpor sadjarjev,^ vinogradnikov, posebno pa gostilničarjev. In vendar ne sme in ne more biti treznostno gibanje naperjeno proti nobeni izmed teh panog; treba je le pridelke tako uporabiti, da ne bodo ogrožali ljudskega zdravja in morale, šli v izgubo, temveč v resnici služili ljudski prehrani!
Da se nudi vsem interesentom (kdo bi se za to vprašanje ne zanimal?) poučiti se vsestransko o tem problemu, namerava prirediti osrednja zadruga Brezalkoholna Produkcija v Ljubljani o priliki velesejma (od 1. do 6. julija t. 1. poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali popolnoma objektivnp vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja, sušenje, pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v domačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd. itd.).
Tečaj je namenjen v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem(icam) raznih zavodov, gospodinjskih tečajev; duhovnikom, učiteljem(icam), županstvom, gostilničarjem, sadjarskim, vrtnarskim in treznostnim organizacijam, zadrugam in kmetijskim društvom, ženskim društvom, za napredek vnetim sadjarjem in vinogradnikom, viničarjem, vsem prijateljem naravnega življenja (vegetarijancem) ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo in skušajo reševati ta gospodarski in zdravstveni problem v svojem delokrogu.
žila kope. Okoli dveh, ravno ko je luna zahajala, je prišel mimo* drvar Manchin iz Ireja. Rekla sem mu: »Kako ste zgodni. Ali ste doma zdravi? Ne, je odgovoril, ženo trese mrzlica in mali mi bodo lakote poginili; tudi koščka kruha več ni pri hiši in poskusil bom dobiti kakega zajca, da ga to jutro prodam v Mar-ville.
Nato se je zgubil v smeri proti Enajsterim vodnjakom. Skoraj mi je zginil izpred oči. Toda, ko se je danilo, je zapihala mrzlejša sapa in nastavljala sem okoli kope vrbove pletenine, da zavarujem oglje, ko zaslišim strel, in takoj potem sta dva moža kot divja bežaia proti naši hiši in se prepirala... Lopov,« je vpil » logar, naznanil te bom!« — Manchin ga je prosil:	Vrni	mi	vsaj	zajca,
doma umiramo lakote!«
Pojdi k vragu!«
Skočila sta drug na drugega in glasni udarci so odmevali v noč. Naenkrat pa je logar zakričal in padel na tla. Jaz sem zbežala v kočo in kri mi je zastala po žilah. Medtem pa je zbežal Manchin v goščo in je zdaj že najbrž v Belgoje... To je vse, kar vem.«
»Hm,« je godrnjal sodnik, zakaj niste tega takoj naznanili, ko ste dobili poziv?
»Saj me ni nič brigalo. In. pa Manchin a nisem marala naznaniti.«
(Dalje prib.)
Čas za tečaj je zelo primeren: ob velesejmu, oh pričetku počitnic, pred
sezono!
Da se more sestaviti proračun in vse potrebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že v naprej vedeti, na kašno udeležbo je računati.
Prebiranje od te ali one strani ideje ne bo ubilo, pač pa bo škodovalo tistim, ki nočejo iti s časom naprej! Zato je vsak bojkot od te ali one strani le v škodo ; neinteresen-tom samim in se bo isti prej ali slej sam maščeval!
Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpni tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju usposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti važno kulturno delo med narodom!
Vsi interesenti iz cele države naj pošljejo, (neobvezne) prijave vsaj do 20. t. ni. osrednji zadrugi »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Po tem roku bodo dobili prijavne pole in natančnejša pojasnila!
Krekova mladina.
Vsem podružnicam in ostalim kršč.
soc. delavskim organizacijam.
Pripravljalni odbori podružnic in skupin naj pridno agitirajo za naš I. kršč. soc. mladinski kongres.
Podružnice opozarjamo, da naj vsaka določi dva ali mogoče tudi več delegatov za delegatski zbor, ki se bo vršil že v soboto popoldan ob 3. uri. Kongresni fond pridno zbirajte, da s tem olajšate delo pripravljalnemu odboru.
Za enotne znake, oziroma trakove, bo preskrbljeno. Vsaka podružnica naj sporoči centrali koliko znakov želi.
Program kongresa bo objavljen v prihodnji številki »Pravice«.
Za polovično vožnjo preskrbljeno.
