» 'i I I i? 3 DAROM! t AMERICAN IN SPIRIT-. ^^^ . SLOVENIAN MORNING S_i IN LANGUAGE ONLf A MF R IP A N HOMF NEWSPAPER anznzxzzzzzxrm niVlLji \I v/^i > 1 Iv/l»lLi __ *.......lil'- I n I -L. JL J-.1-J I -HI .! . I.I..1. _., ■■.■■..'!. -L ---------ij, ..'.■- !-— ■•!-i^i.. . ■ ■r^rai",1, i it *i1 .1 ■ r "m 1 I . i i .mi - . II1: ■ ■ .■■■'. !■'.? ini'-rn.w.:.1. ...... H n .. . h n"jr,i, .1, i ' ■■■■■■■wiaMiiMiMWMMr NO. 242 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 11, 1946 L®T0 XLVIII—VOL. XL VII] DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE! (Došle preko Trsta) LENINSKI KOMSOMOL. — V oktobru je gostoval po Jugoslaviji in'tudi v Ljubljani Lenin-ski komsomol. To je rusko gledališče iz Moskve. Komsomol pomeni komunistično mladino. Iz te kmalu po začetku ruske revolucije nastale organizacije se je razvilo gledališče, ki danes nekako predstavlja komunistično odrsko kulturo. Znano je, da so Rusi dobri igralci, zato je razumljivo, da so bili v Ljubljani dobro sprejeti. Razume se pa tudi, da je bil njih prihod obenem propagandnega namena. Ruski komunisti hočejo tudi kulturno prodreti na Balkan in podreti, kar je tam ostalo po voj-] ski še buržujskega. "VELIKA PUNTARIJA." —1 Zelo pišejo listi tudi o slovenski' odrski igri "Velika puntarija."j V tej prikazuje komunistični pisatelj Brtako Kreft kmečke upo-! re iz šestnajstega stoletja. Kmetje, ki niso še sanjali o kakem komunizmu, morajo sedaj naen- krat služiti komunističnim namenom in komunistični propagandi. Vsa igra je pisana kot: listi izrečno povedo v marksističnem smislu in režiser Bojan Stupica sam piše: "Hotel sem; dati marksistično analizo sta-1 naj." Kaj si pod tem predstavlja-j jo? Nekaj zvemo, ko slišimo, da je v igri največji sovražnik kme-. tov zagrebški škof DraškovičJ Komunist niti v igri ne shaja brez duhovnika! ANA CHRISTY. — Naj orne-' nim, da igrajo sedaj v Ljubljani i ponovno tudi igro znanega ame-; riškega dramatika Eugen 0'-Neill-a Ano Christy. Prestavil j je igro pesnik Oto Župančič že davno pred vojno. KOMSOMOLEC NA BLEDU.' — Gori imenovani ruski komu-i nisti iz Leninskega komsomola so po Sloveniji tudi ogledali razne znamenitosti. Tovariši so jih seveda peljali tudi na Bled. Pa je prišel tak komunist tudi _(Dalje_na_2._atranl)__: neznan napada. lec je pobil roja- 1 ka na tla Ko je šel 15 letni Frank Gor-sha, stanujoč na 5332 Homer Ave. v Clevelandu, proti domu, je opazil na nasprotni strani ceste dva moška v razgovoru. Ko je Frank čez nekaj časa pogledal nazaj, je videl, da leži eden moških na tleh, drugi pa hiti proč. Poklical je policijo ki je ranjenca pobrala in odpeljala v Charity bolnišnico. Tam so ugotovili, da se piše Andrej Renko, je star 61 let in stanuje na 1278 E. 55. St. Do-2daj še ni prišel k zavesti. -o- Župan v West Allis je zaprosil za narodno gardo Milwaukee, Wis. — Westali-ški župan Arnold H. Klentz je apeliral na guvernerja Goodlan-naj pokliče pod orožje narodno gardo, da bo vzdrževala red Jn mir v West Allisu, kjer se vr-se dnevno izgredi okrog tovarne Allis-Chalmers Mfg. Co. župan je poslal brzojavko na Guvernerja v Madison, Wis. Guverner se je nato posvetoval z adjutantom Mullenom; ki še ni odločil, če bo poslal narodno gardo ali ne. Okrajni šerif v Milwaukee, George Han ley,« ni še Zahteval narodne garde za to-varno, ker še vedno obvladuje Položaj s svojimi deputiji. --o-- Goodyear in delavski vodje v posvetih Akron, O. — Zastopniki Goodyear Tire & Rubber Co. ter zastopniki unije CIO se bodo sestaja novo pogodbo z unijo. Sovjetija ne mara povedati, koliko ima vojaštva doma i New York. — Ruski zunanji minister Molotov je vrgel med skupščino združenih narodov bombo, ko je naenkrat izjavil, da je Sovjetska Unija proti temu, da bi se vključilo v štetje' armade tudi čete doma. Prej se je Molotov strinjal s predlogom,1 naj vsaka država poroča koncilu, koliko ima čet doma in v dru-' gih deželah. Zdaj se je naenkrat premislil in zahteva, da se v ta cenzus šteje samo čete v drugih deželah.* I Molotov je vrgel to bombo med skupščino kmalu zatem, ko je angleški minister Bevin stavil predlog, naj se ustvari posebna komisija, ki bo preisjkala, če poročilo vsake države odgovarja resnici. Skupščina je že prej sprejela predlog z 34 proti 7 glasovom, da se šteje število čet vsake dežele doma in v tujini. Zato je dvomljivo, da bi Molotov kaj dosegel s svojim uporom, ker bi moral dobiti za to dvetretjinsko večino, kar je 32 glasov. -o-- Do februarja ne bodo rekrutirali vojakov Washington. — Od srede oktobra armada že ni rekrutirala novincev razen da je jemala prostovoljce. Zdaj je odločila, da jih ne bo rekrutirala niti v januarju, če jih bo pa v februarju in marcu pa še ni gotovo. Obvezna vojaška služba neha 31. [ marca in kongres je najbrže ne j bo podaljšal. Mornarica dobi ! tudi vse moštvo s prostovoljci že !Več mesecev. Poslej bosta kupovala svinjino Vedno le pri mesarju, pravita Chicago. — Na mednarodni '-'vinski razstavi so licitirali tu-' (li cele zaklane prašiče. Okrog ^sklicatelja se je zbralo polno ^iudi, ki so se jim cedile sline po' ^•pem mesu. Prvi je ponudil celo nek gostil-, ^ičar, ki je zavpil: "Pet in dvaj-' Sfit centov!" Takrat sta se pre-J r'nila skozi £nječo Mr. in Mrs. J°hn Rupnik iz čikaškega predmestja. John je dregnil svojo *enieo, češ, ponudiva, saj bo šlo ^oro zastonj. "Kar reci, ga je s'lila ona, "tako poceni ne bova 1)rišla nikdar več do mesa." • John je takoj ponudil 5 dolarjev več. Med tem, ko so drugi primikovali po 25 in 50c, je dražil John po $1 in $2. Ko se ni nihče več oglasil, se je izklica-telj obrnil k Rupniku in rekel: "Prašič je vaš! Račun znese $2,248." Rupnikova sta skoro omedlela, ko sta slišala račun. Nista mogla zapopasti, da je šla dražba po funtu on je pa mislil, da draži celega prašiča. No, končno so kupčijo razveljavili in začeli vse od kraja. Toda mlada kupca se dražbe nista več udeležila. Postava proti stavkam i bo sprejeta še pred 31. marcem Namen je, da se prepreči nova stavka premogarjev na 1. aprila Washington. — Republikan-' ski in demokratski kongresniki se strinjajo v tem, da je treba' napraviti novo postavo proti stavkam še pred 31. marcem z namenom, da se prepreči nova stavka premogarjev. John L. j Lewis je namreč poslal svoje premogarje nazaj k delu po se-[ danji pogodbi do 31. marca in kongres bi rad nekaj napravil,! da se ne ponovi zastoj v vsej de-! želi, kot v zadnji stavki. Predsednik Truman je že ukazal, da se napravi načrt za tako postavo, ki ga bo predložil kongresu. Mr. Truman nima namena s tako postavo kaznovati de-' lavcev, hoče pa postavo, ki bo jasno odražala odgovornost delavcev napram narodu in vladi, j Kot se sliši, namrerava kongres napraviti postavo, ki bo prepovedala stavke, vsled kate-' rih bi trpelo narodovo blagosta-j nje v splošnem. -o- Zed. države bodo še pomagale, pa le onim, ki bodo v resnici potrebni Washington. — Pomožni državni tajnik Dean Achesoin je