295. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. decembra. XXIV. leto, 1891. lebaju vsak dan mve*«-r» izimfci nedelje m praznike, ter vr\jn. po pol u prejeman mi avstro-op.ti ■ k« dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta t «ld., za jeden mesec l pld. 40 kr. — Za Ljubljano brez polivanja ua doni ^ vse leto IS f?ld. ;:a četrl ieta 8 ald. 30 kr., za jeden mesec I pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec. po 80 kr. za četrt leta. — Za tn'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste pO rt kr.. če ne oznanilo jed. r. krat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. - Kokopisi se ne vradajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v fluspodskih ulicah fit. 1*2. U p r a v n i 8 t v u naj ne blagovolijo pofiiljiti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mesto Celje in Celjska okolica. (Dopis ie Celja.) Župan Celjski dr. Neekennann predrznil se je govoriti v mestnega zbora Celjskega se|i «ine 5 decembra 1891 jako razžaljivo <> občini „Celjska okolica", tako da je le-ta ukrenila in potrdila nastopno izjavo: „Župnu Celjski dr. Neckermano je v mestnega zbora seji dne 5. decembra 18iU mej drugim govoril: da je /a meHto Celi«* občimi Oolis'.a okolica hudoben sosed; da je vodstvo t«? občino v rokah slovenskega advokata; da prnuzroča občina Celjska okolica mestu škodo kjer le more in to iz narodnega in političnega sovraštvu, kar se je pokazalo pri ratnih prilikah, kakor za časa Sokolske slav-nosti in zborovanja nemškega društva aSudmark" ; da je občina Celjska okolica tedaj, ko se je mudil presvetli cesar v Celji, delala spletke v ta namen, da bi kalila splošno veselje in ukrstila mestni občini Celjski spoštovanje višjih gospodov; — dalje trdi gosp. dr Neekerniann, da je svet, kjer na-merja g. Huusbaum postaviti kopel, last gg. Mathes in Ilig"isperger in da „vladaju žalostne moral ae razmere" v mustuem parku, tako da bode moralo mesto skrbeti, da so to spremeni, tembolj, ker se je baje občina Celjska okolicu že »ama izjavila, da naj mesto skrbi za policijo v mestnem parku. Občina Celjska okolica nasprotuje vrb tega mestu, kjer le more, in sicer iz narodnega sovraštva in zato stavi (dr. Neckermann) končno predlog, naj se dela na to, da se izločijo zemljišča gospodov Mathes iti Blgersperger ter mestni park iz občine Celjska Okolica in se priklopijo mestu Celjskemu, kateri predlog je mestni zbor Celjski vsprejel jednoglasno. Občina Celjska okolicu mora proteatovati proti vsem tem sovražnim očitanjem mestnega lupana, kajti vso te dolžitve so vseskozi neopravičeue in neresnične. Občina Celjska okolica sklepu o vseh zadevah Btrogo (to zakonu, namreč o vseh predlogih se najprej razpravlja, potem pa sklepa z večino glasov. Uazprave in .sklepi so prosti, vsak dela po najboljši svoji vesti in kakor se mu zdi najbolje za občino, ne pa ua povelje kakega advokata. Občina Celjska okolica so nikdar ne bavi z zadevami Celjskega met)ta, ker v to ni kompetentna in ker ima dovolj opraviti, da vzdrži red v svoji občini. Očitanje, da ■kuda občina Celjska okolica oškoditi mesto Celje, je smešno in tudi povsem neresnično. Občina Celjska okolice se ni utikala v nikake slavnosti, niti v Blavnost Celjskega Sokola, niti v slavnost nemškega društva „Siidmark", ako so pa posamui občani iz nbčioe okolica Celjska ili pozdravljat sokolske goste, tu to ni kak izraz sovraštva proti mestu, najmeoj pa gre to očitati občini kot taki. [stotako odbiti je tudi z indignacijo očitanje, da je hotela občina Celjska okolica kaliti veselje mestjauov za časa cesarjevega obiska; občina je po svoji državljanski dolžnosti in iz goreče ljubezni do presvetlega vladarja z velikim naporom dosegla dovoljenje, da je smela po svojih močeh pozdraviti cesarja, v čemur nobeden pravi patrljot in rodoljub ne more videti nič žaljivega zoper mesto Celje. Kar se dostaje stavbe lluu.-baumove kopeli, mora občimi Ceijska okolica priznati, da je bila izjava dr. Sernca pri lokalnem ogledu, da je prostor, kjer se misli postaviti kopel, cestni rob in kot tak del ceste, ne pa last gg. Mathes in Higersperger, u pravičena takisto, kakor tudi trditev njegova, da ima v tej zudevi prvo besedo občiuaki odbor. Občinski odbor Celjske okolice pritrdil je izrecno izjavi g. dr. Sernca in po svojih svetovalcih sklenil z g. Hausbuumom zakupno pogodbo tuko, da je temu prepustil prostor za stavbo kopeli za dobo celih dvajset let i u za zakup ino zgolj 5 gld. na leto. Z ozirom ua to odkloniti je torej odločno očitanje, da sta občina Celjska okolica ali tačasnl zagovornik njenih interesov postopala sovražno proti lastniku kope Končno protestuje občina Celjska okolica tudi proti temu, da bi se iz občine izb čila posestva gg, Mathes in E&gersperger in mestni park, protestuje proti očitanju, da bi to bilo potrebno iz policijskih narokov, ker ui znau nijeden slučaj, da bi se bilo na teh zemljiščih /godilo kaj takega, kar je proti določbam o javmm miru ali proti