Krekova mladina Ljubljana. V nedeljo, dne 18. t. m. se vrši na Rožniku ob 9 dopoldne sv. maša s cerkvenim govorom. Tem potom vabimo vse kršč. soc. delavstvo, da se sv. maše v obilnem številu udeleži. Posebno se vabi člani in članice Krekove mladine. — Odbor.
Krekova mladina Sneberje Zadobrova./ Dramatični odsek tukajšnje podružnice uprizori v Šmartnem ob Savi dramatični igrokaz Župan v nedeljo, dne 18. t. m., ob 3 popoldne. Vabimo vse naše tovariše in prijatelje.
Trbovlje. Sestanek za ustanovitev Krekove mladine v Trbovljah je nad vse lepo uspel. Tov. M. Renko je v imenu vseh mladih tovarišev pozdravil navzoča tov. referenta iz centrale v Ljubljani ter podal besedo tov. Kor-dinu, ki je v lepem govoru razvil program in cilj »Krekove mladine Izvajal je, da je tok časa v prvi vrsti poklical naše krščanske mladeniče, da se bore ramo ob rami za zmago idej krščanskega socializma, da kot sposobni možje in navdušeni Kre-kovci prineso svežega duha in novih idej v naše strokovne organizacije. Povdarjal je, kolikega pomena bo kongres »Krekove mladine v Celju, po katerem bo šla kršč. delavska mladina še vztrajneje na delo. Za njim je poročal tov. Hočevar iz Ljubljane. Vzpodbujal je tovariše, naj se z veseljem oprimejo Krekove mladinske organizacije, ki jim poleg so-
cialnega znanja nudi tudi šport in druga zabavna sredstva, primerna za razvedrilo mladini. Govoril je tov. St. Keše in razlagal tovarišem, kako potrebno je, da si ustanovimo Krekovo mladino . ki nam bo nudila tisto izobrazbo, ki nam je za pravo kršč. socialno življenje v človeški družbi neobhodno potrebna. Med izvajanji referentov so tov. Krekove mladine vestno sledili naukom, in že z obrazov se jim je videlo, da so napravila nanje izvajanja dober vtis. Vpisali so se takoj vsi v Krekovo mladino. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki bo vodil posle do ustanovnega obč. zbora. Mladi Krekovci! S tem dnem, ko ste si ustanovili svojo mladinsko organizacijo, ste primaknili zopet en temeljni kamen zgradbi našega kršč. socalizma. Oprimite se vsi dela z veseljem in uspeh ne bo izostal! Delo na socialnem polju vas bo požlaht-nilo. — Bog živi!
Krekova mladina v Trbovljah. Tukajšnja podružnica sklicuje članski sestanek v nedeljio 18. t. m. ob 9 dopoldne v društvenih prostorih Loke 253. Razgovor o našem bodočem delu. Udeležba naših članov dolžnost.
Dopisi.
da bo shod za vse delavstvo brez razlike strank. Govornik ni povedal nič novega. Jezil se je v prvi vrsti nad katoliškimi strokovnimi organizacijami, dočim poznamo mi le kršč. socialne. Videli smo, da sodrug Ja-neček ne pozna ustroja naših strokovnih organizacij. Dobro bi bilo, če kdo hoče kritizirati kako organizacijo, da najprvo pozna njo in njen ustroj. Vsled tega je bil Janečkov govor poln laži in očitkov. — Ta gospod se je povzpel celo do goro-stasne trditve, da se krščansko socialistične organizacije bore samo za posmrtni dobrobit. Nadalje je govoril, da materialistični socialisti niso proti veri. Ne vemo, kaj bi k tem izvajanjem rekli ustanovitelji socialne demokracije. Govornik naj bi bil vedel, da nismo Culukafri in da tudi Jeseničani kaj več vemo. S takimi nastopi se delavstvu več škoduje, nego koristi.
Po svetu.