izjavil, da bo vlada naprosila1 kongres za izdatno vsoto drugo j leto, ki naj bi bila za podporo potrebnim narodom. Poudarjal pa je, da bodo to podporo v bo-1 doče dobili samo oni. ki so v resnici potrebni. Rekel je tudi, da bodo kve-čjem dve ali tri dežele v Evrovi, ki bodo dobile relif iz Amerike, j med temi Italija, Grčija in Avstrija. Rekel je tudi, da one clr- ' žave, ki bodo dobile relif iz Ame-1 rike, ne bodo igrale ž njim po-' litike, to se pravi, da bodo dobili pomoč samo oni, ki drže z vlado, [ kot je zdaj slučaj v Jugoslaviji,' na Poljskem in v Ukrajini. -o- Iz Bele hiše zanikajo, da j bi Truman ukazal zviša- j nje najemnine po deželi Washington. — Iz Bele hiše odločno zanikujejo, da namerava predsednik Truman nocoj izdati ukaz da se zviša najemnina po vsej deželi za 15c/c. Tudi direktor Steelman trdi, da nič ne ve o tem. Vest je prišla iz Los Angelesa, kjg? je Burton Edwards javno izjavil, da\bo dal, Mr. Truman tak ukaz. Edwards je tajnik Zveze lastnikov apartment hiš v Los Angeles. ' --o—- ! Delavski voditelji za skupni program Pittsburgh. — Filip Murray, predsednik CIO in predsednik jeklarske unije, je pozval vse svoje voditelje in one v AFL, da se sestanejo in napravijo načrt za skupen nastop. Murray pravi, da je na delu gibanje, da se . ohromi, če ne celo razbije delav-[ ske unije. K sestanku naj bi pri-t šli zastopniki teh glavnih uni.i: CIO, AFL in unije železničarjev. i -—- , Jugoslavija je dala premog za Italijo i' Rim. — Jugoslavija je proda-i la 15,000 ton premoga relifni -' organizaciji UNRRA. Ta ga b« dala pa Italiji. Komisija 12 bo nadzorovala Trst I _______.__________ .'»,.' na kongresu so zahtevali trst in solun : Belgrad. — Na vseslovanskem kongresu v Belgradu so govorni-, ki poudarjali, da mora biti Trst slovanski in da mora dobiti Bolgarija izhod v Egejsko morje, to je, da dobi od Grči j t Solun. ! Kongres je soglasno imenoval j Stalina za častnega predsednika kongresa. , Premier Tito je na kongresu poudarjal, da ni res, da bi slovanski narodi ogrožali svetovni mir. -o—-- Vsak premogar je izgubil na zaslužku $682 v 1946 Ta izguba je šteta v zadnji stavki in pa v stavki spomladi Pittsburgh, Pa. — Povprečno je izgubil vsak premogar letos na zaslužku vsled obeh stavk $682. Letos bo zaslužil premogar povprečno $2,432. Ako bi ne bilo obeh stavk, ki so trajale 11 tednov, bi zaslužil pa $3,114. Premogarji so dobili pri stavki spomladi dobrodelni sklad, v katerega plačujejo premogovne družbe po 5 centov od vsake tone premoga. Pred stavko 1. aprila so premogovne družbe ponudile premogarjem 18c in pol priboljška v mezdi, kot so dajale druge industrije delavcem. Po končani stavki so premogarji ;ta povisek tudi dobili. V dobrodelni sklad premogar-' ske unije plačajo družbe okrog i 8600,000 na teden. To je raču-l nano na 12,000,000 ton nakopa-i nega premoga in od vsake tone po 5c. V enem letu bi to prišlo , na vsakega premogarja $42. -o- Truman se ni hotel pogajati z Lewisom za odpoklic stavke Washington. — Radijski ko-, mentator Pearson je rekel, da je John L. Lewis zadnji teden dvakrat poskušal napraviti s predsednikom Trumanov kompromis, da bi odpoklical stavko. Kar je Lewis zahteval je bilo v prvi vrsti to, da bi mu bila globa odpuščena, v katero ga je ob-' sodil sodnik Goldsborough, ker se ni oziral na njegovo sodno prepoved in da bi dobili premo-! garji plačo za 9 ur, dočim bi delali po 8 ur. i Dvakrat je Lewis klical v Be- ' lo hišo glede tega, toda predsed- ! r.ik Truman je vselej rekel: ne! Pearson je tudi trdil, da je bil predsednik Truman pripravljen - rabiti vojaštvo, da bi se zlomilo : stavko premogarjev. k Ministri Velike Četvor^e so se sporazumeli na bodoči upravi tržaške države. Ministri bodo v petek zaključili zborovanje. New York. — Zed. države in druge velike države so zdaj gotove, da bodo imele za stalno besedo pri upravi tržaške države. Zunanji ministri Velike Četvorke so se namreč sporazumeli na tem, da bodo ustvarili komisijo 12 mož, ki| bo nadzorovala obratovanje svobodnega tržaškega pristanišča. Ministri so zdaj zaposleni s tem, da dovršujejo mirovne pogodbe z Italijo in drugimi bivšimi zaveznicami Nemčije. Na 10. marca bodo začeli pa razpravljati glede mirovne pogodbe z Nemčijo. To pa le tedaj, če bo ruski minister Molotov pristal na to, da se dovoli k posvetovanju vstop manjšim sosedam Nemčije, ki zahtevajo pri tem besedo. Dočim je ameriški tajnik Byrnes za to, da se jim to dovoli, je komisar Molotov proti ,češ, da naj imajo besedo samo "veliki štirje." Molotov je rekel, da mora dobiti glede tega nova navodila iz Moskve. Ministri so se sporazumeli tudi na tem, da bodo postavili posebnega direktorja za prosto tržaško pristanišče in pa za ustvaritev mednarodne komisije, v kateri bodo sledeči: po en zastopnik tržaške države, dalje Zed. držav. Rusije, Anglije, Francije, Jr-goslavije, Italije, Češkoslovaške, Avstrije, Ogrske, Poljske in Švice. Ta komisija bo imela polno moč, da preišče in daje nasvete v vseh vprašanjih glede rabe in uprave tržaške proste luke, enako tudi glede prevoza blaga skozi Trst. Ker bo pristanišče glavna funkcija Trsta, bo imela torej ta mednarodna komisija glavo besedo v tržaški državi. ---o--— dve leti je dobil zaradi sladkorja Cleveland, O. — Federalni sodnik Freed je obsodil na $2,-000 globe in dve leti zapora nekega Arturja Kerestya, ki je vodil nočni klub v New Waterford, predmestje Youngstowna. Obsojen je bil, ker je rabil ponarejene sladkorne znamke, s katerimi je dobil 163,000 funtov sladkorja. Ko bo prestal to kazen, ga čaka Pa še zapor 5 let, ker se je izognil obvezni vojaški službi. -o- , Avstralija zahteva še vedno San Francisco j New York. — Avstralska de-' legacija vztraja pri zahtevi, da naj bo stalni sedež organizacije združenih narodov San Francisco. Rr«ka delegacija pravi, da . v San Francisco ne bo šla. Ame-i riška delegacija je za eno izmed mest na vzhodni obali. Iz raznih naselbin Ely, Minn. — Na 30. novem-] bra je bil poročen v cerkvi sv. Antona mlad par po g. župniku1 Rev. Fr. Mihelčiču in sicer: Ka-' therine Schweiger in Joseph No-j vak. Nevesta je hči Mr. in Mrs. I Frank Schweiger iz West Har-1 vey St., ženin je pa sin Ang. No-j vak. Bilo srečno. — Dne 3. dec.' je umrla v bolnišnici v Duluthu Mrs. Jacob Butala, stara 53 let.' Njeno dekliško ime je bilo Mary, Smuk, hči Jakoba Smuk, rodom] iz Dolenje Pake pri Črnomlju, ki. je umrl pred par leti star 90 let. Bil je eden prvih naseljencev na Biwabiku. Družina Butala živi!] v McKinley. Pokojnica je imela! enajst otrok. Njeno zakonsko] življenje je bilo ena sama Kal-varija, povezano s trpljenjem. N. p. v m. Virginia, Minn. —"Dne 28. nov. je po kratki bolezni umrla Josephine Matko, rojena na Goni pri Sodražici. Tukaj zapušča moža, hčer in pet sinov, v starem kraju pa sestro. St. Marys, Pa.