nravnosti. Naravna meja mej mestno občino Celjsko in mej občino Celjska okolica je in mora biti jedinole Savinja, ue pa slučujna in nepravilna ter nevidna meja privatnih nemških posestnikov. Z ozirom na to pooblašča občinski odbor županstvo občine Celjska okolica, naj stori vse potrebne zakonite korake, da se zapreci ta izločitev." Mej tem, ko jo poročevalec v seji občinskega odbora prelagal odbornikom od besede do besede govor Neckermannov, kakor je bil uatisnjem v „Deutscha \Vaeht", čuti je bilo marsikatero prav zasoljeno in pikro opazko vrlih in zavednih naših kmetovalcev, kateri se niso mogli prečuditi, kako da se je mestni župan in zdravilstva doktor Neckermann mogel spozabiti tako daleč, da je obsipal sosedno občino z oCitanji, katera so od prve do zadnje vi ste popoinoma neresnična. Občinski odbor mesta Celje vede so že tako, kakor da hi njemu bilo le s prstom migniti, da bi razpolagal s staro lavnimi deli sosedne občine. Le počasi, gospodje, počasi! Za razdružitev treba poslušati tudi občino Oljska okolica in dokler le-ta ne bodi dovolila, tudi vlada ne bode potrdila ločitve kakerdno želi mestni odbor Celjski, posebno pa ue, če ne predlog ue upira na druzegs nič, kakor na podlo sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega. Državni zbor. Na Dmiaji dne 20. decembra. Gospodska zbornica sešla ho je pred božičnimi prazniki dvakral V sobotni seji, četrti v letošnjem jesenskem zasedanji, zbralo se je ob 12. uri navadno število .'•o članov poti predsedstvom grofa T r a u 11 m an n s-tlorfa. Predsednik naznani, da je cesarju izrazil BOŽalje na smrti nadvojvode Žigo in otvori ua to obravnavo o posamnih točkah dnevnega reda. Knez Schdnburg poudarja veliko važuost novih trgovinskih In carinskih pogodb, ki stopijo že dne 2. svečana bodočega leta v veljavo. Doslej bil Be je carinski boj, sedaj pa z veže j o se iste države ua 12 let v trojno zvezo gospodarsko. Veli-cega političnega pomena je to dejanje, da, svetovne važnosti, kajti po mislih govornika bode ta zveza učvrstila gospodarski položaj Kvropo nasproti drugim delom sveta. LISTEK. Doktorju Ivanu Geršaku. Tko so jedan danak C 'ist borio za Slavu, Tomu nečo nikad Minut viouuc. glava. Stanko Vraz. Benaper lumen, nunioiu-uo tiiuui ImulcHtjuo uianubunt. Vergilij. Srčuo pozdravljen nam dan, katerega god svoj praznuje Vrli slovenski nam sin, štajerski dični rojak. Skoro bo dvadeset let, kar bivaš Ti v našem okraji, Narodu v prid delujoč, njega k zavesti budeč. Dober prijatelj si Ti lepo se učeče mladine, Blag si podpornik jej bil, si jej in vedno jej boš; Družbam si vsem pomočnik, kar cvete jih v naši deželi, Slovstva ljubitelj si vnet, ki se razvija pri nas; Sam si prijel že pero in pisal poučne nam spise, Bog daj, da vzel bi je spet ter jih napisal nam več; Da bi napisal del več Slovencem za poznaše leta, Kedar ne bode več nas, drugi tu zarod bo žil. Danes praznuješ svoj god, i mi ga praznujemo v duhu, V duhu praznujemo ga, Tebi ljubljenec, na Čast. Mili Bog srečo Ti daj povsodi, pri vsakem podjetji, Naj Ti ko senca sledi, kamor obrneš svoj sled ; Blagoslov rosi nebo ua Tu in na Tvoje opravke, Bodi jim lep uspeh, ki bo človeštvu v pomoč. Kakor ni v noči brez sna nikoli mini in pokoja; Brez zadovoljnosti ni sreče cvetoče nikjer. Naj zadovuljnost, rojak, Ti torej obseva življenje, Naj Ti jo veduo sladi čarobuoj svojoj močjo; Kakor nakiti drevo se vsake pomlad novim evetjem, Da nam prinese potem jesen obilo sadu; Tako se vračaj Tvoj god vsako leto Ti spet z novoj srečoj, Zdrav in vesel ga praznuj mnogo, premnogo še let! Božidar Flegerič. Barje. Spiaal A Irk - L. K i o 1 I a u d. Visoko nad pustinjo letel je star, pameten vran. Namenil se je še več milj proti zahodu, prav ua morsko obal, da bi izkopal prašičevo uho, katero je v dobrih časih zagrebel oudu. Sedaj jo bilo pozno v jeseni in hrana pičla. Ako jeden vran pride — pravi oče Brehm — potem se ni treba dolgo ozirati, da še drugega zapuziš. Toda mogel si dolgo in ostro gledati proti oni strani, odkoder je priletel stari, pametni vran — on je bil in ostal sam. In ne da bi se za kaj brigal, plul je ua močnih, kakor oglje Črnih perotih, skozi mokri zrak, naravnost proti severu in ni se oglašal. Ko je pa tako počasi in premišljeno tja plul, zrlo so njegove oBtre oči na krujino doli pod seboj in stari ptič se je jezil. Leto za letom je bilo tam spodaj več zelenih in rumenih prog; kos za kosom trgali so ud pustinje; na to so nastale male hiše z rudečimi opečnatimi strehami, nizkimi dimniki in debelim močvirnim dimom — povsod ljudje in človeško delo. Spominjal se je še iz/a mladih dnij — nii-nolo je že nekaj zim od takrat —, da je bilo tu baš mesto za pridnega vrana z njegovo družino, dolge, brezkončne proge, mladih zajcev in ptičev v obilici, doli na produ gagke z velikimi lepimi jajci, — dosti, tako mnogo in različnih Hladčic, kakor si jih le želeti mogel. Radi tega priporoča, da se voli poseben carinski odsek 15 članov. Nasvet se