Zabukovca. 28. marca so imeli pri nas Bernotovi socialisti (pri nas so smo trije) shod, katerega se je udeležilo tudi šest Korunovih socialistov. Na shodu sta govorila Leskovšek iz Celja in Martinšek iz Velenja. Imenovani shod socialdemokratov je bil nad vse zanimv, kajti obe socialistični skupini sta si prišli med seboj očitat razne zelo neprijetne stvari. Očitali so drug drugemu same poneverbe pri raznih blagajnah in tudi to, da si razni njihovi delavski zaupniki sestavljajo previsoke račune za vsako malenkostno sejo Bratovske skladnice. Govorilo se je tudi o vinarski blagajni v Zabukovci, katera je last vseh rudarjev, pa dva socialistična zaupnika razpolagata z njo brez dovoljenja delavstva, kakor se jima poljubi. Podporo dajeta ta dva so-druga samo svojim političnim pristašem. Vse to smo izvedeli na tem socialnodemokratskem shodu. Ponosni smo kršč. socialisti 'v Zabukovci, da ne poznamo cepljenja svojih vrst po zgledu soc. demokratov. Tako je prav. Enotni duh naših vrst je naša rešitev! — Hvaležni smo našemu zaupniku Uranjeku za vsa njegovo požrtvovalno in nesebično delo, ki je lahko zgled vsem social, demokratskim zaupnikom. — Org. rudar.
Jesenice. Neki važni obratni zaupnik pri KID se obnaša zelo čudno napram delavstvu, tako, da je potrebno vprašanje, ali je sodrug postavljen kot zaupnik od vsega delavstva ali pa samo od socialistične organizacije. Pri sprejemanju delavstva bi glavni zaupnik moral postopati nasproti vsem enako. Ne gre, da protežira na eni strani svoje strankarske pristaše, na drugi'strani pa odbija delavstvo na način, ki nikakor ne pri stoja zaupniku. Zgodilo se je, da je delavca nahrulil z besedami: »Tebi naj pomagajo Orli in Sokoli ! Tako postopanje jemlje vsakemu zaupniku ugled in spoštovanje.
Jesenice. V sredo, dne 7. aprila, so naznanjali plakati, da imajo kovinarski delavci shod pri »Jelenu v socialističnem domu, na katerem poroča delegat z Dunaja o mednarodnem položaju strokovne .organizacije. Ker so bili plakati, ki jih imajo socialisti že predtiskane, pri imenu organizacije odrezani, smo smatrali,
V Bosni slišijo okoličani jezera pri mestu Gračanec iz jezera glasove, ki so podobni glasovom tovarniških siren in se razlegajo uro hoda daleč. Prišla je že komisija, da bi ugotovila, od kod to, pa je bilo vse raziskovanje brezuspešno.
V sosednji Avstriji se je vršil od
7.	do 30. marca na Semeringu šahovski turnir. Udeležilo se ga je 18 šahistov iz vseh držav sveta. Prvi je bil Dunajčan R. Spielman, drugi Rus Aljehin, tretji Slovenec, dekan tehn. fakultete na ljublj. univerzi dr. Vidmar. Dr. Vidmar bi bil gotovo prvi, če ga ne bi oviral v začetku igre bronhijalni katar tako, da je izgubil igre proti slabejšim. Ko je pa okreval, je potolkel najmočnejše nasprotnike. Prvi trije so dobili precej visoke nagrade.
V Ljeningradskem zdravniškem društvu so kazali starce, ki so se dali pomladiti. Pomlajevalni lek se napravi iz spolnih žlez zaklanih bikov ali pa se prenese kri. kakega ponesrečenega človeka na onega, ki hoče postati zopet mlad. Učinek je po poročilih listov prav zadovoljiv. Človek zadobi mladostno čilost in moč, oči mu ožive.
V Ameriki so izpeljali časopisi glasovanje ljudstva ali je zadovoljno s protialkoholno postavo ali ne. Tri in pol milijona ljudi se je izjavilo proti postavi in le neznatno število je glasovalo za. Amerikanci menijo, da bo moral to upoštevati tudi njihov parlament in bo odpravil neljubo postavo.
V Južni Ameriki bo likvidiran kmalu spor med državama Čile in Peru za ozemlje, ki leži med njima in ki je trajal od 1. 1879. Obe državi bi radi pokrajino, ker je zelo kulturna in bogata na rudah. Že dolgo časa so se vršili obmejni spopadi: »ljudstvo samo naj odloči, kam hoče! je svetotvala Unija, sedanji predsednik Coolidge pa predlaga, naj pripade ozemlje državi Boliviji, ki bi s tem dobila tudi dohod do morja.
V Afriki prebiva noti palčkov. Odkril jih je raziskovalec Stanlay 1. 1887. Razširjeni so povsod med črnci in imajo najrazličnejša imena. Sodijo, da so prvi prebivalci Afrike. Po velikosti ne sežejo preko 140 cm, koža je kosmata in podobna kožuščku, trebušček jim je vsled požrešnosti zelo obširen. Živijo se s sadovi; njihove koče imajo komaj meter v premeru; v njih spe le s polovico telesa, noge jim mole iz koč. Hišnega orodja ne poznajo, edina domača ži-
val jim je kokoš. So monarhisti in imajo kralja.