—Na Zahvalni dan sta se tukaj poročila v cerkvi Srca Jezusovega Miss Mary Bon, hčerka spoštovane rodbine Mr. in Mrs. Ludwig Bon in Mr. Reinhard Nissel iz nemške rodbine iz St. Mary's, Pa. Obilo sreče novemu paru. — Mr. in Mrs. John Zore iz Girarda, Ohio, sta prišla na obisk v Titusville, Pa., k vnukinji č. s. Mary Agnes, ki je redovnica v samostanu usnn-ljenk v Titusville, Pa. č, sestra je hči pejtojnega Albina Zo-reta iz St. Marys, Pa., brata i-menovanega jlohn Zoreta iz Girarda, O. --o- Štirje ubiti z letalom v Ohio Columbus, O. — Včeraj je! treščil armadni bombnik B-25,| ki je nosil štiri može. Treščil je] na neki farmi v bližini Lock-, bourne letališča. Pilot, pomočniki in dva potnika so bili ubiti. --o--- Lewisov rojstni dan bodo praznovali Wilkes-Barre, Pa. — John Kmetz, predsednik lokalne linije, je podpisal z dvema tovarnama pogodo, po kateri , bodo dobili delavci prost dan 's plačo za rojstni dan John L. 'Lewisa in premogarske unije. Rdeča naprednost in njeni sadovi Priobčujemo v natančnem prepisu pismo, ki ga je prejel Rev. F. Gabrovšek obenem z izrezkom "Prosvete," kjer je objavljen napad SANSovega tajnika. "Poročevalec" je verjel vse !do pike. Gotovo je veliko njego-! ve zagrizenosti ob njegovi ne-1 umnosti odpuščene. Pismo pa je dokaz, kako tudi najbolj bedasto obrekovanje duhovščine pri ubo-1 gih rdečkarjih rodi sadove, ki sc jih njih mojstri hoteli doseči. Čiastitamo Kuhlu na tem velikem 1 kulturnem uspehu. | Pismo se glasi: | Dragi kaplanček svetega Vida, ali si ti tak tiček desi ogol-favov ljudi. Vidiš kakšen lup si le dobro priberi tele dopise pa boš videl dene boit inislu de-se nič ne izve v amerika pridejo sami laki lupje pol pa tukaj ljudstvo vozijo za nos in jih strašijo iz pek t am zakaj se l i nesi bav in rozman tistega pe-] k ta pa zaradi vas je ljudstvo trpelo ali vas ni sram in groza ker ste take počenjali poberi se od tukaj nesramnež grdi zdej pa tukaj hočeš sle parit ljudstvo zakaj seti nebojis, boga kje si božji namestnik tele vrstice le doro prečitaj deneboš mislu de neč neverno poročevalka. j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice i Novi uradniki— Društvo Slovenec št. 1 SDZ ima za drugo leto sledeči odbor: predsednik Frank Zorich, podpredsednik John Jalovec, tajnik Frank Smole Jr., 5430 Stanard Ave. tel. E 0584, blagajnik Frank Jazbec, zapisnikar Kari Vrtovsnik, vratar Joseph Uraj-nar, nadzorniki: Joseph Trebeč, Matt Modic in Anthony J. Tom-se. Po novem letu naj se torej članstvo v vseh zadevah obrne na novega tajnika; dosedanji, Mr. Tomse, ni mogel več prevzeti urada radi zaposlenosti. Vabilo na sejo— članstvo društva Waterloo Camp št. 281 OWO naj se udeleži jutri večer letne seje v navadnih prostorih. Po seji bo nekaj dobrih okrepčil. Pozdravi iz Floride— Naš naročnik Frank Juvan-Čič iz So. Chicaga se nahaja na dvotedenskem oddihu v Miami, Florida* Pošilja 'vsem prijateljem najlepše pozdrave. Četrta obletnica— ' Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Jeronima maša za pokojno Helen Ponikvar v spomin 4. obletnice njene smrti. Oltarno dr. sv. Vida— Jutri večer po pobožnosti v cerkvi bo letna seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Vabljene so vse katoliške žene, da pridejo na to sejo in se vpišejo v to društvo, če še niso članice. Vsaka ve, kako plemenito nalogo imajo oltarna društva, zato bi pa morala biti vsaka fa-ranka zraven. ' Na tej seji se bo ukrepalo o mnogih važnih zadevah. Suhadolnikov pogreb— Iz Akrona smo prejeli obvestilo, da se bo vršil pogreb za pokojnim Lovrencom Suhadol-nik v četrtek zjutraj ob 9 in sicer v cerkev Sv. Vincencija na West Market St. Na gl. sejo— Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ naj se nocoj v velikem številu udeleže glavne letne seje. Začetek seje bo ob 7:30. Na dnevnem redu bo volitev uradnic za prihodnje leto in druge važne zadeve. Glavna letna seja— Podružnica št. 14 SMZ ima j nocoj gl. letno sejo v Turkovi ! dvorani na Waterloo Rd. Clan-'stvo je prošeno, da se udeleži v I velikem številu. NOVI GROBOVI Otto Schiberl I V nedeljo zjutraj ob 1:30 se je ponesrečil z motornim kolesom , Otto Schiberl, star 37 let, biva-| joč v Tarentum, Pa., kjer se je I tudi nesreča pripetila. Dobil je tako hude poškodbe, da jim je podlegel ob 5 zjutraj v Allegheny bolnišnici. Rojen je bil na Gor-j njem štajerskem, v Ameriko je dospel, ko je bil star 3 leta. i V TareWum zapušča soprogo Agnes, roj. Yappel, sina Ottona, hčerki Dolores in Agnes, v Clevelandu pa starše Lawrence in Antonia Schiberl na 425 E. 156. St., brata Maksa in Edwarda ter 5 sestra: Ann, Edith, Ellen, Bet-, ty in Lillian, v Russeltown, Pa. pa brata Lawrence. Pogreb bo j v četrtek zjutraj ob 10 iz Svet-' kovega pogrebnega zavoda na ! Kalvarijo. j -o- i SPOMNITE SE NAŠIU BEGUNCEV V TUJINI S KAKIM DAKOMl "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta >4 00; za Cleveland in Kanado po pofitl pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.60; ta Cleveland in Kanado po požtl četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaAalcib: celo leto $7.00, pol leta $4.00, 6»trt let« $2.50. ___roMuawaa itevilk* etane 6 centov. __ SUBSCRIPTION RATfiS: United Btatea $7.00 p«r /car; Cleveland and Canada by mall WOO per year C. s. $4.00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 8 months. U. 8. $2.50 for S month*. Cleveland and Canada by mail $2.75 for S months. Cleveland and aubqrba by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 0 months, S2J50 for s month«. SSngx« eopUm 5 cents each. __ Entered aa second-claa* matter January 6th IMS, at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187». 83 No. 242 Wed., Dec. 11, 1946 V čem je Lewis zagrešil Da jc John L. Lewis, predsednik unije premogarjev, pozval svoje premogarje na stavko, je zadeva njega in unije. Da je bil v pravem, priča 400,000 premogarjev, ki so sledili njegovemu pozivu. Delavstvo ima v Ameriki pravico zahtevati svoje pravice, najsi bo s kolektivnim pogajanjem ali s stavko. V slučaju stavke ali drugače ne more v Ameriki nihče prisiliti delavca k delu, niti vlada ne. To je razlika med demokracijo in totalitarizmom, to je, na primer, razlika med pravicami delavca v Ameriki ali kje v Rusiji ali v Jugoslaviji. Tam stavk ni, ker ni unij, ker je vlada gospodar nad delavcem in nad industrijo. V čemer je Lewis zagrešil v tej zadnji stavki je bilo, po mašem mnenju, samo to, ker se ni oziral na prepoved sodni-je, ki mu je ukazala, naj ne pozove premogarjev na stavko, dokler sodnija ne odloči, če je pogodba med vlado in unijo veljavna ali ne. Lewis je namreč trdil, da ni veljavna; v'ada pa, ki obratuje premogovnike, torej je v tem slučaju delodajalec, je trdila, da je pogodba veljavna za toliko časa, dokler premogovnike obratuje vlada. In vselej, kadar sta dve stranki v sporu, trdeč vsaka svojo, ni več kot prav, da odloči sodnija potem, ko preišče fakta. Da, tudi v demokratični Ameriki mora biti neka oblast, ki mora imeti končno besedo in to je sodnija. Vlada je priznala, da ni najvišja