vsprejme. Predsednik naznani na to ustop nadvladike Rajčeviča v zbornico in konstitucijo železniškega odseka. Grof Montecuccoli poroča o zakonskem načrta o delavskih bivališčih in priporoča vsprejem odsekovega nasveta. Grof Belcredi izjavi, da je zadovoljen s popravljenim načrtom, ki je posebnega socijalno-političnega pomena. Ker pač vsakdo Želi, da se zadeva hitro reši, prosi, da se takoj vsprejme zakonski načrt. Fin. minister Steinbach zahvali se odseku na njegovem delovanji in omeni, da je popolnoma zadovoljeu s pi omenjenim načrtom. Ker so vsi člani izrekli, da hočejo uvaževati Belcredijev nasvet, ga tudi vlada vsprejme. Odobrava sodelovanje prizadetih občin, ker se to strinja s socijalno - političnimi zahtevami. Zbornica vsprejme na to načrt v drugem in tretjem čitanji in izvoli tudi predlagani carinski odsek. Predsednik na to zbornico ob 1*/« uri popo ludne zatvori. Na Dunaj i 22. decembra. Ob 12.Vi uri opoludne otvoril je grof Trauttmannsdorf obravnavo in hkratu naznanil, da se je carinski odsek konstituiral pod predsedstvom kneza S c h tiin b u r g a. V obravnavi o ureditvi novega ridejkoraisa grofa DzieduszyckegS uasvetoval je grof Hoyos, da se ustanovi nov odsek 9 članov v presojo jed-nacib zadev. Nasvet se vsprejme in odsek na to še tekom seje izvoli. Poročevalec baron Pussvvald izroči proračun za leto 1892. v vsprejem, kar se takoj brez vsakoršue obravnave zgodi. Poročevalec baron Beck poroča o začasnem opuščenji pobiranja sta-narinske priklade v Trstu. Tudi ta predlog se nespremenjen vsprejme, istotako kakor tudi določila o zjediujenp Prnških predmestij s stolico Prago. Poroč.evab c grof Coudenhove poroča imenom gospodarskega odseka o ureditvi razmer bratskih zavezmh pokladuic. Poljedelski minister grof F a I k en h a y n prosi, da se predloženi nasvet nespremenjen vsprejme, kar se zgoiii. Na to se javna seja ob l8/4 popoludne zatvori in seji v tajni seji obravnava o prošnji Zader-skega sodišča, da je dovoliti sodno postopanje proti članu zbornice baronu Gondoli iz Dubrovnika, kateri prošnji zbornica ugodi brez debate. Politični razgled. HI o i ranje deželi. V Ljubljani, 28. decembra. Novi ttemško-liberalni minister grof Knsnburg nastopil bode v torek svoje novo mesto ni storil obljuno. Nemški konservativci niso nič kaj zadovoljni s tem imenovanjem. Linško klerikalno glasilo pravi, da, ako bode grof Kuenburg skušal izpodriniti ministra Falkenhayna, potem ne bode vlada mogla več. računiti na konservativnega Sedaj pa je stala tu hiša pri hiši, zlatoru-meno polje in zelene ravnice, a hrana je bila tako pičla, da je star, pošten vran milje daleč moral leteti radi horega prašičevega ušesa. Ljudje! — Da, ljudje! — JStari ptič jih je poznal. Mej ljudmi je vzrasel in to mej tinejšimi tega rodu. Na veliki graščini, prav blizu mesta, preživel je svoja otročja in mlada leta. Toda vselej, kadar je sedaj nad tem posestvom plul, vzdignil se je visoko v zrak, da ga ne bi spoznali. Kajti, če je doli v vrtu zapazil žensko, mislil je, da je mlada gospodična z namazanimi lasmi in francoskimi trakovi: v resnici pa jo bila le njena hči s snežnobelimi kodri in vdovsko čepico. Jeli se mu je pri finih ljudeh dobro godilo ? — No — tako, — tako, kakor se vzame. Hrane v obilji in veliko učiti se; toda bil je veduo le ujetnik ; prva leta s pristriženo levo perotnico in potem na „ parolo dhonneur", kakor je stari gospod običajno rekel. In to častno besedo je prelomil; zgodilo se je to nekega rajsko lepega pomladanskega jutra — ko je mlada, Črno lesketajoča se vrana letela nad vrtom. Čez nekoliko čuBa — bilo je nekaj zim kas- kluba parlamentarno sodelovanje, nego le, ako bode ministerstvo vzlic temu, da se je pomnožilo za nemške levice zaupnega moža, ostalo verno tistemu svojemu programu, katerega je bila razglasila za časa dr-žavnozborskih volitev. — Splošno se sodi, da je novega ministra imenovanje velika koncesija za levico, da je le-ta postala sedaj vladna stranka, da pa ni dobila niti toliko upliva niti toliko mučij, kakor bi to rada imela kot največja stranka v državnem zboru. Uprava državnih železnic. Baš pred prazniki izdala je vlada novi organizacijski statut za državne železnice, kateri določa natančno ves novi red. Vsled te odredbe razširil se je delokrog obratnim ravnateljstvom, katerim se je priznala pravica imenovati vse uradnike, kateri i mado plače do 1200 gld. Železniški svet pomnožil se bode deloma, in sicer za odposlance trgovinskih zbornic; po jeduega zastopnika volijo zbornice Graška, Ljubeuska, Celovška in Ljubljanska. Tudi kmetijske družbe imado Bvoje zastopnike. Graška ima jednega, Celovška in Liubljanska pa obe jeduega. Ogerskl državni »bor. Vlada madjarska je ukrenila razpustiti državni zbor, ker bi velika agitacija utegnila na moč liberalne ali vladne stranke neugodno uplivati. Ker pride cesar začetkom bodočega meseca v Budimpešto, predložil mu bode ministerski predsednik grof Szapary besedilo prestolnega govora, s katerim