GJavne poteze novega zakona o narodnih šolah. (Predelatiega Po zastopnikih učiteljstva na podlaei odloka ministra DroSvete z dne 28. aprila 1921. štev 18.115.) V Rogaški Slatini se ie izrekla želja. da bi »Učit. Tov.« objavil načrt novega šolskega zakona. Vendar se ie ta zahte va odklonila. zaradi pomanikanja prostora in ker ie to še-le prvotni načrt. ki bo doživel se različne /zoremembe. Načrt ie objavila ^Narodna Prosveta« v trinaistih številkah. Izdelal >ra ie učiteijski oibor po odloki. ministrstva prosvete. na predloc. glavnega odbora UJLJ. Marsikdo se zanima za novi šolski zakon. a mu ni vNarodna Prosveta« na razpolago. Tudi s. bo govoiuo o naortti zakona za narodne šole na državni skupščini UTU. ki bo 8. in 9. novembra v Zacrebu. zato ie pač potreba. da se slovcnSrC-o učitelistvo seznani z novim projcktom. Močem ga obdelati le kratko. brez navedbe naragrafov. Staro bom omenila le mii.ioerede in boli poiskala. kar ie za nas ir.vega. Naloga narodne šole ie vzgaiati mladino v (lulin naciionalnega in državneea edinstva in verske strpnosti. ii dajati o!)čo podlavro za moralno in praktično ž;\i.enje \n nadaljno izobrazovanie. Naštete so vrste narodnili šol. kar ie znano. Šolanie v narodnih šolali ic obvczno in traia S let. ("Vendar ni povedano. kdaj sc začnc šoloobveznost.) ¦ Vrste. Narodne šole so državne. Narodne manišine lahko ustanove v krajih. kier so v vcčini. privatne šole. v katerih se uči iezik narodjie lnanjšine. Take šole odobrava ministrstvo prosvete.. Vzdrževanie. Šole zida šolska občin.i. Ako ie ta siromašna. pomaea oblast a'i država, Šole vzdržuje država. V vsaKi samoiiT>ravn; oblasti (okraju. župani.ii. mora biti šolski fond. ki pomagfa vsaki šolski obein. s posoii.i pri zidaniu šole. Obse.r šolskc občinc ie mesto. trg. vas a!i več kraicv. ki skupai zidaio šolo. Vsa'«« šolska občina mora pri 7.idan.m šole skrbcti rudi za stanovanie ueitelistva in kicr ie potreba iudi učencev. Zemljišče za stavbo se lahkc* razhsti. ako ga šolska občina nima sama. Pri šoli mora biti dvorišče. isrrišee telovadnica in prostor v Kospodarske svrhe Ravno tako ie po selih vsaka občina dolžna daU vsakemu nastavniku (učitcl.uljci]). ki ima stano- vanje v šoli. 10 arov dobroga zemljišča v bližini šole, ki mora biti dobro obdano z ograio. Ako pozimi učenci stantijeio v šoli se tam zidaio sobe in kuhinja za učence ter se morajo primerno owemiti. Da.iati se iim mora tudi gorivo in luč. Šolsko stanovanje za nastavnikc inora imeti 3 sobe kuhinjo. klet. hlev. pralnico, slTrambo in druge oritikline gospodinjstva. Akb stanovanie temu ne odgovaija. dobi učiteljstvo odškodnino. Pravico na stanovanie iniajo v s i nastavniki narodnih šol. Ako ic učitcljski zakonski par. oče in liči učiteljica. neoženjen brat in sestra. imaio nravico samo do enega stanovania. a odškodnino v gotovini. Z neučiteliem omožena učiteliica ima nravico do stanovania. Po smrti ostane družina 3 niesece v službenem stanovaniu. Za plačevanje šolskih notrcbščin mora imeti vsaka občina ^olsko blagajno. Blagajnik je odeovoren za svoie delovan.ie in dobi plačilo. Vzdržavanje šol prioada državi in se bo dobival denar na isti način kot sedai. ^ Razen šolskega foTida za zidan.ie šol.skih Dosloinii. se lahko ustanove šolski skladi za ubožne nčence. ki skrbe za obleko, obutev. kn.jige in druge potreb • sčine; za šolarske kuhinje. prirejanje ekskiji.rzii. za prireianie javnili predstav in koncertov itd. Te sklade upravlia šols'<i odbor a upravliaio jih tudi lahko druci. kakor: oosebiia dobrotvorna društva. ki so take ustanove osnovala: kontroliraio iih oblasti. Ministrs-vo prosvete odre.ia otvoritev osnovnih šol in drugih. na nredlog šolskesra nadzornika ali šolskeea odbora, če so dane postavne zahtcve. V gorskih krajili.. k.ier ni zadostnesra števila otrok. a!i kier ie o^bčina tako, siromašna. da ne more zidati šole mu se ustanovi šola s potovalnim nčiteljem. Vsakemu potuiočeinn učiteliu so Dridel.iene 2--3 take šole. Pouk traia 6—10 tednov. Za vsako tako šolo se mora zidati poslop.ie in za učitelja udobno stanovamc.; šolski odbor mu jc zavczan preskrbcti lirano. Za ustanovitev osnovnc šole ie po+rebno 30 šoloobveznih otrok. Šolska zgradba niora odgovariati hieijenskim i.n pedagoškim predpisom. Pr.- v vatne šole se srnejo otvoriti samo pod temi pogoii: Nastavniki (to so učiteln in učiteljice) privatnih šol vivora.io biti naši državl.ani inieti morajo izpite. ki so nredpisani znati- moraio službeni iezik (srbski. hrvaški. slovenski) in biti dobree i zadržanja. Samoupravne oblasti ustanavliaio: zavode za gluhoneme. slepe, i.okvariene itd. Nastavnike plača država. niih olača odgovaria plači mcščanskili učiteliev. ^olske občine. Predstavniki šolske občine: Šolski odbor sestoii iz: upravitelia šole. predsednika politične ubčine, treh pismenili državljanov. kot zastopnikov staršev — izbere jili občinski odbor. ako ie več občin iz vsake občine eden — ako iina šola 3 nastavnike. .eden od učiteljs'va. kj ea izbercio cstali člani šolskega odbora. Solski odbor se voli na 3 leta in se naznani šolskenm nadzoniik-u. Najdalie 7 dni po izvolitvi si šolski odbor izbere podpredsednika. blagajnika. delovodio (tainika). Predsednik solskega odbora ie upiraviteli. Dolžnosti šolsketra odbora so iste. kot iih ima sedanii krajni _o_ski svet vendar no novcm zakonu se niu še nodeli nova pravica da nadzoru.ie šolski obisk in i z r e č e k~a z n i za necdno obiskovanje šole. Prcdsednike polilirne občine kaznu.ie. ako se ne odzovejo zakonskim dolžnostim. šolski nadzoraik a!i v Beogradu in večjih niestih prosvetni inšpektor s 300—500 D. v korist šolske blagajne. Proti kazni ie 10-dnevni rok za nriziv. Poiiciiska oblast iztirja kazen po 15 dneh, ako nradnik tega ne stori. plača knzen sani v nadal.in.iih 15 dneh. Dopisi šolskega odbora in upravitelistva so poštnine prosti. Za vodstvo šalske adininistraciie v šolskem odboru d.:bi uoslovodia plačo. ki se izplača vsakoga »rvega v mesecu v naprej. Vsak državljan države Srbo\r. Hrvatov in Slovencev ima pravico. da sola brezniačno svojo deco v šolah. ki so v tem zakonu inienovane. Dolžnosti držayljanov so: da svoio deco redno pošiljaio v šolo in šolo v vztroii podpiraio. Vsak državlian ima pravico, da se informira o učnem napredkti i.n obnašanhi svoie dece n'-i nristojnem učiteliu ali upravitelju. V'?aka šola ie dolžna na leto prirediti vsai e d e n roditeliski sestanek. Občinski sod ie dolžan na zahtevo učitelia ali upravitelia. roditeljskega vsča ali šolskega odb.>ra kaznovati abčane, ki kršiio avtorj- t^.to učitelia nred deco ali roditelii. n. pr. ako kdo pride biez dovolienia v razred aii kvari na drug način šolsko mladež. Učitclii so dolžni sprenilmti učence v c.-rkev wi dan narodnih praznikov. k liiaš. v začetku in ob koncu solskega leta. ako cerkev od šole ni več kakor nol ure o-rldaliena. Spremljanie učoncev ob narodnih piraznikih ie obvezno. Ureditev narodnih šol. Zabavišča se ( ivariaio v krajih, kicr to dovoli minister nrosvete no predlosru solskega nadzornika. V zabavi.