oblast v deželi, ampak se je obrnila na sodnijo za razsodbo. Če je torej vlada priznala sodnijo kot najvišjo oblast, potem bi moral to upoštevati tudi Lewis. V Ameriki imamo zakon sodne prepovedi. Na čisto navadni konvenciji lahko dobi vsak delegat 'sodno prepoved in ustavi konvencijo, če dokaže sodniku, da se n)u krši ustavna pravica. Kadar izda sodnija tako sodno prepoved, jo je treba ubogati, kot to določajo zakoni. Ako pa zakonov, od-nosno sodnij ne bomo ubogali in upoštevali, potem pa n;smc več organizirana država, ampak navadna anarhija. In kadar zavlada arnarhija v deželi, potem je konec države. Ako sodnija ne bi imela pravice izdati sodne prepovedi, če se ji zdi vzrok zadosten, potem bi ne smela poklicati predse nikogar, niti roparja, niti ubijavca. Tudi ta dva trdita, da sta bila v pravem, ko sta ropala ali ubijala in pred sodnijo se jima mora šele dokazati krivda. V stavki premogarjev smo videli, da je 400,000 ustavilo skoro ves obrat in promet v deželi, ki šteje 140,000,000 duš. In če so t<> storili, potem opravljajo že važno, delo, od katerega zavisi skoro vsa naša industrija, naša električna sila skoro ves naš promet. In ker je torej delo premogarjev tako važno, da je odvisno vse naše vsakdanje življenje od njega, potem naj odgovorni faktorji gledajo, da se kaj takega več ne ponovi. Kako bodo to napravili je njih zadeva, to je zadeva med premogarji in njih delodajalci. Življenje v deželi radi tega ne sme obstati. Haj dajo odgovorni faktorji pre-mogarju take življenske pogoje, da bo zadovoljen pri svo jem delu. Delo* v rudnikih, globoko pod zemljo, v zatohlem zraku, brez sonca, je vredno več, kot je delo v lepih in sanitarnih industrijskih prostorih. Vsak delavec je vreden svojega plačila in to se mora soditi tudi po okoliščinah dela. John L. Lewis je bil popolnoma upravičen, da je napravil zahteve za svoje dellavce. Ni bil pa v pravem, ker se pri tem ni ravnal po zakonih dežele. V Ameriki'imamo mnogo zakonov, ki ščitijo delavca, nikjer na svetu nimajo takih. Obratno so pa tudi za delavca zakoni, po katerih se mora ravnati, katere mora spoštovati in ubogati, kakor jih mora vsak drug državljan. John Lewis je sam pokazaJL da ni bil v pravem, ker je odpoklical stavko, ne da bi kaj dosegel za svoje delavce, do-čim jih je prikrajšal ob istem času za milijone dolarjev na izgubi mezde. V tem slučaju Lewis ni bil dober voditelj svojih delavcev in taki voditelji delavstvu več škodijo kot koristijo. Unijski premogarji bi storili pametno, če bi si dobili boljšega voditelja, ki bo rabil svojo moč tedaj, kadar bo kaj zalegla. Smešno pa je pri vsem tem, kako znamo biti v tej deželi skoro razsipni v gotovih slučajih, istočasno pa pravcati skopuhi v drugih. Jugoslaviji smo dali, na primer, v zadnjih letih toliko, da ima dovolj, da preživi vso svojo armado za eno leto in pol. Armada šteje nad 800,000 in preživeti vso toartnado ter ji dati vso potrebno opremo, je treba že nekaj dolarjev, bi rekli. Pa ko bi nam bila Jugoslavija hvaležna za to! Kakopak! Naše letalce je postrelila kot zajce, ker so slučajno pluli nekaj tisočev čevljev visoko v zraku nad jugoslovansko zemljo. Svoje in sosedne državljane hujska proti Zed. državam in gleda, da izpodkopava ameriški ugled, kjerkoli more. Torej takim ljudem sipljemo v naročje vse, kar le hočejo. Če pa ameriški premogar vpraša za kak dolar priboljška, nak, za tega pa ni denarja. Sovjetski Uniji smo dali za 11 bilijonov dolarjev raznega blaga, da ni podlegla Hitlerjevim hordam. Trikrat smo že poslali prijazen opomin, če se bomo vsedli k mizi in napravili kakšne račune. Pa nismo toliko vredni, da bi se Vsaj potrdilo prejem tistih opominov. Enajst bilijonov dolarjev! Koliko ameriških družin bi se s tem preživelo čez zimo! In hvaležne bi bile za to. Koliko smo zmetali "v vodo" pa še drugim deželam, ni niti vredno besede, ker bomo morali itak zbrisati v svojih dolžn.h knjigah. Ko smo tirjali Angleže za tistih "borih" 7 bilijonov, so nas nahruliii z oderuhi. Vsaj nekaj! Sovjetom pa nismo vredni niti psovke! iiiiiiiiiii BESEDA IZ NAHODA j * * »*««unmiiiiirnwrmii iiimi rrmrn mi > Vabilo na sejo Chicago, 111. — plane dr. sv. Mohor jLa se vljudno vabi na glavno letno sejo, ki se bo vršila v soboto zvečer ob osmih, to je, 14. decembra v cerkveni dvorani. Slišali boste finančno poročilo za preteklo leto in obenem pa bodo na tej seji tudi volitve odbora za leto 1947. Poleg, tega pa imamo še več drugih važnih reči na programu. Prihodnje leto, 19. januarja, bomo obhajali 25 letnico obstanka našega društva. Ta proslava pa se bo vršila, kakor bo članstvo na glavni seji odločilo. Zatorej brez izjeme vsi na sejo. Z bratskim pozdravom, John Mlakar, preds. -o-— Svetovno naziranje Svetovni nazor. Kaj je to in kateri je pravi? Kolikokrat izgovarjajo danes to rečenico iit sicer tako, kakor da je vseeno, katerega nazora se človek opri-, me in drži. Kaj se torej pravi,' imeti svetovno naziranje? Biv-' ši berlinski škof dr. Bares je to vprašanje takole razložil: Imeti svetovno naziranje se pravi, vsa vprašanja, ki se z njimi resen človek peča gledati in presojati z gotovega, trdnega stališča, na-nja odgovarjati in jih razreševati sigurno, določno, jasno. Samo dvojno svetovno naziranje je mogoče: ali da pravim, verujem v Boga in se ga oklepam, ali pa tega ne storim. Imamo torej samo božje svetovno naziranje ali pa brezbožno svetovno naziranje. Resnicoljub. --o-- Decembrova številka "Novega sveta" venskega. Vsem nam ameriškim Slovencem velja klic: čuvajmo svoj slovenski tisk! Mesečnik "NOVI SVET" stane letno $3.00 za Ameriko. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo pa $3.50 na leto. Naročnino je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois. ''Km^šUSDZ Te dni bo izšla enajsta številka devetega letnika, ali decembrova številka družinskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino : "BOŽIČNE MISLI" (uvodni članek). _ "MED NAMI TU IN TAM" (razni prispevki in krat-( ki dopisi od strani naročnikov). — Severin šali: "PESEM ZA BOŽI1Č1" (božična pesem). — Dr.' Fr. Grivec: "SLAVA BOGU NA' VIŠAVAH" (Odlomek iz sloven-j ske zgodovine devetega stoletja). — S. D.: "OČE NAM JE PRIPOVEDOVAL" (božična črtica). — "NAROČNIKOM "NO-i VEGA SVETA" (članek). —1 "DOGODILO SE JE . . ." (zani-1 mivi pogledi na pojave v ameriški domači politiki). — J. M. Trunk: "TIHE URE — NE TEBI JE." (premišljevanja). — "V SKRBI ZA OTROKA" (črtica). "KAKŠEN BO KONEC SVETA ?" — "SLOVENSKI PIJONIR" (Opisovanje Slovencev na Eveleth, Minnesota). — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje in gospodinjstvo). — P. N. Krasnov: "PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA" (zanimiv roman). Mesečnik "Novi Svet" izide vsak mesec razen v augustu okrog 15. dneva v mesecu. Vsaka številka je napolnjena z zanimivim berilom in "Novi Svet" je edini te vrste družinski slovenski list v Ameriki, pisan v poljudnem domačem duhu. "NOVI