se bode državni zbor razpustil. Volitve se bodo vršile prve dni meseca februvarja in je jako dvomljivo, kakšen bode končni rezultat. Ker ima vlada velikansk aparat, s katerim upliva na volitve in ker je izid volitev navadno zavisen od „kortešev", ni nič gotovega povedati. V sedanjem državnem zboru imela je vlada 300 privržencev, mej katerimi so ušteti vsi (40) Hrvati in divjaki, nezavisna stranka je štela 74 članov, Ugronova 19, Apponvijeva 47. Te številke se bodo seveda znatno spremenile. V n«i n m* tfr/ave. Rusija in Francija. Kakor znano, pritožila se je Francija pri sul tanu, ker je bolgarska vlada iztirala nekega frau-coskega novinarja. Ruski cir ni nič kai zadovoljen s tem, da zahteva Francija zadoščenja za ta čin in da pritiska na sultana, mi on kot sucerGti bolgarski zastavi svoj npliv, da se to stori, Ruski car se baje boji, da bi Turčija, ako bi Francija nanjo preveč pritiskala morda j>ristopila celo trojni zvezi. — Mogoče je tudi, da ie pa vse to le spletka, uprizorjena, da bi mej Rusijo in Francijo nastala ne-sporazumljenja. i! it m unuka zbornica. V zadnji seji pred božičnimi prazniki izrekla je rumunska zbornica sedanjemu konservativnemu ministerstvu formelno nezaupnico, vsled česar je ministerski predsednik Catargiu izročil kralju demisijo vsega kabineta. Novo miuisterstvo sestavljeno bole na podlagi posebnega kompromisa iz juraini-stov in liberalcev in bode zastopalo Rusiji prijazno politiko. Nemške reforme. V Berolinu pripravljajo za državni zbor predlogo velikanskega pomena, katera utegne imeti velikih posledic. Ta strogo reakcijonarna in baš sedanje Nemčije vredna predloga omejila b<)de svobodno selitev kar najbolj mogoče. Nemčija misli, da bode s tem odpomogla čutnemu nedostatku, da po-mankuje na deželi delavcev, zlasti kmetijskih, dočim je v velikih mestih obrtnih delavcev mnogo več, nego je zanje dela. — Jeli bode imela ta naredba ka| positivnih in res koristnih posledic, je težko soditi. Zgodovina nas uči, da so take reakcionarne reforme brez vrednosti. neje — vrnol se je v graščino. Toda tuji dečki podili so ga s kamenjem ; starega gospoda in mlade gospodične pa ni bilo doma. „Gotovo sta v mestu", mislil si je vrau ter se je za nekaj Časa zopet vrnil. Toda vspreieli so ga baš tako kakor prvič. Sedaj čutil se je stari, pošteni ptič — mej tem Be je v resnici postaral — razžaljenega in od-letel je proč, visoko nad hišo. Nič več ni hotel priti z ljudmi v dot;ko, naj sta se stari gospod in mlada gospodična še tako za njim ozirala — in to sta storila — o tem je bil do dobra prepričan. In vse, česar se je bil naučil, je pozabil, težke francoske besede, katere se je v salonu naučil od mlade gospodične in pa robate izraze, katerih se je mej posli navadil. Samo dva človeška glasova Bta ostala v njegovem spominu, kot ekstrema njegove izginjajoče učenosti. Ce je bil res dobre volje, zdelo se je, da pravi: „Bonjour Madame!* Toda kadar je bil jezen, kričal je: »Vrag te vzemi!" Urno in sigurno plul je v debelem deževnem zraku, v daljavi je že opažal belo znamenje, postavljeno ob morski obali. Nakrat pa opazi veliko črno ravan razprostirajočo se pod njim. Bilo je barje. (Krnoo prib.) Dopisi. Is pod zanosa 22. decembra.*) [Izv. dop.] Silna nesreča zadela je minulo nedeljo večino ubo-zih prebivalcev v Rakitniku. Ko je ravno velika večina odšla k maši, jeden v Postojino, drugi v Orehek, zakadilo se je na vzhodni strani vssi, in ker je silovito burja brila, bila je cela vas kar na mah velikanska grmada. Ljudje, domačini in bljižnji, hiteli so od vseh strani na pomoč aH požar bil je tako silovit, da ves trud in neverjetna drzna pomoč sta le malo pomagala, tako, da je nekaterim teh nasrečnežev le to ostalo, kar so na sebi imeli, vse drugo kakor: poslopje, živež, obleka, krma, konji, živina, prešiči, hišna oprava, orodje itd. je pa zgi-zginilo v silovitem plamenu. Kjer je še pred malo Časom stala prijetna vasica, je zdaj videti otožno pogorišče, po katerem tavajo jokaje žalostno nesrečni pogorelci. Vse hvale vredni gasilci iz Postojine. Otoka in Zagorja prihiteli so kakor je bilo le hitro mogoče na pomoč. Branili in gasili so v istini z neko drzovito vstrajnoatjo ter pokazali, da so kos svojemu poklicu, v resnici storili so vse, kar je bilo Ie mogoče. Da ni bilo njih, pogorela bi bila tudi bljižnja Matenja vas, kajti burja nosila je ogorke več sto metrov daleč. Vsestranska hvala gre torej hrabrim gasilcem. Pogorelo je 19 hiš, še več kot toliko živinskih hlevov in blizo toliko skednjev in druzih poslopij. Zgorela sta dva konja, već živinčet in mnogo presičev. Pa nesreča bi bila ktnalo še večja. V taki strašanski zmešnjavi, ko je burja metala dim in plamen na vse strani, ko so ljudje na pomoč upili, živina tulila in vriščala, so otroci preplašeni begali sem ter tja. Trije zbežali so v neko hišo, ki ni Še gorela, odprli vrata od sobe in se splazili pod postelj. V hipu bila je tudi ta hiša vsa v ognju, a nihče ni vedel, da so uotri otroci. In samo božja volja je bila, da so gasilci toliko časa vstrajali, da so to hišo toliko branili, da je še strop ostal in tuko so bili rešeni ubogi otročiči strašne smrti. Zopet drugi poskrili so 86 v neko klet, katere so pa gasilci skozi neko oknice srečno rešili. Res usmiljenja vredni so ti ubogi nesrečneži, Sedaj o najbuji zimi so brez strehe, odeje in brane. Golo ogorjeno in razpokano zidovje stoji pred njimi, katero jim uzbuja žalostne in tužne misli, da jim srca trgajo. Prav lepo torej v njih imenu prosimo, pomaga naj vsak, kdor le kaj more. Iz dolžne hvaležnosti naj pa tu že sedaj omenimo velicega dobrotnika g. J. Dekleva, kateri je takoj podaril pogorelcem črez 200 Btotov prav dobrega sena in razdelil še poleg tega med nje mungo denarja, kar mu mili lt >g obilo plati. Ise kamniške okolice dne 22. decembra. [Izv. dop.] Lopovstva, katera so uganjali zadnji čas cigani po tukajšnjem okraji, nas spominjajo na nek-dajne rokovnjače. Kakor le-ti nekdaj, tako skušali so tudi letos: malo beračiti, nekoliko krasti, nekaj s silo vzeti. Izvestno bi se jim bilo to rokodelstvo tudi dobro obnašalo, kajti še je najti po deželi mnogo nepremišljenih ljudij, ki dajejo te vrste lopovom varno zavetišče. Vender oblasti storile bo odločen korak ter jim vsaj nekoliko prekrižale rnčun. Dne 16. t. m. prijeli so orožniki v nekem gozdu pri Vodicah dva prav zrela tička te vrste, namreč Valentina in Florjana Huberja. Valentin Huber, isti, ki je 12. t. m. nekega posestnika pri sv. Katarini obstrelil, hotel se je proti orožniškemu vodji Žitku iz Mengiša celo s samokresom braniti, kar se mu pa ni posrečilo. Odnesel pa je pete neki Alojzij Brešca, jako predrzen cigau. Orožniki so ga sicer preganjali po kamuiškem in brd-skem okraji, a jim je vse jedno ušel. Oivzeli so mu doslej že dve puški, vender se sodi, da nosi še vedno nekaj orožja pri sebi. Ni čuda torej, da se ga VBled njegove predrznosti skoraj vsakdo boji. V Labovičab ustrelil je po dnevi nekemu posestniku par golobov, dotičnik je hotel imeti mrtvo žival nazaj — toda lopov naslonil mu je nabito puško na prsi: »češ, kakor golobe, tako tudi tebe ustrelim, ako se ne umakneš". Pa tudi priprti Valentin Huber ni bil nič manj predrzen. Neki fant uekje v cerkljanski fari je vasoval pod oknom svoje izvo-Ijenke, po poti mimo pride Huber ter brez vsega povoda sproži puško na fanta. K sreči zadel ga je nekda samo v noge. Take predrznosti presezajo že *) L))4to u m |t fcfctipCiiv p> p.1 az likih. |0p. nred. v§e meje in treba bode kar le najostreje stopati tem ljudem na prste, ako se hoče doseči mir is red. Ker Že govorimo o tem predmetu, ne moremo kaj, da bi ne omenili velikih preglavic, ki jih pro uzročajo ti ljudje posebno našim županom po deželi. ViSje oblasti tirjajo od županov, naj le ti nemudoma, kadar se cigani prikažejo v občini, obvestijo o tem bližnjo žandarmerijo, da se pa to le redko zgodi, je krivo po vsem največ to, ker se marsikateri župan boji ciganov, v strahu, da se maščujejo nad njim, da mu zapalijo poslopje ali sploh prouzročijo kako škodo. In ako ulovi žandarmerija cigan**, mora za njihove otroke do časa, da se jim določi domovinstvo, skrbeti dotična občina, kjer so bili BtariSi ulovljeni — tudi to ni malenkost za občine, osobito za župana. Ni torej čuda, da velikokrat kak župan rajši nekoliko zameži, ko da vidi cigane v svoji občini. Tako početje pa je ravno po-tuha za to ljudstvo in uverjeni smo, dokler se ne bode na kak drug način bolj energično postopalo proti tej svojati — ne bodemo je iztrebili ! —č. Domače stvari. — („Slo v e ns k ega d r u Š t v a" prviletni občni zbor) vršil Be je včeraj zjutraj v čitului-niških gornjih prostorih. Zbralo se je nad 40 dru-štvenikov. G predsednik notar G o gol a pozdravil je navzoče a primernim nagovorom, na kar se je vzelo na zuanje izborno sestavljeno poročilo društvenega tajnika gosp. dr. Tri 11 e rja in poročilo društvenega blagajnika gosp. dr. Štora. Obširno poročali bodemo iutri o tem prvem letnem zboru ffSlovenskega društva", ki je prvo leto svojega obstanka storilo mumijo za pravi napredek slovenskega naroda, posebno z ustanovljenjem s\o;ega društvenega glasila „Rodoljuba". — Predsednikom bil je voljen z vsemi glasovi navzočih g. notar J. Gogo I a, v odbor gg. : dr J. Tavčar, dr. K. Bleivveis, dr. Fr. Stor, dr. K. Triller, Fr. Trče k in J Žitnik. Vnanji odborniki so gg.: dr. Mencinger na Krškem, V. Glob očni k v Kranji in H. Kavčič v Razdrtem. Namestnika gg. P. Kajzel in J. La v r e n či č. Za pregledovalea računov bila eta imenovana gg. Fr. Krsnik in J. Vrhuuec. — (Občinski svet Ljubljanski) ima prihodnjo sredo, 30. dan decembra t I., ob 6 uri zvečer redno sejo. — (Brate „Sokole") opozarjamo na vabilo k jutranjemu „tihemu večeru" v čitalničnem steklenem salonu na čast odposlanstvu »Celjskega Sokola". — (Protest proti sklepu občinskega BVeta.) Kakor smo ob svojem času poročali, sklenil je občinski ivet Ljubljanski v seji dne 17. novembra 