šča pohaia deca. od 4. do 6 [eta in se p(Hičuiejo \- jeziku. ki ga irr/vorc starši. a niorajo se tudi vežbati v eovorieniu službenega-jeziku. k.ier govorc prcbivalci drug. nego državni je/.ik. Vzgoia je skupna; dečkov in deklic: V osnovnih š< _ah se vrši pouk v službenem ieziku: srbskem, hrvatskem ali slovenskeiii. Učenec. ki »o dovrsenem 4. razredu ne gre v srednjo šolo, je dolžan, da se nadalie. uči v osnovni ali meščanski šoli. ali v kak! strokovni ali profesionalni soii, kier niora ostati 4 leta. Meščanske šole so lahko moške, ženske ali mešane. Trajaio 4 leta. Prioravljaio učence. da zamoreio vstopiti na učiteljišče, višjo trgovsko šolo, višjo obrtno, navtično in drugfe šole. za katere se druir.iče zaliteva 4 razrcde sredniili šol. Preclr.vanje sc vrši v državncni ieziku. Učenci osnovnih 5ol. ki dovršijo z '.l..brim uspeiiom 6. raz.red. nadalju.jejo noenie v rcdnih zimskih tečajih. ki trajajo vsako leto .4 niescce: nov.. dec. jan. *ebr. Ti višji razredi moraio biti poliedelskejra zuačaia. Vendar lahko učenci. ki s> dovršili 6. razred, po želii staršev obiskuicio sainostoine pol.iedelske razrede-, ki iih bo t.snovalo niinistrstvo prosvete na iVedloe šolskega odbora. Strokovni nastavniki teh sol ima.io plačo nieščanskošolskili učiteliev. 1'čenci. ki so dovreili 6. razred osnovnc šole. lahko vstopijo 2 leti v gospodarske - - selske šole. v goSDodinjske ali niž.ie obrtne šole. Učenec, ki zara.di ubožnnsti staršev ne more nadalievati nčenia v kaki šoli. a ie dovršil 6. razred ter vstopll nri kakem ro^kodelcu kot vaienec. mora tain dovršiti dveletni strokovni tečai. katerega mora obiskovati dva dni tedensko celodnevno. Strokovni tečaii se dele na višie in nižje. V nižii tečai se sorejemaio oni. ki riiso dovršili osnovne šole ali so pavzirali dolsro ijo dovršeniu osiiovne šolc. I a tečai ic laliko spoien s kur/om za analfabete. Ostali se spicieinaio v višii tečai. Minisirstvo prosv.te bo uredilo s posebno uredbo r.zlične druire šole: za nenonnalno deco. _a -.l.ilioiieiiH.. slepc. za nokvarienc. Lastniki tovareu ali vcčjih indiistri.isMh pod.ielii moraio. ako pri svoieni dehi u.orablia.io šoloohvozno deco. to i.osilj.iti v iavno šolo ali nn svoiem po-.iet.iu na kistne stroške osnovati šolo. UčiteUe takili šol plača dr/.ava. Za šoloobvezno d''co. ki vsled prevdike oddal.ienosti nc more obiskovati iavne šole. n. pr. na pustaii in velikih posestvili. se mora lastnik robrigati za potovalnega nčitelia. Dokler ni mogočc otvoriti toliko sol. kakor ii!i zahteva postava. se bodo otvorile šolske postaje, zosilne. ambulantnc in _ .Isko-uosi.odiniske solc skraišaneira tcč;.ia. Za pripravo- iičiloljev t;_.kih šol sc hf.do otvorili noscbni tcčaii. Radi širenja t.rinenosli nied odrasle se ustaTiove anaifabetski kurzi in prirejaio predavanja z;>. narod v osnovni'i šolah Predvidene SM sole na prosteni in feriialne koionije. Pri vsaki šoli nioraio biti narodne kniižnicc in čitalnice. katerih pravila predpisuic niinister prosvete: šolski nadzorniki ti.ii skrbe za r.dna sislcinatska predavanin za narod. ust;iiiavl.ia.io uai se šols.\i k; leiiiatovrrufi >.bra.ska in sesterska« kr-la šc-lske ktiliin.ie. šnortiia iu sokolska ii.intžcnia in dr. UčiteliHce). ki dclujejo na tern .ol.iu. dobe. posebne nagrado na podlasri nredbe ininistrstva prosve.e. ŠolsUo le'.o. Šolsko lcto traja od 1. septembra ck- 2<\ iuniia. Počitnice med letoiu so o bo/.iču in o Veliki noči 10 dni in od 29. jimi.ia do *!. avgnsta. Dal.ie ni i!ouka v ncdel.io in praznikili cel dan. v Sctrtek po-poldan po mestili in trs/ili. a po vaseli cel dim. Sezn.nnek pouka prosuh nraznikov izda mini. trstvo Prosvete. V kraiih. kier bi zaradi tercnskih razmer ali iz kaksnih drugiii v/.rokov bilo boljsc. Č_ JC pOlrk SMIIK; uceuoev se iz- Milskeira icta. Pres_!i..v vrvi i>o priiincstnici. Ocenjevaiiie v meščanskili šolah sc \ r:"i kakor v siediii.li šolah. Na koiic.i .