SVET" nastopi pri-hoflnji mesec svoje deseto leto. Za tak list je deset let že lepa doba, saj so mnogi dvomili ob njegovi ustanovitvi, da bo vzdržal več kakor dve ali tri leta. Pa bo le slavil svojo desetletnico prihodnje leto. Ta list se bo vzdržal lahko še eno desetletje najmanj če se bomo Slovenci v Ameriki zanj zanimali in ga po svojih močeh podpirali. Vsak narod visoko ceni svoj tisk. Cenimo ga tudi Slovenci! Dokler imamo svoj slovenski tisk, nekaj imamo. Kadar bomo pokopali svoj slovenski tisk, takrat bo zaspala kmalu tudi slovenska beseda med nami in vse kar je slo- Cleveland, O. — članstvo našega društva prosim, da upoštevate poziv ki je bil že priobčen v listih, da se vrši glavna ali letna seja našega društva tretjo nedeljo v mesecu, to je, 15. decembra. Vse seje so važne za članstvo, posebno pa je važna letna seja. člani, pridite na sejo, ker le na ta način nam bo mogoče izvoliti take uradnike ki bodo vsem članom po volji. Obenem pa boste i slišali, v kakšnem položaju se nahaja naše društvo tako v članstvu kakor tudi v premoženju. Dalje boste tudi slišali poročilo o naši zadnji prireditvi v počast veteranom. Prav lepa hvala vsem udeležencem' za tako lepo udeležbo. Seveda bi bila udeležba lahko še obilnejša, pa kot rečeno, bilo je že vse zadovoljno. Hvala gl. uradnikom za udeležbo in lepe govore, hvala lepa pa tudi našim veteranom in njih gostom. Najlepše pa se moram zahvaliti našim pridnim delavkam, našim kuharicam, katere so vse tako izvrstno pripravile in se žrtvovale, ker vemo, da ima vsaka gospodinja dovolj svojega dela. Hvala lepa našim mladim članicam, ki so stregle; zahvaljujem se tudi našim natakarjem ki so se prav pridno sukali, da so vsem postregli. V imenu društva prav lepa vam hvala in prav tako tudi vodstvu Slovenskega doma na Holmes Ave. Tudi bolnih članov imamo precej, katerim želimo skorajšnega okrevanja kajti zdravje je naše največje bogastvo. V bolnišnici so: Frances Kapel, Mary Sere-zin, Frank Fatuna, John Pirih. Louise Kozlevčar se je pred par dnevi vrnila iz bolnišnice. Vsem bolnim članom želimo, da bi vsi zdravi obhajali božične praznike med svojci- Jennie Koželj, tajnica. -o-- Napredni Slovenci št. 5 SDZ Cleveland, O. —" članstvo našega društva tem potom opozarja na glavno ali letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 15. decembra ob devetih dopoldne v navadnih zboroval-nih prostorih v starem poslopju SND na St. Clair Ave. člani, posebno tisti, ki ne zahajate redno na seje, ste prošeni, da se ja gotovo udeležite vsaj te seje, ki je glavna v letu in jako velikega pomena. Posebno pa je želeti, da bi se udeležilo te seje kaj več naših mlajših članov. Tega med vojno sicer nismo mogli pričakovati, ker jih je bilo večje število pri vojakih, a sedaj j so pa že skoro vsi doma. Zato ' apeliram na starše, da opomnite svoje sinove na to sejo. Saj je mnogo naših mladih fantov, ki jih člani niti ne poznajo in to je najlepša prilika, da «se članstvo spozna med seboj". Važna pa je ta seja tudi radi volitve odbora, kar pride vselej na dnevni red na de-cemberski seji. Torej, bratje in sestre, pridite na sejo in izvolite odbor, s katerim bo vsaj večina Šlanstva zadovoljna "in da boste tudi vsi sodelovali z njim. Večkrat sem že po-; udarjal, da sam odbfer ne more skrbeti za napredek društ-> va, če se članstvo ne zanima.] Zato pa kot povsod drugje, tudi jaz priporočam, da bi izvolili v ocflbor nekaj mlajših moči, ker upam in pričakujem, da bi na ta način društveno življenje malo bolj zaživelo. Najvažnejše za sedaj je, da gotovo pridete v nedeljo na sejo in vse drugo pa se bomb tam pogovorili. Po seji bo tudi nekaj prigrizka pripravljenega. Z bratskim poddravom, Geo. Turek, tajnik. -o- Blag ji bodi spomin Cleveland, O. — Mrtvaški zvon cerkve sv. Kristine je od-zvonil zadnji torek 10. decembra' zadnje slovo eni najbolj zaslužni delavki, ki se je poslovila od svojih dragi'h in od farne cerkve, katere je tako ljubila in zanje delala, kakor poprej še noben drugi. Vsak faran to ve, vsak jo bo ohranil kot tako v svojem spominu. Tek svojega življenja je dokončala v delu, brez katerega ni bila nikdar. Vsa njena dela so pa bila "dobra dela." Za-;o naj ji bodo posvečene te vrstice ne radi hvale, ker ni de-!ala za to, da bi bila hvaljena, marveč zato, ker se je zave-:lala, da bo za dela nagrajena ;ele po smrti. Vsi farani fare 5V. Kristine vedo, da je ta skromna delavka bila Theresa Zdešar. Neumorna, neugnana, ne-.itrujena, vedno nanovo sveža, /edno smehljajoča, četudi ni oilo prijetno delo pritiskati na likšne kljuke in trkati na vra-;a, vendar je vse to vršila v veselju in v zadovoljnosti v vsakem času in vremenu, za /sako dobro stvar, za kar jo je cdo poprosil, da je pomagala zbirati darove. Največ seveda je delovala v prid fare in cerkve, poleg tega pa za društva in reveže, kateri jo bodo gotovo1 ohranili v hvaležnem [ peljali skozi Eisenhardtovo hišo ! v Lorainu, ki ni bila skoro prav nič z naše poti da bi se tam malo pogreli s kakšnim pripavnim dodatkom k notranji konstituci-ji, o, ne, tisto pa ne," sem govo-j ril bolj sam sebi, vendar toliko j naglas, da je ta tužni medklic j lahko slišala vsa ekspedicija, če i ni ravno sedela na ušesih. i "Pa saj ne očitam nič," sem uaglo dodal, da ne bi kateri za prehudo vzel, saj veste, da sem | nazadnje strašno dobrega srca. "Omenim samo, da ostane zadeva na dnevnem redu, kakor imajo navado reči ministri Velike četvorke, ki se drug drugega boje in hodijo okrog kakšne stvari kot mačka okrog vrele kaše. Vaš Jimmy da študira v Grand Rapidsu?" sem se obrnil na Jak-šiča. "Aha," je potrdil srečni oČe ; nadebudnega sinkota. Povedal : nam je, da je tam nekakšna vo-I jaška šola, katero vodijo uršu-! linke in sicer jemljejo fantiče od | 3. pa do 8. razreda. Ray'Grdina, | vodja Grdinove prodajalne z že-! leznino na St. Clair ju, ima tam kar tri sinove. Da je izvrstna šola, nam je zatrdil Mr. Jaklič-Glavno, kar se fantiči tam nava-I dijo, je red in disciplina, kar je j danes prvi pogoj za človeka, če | hoče dobfo riniti skozi to naše | trdo življenje. Otroci dobe do-I ber pouk v vseh potrebnih vedah, zraven imajo pa tudi dovolj zabave' za dušo in telo. "Vsako stvar ob svojem času. Tam vedo, kako je treba vzgajati fant-j ka, ki je kot mlado drevo, ki £a | lahko veter nagne sem, ali Pa tje, če nima dbore opore o pf?" vem času. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) v cerkvico na blejskem otoku. Slovenski "tovariš" mu je rekel, naj zvoni z znanim zvoncem v tej cerkvici. Povedal mu je, da pravijo ljudje, da je uslišana vsaka prošnja ki jo ima kdo, ko pozvoni. Ruski komsomolec pa; je odvrnil — tako pišejo — da on nič ne veruje in da bi se reklo norčevati se iz onih, ki verujejo, če bi zvonil. To pripovedujejo sedaj po listih kot dokaz, da komunisti spoštujejo vero. če je to res, vidimo samo to, da je ruski komunist bolj pošten kot slovenski. Slovenski mu je namreč svetoval, naj zvoni. Pa ne smemo tudi pozabiti, da je komsomolec — igralec. RUDARSKA SREDNJA ŠOLA. — Na ljubljanski srednji tehnični šoli so odprli poseben oddelek za rudarstvo. To bo nekaka srednja tehnična šola za rudarje. Za sprejem se zahteva vsaj nižja srednja šola in starost pod 18 let. Izvežbati hočejo dovolj domačih moči za razna dela preddelavcev, risarjev, faznih tehnikov itd. V pozivih za vpis vidimo, da komunistična partija skrbi, da bodo prišli do te izobrazbe le tisti, ki bodo od komunistov priporočeni. Hočejo, da bo vse trdno v komunističnih rokah. MEDICINSKA FAKULTETA V SARAJEVU. — Gotovo je treba šteti kot napredek, da se ustanovi, kot pišejo, v Sarajevu medicinska fakulteta. Bosna je zdravstveno najbolj zapuščena: tam se pojavlja največ nalezljivih bolezni. Za začetek bodo pomagale druge fakultete z ličnimi močmi in z raznimi učni-mi pripomočki. TIFUS V BOSNI. — Pisali1 smo že, da je šlo iz Ljubljane za par mesecev večje število zdravnikov in precej drugega zdravstvenega osobja v Bčsno. Vse radi Tifusa. Te bolezni dolgo niso mogli omejiti in je zahtevala v Bosni velike žrtve. V Prije-doru so v bolnišnici obolele celo tri švicarske bolničarke, ki so tam pomagale. Bile so cepljene proti tifusu, pa ni pomagalo. Švicarji so takoj, ko,so zvedeli, poslali poseben aeroplan, da pripelje te bolničarke v Švico na zdravljenje. ZLATKO BALOKOVIČ. — Znani hrvaški vijoljnist, ki se je zadnja leta v Ameriki pečal ifredvsem z agitacijo za Tita in Titovino, je prišel v Jugoslavijo, da tam priredi nekaj koncertov in vžije nekaj komunistične za-hyale za propagandno delo. 31. oktobra je imel koncert v Ljubljani. Lahko njemu ki živi z denarjem bogate žene, še bolj blagor mu ker se bo po nekaj navdušenih govorih za komunistični režim lahko vrnil v Ameriko in tu vžival vso^vobodo. SLOVENSKO SREDNJE-ŠOLSTVO V TRSTU. — Pisal sme že večkrat o slovenskem šolstvu v takoimenovani A coni ki je pod upravo zaveznikov. Naj danes na kratko povem kakšno je stanje srednjih šol v Trstu in Gorici. Na višjo realno gimnazijo se je vpisalo v Trstu 140 dija- , kov na trgovsko akademijo 75,! na nižjo realno gimnazijo pa i 593. Poleg tega je na obrtno — | strokovni šoli 221 dijakov. V j Gorici se je vpisalo na klasično gimnazijo 150 dijakov, na nižjo gimnazijo 500, na učiteljišče 100 in na strokovno — obrtno šolo 152. Poleg tega je v Gorici se v malem semenišču z nižjo gimnazijo 140 slovenskih gojencev. To ! število kaže, da so slovenske; srednje šole zmožne življenja. Nastane pa seveda vprašanje kaj bo z njimi, kadar ne bosta Gorica in Trst več pod zavezniško upravo. Italijani bodo težko tr-; peli slovenske šole. Tudi komunistični Italijani jih ne bodo marali. Bati se je tedaj, da slovensko šolstvo, ki se je začelo po zavezniški zmagi nad Italijo lepo razvijati zopet umre, ker je Jugoslavija izgubila ta dva slovenska mejnika: Trst in Gorico. Posebno se mi je dopadlo, nam je Jakšič povedal, kako v t1* sti šoli odvadijo fanta, ki je if birčljiv pri jedi. Ako se kuja ne je, kar postavijo preclenj, mu dajo ravno tiste jedi še enki'at toliko. In ako tega ne poje, Je prikrajšan pri kaki zabavi, ki ^ ima najrajši. Ko je fant Pal' tednov tam, poje vse od kraja sicer v galop. "Naš Jimmy bi moral biti ta«] za kak teden," sem rekel, "P 'j včasih pri kakšni jedi dreza 111 dreza in ne ve, ali bi, ali ne da me hoče kar zlomiti. Pa »'J mam v sebi moči, da bi ga px*ije j za "ta sladke" in ga nesel ven v garažo na premislek in debat0. Če bi ne bil moj, bi mu že poka' zal, gunevetu. Kakor tista dva Ribničana, ki sta obtičala P° klancem vsak s svfojim vozo"1' ker jim lisca nista hotela, ali P1* nista mogla izpeljati. PriganJ11' la sta ju izlepa, pa ni ni* v0^-galo. še ritensko sta trmafU ldjuseti silili. Da bi pa opla^ z bičem, tega pa ne, kar se vsakemu smilila svoja žival- ™ sta po kreinenitem preudai'^ prišla na pametno misel: z^m njala sta se; to se pravi, vsak^ stopil k drugemu konjičku i'1 te iaj je pa druga pela okrog k011^ skih ušes, ker se nobenem^ y smilil konj svojega soseda, galop sta jo udarila prama g'°r klanec. Tako je najbrže tudi v tej f^ ii, kjer ni odpustljive mam111, roke in ne mehkega očetovi očesa, ki sproti vse odpušča. je pa značilno je to, da vsak ^ fantov, ki pohaja tam v šolo, ^ maj čaka konec počitnic, da £ spet nazaj in to kljub vsej ^ ciplini. Ker ni samo discip'1'1! in red, ampak, kot sem l"e i mnogo zabave, ker vzgojitelji do natanko, kaj imajo mladi j1" čki najraje. mK Na mali vzpetini sedi kot * ^ gradič, šola, kamor smo P° ^ kaj miljah vožnje zapeljali, obiščemo naše bodoče ■g&ier9(jj Nič se ne ve brez ciganke, generali bodo še lahko, če b0^ pridni. Kaj se ne bi lepo ^ty če bi nekoč 'rekli: general J j Jakšič je ukazal to; ali Sene.,v Grdina je povedal to in to. ^ bolt, če se ne bi postavili Ameriki. Se reče, saj men®^, krat ne bo zraven, če kaj vgjll Bom za purša pri kakem dru^ fl6 generalu. Da bi me le preveč fiksal. — "Šur, tukaj bomo lahko napra-; vili ovinek in šli s prave poti, ko j sejn pa jaz prosil, da bi se bili j spominu. Da pišem te vrstice se sma-: tram opravičenega, ker sem bil precej let faran fare sv. Kristine in sem tam stanoval ter vse to vem. Dalje, ker se veselim poročati resnico, ne radi tega, da se daje priznanje osebi, marveč zato, da bi sledile posnemalke in da bi se širila zavest dobrodelja iz vere in ljubezni do Boga in bližnjega. Vse radi tega je ona iz-; vrševala dobrodelnost, odkar; se je nahajala v naselbini. Ljudje smo po naravi taki, i da nam je zelo težko prosja- j čiti, če nas kdo poprosi, se po- i čutimo kar nekako nezado- j voljne, misel v nas se zbudi ošabno: "Že spet je tukaj in nadleguje." Tudi njej ni bilo I prijetno, ker je bila tudi ona ! človeške,, narave in bi rajši ne i hodila okro£ pritiskati in tr-1 kati na vrata. Toda, nje moč-; na duša je gledala na potrebo | in uspeh že tukaj, za stvar ::a kar je zbirala; vedela je pa tudi še bolj, da bo sledilo :;a tem še drugo plačilo. Zato je i ni odvrnila nobena težava, ni- j ti ne vreme in ne to, če bo sli-; šala zoperne opazke. Zato je i imela uspeh in veselje ter zadovoljno in veselo srce. Nikoli se ni užalilk. Zato ji je ljudstvo priredilo časten sprevod in vem, da ji bo ohranilo tudi časlten spomin. Vsi ji pa "tfadi želirtio, da bi pri Bogu uživala večno plačilo in božji mir. Anton Grdina/ Ce verjamete al' pa ne iiiiiiiiiiiiiiin::; i . ,. I Ljudske povesti FRANC JAKLIČ "Bomo videli, če bo res taka pravica!" mu pomagajo tovariši. "Ravno taka!" jih zavrne Rohne. Lazar pa vzame pipo iz ust in se oglasi: • "Iz tega, kar sta uganila župan in pa vi, boter, ne bo enkrat nič. Pa prav nič, tako vam povem. Kaj žar j i naj svoje ljudi sami rede! Lepa je ta! Kmetje naj jih redimo pa jim dajemo s tem potuho, tem lenuhom, ki bodo potlej še rajši postavali kakor sedaj, ko bodo Vedeli, da jih bomo na starost mi redili. Ali pride kdo delat, ko ga prosim?" "Saj ni noben