1.1. vis. c. kr. poštnemu eraru prodati del cesar Josi povega trga v ta namen, da se na istem sezida novo c. kr. poštno in telegrafno poslopje. Zojier ta sklep napravili so nekateri tukajšnji meščani protest, ki se bo te dni raznašal mej Ljubljanskimi davkoplačevalci radi nabiranja podjusov. Vsebino protesta priobčili bodemo, ko nam dojde. — (Čitalnica Ljubljanska) Imela je svoj letni občni zbor na bv. Štefana dan. Predsednik g. dr. 1 >! e i w ms vitez TrsteniŠki pozdravil je navzoče in dal besedo g. tajniku Lahu, ki je prečital jako vestno sestavljeno letno poročilo, iz katerega je razvidna društvena delavnost. Novim razmeram primerno sklenil je društveni odbor pogodbo z „Glas-beno Matico", ki bode oskrbela tri koncerte vsako leto s svojimi močmi. Ker so se odpovedali dosedanji prostori za 1. maj 1892. 1., najelo je društvo nove prostore v Pongračevi hiši na Turjaškem trgu, kot začasno društveno bivališče, dokler se ne zgradi „Narodni dom". Društvenega blagajnika g. Pirca poročilo je ugodno, in ima društvena blagajnica nad 200 gld. preostanka. Predsednikom voljen je bil zopet g. dr. Bleiweis vitez Trsteniški, v odbor pa gg.: dr. GregoriČ (predsedn. namestnikom), Evgeu Lah (tajnik), K. Pire (blagajnik), A. Dečman, Frau Drenik, J. Plantan, Fr. Ravnikar, A. Skabrne, Frau Sos in dr. J. Zupanec. — (Slovensko gledališče.) Zadnji dve slovenski predstavi na sv. Štefana dan in včeraj preverili sta nas, da sme .Dram. društvo" res ponosno biti na to, kar nam podaje na muzikalnom polji, ker oba dneva bila sta skoro izključno posvečena opereti in operi. Prvi večer igrala Be je pred opereto stara burka „Prvikrat v gledališči«, v kateri je g. Borštnik vzbujal mnogo smeha, akopram je semtertja morda malo preveč pretiraval. Gosp. Sršen bi bil zadoščeval, da bi se bil kaj učil. Isto valja o g. Verovšekuin Danilu Gosp. Lovšin pa ni znal prav nič in se le moramo čuditi, da se v stari, že tako znani igri kaze tako površno učenje, ki je upravo žaljenje občinstva. Prav resno zahtevamo torej od naših igralcev, da se bolje uče svoje naloge, to je gotovo najmanj, kar smo opravičeni zahtevati. — Opereta „('annebas" predstavljala se je prav gladko in povoljno. Gg. Grbičeva, Daneševa iu Nigrinova, kaker tudi gg. Bučar in & t a niča r izvedli so svoje uloge prav dobro v muzikalnem, kakor tudi v prozajičnem deln. Glede proze bi omenili, da bi prt g. Bučarji želeli nekoliko bolj markirano govorjenje in malo več temperamenta v igri in petji. Manjše uloge in pa mešani zbor izvršili so svojo nalogo prav precizno in je občinstvo Bvoje zadoščenje izražalo vsem pevkam in pevcem z večkratnim živahnim odobravanjem. — Včeraj se je predstavljala izuenada opera „V vodnjaku". Iz nam neznanih uzrokov odpadla je namreč naznanjena igra „Strijc bogatinu in v zadnjem trenutku seglo se je po operi. Glede na to in pa na važno okoliščino, da je včeraj orkester imel že novi normalni diapazon (kar še ni bilo pri zadnji predstavi omenjene opere), moramo reči, da je bila vče-raišnja juedstava prav dobra in dela le Čast našemu opernemu osobju pod vodstvom g. jirof. Grbiča Gg. Grhičeva in Daneševa in gg. Bučar in Stamcar Izvajali so lepo Blodekovo glasbo prav hvalevredno in jih je mešani zbor prav krejiko (»odpiral. Priznanje moramo izreči vsemu pevskemu osobju, ki je dva dni zapored tako požrtvovalno vršilo svojo nalogo. Obisk bil je prvi dan prav dober, včeraj srednje dober. —i. — (Bo žičnica Ljubi lanskega gasilnega društva) na hv. Štefana večer v salonu kaslnske restavracije obnesla se je prav dobro. Salon je bil natlačeno poln občinstva in gasilcev katere je pozdravil stotnik g Dober le t. v slovenskem in nemškem jeziku. Navzočni so bili tudi odhorniki čitalnice iz Opatije, gasilci iz Postoj i ne, Smartna pri Litiji, Bizovika, S'. V'da nad Ljubljano, Spodnje Šiške itd. Srečke za šaljivo loterijo prodale bo se naglo in utegne dobiti zaklad bolniškega oddelku Ljubljanskega gasilnega društva več kakor 300 gld. — (Zadruga p 1e s k a r j e v in sobnih Blikarjev) ima svoj občni zbor dne 30. decembra t. I. ob 7. uri zvečer v jmsebni sobi gostilnice go-jp. Košenine (pri Žvokeljnu) na Marije Terezije cesti. Na dnevnem redu ju volitev načelnika in namestnika, treh članov v zadružno staraš.ostvo in volitev lednega namestnika za starašinstvo. — (40 0 0.) Zanimiva satirična fantazija „4000", katero je letos prinašal »Ljubljanski Zvon", izšla je tudi posebe v elegantni brošuri in se do biva v „Narodni Tiskarni" po 50 kr. izvod. Popolni naslov se glasi: „4000. Času primerna povest iz prihodnjih dob. Po uzurih dr. Ničmaha, napisal dr. Nevcsekdo." Ta povest, te vrste najznamenitejši literarni proizvod slovenski, dokazuje z živim in perečim sarkazmom absurdnost političnih, socijalnih in književnih nazorov, s katerimi se prostituira znani .dr. Ničmah" in zategadelj jo priporočamo vsakomur kar naj topleje. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 13 do 19. decembra kaže, da je bilo novorojencev 15 (=25 4%), inrtvorojenca 2, umrlih 30 (= 50 5 */0), mej poslednjimi 4 za ošpicami, 1 za tifusom (logarjem) 4 za jetiko, 21 za raz'ičnimi bolesnim!. M i umrlimi je bilo 7 tujcev (= 23 3 °,0), 7 iz zavoiov (= 23 3%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ušpicnmi 01, za škarlatico 2. — (29. I o v s k e g a bataljoni ua mestni kompanijski kader) premeščen je iz Ljubljane, kjer je bil muogo let, v Karlovec. — (V odbor »Narodne čitalniceu v Novem mestu) za leto 1892 voljeni so sledeči gospodje: Predsednik: dr. Jakob Schegula; podpredsednik: dr. Albin Poznik; tajnik: dr. Franjo Poček; blagajnik: Lovro Verbič; knjižničar: Anton Burger; odborniki: Ivan Krajec, dr. Štefan Kraut, Ivan Mechora, Of mar Skale, Simon Sladovič pl. Sla-doevič, dr. Dragotin Slauc, Matevž Suhač, Ivan Škerl. — (Ci tal niča v D rožicah) priredi veselico na Silvestrov večer v prostorih hotela Klem-bas. Vspored: 1. „Svojeglavneži". Vesela igra v jednem dejanji. 2 .Srečno novo leto". Šaljiva igra v jednem dejanji. 3. Šaljiva tombola. 4. Petje iu prosta zabava. Vstopnina 30 kr. Gostje dobro došli. Odbor. — (Šaleška čitalnica v Šoštanj i) priredi v sredo dne 30. t. m. zabavni večer s sodelovanjem Šmarijske godbe. Gostje dobro došli! Posebna vabila se ne razpošljejo. Odbor. — (V Cirknem na Goriškem) ae je vršila občinska volitev dne 21. decembra t. I. Županom je voljen Jakob T u Sar in sicer od tako imenovane .stare" stranke, kakor tudi 10 podžupanov. .Mlada" stranka ima 10 starešin, kateri pa menda ne bodo imeli druzega posla, kakor revidirati občinske in cestne račune. — (Za »Mir".) V Z igrebu nabral je za „Mir" dr. C 14 gld. Darovali so: dr. Iv. Kosirnik 1 gld., J. Kuralt 1 gld., Fr. Magdič 1 g!d., Fr. Marn 1 gld., prof. Stožir 1 gld., dr. Vidrič 3 gld., dr. CeleBtin 6 gld. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Carigrad 26. decembra. Nadvojvoda Leopold Ferdinand bil navzoč pri današnjem Selamliku in bil vsprejet pozneje pri sultanu. Nadvojvoda odlikovan z velikim kordonom Osmanie. Sultan poseti skoro nadvojvodo. Pariz 27. decembra. Senat vsprejel je nacrt zakona ^lede oskrbovanja z živili za prebivalstvo utrjenih mest v slučaji vojne. Frey-cinet zahteval odločno, da se vsprejme dotični predlog. Miirzsteg 28. decembra. Cesar in lovski gostje včeraj dospeli, danes lov v Freinu, vreme deževno. Budimpešta 28. decembra. Gospodska zbornica vsprejela jednoglasno vse trgovinske pogodbe in zavarovalne konvencije proti .živinskim kugam. Ministerski predsednik naznanil, da kralj odobruju predlog vlade glede razpu-ščenja poslaniske zbornice. London 28. decembra. Princ Kristijan Slezvik-Holsteinski, zet kraljice, bil na lovu ranjen na očesu. Etažne vesti, * ( V i I j e I m i n a T u r g e n j e v a,) udova slavnega romanopisca ruskega, umrla je na svoji graščini B it-H ns |iri M.iriyu ua Francoskem. Ostavila je dva sina, katerih jedrn js nadirjen kijmr. Pokopali so jo ua Pariškem pokopališči Pčre-Lachaise. Tugenjev počiva, kakor znano, v ruski svoji domovini. * (Francosko-ruske ahjance) Posledica p iseta francoskega brodovja v Kronstadtu je cela vrsta Sen i te V francoskih časnikov z ruskimi damami iz Peierburga. Te dni poročil se je pomorski častnik Vincentins z neko lepo in bogato Peterdurž inko. Pred mesecem dni vršila se je jednaka žeuitev, druge pa se bodo še. * (Sneg in h I i s K.) Pred božičnimi prazniki opasovali so v S dnogradu gotovo redko pri-kazen, da se je mej precej Živahnim metenjem snegu nekaterekratt prav krepko zabliskalo. * (Zmrznilo j e) več želozntških delavcev, ki so se vračali od dela na progi Suhnona-Isernia v Italiji. Bilo jih je 200, ko jih je zaBačil snežni zamet in lih je mnogo zmrznilo, drugi so se zadušili. NaAli so že 15 mrtvih. * (Anarhističen atentat.) V Parizu «ku-sili so pre I prazniki zažgati veliko tiskarno Qieu-tiii. v kateri ima več sto delavcev zaslužek. Neznani lopovi splazili so se ponoči v poslopje, prerezali plinove cevi in odprli vse plinove svetilnike ter na raoiih krajih zažgali nakopičen p mm. 74f>b' mm. -K°C —Mi" C - B*8« C si. zah. si. zah. si. zah. d. jas. obl. obl. 1-40 mm. dežja. Srednja temperatura—6*6°, — 2 .'1° in-4-5-0°, za 2-9" 1 n o")" pod in 7-H" nad toriualom Izkaz avstro-og'erske banke z dne 2.'> decembra 1H5U. Prej Su j i teden Bankovcev v prometu 484,564.000 gld. (+ 2,1)5:1.000 gld.) Zaklad v gotovini . 246.948.000 . (+ '1.000 „) 1'ortteli......170,816.000 , (4- 4,380.000 m) Lombard.....2B,620.QO0 . j-f 9i>4.000 „ ) Davka prosta ban toVfina reserva . . 19,177.000 . (— 4.H1B „ ) ĐyLap.aJ$i!k:^l berza dne 28 decembra t 1. včeraj gld. 92-60 n 93'ao „ i<>»t:<.r> , 10190 . 1018 — 288*76 ., - ..... 117*86 — danes — gld. 92 80 — n M-40 — „ 109-15 — , 10280 n 100T — n 284— — . 117 so Papirna renta .... Rrebnia renta .... Zlata renta ..... r>" , marčna renta akcije narodne banke , Kreditne akcije . . I ondon...... Srebro....... r —|— — , —'— Napol......... 9*86 — B 9-34'/„ C kr cekini.....