š.ilskega lcta sc vrsiio v osnovnih in nic_L.mskih šolali šolske svcčanosti po vzpoi _du. ki ga odobri šolski nadzornik. Tcm svečauostiii! nai •prisostvti.ic po možnosti št.lski nadzon.ik. šolski odbor in roditelji nčencev tcr sc nai povabi ttidi ostalo obeuistvo. Dec.>. ki sc ne noboljša po običajnih l-.a/nih. prodluži uCit-.-iiski zbor. oziroina s< _ski (i.il)or dotičnc šole. šolskemu nadzornikn. da sc io spravi \ pobolišcvalne š(,i.c. 1 Oll! \ narcdrilli \z..,roje: irlavui sinoter \zu(iino nalo.^o \smislii. Pinik sc skrb i) šolah je v službi šole ie. da izvrši državnein in nanK.hi.in vrš! v sln/.benem ieziku. i vz^n.ii in poii-ku se nio- pred.ioldanski. dovoli lo nijiistrsivu nrosvctc \w |.recllo_Łii šolskckh nadzoriiika. Učeiu.1 \. iii \ I. ra/reda po vasuii. k;l'1" so \Tsi nadciljcvalni pouk \' ziniskili !c-;aii!i. osi.uicio doma od 1. nnveiiibra do 1 1. niarca. Mcd tcih časom pdiičnicio učitclii VII. in VIII. ra/i-jd '!!!'?) Popisovanie otrok za I. ra/.r.d osn. šoio vrsi šolski odb.ir. Kompeteiitna oblast niora dat; na.id-il.ie do 15. avgusta u.iraviteliti scznainck. Vpisano duco vseli razredov ic U<.l:_an brczplačno preglcdati š( Iski. okraini. okro/n! ali cbčinski zdravnik Bolne. sum.jive.ra zdravia ali slaboiuiuic oirokc ,it. predložiti oblasti \r začasno ali stalno .-iprostitev. Hčitelii so dolžni redno olncščati šolskcra ./.dravnika o iv-ilezliivili bolcznili. x. slučaju. da se na1-zljiva bole/cn širi ntiglo sme šolski nadzornik zapreti š(iln za 7 dni. a med i.in obvestiti zdravn.ka. da ukreii. poticbiio. ¦— Učenci so dolžni redno .obiskovati šolo in c.rkev. Za neredni šolski obisk se 'bodo roditelji ali niili naiii.stniki kaznovaii. in sicer za vsak neo:iravičen izostanek 'k\ 2 10 1). Zaiinido si, računaio pc.ldncviu). Kazcn izrcka š ') 1 s k i odbor po zaslisan.iii roditeliev ter io dusi. \i predseduiku -dotičnc občinc v i/.vršitcv. Proti tci kazni ni pritozbe. Neiztirjane kazni mo_ra v teku 15 Jii'_li plačati prcdsednik. To kazen predniše nolitična oblast. Ako se v teku nadaljniih 15 .Ini od iirodsclnika kazen ne i/tiria sc io mora odtegniti od nlače doticne^a uradnika in dati šolski blagajni. Roditclie ali uamestnike. ki so sironiašni ;n od katerili se kazen ne more iztir.iati. so kazmiie z zaporoin 1 'Ine za 10 I). Uspeli nosaiTieznili predmetov in obiKusaii.ia sc zapiše dvakrat na lcto v knjii_<j ocene. in sicer 1. iannaria in ob koncu ra nolagaii tclc^ui in umetiiiški vzgoji dcce. Higijena ponkn sc kažc v ui.o-diii razporedbi nčnili ur, z ozironi na zdravst\'ciio stanie in razvitek nčence\' za vsak i.osairKv.ni razred. v higijcnsko izvršenein nisi.ni'i ;n risanin. v pravilni in redni tejovadbi igrah in izlotih. F.kskurzii. učencjv so obvczne in sc prirede v svrlio i).;uka in /dravia. Vuliko ckskurz''c. \r svrlio spoznavanja domovine in nar.ula se prirei.ijo /i\ nčence višiili razre-lov inoscca maia. l'čenci(ke) in učitelii ¦.lobivau.) \r ta iianicn brezplačno vožnio po vseli državnih prometnih sredstvih in pod;»oi-o \r šolskega fonda. Obvezne so tudi šolskc s\cčanosi. Samofpravne občine skrbe s poinočio drža\'e za ustanavlianie .K)sebnih šol za slabourii-no dcco. feriialne koloni.ic. suirarske. poletne šole itd. Katorc iiredmetc sc bo nčilo \' nalodnili šolah :ičnc načrte in nrovraine in raznredclbo učnili nr v dului ncdagoških :..:!ile\ prcdpisuj- miiiistrstvo prosvete. no zaslišanin vrla^/ncga prosvetnega svcfa — sekcijc za osnovni pouk. Učni načrri moraio biti enaki za celo državo. ali iiiinistrstvo nrosvete zamore v poedjnih iinkr.iiinah /. ozirom na kraicvne razrncrc in lokalne polrebe odobriti spreniemhe nn nrcdlouu nCitcliskega zbora. Pouk iz veronauka vršiio učilel.ii in učitel.ice dolične..ra razreda. ako ie nčitcii istega vcroizin.vcdanja. (!) Učne knjige (^dobri ininistrstvo prosvcte. Učila. Pri vsaki iiarddui šoli iuorajo biti šolarskc u.ifcliskt; in lu.rodne knjižnicc in čitalnice. ijončne zbirke. ki iili vodi učitcii. katorega poveri v ro nčitoljski \' učitcljske knjižnairrado. zbor. Po potrebi se lahko ustanavl.iaio vsaktMM okr?..ni okn.ine nice. Kniižničarii dobijo Upelieici se šolski zdravniki. Pri vsaki šoli liiora biti šolska lekarna z naipotiebnejsiTni zdravili. ki iih nrudpiše niinisfrstvo za narodnn zdravic. Učitelii in učiteljice. Nastavniki se i_ obrazu.icio v državnili učitel.iskili akadernijali \- 5 lctih. Matnra ie enaka sredi.ješoNki mii.uri in da.ie nravico za vstop na vsiMičilišče. Nastavnikc nostavlia miii;strstvo prosvclc. Nastavniki so: upravitelii. st..lni. začasni in pomožni učitel.ii. strokovni in honornnii učitelii. V deškili šolah učiio inoški. v žonskih učiteliicc. v iiicšanih moski in ženske do IV. razreda. Na dc5kih in nicšanili šolah ie upravitelj ui(>ški. Stalni učitelji zamoreio biti isti, ki so obiskovali učiteliiščc. noložili ma:'.iro in !Ki 2 lctili pral.tični izpit. Dokler uo polo^r iznita niina;o pravice na do\-išan.c plače. — Zača^ni so isti iičit-lji. ki dv)vršin> učireliišče brcz izpita zrclosti. <':mnaziio ali reijlky) z matnro ali filozofs!co fakalteto btez d.plonie. a po 2 letili u^puši.c slnžlic noložc dr|;.\'iii izpit. — Potnožni učilclii so isti. ki imaio 6 razre- d«,\- uiiniazijc. Lzpit iz inetodike v po- si-bnein tučain iičiteliišča. -- Stalni meščanski nčituj.ii so oni. ki so dovršili višjo Dodagoskct šolo. Sedanji liiesčanskošolski ujitclii obdržiio svoic pravice. Ookier v.Šja pedagoška šola no da meščanskosolskili naslaviiikov sc nastavi na tch šulah učitelie narodnili šol po starili predp.sih. Cc i)riinaii.jkii.ic stalnih nastavnikov na mešcanskil! šolah, se postavio začasno na teli šolah učk.cl.ii osno\nih šol. ki so v shižbi 10 lct iii (Klličnu delu.ie.jo \šoli in izven ii'c. Na mcščanski šoli imajo pclcvi' i)lače "m: dodatek do plače meščanskciTa U-i.elia. ki se nc šteie v penziio. Upraviujli osnovne šole ic učitelj. ki it- poJi>žil .neščanskošolski iznit ali je služboval 10 let uo položoneni praktičnciii i/.pitu na osnovni šoli. Pravice in dolžnosti nastavnikov narodnih šol: Učilel.iKce) narodnili šol so diržavni uradniki z vsen _ pravicanii ukaznih dižavnili čiuovnikov. Početna plača stalii'.s.';a učitelia(ce) osnovtie šolt ie enaka r-u-Otni plad ukaznega uradnika drugc M-;okc dr/avne slnžbc. za katero se zalUcva enal-a izobrazba (polna srednja sdla z tnatiTo a.'i viš.ia strokovna šola). Pii odineri učit.l.iskL ivlačc ie vzeti v ob.ir značai učiteliskc slnžbe in tcžkočc iičitelisketra dela. K.onečna plača učiteljev ne uipre j)iti niž.ia nego io doseže.k) uradiiiKi z isto izobrazbi). -- Plača stalnili mcščaiisko^olskili učitcliev in nčiteljev dr.ivrih strokaviiili šol. ki iinaio iz-pit za liieščaiisku šolc inora biti cnaka plači clržavnili nkaznih uradnikov. ki inmjo viš;o izobrazbo (kI srcdnic šok*. a manjšo (>d vseučiiišča. -¦ !.'