V Egiptu bo v Kairi volitev novega kalifa, ker je Kemal paša prejšnjega pregnal. Poklicani morajo priti na kongres pod versko dolžnostjo. Oglašajo se tudi že kandidati. Prvi je egiptovski kralj, drugi je Abd el Krim, junak mohamedanskega sveta in vladar Maroka, tretji pa vladar arabske pokrajine Hedžas. Nad večino mohamedanov vladajo Angleži in zato bo najbrž izvoljena njim ljuba oseba. Turki so javili, da se kongresa ne bodo udeležili.
Države srednje Evrope (Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Jugoslavija, Ogrska, Poljska in Romunija) štejejo 122 milijonov ljudi, pa imajo ‘2341 poslancev, 92 ministrov in 879 senatorjev. Unija ima približno ravnoto-liko ljudi, poslancev, ministrov in senatorjev pa kot Italija sama.
Stari — novi človek.
Za kratek čas.
Moder nasvet. Žena:	Za	otroka
sem oprala perilo. Pri sušenju pa se je skrčilo.< — Soseda: »Operite še otroka in ga sušite, pa mu bo prav!«
Naivnost. Ljubljanski policaj: »Moram Vas prijaviti. Vi vozite z brzino 80 km na uro.« • — Milijonarka: »Kakšno uro, prosim Vas? Niti ni deset minut, kar sem se odpeljala iz Udmata.
Pametni odjenja. Oče: »Čim bolj se staraš, tem bolj odjenjuješ v pridnosti in učenju.« — Sin: »To mora biti, oče, kajti kolikor sem starejši, toliko sem pametnejši in pametnejši zmiraj odjenja.«
Tudi ponudba. Hočete jezditi? Za pet Din morete jezditi, dokler hočete!«
— »Samo tri Din imam! Ali bi mogel za te dinarje jezditi, dokler konj hoče?«
Že zna! Zaročenec vprašuje mladega dečka o starosti članov njegove družine. Končno vpraša, koliko let ima njegova zaročenka. — »29 let!«
— »Pa ne veš Ti, da je treba pri ženskah povedati par let manj!« — »Saj sem!«
Na letovišču. Kmet (letoviščarju): »...in zrak je tako dober; kar predober! Povem Vam, ko boste tukaj dva meseca, si boste zaželeli, da pride mimo kak avtomobil ter Vam ga za spremembo okuži!«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsem dopisnikom! članke, notice in dopise pišite s črnilom! Posebno številke in imena naj bodo razločno napisana, da ne pride do neljubih napak v listu. Prečitajte še enkrat, ko napišete dopis in ga popravite. S tem boste delo uredniku zelo olajšali in tudi sebi koristili, ako sami sebi popravljate rokopis.
Dopisniku iz ljutomersko okolice. Vaš dopis smo poslali v strokovno oceno Strokovni zvezi viničarjev v Ljutomeru. Priobčimo ga takoj, ko ga dobimo nazaj.
Poskusiti je treba, potem je odločitev lahka. Odločili se boste za ŽIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava!
Tonal Včeraj se je pa vršila skupščina za našo prodajalno. Gledala sem, kje da si, pa te nisem zazrla. Zato pa gotovo tudi nisi slišala kaj nam je povedal poročevalec iz Ljubljane. Najbolj važno se mi zdi	tisto	glede prometa. Rekel je: Čim večji promet,	tem večja konkurenčnost. Mesečno stane stanarina, plače,	luč, kurjava, razni drobni izdatki 2000 Din. Ker	znaša promet sedaj mesečno samo 40.000
Din da	to 5%	režijo te prodajalne. Če bi se pa promet	dvignil	na 60.000 Din, pri čemur bi ostala vsa
režija	ista,	bi se v prooentih režija znižala na 3$%	ter bi	imela zadruga toliko več dobička ali
pa bi lahko pocenila blago za 1$%- Za to je za nas same silno važno, da dvignemo promet in pridobimo zadrugi novih odjemalk. Sklenila sem, da se bom odslejnaprej tudi jaz posvetila agitaciji za naš kon-zum. Stori tako tudi ti!
Za Jugoal*vansko tiskarno: K. Geč.
Izdajatelj :Dr. A. Omar.
Urednik: SreSko Žumer.