„ 5 KI — „ 6*80 Kemike marke .... „ &7-98V, — „ 67*96 4 /, državne srečke i/. 1 L854 . 250 gld. 134 gld. 60 kr. Državne srečke i/. 1. 18»U . . 100 „ 179 ,. 50 „ Ogereka zlata renta 4n/,.......106 „ 35 , Ogerska papirne renta 5°/0......101 „ 35 „ DanSva teg. srečk« r>" „ . . . loo gld. 12: „ ."»o „ Zemlj. obč. avstr. 4'/»"/n 7.\a,t'\ zast. listi . . 115 „ — a Kreditne srečko......100 gld. 185 „ fO „ Rodolfove iračke. . . • . . 10 „ 19 „ BO „ Akcije an^lo-a\str. l>:tnke . . l-JO ,, 153 r — „ Tramway-društ. velj. 170 fdd. a. v..... 220 „ — „ Zahvala. Vsem dragim prijateljem in zniincem, kateri bo nam o smrti nepozabnega soproga, oziroma oćeta iu tasta, gospoda IVANA VVOLFA krojača in člana Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva izkazali svojo iskreno sočutje, kakor tudi vsem onim, kateri so drSgegS pokojnika spremili k /.adiijemu počitku, /.lasti gasilnemu društvu za m nogo broj u o udeležbo iti za prelepe vence, izreka najsrčnejšo zahvalo [1023) žalujoča obitelj. ss^MEHMHSii ini" mar:^ Mednarodna PANOEAMA (98B-3D v Ljubljani na Kongresnem trgu v „Tonhalle". Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. I st< I»iiinu za osebo SO kr. O ustopnic se dobi za 1M> kr. Otroci lO kr. \ |»oimmI 36734 milijonov goldinarjev a. v. Skoro T'O mili ionov gg-oltliuiirjo v ve«5, kakor vsaka druga zavarovalnica. Avstrijska filijala, koncesijonovana od c. kr. ministerstva in jednakopravna z domačimi društvi. /aUonita kuveiJM in ftic rezerve avstiijskih zavarovalnin naložen«* ho v AvNtri)i. I^r-inaoi-sa. hI. IO. Društvo je pred mesecem dnij lastniku polico številka 278.127 Izročilo elieck mi funtov HterliiigOV 1090.1» kot dobiček za I. I8.il. Ta polica izdana jo bila I. J88t'». za funt. st. 10.000 po petletnem diviilendneiu načrtu. Takih tttdov ue utore nuveNtt uolieiiu FČ5EIC v Ljubljani, na Sv. Jakoba trgu. • 200 veder belega boljšega vina iz leta 1890. in 1891., potem 10 veder dobre crnine burgundske, zrele za steklenice, je po ceni na prodaj tudi na malo. Več pove gospod postajski predstojnik v Reichenburgu ob Savi. (His-i) Vizitnice in vošilne karte priporoča „Narodna Tiskarna' 51 »3274. Vabilo. (1078—8) Ze mnogo let oprasojo se bla^otvoi itelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemlj6 o p ros t ne listine na korist ubožnemu zakladu Na to hvalevredno navado usnja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati % dostavkoiu, da sta razpeČavaoje oprostnih lisUcov budi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu ^t. H in Albert Schaffer na Kongresnem trgu 7- Vri>U tega bodo v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni slu^e kakor poslednja leta tudi letos raz-nasali oprostne listke po bišah. Za vsak Oprostili listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim posiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljcv ^e bodo sproti razglašala po 110- vinab. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 3. decembra 1891. Štev. 1G2. KAROL TILL Špllalske ulice 10. Ljubljana. Spltalske ulice 10. Vizitnice, tiskane in litogralirane, novoletne karte, humoristične dopisnice, kazala datuma, skladni koledarji, bolezni in zapisovalni koledarji, stenski in upisni koledarji, c. kr. pri v. sušilne podloge s koledarji v dveh izdajali, koledarji za familije, listni in žepni koledarji, dijaški koledarji, trgovske knjige, kopirne knjige, trgovinski in pisni papir s tiskano firmo. (1122—1) yu__ (1088—3) Razglas zmanjševalne dražbe. V ponedeljek, dne 4. prosciica od 10.—12. ure dopoludne, bode pri tržkem p red stoj ni št vu v Žužemberku zmanjšcvalna dražba /il zidanje sodnega poslopja V Žužemberk 11 in morebitnega sodnikovega stanovanja v nJem. Izklicna cena za sodno poslopje je 20.693 gld. in 38 kr., za isto z mogočim drugim nadstropjem, v katerem ima biti sodnikovo stanovanje, 25.610 gld. in 76 kr. K tej obravnavi vabijo se podjetniki s pristavkoni, da si pri tržkem predstoiniku Florijančič u Francu v Žužemberku št. 2 ob navadnih dnevnih urah lahko ogledajo načrt, občne upravne in podrobne zgradbene uvete (pogoje). Vsak dražilec ima pred začetkom ustne obravnave položiti pet odstotkov izklicne cene (20.693 gld. in 38 kr.) kot odstopnino (skesnino). Kdor bi zgradbe ne dostal, dobi odstopnino takoj nazaj, tisti, ki jo dostane, mora jo pa zvišati na deset odstotkov tistega zneska, za kateri je zgradbo prevzel, potem ko se je prevzetje odobrilo. Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom 50 kr., vsprejemajo so le do začetka ustne obravnave pri podpisanem predstojništvu. Iste morajo biti zapečatene ter sestavljene v smislu §. 3. občnih in §.6. posebnih zgradbenih u vetov, predmet mora biti imenovan kakor v razglasu; z njimi mora se položiti 5 odstotkov varšČinđ in sicer od vsega odobrenega zneska, torej ima znašati ista 1280 gld. 54 kr. Trško predstojništvo v Žužemberku dne 10. decembra 1891. Franc Florijančič. Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p Nolh. Lastnina tu tink .Narodne Tiskarne"