|)ia._itcl.ii(cc) iniaio icJno plačo nasta\'tiikov in-ako ima.io na š(>li več kakor 2 nastavniku. za vsakega 11 0 l) letno. Ta dodatek ne more biti vi.ji kor letnili 1500 O. — Začasni tičitcl;i imaio pla.o kakor činovniki. ki niinaio strckovnc šole ali mature na gimnazi.ii. — Plača uoiiiožnih učiteljev. zabavili. učiteljic ženskih ročnili dcl znasa 1800 D ietno. Po dovršcncin 3<i. lctn učiteliske sliij.bc ima iičitel;stv<> narodnih šol. zaintvilic in učiteljice ročnih del i)ia\ico do nokoininc z zadn.io plačo. Ako dal.ie služijo in z zdravniškim spričevalom dokaž.oio. da so telesno in duscvno sposobni z.i službo dobe 600 D lefne doklade. doklcr so v slu/bi: a ta doklada ric šteie v ncnziio. — l.čiteiistvo narodnih šol, za. avilie in uč.tel _ce ženskili ročnih dcl c-rc.Io laliko v penzi.io po 10 lctili sliržhc. V .lučaiu tclesne ali duševnc nesnosobnosti dobe 40% plačc. potein vsako lcto .-!'. vcč in !)o 20 letili službe se lalvko na his.ino žcl.io npoko.ie. \ dove in deca učitel.'ev iina i.navico na pciizijo. Družini iunrlili nastavnikov narodnili šol se da iz državne blaeainc enomesečna plača brcz fidbitkov. z.'i kritic pogrebnih stroškov. -- Plače dodatki. na_rade. penziic. potni iii selitveni stroški nastavnikov na.rodnili sol sc izplačui. *o iz državnc blairaine. Vsi nastavniki. ki spadajo pod ta zakoii. ne inorcio iz<ntbiti službe lircz odl('ka irla\'neira pirosvctnc^a sveta. -- ki ic za. nic discinlinanii sod — m brcz dokazanc krivde. N" niore.io.se preinestiti iz ki-iia v krai razen kazcnsko. Z od-pustom iz shižb-'_ sc kaznujeio nastavniki narodnili šol. :iko so obsojeni zločina ali so delovali nroti nacijoiKilniin in državnim iiiteres(Hii. Ako se ukine razred ali se zapre šola. ipora dobiti učiteli ravno tako službo.v dnit.em sličneni kraiu. Službena n.ešta se popolnijo z razpisom. Vsak nčiteli laliko prosi na.iveč za tri niesta likr.iti. V \ sakem okraju (srezu) sc ustanovi koiuisija. ki pregleda kvalifikaciio in poda niinistrstvii prosvete predloee za vsako mesto. Komisiia sestoii iz šolskega nadzoruika. 3 ueiteljev.ic) isteea oikra.ia. ki iih voli nastav.iiški z.bor <)A predlapranih dveh izvrši itnenovanje na podlagi ocenc centralnc komisije. tiunister prosvete. Ceiuralna kointsiia sesto.ii iz: načelnika ministrstva prosvete za osnovni ponk. dve!i uradnikov minjsrrstva prosvctc. ki sra vzeta iz učiteljskih vrst in jih irnenuie niinister htosvct. dveli učiteljev. ki. ji!i izbere glavni odibor UJU. Nastavnik. ki ie dobil službo z razpisoin. nc niore prositi prcd trerni lcti za drusr. nicsto. izvzemši žcnitev ali niožitev. Učitel.iske kandidatc razpored'iiie pred nsposobl.ienostniiii izpitoni min'stcr prosvcte. za inesra lahko prosijo šele no oraktičnein i_pitu. \ Beo.crrad ali v nicsto z \seučiliš-cin pride prosilcc poJ sledečimi dovi.\ii: z .lovršeno .lčitcljsko šolo z na.iinanj •^iriiiii povišicami (12 !ct službe). dobro oceno in z ozirom na družinske notrebe za to niesto. P.xl dnižinsko potrebo se razaune šolainc dece. \ inesta. kjer so srcdnie šole zamore priti oni. ki inia 9 let shižbe. dobro kvalifikaci.io in iz vzroka drttžinskih potreb: tretiina nastavnikov pa samo z. ozirom na kvalifikacijo. V inesta in trirc b''ez sredniili šol pridejo o-ni. ki imajo fi lct službu. V te kraje bo ministrstvo prosvetc poslalo tudi onc nastavnike iz Peograda in mcst z višjitni šolanii ki nimai.i več družinskili m>treb ya\ to zaradi katerili so prišli t.ia in njili taiukaišn.ii obstanck ni utcinel.icn z delovaniem prosvctnih Dotieh. Učitelii(ce). ki deluieio izven šolc na kiilturnem poljn, dobe .rotovo nagrado. n. r>r. ako otvorilo Knrz za nepismene in vsai 10 oseb nauče :.isati in čira:i. ako deluicio kot knjižničarii v kn.iiznicali. 