tako neumen, da bi hodil k tebi, ki ne daš delavcem drugega kakor prose-nega močnika in krompirja v oblicah", ga zavrne Kepec. "Mar grem rajši drugam delat, kjer dobim kaj napotvičenega pa še kaj drugega, in mi nihče žlic ne šteje, kadar sedim pri skledi" . . . "O, kako ti še poj de v viher krompir v oblicah in proseni močnik! Kar sapa se bo delala, snedež snedeni!" mu vrne Lazar. — "Kmetje, jaz pravim, tri dni bo za nas preveč. Jaz pravim, ne podajamo se! . . . Ako se danes podamo, nam bodo drugič še več naložili!" . . . "Tako, to je pravica!" vpije Kepec. "Jaz, ki imam eno samo kozo in pa ogrado, ki inia malo preko sedem komolcev v premeri, jaz naj živim berača en dan, kmet, ki ima vsega dovolj, pa tri dni . . To je pravica!" "Tako,'to je pravica!" "Vi nas boste učili, kaj je pravica, sirote kozjerepske!" se zadere Hren. — "Bomo videli, kdo nam bo ukazoval . . Mi naredimo, kakor mi hočemo, mi kmetje, ki kaj premoremo!" "Ali me nimamo nobene pravice?" poskoči od peči Brenk-lja. "Kaj smo pa me?" "Kdo pa tebe kaj vpraša " "Zato pa sama zinem . . Bom videla, če nas boste vprašali ali ne?" "Poglej, poglej, kako so nocoj prešerni! Kadar je treba kaj skladati, takrat smo pa dobre!" ji pomaga Lovrečka. "Takrat smo pa take punce, DO YOU GET VITAMINS? Of course you dcv Evorybodydoet. Couldn't live if they didn't. The question is, do you get ENOUGH Vhamins? A great many people do not, and as a result, feel be- ONEM DAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES A single One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule every day, furnishes the basic daily quantities of the five vitamins whose re-qultements in human nutrition are known. Get One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Copsulei at your drug store. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 da je kaj," pritrdi Sivka. "Rohne ne ve, kako bi bil prijazen, kako bi se smehljal, kadar vsip-ljemo na mizo tiste groše za 'fronke' ali kaj drugega." "Kmetje vas imajo zmerom za norca, pa vendar ž njimi vlečete", jim očita Kepec, na kar nastane vrišč. "Tiho!" "Mož,, udari po mizi in takrat ugasne luč, kateri je bilo zmanjkalo zraka. Ta hip so porabili nekateri nezadovoljneži in so smuknili v vežo. "Jazes! . . Kako je bilo notri vroče!" pravi Anžek tovarišu Mihcu. "Jaz nisem mogel več prebiti" . . "Jaz pa tudi ne . . Mene precej ušesa bole, kadar tako zavpijejo. Kako ti pa ta Kepec golči!" "Ali ima prav!" "Kaj pomaga ves krik, ko pa gruntarji narede, kar hočejo! Kaj bi se človek zamerjeval brez potrebe . . Potlej je vselej jeza." "O, ko bi se ne bal, bi jaz tudi ne molčal--" Ko je nad glavami zboroval-cev zopet zamigljala luč, so opazili Kozjerepci, da je njihova mo6 po številu oslabljena. To jih je prepričalo, da bodo slabo opravili s svojo pravico, *ato nadaljuje Kepec: "Vi možje! Vi gruntarji! . . Še eno bom povedal. Eno pošteno, ako si jo hočete vzeti k srcu. Jaz pravim, bodite pravični! Pravični kakor nova vaga. Jaz nič ne rečem in se ne branim dati Barbiču, kolikor morem in kar mu gre, in tudi moji sosedje enako pravijo; ampak rečem vam, možje, grun-, farji, bodite tudi vi pravični in recite, kar je prav! Vsak grun-tar bo živil Barbiča vsaj tri dni — nas eden pa po en dan, ako ga bo mogel. Ce pa hočete biti prav pravični in če hočete Bogu dopasti, kar je za vsakega človeka dobro, pa recite: — Po premoženju ga bomo redili." "Po premoženju, po premoženju! . . To bo prav!" zatulijo Kozjerepci.. "Kakor sklenete", pravi Roh- Takrat pa planejo pokoncu Lazar, Hren in še nekateri, in Lazar zavpije; "Ti nam bodo merili pravico, ti nam bodo 'Ugibali? Koliko pa jih je? Kaj?" . . "Samo toliko le!" ga zavrne Kepec in stopi predenj. "Pa pravica se mora zgoditi! Po premoženju se bo Barbič redil, pa je amen!" "Mi se jim pa res ne damo, da bi nas taki le strahovali, ki ne premorjejo nič", se razsrdi Mihlaž in se pomakne k Lazar-J ju. "Sedaj nalašč ne! . . Sa-! mo dva dni bo Barbič kmetov, I en dan bajtarjev. Taka je pra-1 vica v Dolgem selu! . . Kepec in njegovi nam je ne bodo merili." "Ti so moško povedali! . . . Ta je bila prava", s omu pritrjevali kmetje. "Vidite jih?" se obrne Kepec k svojim. "Še kri bi nam izpili, ako bi mogli, pa bi rekli: —To je pravica. To je pravica, pravim jaz!" "Vražja pravidfe!" .pritrdijo tovariši. "Ravno taka je, pa mir besedi!" . . Dva dni mi, en dan pa vi!" zavpije Lazar. "Tako je, pa mir besedi!" pritrdi 'mož' in loputne po mizi. "Saj sem jaz vedela", pravi Rohnečkn in se obrne na -peti k gen,-kam. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Dijakovo pismo "Prosveti" Inega za Vašo propagando, se J motite. Fant, ki je tisto napisal, mora biti na vsak način boljše informiran o razmerah doma, kakor njegov sorodnik daleč v USA. Fant je bil najbrž domobranec, o katerih i-mate v pismih in drugod toliko lepega povedati. Seveda, ko bi tamkaj vedeli, kaj so domobranci bili, zakaj so splo'h bili, bi marsikdaj drugače zapisali. čisto lahko se bo zgodilo, da boste nekoč hoteli jemati nazaj vse besede, ki z njimi danes onečaščate za pravico padle slovenske domobrance. Vi ste socialisti z banderom j gospoda pisatelja Louisa Adamiča, a temu, čemur Vi pojete slavo, ni socializem, ni patriotizem, to ni lastno slovenskemu narodu, kateremu hočete ostati zvesti. To je patriotizem v najbolj krvavi, zločinski podivjanosti vzhodnjaške kulture, ki ni kultura. Tu ni na mestu govor o narodu, o borbi za narod, o sodelovanju, o kleri-kalizmu in ne vem o čem še. Tu je čisto drugo, česar pa vi, kot Amerikanci, ne boste mogli nikoli popolnoma razumeti, vse dotlej ne, dokler se morda še nad Vami nekoč ne utrga ta peklenski oblak svetovne revolucije, anarhizma in politično uniformiranega zločinstva. — Tudi mi nismo poznali tega in smo smatrali vse za bajko, dokler nismo sami doživeli. Zapomnite si: sila rodi silo! V vseh mogočih člankih, pismih in vesteh iz domovine se čita, koliko hudega je Slovenija med zadnjo vojno pretrpela — ne pove se pa, kdo je tega prav za prav največ kriv. Ko pišejo Vaša pisma o pobitih, nič ne povedo, kdo jih je pobil, ko govore o požganih vaseh, nič ne pristavijo, kdo jih je zažgal. Na 3. strani Vašega lista od 24. 6. 