600 I.) dobe letno. ako deluicio na šolali \' terensko zelo slabcni kra.in. ki zahteva dražjili živlienskih potreb in nanornega dela. Nastavniki narodnili sol ima.io iahko eno leto dopusta zaradi holezni dokazane io zdravniškcm spričevalu treh zdravnii.ov ali zaradi nadal.in.tc izobrazbc. V z,adnieni slučain samo na podlagi (Kllo-ku klavncga prosvetnega svcta. Oni imajo polejr pl-iče pravico clo državne podpore. ako to smatra za potrebno ministrstvo prosvctc. Prošn.ie za doptist se rešujeju samo oreko šolskili nadzornikov. Nastavnik. ki je bolan dalj kakor 7 dni v iiiestu ali 15 dni na deželi. ie. dolžan dor.nnes.i zdravniško spričevalo. UčUeli!c.i). ki je bolan dali kot tncscc dni. dolii siplcnta. ki ira plača država. Bolne učit'.-lie im.domi.-stuic upravitcli. čc nima pouka. drugače ostali nastavniki po rc.da. kakor ga izda upravitcli. Dolžuosti učitclistva narodnili šol so znanc. V osno\;iii šoli ic dolžan učitelj i-oucev.iti naiveč 26 ur tedensko. za nadnro se plača na^rada: iiiešču.nskoš..lsi.i učiicli ic obvczcn do 22 tcdcnskih tir. (0 npra\'itel.i:i za osnovne šole ni ^ov-.ir. kol!ko i:r ic dolžan potičcvati.) Ako nastavnik izostanc brez dov lier.ia ali upra\'ičbc 7 dni v inestu ali ir dni na dcžcli i'i ako nc odide na služli > v tcku 15 dni. ko nvu ie naznanjeno prcines.cnic. sc sjnatra za odi>u5čencua in njeirovo mosto za iznrazn.ieno. Kazni so- opomin. nkor i/.^uba plače od 3 diii do 3 tricscccv. kazensko prcincščenie na lastnc stroške. odpust iz službe. Pisciplinan.i sod tvori odsek n osnovni po-U'k v glaviiciu prosvetuert svctu Nikaka kazen sc nc morc izreči: doklcr sc kiivica popolnonia ne dokaže '"' ne zasliši nastavnika. Za casa preiskav. sc y:a laliko .uspcndira in sc niii ir.ikaž* le polovico plačc druga nolovica sc fflti vrnc ako sc izkazc ncdolžnost. 7 opominoip iii iikornin ki.zuujc upravitcl.i. z izgubo i)lačcdo 3 dni šolski] naclzornik z ostalinii kazniini miiiistrstvo prosvctc. Iz službc odimščeni uzii1 sc laliko po .:' lctili /.opct sprcitue v s!u ho. la: žal službo nc v islcin kraju. kier ie bil Piej. Pritožba proli kazni ie dovoliciia'. teku 15 diii na šolskega nadz.nnika. pr^ scilskemai nadzorniku na ministrstvo . svetc ir. proti piinislrstvu prosvctc dr/.aviii svot. l.'|iravo in nadzorova' narodnih šol vrši ministrstvd pvosvcic sledečimi činitel.ii: iipravitel.i(caini) š^ okrainimi šolskimi nadzonnki. luičelfl" oddclka osnovnejra pouka v mimstrstv prosvctc. — Posvetovalne šolske korP-| raciie so: kraino nčiteljsko vcče '•¦'^ srcski zbor in nadzorniški svet. Neposredno luidzorovanie nad °^°A no šolo pristoii opraviteliiuci). Oo!zi'Os> ur.ravitelia so znane: novost ie. da sK cujc na vsaka d\'a lneseca k;>;iferenco- ^ Šoiski iiadzomiki. Minisirstvo P^\ svete odredi sedeže šolskim nadz°r \ iz\-zciiiši obspdbo za hrozčastna dc čc sc ic mcd tcin časoin d.ib.-o /ad>| dobi vsc s\ro.ic pravicc nazai. sai"1 kiii'1- Šc.hki nadzornik ne Miore iineti ix>d- 'ojeiiiti vcč kakor 60 učitcliev. Za šolskega nactzornika tnore biti imenovan oni. ki inia več kakor deset let odlične *0!<.ke službc in ic napravil.izpit iz metodike. šolskili zakonov in administracije. ^,(,lski nad_orniki so začasni in stalni. Za'Casni so tisti. ki so se odlikovali z odlič,,iin Jelovaniein v šoli in izven nie in katere uredlaga sdavni odbor U.IU. Stalni fliii. ki so položili prcdpisani iz.pit. Od Scdiiniili solskili nadzo.mikov in učiteljcv vzaine lahko ministrstvo prosvete one. ki in.aio 15 let slnžbe in s;> se odlikovali z (Hlovan.ieni v šoli in izven nie. po zasliš.intit .glavnegu prosvetnega sveta in ^iavnega odbora UJU. Plače. šolskih nadii-jrnikov brez izpi.t. so enake plačam. ki jih imaio sedai. Staliiim šolskint nadzor.Hikont sc račnna nadzorniški dodatck v . nenziio. Plačc šolskih nadzcrnikov z iz, r.itont bodo cnake plačam uradnikov z i...:ultetsko izobrazbo. Nadzorniki. ki ii.iaio nadzort)vati več ki.kor 40 učitgljev. tlobc administrativneira poinočnika iz ;. vrsr učitelistva. Šolski nadzorniki inuiio pravico na p DOtne stroškc in dnevnice. če potu.iejo službeiK/ kakor državni činovniki.. I>o.ž'i.^ti 'jadzornikov so znanc. Novost ie. tlii skliče nadzorntk vsako leto v začetku -šnlskega leta v oblas.no nicsto zbor vseh n:>stavnikov in iim poda stiicrnicc za delcvanie v tein šolskcni letu. za harinoiiično postopanie v po-uku in vzgoii. in za v.,_ pravljanje iiovili pedacoškilt vpraša_ii: na koncn šolskecra leta skliče zopet srozki nčiteliski zbor ter poda poročilo o nadzo.rovaniu in solskem delovaniu. Vsako šolo iiiora nadzornik vsai dva.<rat v K'tu nadzorovati. Med n.iegovc doJžnosti spada tudi kaznovanic nredsednikov in članov krainili šolskih ociborov in predsednikov političnih občin^ odrcditev /atvoritve šol za krajši rok zanuli naleziii\i!i bolezni in pravica dopuštov 10 dni nčitelistvu. Šplski Sveti. Okrožni (oblastni) šolski odhor ie podoben našernii višjenin ; šolskemu svctu za. Slovcni.io. Oblastni šolski odbor tvori.io oblastni starešine. vsi šolski nadzorriiki dotičnc Nblasti. prosvctni rcfercnt. uoravitelii nčitel.iišca. oblastm inžcnir. oblasmi fizik in po en poslane. vsakega okraia (sreza). ki era izbere srezka skupščina na tri leta ter upraviteli osnovne šolc. ki ira» itncimie niinistrstvo prosvete. (Z a k a j n c ii č i t e 1 i s t v o T u d i n i p r a v i li . v <> 1 i c n i li 7. . s t o p n i k (i v u č I t. : j s v a!) V Bcogradu ali diiigcin vscitčiliškcin inestu le <rlavni šolski odbor sestavljen tako-le: pred^ednik (ibčine. šolski nad...>niik. naistarc.iši upravitcli narodne šok\ r>redse<inik UJU. npraviteli višie pedai'(;škc šolc cdcii zdravnik ki ga izbere o_<_.nski odbor na tri lcta e-n občinski odbomik iz vs.ikega kraia kicr ie šola in ti\a učitciia. ki hi izbcrc učitcliski zbor. ¦Prcdsednik odby_a ie okrožni načeliiik. odnosno pre.Uednik nbčine in če ic zadr....n. šoLski nadzornik. Tainik ie upra"viii.li ki va imenu.ie ministcr prosvetc in ie prost po-uka. —- Odborove dolžnosti so vnsiM)darsi.cga iu kult.irncga znača.ia. iičiielii liiu uiso po.lln/ni. Posvetovalne šolske korporaciie. Vsi '.;čitelii cnc šolc tvoriio nastavnisko vcčc. katcrcira prcdsednik ic upravitcli. Vsak nastavnik io dolžtin dLelovati v nasta\niškeni \ cčxi. Posli. učite-ljskcga zbora so ¦siični doscdan.iiiii novo ie. da se mora nrircditi vsai enkrat v lctn roditeliski scsianck. Srezki iu:stavniški zbor tvoriio v^i učitelii in učiteliicc narodnih šol encokraia. Prcdscdnik. to i. šolski nadz.unik. sk!'če zb^r vsai enkrat v lctu. vsi "ičitclii so dolžni se ya udeležiti tcr iiuajc> Tiravico aa potne dnevnice. kakor činov"iiiki. Dnevnice in popotnina sc ivn plača ičiprei iz državne blagaine. Nadzorniški Svet. V ta svet spadajo ^si šolski nadzorniki nredsednik UJU, Ttfercnti za osnoviii pouk in načelnik te'^'i oddelka v niinistrstvu prosvetc. Ta svef sc sestane med počitnicami v pre¦stoinici. Predsodnik ie načelnik oddelka za osiio\-ni pouk \- niinistrstvo prosvctc. ^lani dobc istotako potnino \to dnevnice. ^adzoniiški svet odločuic o refomiah s°le in narodne prosvete. Mar.ia Godec.