1946 pišete o obnovi žel. postaje v Grosup-1 ju: "Velika železniška postaja v Grosuplju in postajno skladišče sta bila med vojno zažgana, in so ostale razvaline. . . " Sili se vprašanje: Kdo je to storil? Vedite pa, da niso storili ne četniki ne domobranci, glejte celo okupator ne, ampak tisti Vaši borci — partizani. A niso v Grosuplju požgali samo to, ampak celo vrsto poslopij, med drugim tudi šolo. Vse za svobodo. Pa to je malenkost, desettisočinka takih dobrih "narodno - osvo-bolnih" del Titovih gverilcev! V Sloveniji so partizani požgali vsaj 150 takih postaj (dosti več jih tako ni), trideset šol, za katere vem sam in skoraj nc dosti manj cerkva. Potem so še domovi Sokola, Prosvetnih društev, etc. etc. Gradovi, priče naše zgodovine s toliko nenadomestljivimi kulturnimi spomeniki, in še toliko drugega. če Vam je všeč, Vam pošljem o vsem tem osvobajanju komunistov v Sloveniji za časa vojne bolj točne podatke in sezname ali tudi fotografije, lahko sporočite. Vidite, o vsem tem partizani ne govore. Samo to, koliko je porušenega, koliko je treba obnavljati. . . Večino porušenega so sami naredili. A sedaj ne delajo oni, oni so gospodje oficirji, polit-komisarji. Dela pa narod, ki se nikoli za politiko in tako svobodo navduševal ni. Ste slišali o Hinjah, Hribu, Žvir-čah? To so slovenske vasi v Suhi Krajini, ki so jih do tal požgale par mesecev pred koncem vojne Cankarjeva in Gub-čeva brigada. Ljudi so oropali in jih nagnali v sneg za kruhom. . . Tu v emigraciji je dosti prič, a za to vo vsa Slovenija. To delo je opravila brigada z imenom Cankarjevim . . . poznate Cankarja? Partija je zlorabila ime največjega slovenskega pisatelja na vse načine. Cankar tega ni nikoli učil. Matija Skrabar, ki mu priobčujete njegov poskus ten-denčnega čenčanja 'z naslovom GEORGE PANCHUR in SINOVI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIMI BARVAMI IN STENSKIM PAPIRJEM Papiramo in dekoriramo 16603 Waterloo Rd. KE 2146 (Konec) Ta organizacija se je držala pravila: "Klin se s klinom zbija." če vzamete na primer, da imate celo v USA teroristične organizacije v mirnem času — pomislite samo na združeno gangerstvo in KKK (KU-KLUX-KLAN) — ki jih nc podpirata niti vlada niti opozicija, potem se ni črni roki toliko čuditi. Vedeti morate namreč, da je bila revolucija in da stoji Ljubljana na pragu Balkana. Seve, delovanje Črne roke zaradi tega ni opravičeno, še manj pa jo imam o-praviče-vati namen, če Vam povem, da je OZNA slovenskemu narodu neprimerno več hudega prizadejala, kakor črna roka. če je pobila črna roka 200 ljudi, jih je v Sloveniji OZNA samo neposredno po prevzemu oblasti lani junija vsaj deset tisoč. — A Slovenija je samo morda dvanajsti del Jugoslavije! črni roki očitajo grobove, komunistov pri Sv. Urhu. A kaj mislite, so dokazali OZNI? Cela vrsta masovnih grobišč. — Polica pri Višnji gori. Krimska jama, Jelen-dol, Grčarice, Novo mesto, Mo-zelj, Travna gora etc. — to so kraji, ki molče odgovarjajo /sem takim klevetam. A to niso pravljice. Ste čitali črne •mkve slovenskega naroda? Tam je vse: tam so imena, izjave s podpisanimi pričami, partizanski dokumenti v faksi-milejih, fotografski posnetki i in drugi raznovrstni dokazi ta- j ko, da se ne da oporekati niti lasu. Tam so uradne izjave zdravniških komisij, ki so na licu mesta, pri izkopavanjih ugotavljale, na kakšen način •;o bile morjene tisoči žrtev, in Luko dalje. Morda Vas bo. zanimalo, da se nahaja v emigraciji film o izkopavanju^TSd ito žrtev, — moja dva bratranca sta bila med njimi — ;z grobišča Jelendol pri Ribnici. Vse tiste mlade fante so komunistični veljaki, ki danes vladajo v Ljubljani, pus.ili po-•treliti brez ene same besede pritožbe, brez sodbe. Pobili so ;ih kakor živali v gozdu in jih nakopali vse v jamo daleč v je-lendolski grapi. Imamo tu v emigraciji fanta, ki je iz groba ušel živ, ker njega ni slučajno zadela krogla. Neverjetno, a res! Nekoč pride morda ta film tudi v Chicago — bogve kaj boste rekli takrat? A to so stari grehi! Kaj je zagrešila OZNA lansko poletje, tega svet še ne ve. Tisoše slovenskih mater, ki zaman pričakujejo svoje sinove, slutijq, kaj se je z njmi zgodilo. V Avstriji in v Italiji so še žive priče pokoljev OZNE v Kočevskem Rogu, v Hrastniku, v Kamniku, v črngrobu, na Pohorju in tako dalje. Preko deset tisoč je samo slovenskih fantov. Koliko je drugih, bogve! če ste mislili da ste v Pismu belogardista (Pr. 26. 6. 46) ponatisnili kaj posebno udar- Everyone in the act o' salvaging fat means enough sonp to keep American babies, homes, dishes, laundry and dogs spotless! Here Mrs, Thomas Tarbox. of FalXawn, N. J., gives Carol Sue, age 1'/2, [and Rags the benefit of her kitchen salvage. One pound of used fat i* enough to make this large box of packaged laundry soap. Grelna peč naprodaj Naprodaj je peč na premog za gretje; je kakor nova. Zglasite se na 1367 E. 52. St. zgorej ali pokličite EX 7177. (244) Barjanski puntarji, se prav tako napihuje s Cankarjevim mottom ... To sta dve strašno prilegajoči si stvari: Cankar in škrabar. če bi se Vi tega zajedali, bi opustili tisto penasto, limonado. To je profana-cija Prosvete, zapomnite si, če že ne verjamete v profanacijo Cankarja! Poslušajte številke o žrtvah Jugoslavije v minuli vojni? Poiščite tako številko žrtev jugoslovanskih narodov v prvi svetovni vojni in primerjajte. Pa če Vam to ni dovolj, primerjajte številke angleške vojske, vojske angleškega imperija. Kakšna je razlika in kje tiči vzrok? To tiči v Mihajlo-viču, boste izbleknili kakšno neumno. Mihajlovič je kola-boriral, ta je kriv. Temu se slovenski rojak, ki pozna razmere, smeje. Vi se pa boste nekoč bridko kesali, zakaj ste splo'h eno črko napisali Titu v prid ali slavo. Meni se zdi, da že malo mislite. Zanima me kako ste sprejeli vest o avijo--nu, ki so ga Titovi vojaki sestrelili ob belem dnevu nad Bledom v Sloveniji konec avgu- j sta in pri tem uničili življenje-; petim Amerikancem? Morda j še ne vidite, kam pes taco mo-! ii. Meni se zdi, da boste še bolj j na tanko spoznali v bodoče. ' Čitajte, če se Vam zljubi, Chi- j cago Daily Tribune od 21. av- j gusta letos pod naslovom: — j "Ameriška razorožitev." Tam boste že dobili ta časopis. Jugoslovani vpijejo na pariški konferenci po Trstu. Jasno je, da bi morali veliki štirje Trst dodeliti Jugoslaviji in ne Italiji, katera ima na stotine pristanišč in takih oken v svet. Pa zakaj ga ne dado? Zakaj Amerika in Anglija tega ne pustita? Zato, ker bi Trst dobil Jože Velikiv (Stali«) in ne slovenski narod. Kajti Jugoslavija je samo še formalno samosvoja, drugače pa je čisto navadna sovjetska provinca. V Trstu pravijo tako-le: "Tito— Benito, lo stesso partito!" škoda, da mi gre papir h koncu. Upam, da bo Vaše u-redništvo vztrajalo in še naprej pošiljalo Vaš cenjeni časopis semkaj. Ko-vidim, da radi ponatiskujete pisma iz Ti-tovine, ne izključujem možnosti, da ponatisnete tudi to pismo, morda... . BELO D0IIJ0 VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 85 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasite Be ▼ The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Moške in ženske se sprejme za tovarniška dela MOŠKE: inšpektorje truckerje ŽENSKE: asemblerce varilke Za 2 in 3 šift 5 dni v tednu Stalna zaposlitev z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. _____________(246) Sprejme se ) packers za Shipping Room inšpektorje 53 ur na teden MALI OGLASI Miša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 6 in 5 sob, blizu 88. ceste in Superior; novo dekorirana; sedaj je prazna. Za informacije pokličite EX 5805. (243) Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave.