Ste v*. 1»7 Posamezna številka 20 stotin* v trstu, v piten i/, septemora imo Posamezna številka 20 stotink letnik XLV Iriujj — Lz-.zemii ponedeljek — vak dan »jutiaj. — Urcdatf^vo: uiica »v. frančli** Asilkega itcv. 20, L nadstropje- — Dopisi naj K'Mo^r tUitvv. — Nefrankirana pisma m ne sprejemajo, rokopi*. 9* IidajfiteJj ia odgovorni urednik Štefan Oodiaa. — L,-*^'" Ediaoiti. — Tisk tiskarno Edinost. — Naročnina znaša ^ pol Uta L S2._ In celo leto L 60,—. — Teleion uredništva . .ave štev. 11^57. <\V EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 itotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev iu obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih "zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besedo, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiŠkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Odprite nam ntie šote! (Dopis.) Drugo"i eto gre h kraju, odflcs.r so zasedli naše 5.raje Ital^aaii v imenu entente. S svojim prihodom so vzeli vso "upravo, v svoe roke, tudi Šolsko. A gle.Se, kaj so nam naredili iz našega Šolstva. Človek bi s* kar lzjoival nad .poletjem laških obiasti. Naše srednje šole v Trstu, Gorici, Pajčiiu m drugod so kratkomalo zatrl, pcavtako ce!o vrsto ljudskih Šol v mestu in na dežetf, mnoge drage slovenske šole so spremeniti v italijanske. Tride et let smo se pod reakcijonarnini avstrijskim rei.mom bcri$i za svoje sole in do-smo že jako lepe uspehe in u praoče no tiidi dreiTrik >1] C in a dino di Brescia*, da so si v Slovenci priborili vse tipe ljudskih, srednjih fn strokovnih šol in mankalo jim Je edino še vseučilišče.« Teko je poročala »E&iost« pred frratkiin. In sedat? Kakšna mizerija! Sanno razdejanje! Ko so prišli Ital^ani v našo dežeio so z lepaki na stenah in z-kiovih obetal Sfovencem, popolno svobodo, da nam bodo dafc uživati pravice, o kakršnih se nam v Avstriji mti sanjalo ni. In kakšno svobodo so nam da*i? Kakšne pravice7 Kar žez noč so zaprli 40 naših ljudskih šol v Istri :n -kol'ko so jih šeie drugod! Odpravili so srednje šole v Trstu, v Gorici, v Pazinu. Naša deca >e brez šole. Naš narod, ki v n'rem s-koro ne na deš analfabeta, mora Redati svo^o deco, \ki so # zaprli — šolo. Air je to svoboda? Ail je to ravnanje lašJcih oblasti ttnak kulturnih zasedbenih organov? Zopet in zopet povdarjamo vladi in ponavljamo: Ju^oslovenl zasedenega ozemlja ne odnehamo nikdar od svojih šolskih zahtev. Mi terjamo od vlade, da nam zopet otvori vse ljudske šole, ki nam jih je zaprla. Mi hočemo, da nam vlada vrne vse srednje .in strokovne Sole. Mi zahtevamo da vlada vzpostavi naše Šolstvo na višino, na kateri je bdlo pod bivšo vlado. Mi smo .kariburen narod. Smo steer mlad narod, a stremeči po nztpredku in «pcipc',novanj.u in tega stremljenja po izobrazbi naju ne vza-tnele nikdar! Vladni organi nas is svojem rajanjem le pod-žiga'o k čuječnosti, nas silijo, da ee čim tesneje združimo in da strnemo svoje vrste v ne-prodirno farla vse laške :sto! Za danes ponovimo: Odprite nam naše šole! Mi ne odnehamo niti za las od svojih šolskih zahtev! Slovenska Koroška ustalo! V BOROVLJAH 5. *ept. Za 5. 'rico v Rožu, ki se cje imel \TŠ:ti ob dveh popoldne. Ob pol dveh poocldne. Ob pol dveh je prišlo v lanenih vrstah — na čelu naši vrli fantje na konjih — več tisoč našega !.jud-stva, po veČini sami moški — v Bistrico ter nasedlo za zborovanj namenjene prostore pod starodavno košato lipo, vrh katere je takej za-plapolala velika slovenska tre bojnica. Vsak naš človek je vihtel malo zastavico. Ob dveh so prišli Nem cd — par l-iscč po številu — šz Celovca, Vetrinj, Žihpolja, Svetne *. ćVffi i-, t. d. del-?ma na vozovih, deloma peš, vsi z anaJe' v »koroških* barvah. Al? ojo'i! Ko so priStr na krai zborovanja, kar osupnili: tisoče sfovensJdh zastavic se je dvignilo in zaorel je mogočno: Živela Jugoslavija! Kmalu nato se je pripeljala ententna konrsija, sestoieča iz enega francoskega podpc&kovnika, angleškega in i talijanakega majorja ter jugoslovenskega za- stopnika. Francoz — kot predsednik — ie hotel nagovoriti maso nemftki, k«r i« Mi« ljudstvo odločno odklonilo Prosil je. aiko sme govoriti ruski, v kar te nmožicai pritrdila. Prosa* je nato v ruskem jeziku Slovence, nai) puste zborovati Nemce, kar so pa .prvi z burnim protestom odklonili. Duhovi so «e čimdalj« bolj razburjali, na oder je stopH naš govornik, pričelo se .ie vdaišljivo v skiikanje proti Nemcem. Videč, da le nemško zborovanj« absolutno nemogoče, je francoski .podpolkovnik po zahtevi naSega zastopnika zborovanje razpustil ter odredil, da zapuste prostor nalpopre) Nemci dn nemčurji, potem pa Slovenci. Med burnim ploskanjem in petjem Jugoslovenov so se začeli Nemci, vsi poparjeni, pomikati nazaj, odkoder so prišli. Prav v nemč>ursko nesrečo se je s^lučajjno nahajal v Šentjanžu pri Bistrici pred neko slo*-vensko restavraejo oddelek pevcev -Glasben« Matice«, kateri ie neutrudno prepeval naše najbolj % srce segajoče narodne pesmi vračajoče-mu se žažosinemiu iz videč potrtemu sprevodu. Pričujoče ljudstvo je klicalo: Živela Jugoslavija! Po žalostnem nemfcurskem izprevodu so s« pevajoč in gorečih lic razhajale naje množice deloma z vlakr, deloma pe5, vsakdo s slovensko zastavico v rokah. Že omenjena restavracija v Šentjanžu je bila mahoma z vrtom vred prenapolnjena. Bili iso ginlfrvi prizori: med izbrani in neumornim petjem Matičarjev so se vršili navdušeni govori zavednih Kooršcev. Iz najpreprostejšega grla našega koroškega dekleta si čul: »Ne bo nas več nemfeur teptali Proklet ie odpadnik, kr svoj rod taji, še zemlja ne pije njegove krvi!« Do soiz ginjen se ye zahval za tol'ko bratsko ljubav predsednik pevskega zbora Malice gotsp. Rape, obiiubivši, da se zepet povrnemo na* e nenadoma zasedel pcsta.;o žn o^emogcčil beg. Pri Brest-Litovskem se ivrše manj važni boji. Severno cd Kobrina: na Pryzamany se je sovražnik srdito upiraj, toda naš ogenj Je zl-omil j njegov odpor. Sovražnik je imel težke izgube | •in je pustil na bojišču veliko število mrličev.» Ujeli smo -kaikih 200 vojakov. Na osta?em delu bojršča do Sirvalkija so se vršili kraje vrti boji, ki so se dokončaHi nam v prid. Včeraj z: utraj ob 9 so iitvčnski oddelka vkljub premirju napadli naše oddelke, ki pa so ph odbili in začeli pohod proti jugovzhodu. Poraz generclo Vnragela Izpraznitev kubanskega kraja. CARIGRAD, 15. Poročilo armade generala VVangela pravi: Naše čete so dokončale izpraznitev zap^dnega Kubana. VstaS so se polastili Nikopola. V okraju Nikolajev so izbruhnile \-staje. Dne 10. in 11. t. m. delovanje izvidnic na celi tronti. Poljski mirovol odposlanci di ioH v Rigo LONDON, 16. List »Tinas« ima iz Gdan-s>kega z dne 15. L m.: Poljski pooblaščenci so se vkrcali na neko angtešico torpedovJco zot v Ldbavo. Tu se bodo zopet vkrcali za v Rigo. Mi i roških mirovnih molih LONDON, 16. Nekemu angleškemu časnikarju v Rigi je izjavi! Jcife, predsednik ruskega mirovnega odposlanstva, da ostaja sovjetska -vlada; pri zahtevi po skrčenju poljske vojske. Rusija — j« rekel — ne vpraša nič boljšega kot razorožitev, toda mora s« zavarovati proti mogočim napadom. Nismo dobili še nobenega zagotovila, da Francka in Angiija ne Želite strmoglaviti sedanje ruske vlade. Joffe je dostavil, da Če Poljska želi: odkritosrčno miru, ne bo nobenih tež.av za njega sklenitev. Ruski pornlk „SubotnllT odplul v Hamburg klin!! blsHfldl LONDON, 16. 1^'eka, brz crnika -Morning Postu« iz Krisstijanije javila, da je boljse^Ški parni-c »Subotnik« odpkkl v Hamburg. Odgovor ingleike vladi no Kamenevo noto LONDON, 16. Vtadta objavl>a odgovor na pismo, ki ga je Kamene v poslal raznim, članom zbornice. Odgovor pravi, da ima angleška vlad»a vkijub Kaonenevi fzfavi-, da nima nič opraviti s prodajanjem ruskih draigocenosti, vendar v ro-toah dokaze, da je Kamenev obvestil svojo vlado, da .je dobil 40.000 šterlingov kot skupiček za prodane dragocenosti in da te bit ta znesek izročen tisbu >Da;dy Heraid«. Razen tega je Kamenev ukTenii potrebno, da si pridobi potom prodaje dragocenosti še 60.000 šteritagov, cd katerih je bilo namenjeno 10.000 za »Daady He-ral«. Kamenev se fe živo brigal zai vse on je posebno skrb posvečal temu, da se vise operaere izvrše v bančnih vrednostnioah. Ni točno, 3a na nikdar prejel ne zlata ne srebra. Kar se tiče obtožbe, da je Kamenev poizkušal prevariti angleško vtedo glede ruskih iklavzutl o oboroži t vi poljskih delavcev, se nava-a v odgovoru angleške viade nekoliko odlomkov, ki dokaru>e>o, da Je Kamenev samo violino popravljal sporočila svoje vlade, da bi tako akriC njene namene. General Vrangel prori miloščino po Evropi. LONDON, 16. Posebni1 poročevalec lista »Daily Telegraph« pm armawdi generala Vrangel a poziva, na* se pođHe iako) pomoč v denailu, za pobijanje dragin'e in tafusa. Število beguncev in drugih melčanov, kt podiplra: genaral Vrangel, se ceni na 2 mii?jona duš. it o izgredih v Petrograda PARIZ. 16. »Journal« objavlja tole poročilo iz Helsinforsa: V Rui-dvor blizu meje so prišle naslednje vesti o izgredih v Petrograjcki, ki so Izbruhnili 11. septembra: Delavci so bali organizirali demonstracijo proti- draginja in rekvi-zioi>m. Vojaštvo je ctobiJo ukaz, že nekoliko dni in da se bo vr&da seja, na ikateri bo črtal ministrski predsednik Mil; er and odstopno pisuno, v petek, dne 21, t. m. Istega dne bo preči tal minister, Čuvar državnega pečata odstopno pismo pred senatom1. Naobrže dne 24. t. m. bo kot po navadi plenarna seja v luksen-burš'ki palači, pri kateri ^e bodo skupine sporazumele o enem samem kandidartu. Zatrjuje se, da se bo na petkovi ministrski seji sklenilo vse potrebno. Popoldne se bodo vršila posvetovanja z raznimi' političnimi osebami, s 'sedanjčmi ministri, bivšimi ministrskimi .predsedniki in predsedniki pariamentai, ki bedo poklicani*, da dajo svoje mnenje o načinu rešitve -krize «n o imenu moža, ki bi mogel priti na Deschanel ovo mesto. O zdravju predsednika republike ima »Journal« kledeče podatke: Nezgoda' v Montargis je bila ie ena epiizoda, bolj senzacijonelna 'kot druge, bolnega stanja, ki se je začelo razvijati pred več tedni. Čim je bči Deschanel isprejet v elizejsico palačo, se ga je polastila glebeka melanhoiija. Njegov t eda) pri-4i1oo govorili s predsednikom. Ti iso izrecno nagi aš ali, da se je lotila Deschanela huda nevra-stenična kriza. Deschanel o v arterijski sistem se )e bel strdil in neusmifena skleroza je začela svoje uničujoče delovanje. Zdravnrki, ki so bili poklicani k njemu vsled nezgode v Montargis, so ugotovili, da je bilo njegovo stsmje resno in brez možnosti zboljšanja. Dogodki zadnjih dni so njihovo mnenje potrdili v polnem obsegu. Millerand se Je povrnil r Pariz. PARIZ, 16. Miilerand je prispel v Pariz danes predpoldne s posebnimi vlakom. Na postaji mu ie izkazala čas t četa republikanske straže. ŠtevHnr .radovedneži «n potniki so pozdravljali ministrskega predsedniika s klici: V eiizojsko palačo! {za novega predsednika republike. Op. ur.) Mdlerand je odpotoval z av-Lomobilcm v VersaiHes. BolIievKka gibanja na Angl^kem LONDON, 15. Nekoliko i) za soliti boj je zavzel že -tai obseg, da je poraz Izključen, a zmaga vsaj deloma gotova. Boj italijanskih kovinskih delavcev — pravi proglas — je pokazal najbolj očitno, da je nemogoč** nadaljevanje gibanja v zaprtem krogu zvišanja mezde, ki izgublja takoj svo4o veljavo vsled takoj za tem nastopajočega povečanja draginje.« Proglas ugotavlja, da je boj dc«egeil tako ogromne mere predvsem zaradi tega, ker je sirdiikatom nemogoče doznati, kaj se godi v tvorpicah in kaj ovira večjo produkcijo, ki more edina rešiti državo iz sedanjega bednega stanja, in nadaljuje: »Stojimo pred eno na> veličastnejših epizod krize, ki je pritisnila svet. Ali se mora obnoviti, al«; pa prepatrti; pomagati •novo zgodovino in prenesti os nasproti novim oblikam civilnega soživljenja, ali pa pasti v srditem boju — kakor se je vedno zgodUo v najbolj nemirnih zgodovinskih časih pri onih, ki smatrajo, da bodo ustavili tek usode z odporom, ki se more razr.uneti -jamo pri slepcu, kateri hoče udušiti novo pravico, ki vstaja.* Ker delavci medtem zasedajo vedno nove t\ornicc in postaja gibanje vedno bolj obsežno in nevarno — dejavcl delajo v tvornicah mirno dalje na svojo roko in so spustili v Livornu že en gotov patnik v morje ter začeli delati nove — je razumljivo, da je minisUski predsednik hotel posredovati, dokler je še čas in sc da še kaj rešiti. Ustavil se je na poti iz Aix les Bainsa v Rim v Turinu, kamor Je povabil zastopnike splošne industrialne in splošne delovne zveze, s katerimi je imel že včeraj pogovor, ki je trajal od 18-21. Pogovora sta se udeležila tudi milan-ki in t urinski p,rcfe;kt. Ker ni prJilo včeraj še do nikakršnega zaklj\ička, se je razprava nadaljevala tudi danes. DosJej niso še znani uspehi teh pogajanj, toda smatra se, da j« vložil ministrski predsednik svoj vpliv, da reši ta spor čim prej, in bedo morali industrijalci bržkone v mnegočem popustiti. Spor med kovinskimi delavci m Industrijalci pred rešitvijo Giolitti priznaj delavsko kontrolo v tvornicah TURIN, 16. Spor mod indu^trtfalci in kovinskimi delavci se je približal tekom včerajšnjih in današnjih pogajanj med prizadetima strankama pod vodstvom ministrskega predsednika GiokUtiJa rešitvi, ki bo imela velikanski vpliv na dosedanji družabni red dn na italijansko pravo. Velikansko delavsko gibanje ie pritisnilo vlado ob zid in jo postavMo pred adternatevo: aM popustiti, ali pa uporabita- protd temu gibanju .skrajna sredstva, kar bi pomenilo v sedanjih razmerah v kaEJi isto, kar začeti meščansko vojsko. Vlada se je odločila za prvo pot, in •ministrski predsednik je kot predsednic viade priznal s tem vladno nemoč, a> pokazal istočasno — to se ne more -utajiti — svojo sposobnost in razumevanje zahtev novih časov. Kakor se v zadnjem hipu doznava, je reštf Gio4ittl vprašanje sindikalne kontrole potom imenovanja mešane komisije, ki bo morala formulirati predloige, kateri se bodo izročili vladi v svrho predložitvo zakonskega nhčrta ob otvoritvi zbornice. Polemike o resničnosti aH neresničnosti vesti o obstoju rđsfp sovjetske vojske v ItcIUi RLM, 16. Pred par dnevi je bila prinesla »Tribuna« vest o obstoju rdeče vojske v Italiji, ki je razburila i talija rsKc javnost In dala na eni strani poved za liajh .še napade ra sodja-ne demokrate. ez:rt:ma pesi. Vello, domnevnega organizatorja te vo^kc, a na dru^, strani za najbolj ogorčeno z^niikanje in protestiranje proti takemu načinu pruti&oo^alisttčno propn-gairde Dokument, ki je objavila »Tribuna* v celoti, nosi catum avgusta in podpis poni. Vellc ter je naslov ion na legijo rdečih straž sovjetske vojske v Torre AnnunzJata, ki se naproša, najj čimprej sporoči, kakšno je materijalno in finančno stan:« njenega oddelka, ker se misli začeti veliko gibanj«, iki na) bi prisililo vlado na priznanje ruske sov^elsOce vlado in so bo razširilo v ta namen tudi gibanje kovinskih delavcev. Odsek sc je razen tega nujno naprošal, naj čim prej napravi poimenski seznam materijala za opremo.* Poslanec Vella, kr se fe do Včeraj nahaja* v Siciliji, je takoj odločno zanika! avtentičnost tega dokumenta, kakor tudi' svojega podpd-sa, ter izrazil tvoj stud nad ta>kim izjcrivljajirjcjii resnice ter obžalovanje, da rdeča vojsJca res n« obstoji, ker bi se tako zadal prej smrtni udarec sedanem/u družabnemu sistemu. Toda njegovo zandikanje je ostalo brez vpliva na nekatere Jiste, ki hočejo vedeti, da je dokument vkljub zanikanju avtentičen in da obstoji v Italiji erganizaerja rdeče vojake, ki bo nastopila, ko pimudi ugodna priložnost- To svoje mneri'e ratemeljujejo tudi s tem, <1» Je ob prilitkr zadnjega sestanka Sp!oine delovne zveze, parlamentarne sccijalistfčne skupine in vodstva sociralistične (Stranke v Milanu, ko je šlo za odločitev boja med posameznimi sfcruja-mi za takojšnjo revolucijo «in proti' revoluciji, na tafni iseffi, katere se parlamentarna skupina ni udeležila, vstal v čas«, ko so bili duhovi nal-boJj razburjeni, glavni tajnik socialistične stranke prof. Geimari in sporočiil prlsctniro vest,... »da je ruski drktaitor Ljenin, na poicf-Iagi informacij o ^položaju v Italiji, ukazal so-drugom, ki so člani trenje internaci,;OnaJel naj začnejo revolucijo.« Prevladala je sicer pri glasovanju zmernejša utruja, toda že dejatvo fče je res dejstvo?), da je Ljenfin smatral priprave za revoiucijo v Italija za dovoljne in dal iikaz, naj se revolucija začne, smatrajo nekateri kot dokaz, da so morale biti priprave za revotoici)o res diovoljfcir in ker je revolucija brez orožja nemogoča, da je bito pripravljeno tudi potrebno orožje oziroma potrebna vojska. »Giornale d' Italia> označa ta dokument kot smešen, ■toda vendar ne more utajiti suma, d« Je poslanec Ve Ha res zapleten v kako temno zadevo. > Posl. Vella je izjavil našemu uredniku — piSe »Giomale d* Italia t —.. da }« preresen, da bi mć»Jil na to, kar se mru očita. Toda kdor pomisli, da šma tudi socijalistička stranka svojo •diplomacro, Jažnjivo kakor druge, bi se ne moral čuditi, če je tudi posl. Vella hotel igrati dip-iomaUu« f »mm«o>* mm r. bm< ' - - Po vpraSanjA, kaj je dcAal i •kom zadnjih dni Id kafro to da ni ie! v Milan, s* vpra&a tist: ?»Ali je morda res hotel biti r&jSt... poveTJnik vrhovnega. Štaba, nego član .partameniairne flruprne tekem raaprav en sklepanj v MUanu?« > Epoca<' trdi naravnost, d» ie dokument av-tentf'čen in navarti v dokaz za to izjave «ekega visokega častnika, 4ci je reke!, da fe naravno, da se sccijaiisti branio zveze s tem dokumentom. toda dokument res obstoji in original da je v eči verniki: da sede na oni črni mizi, ki je namenjena za mrliče neki mladeniči, ki so moteli s tem, da so se glasno p ogovarali. Najbrže je bila tem »predslojnim« namenjena na!oga T.a-ih cfleduhov ali ovaduhov. Razgrajači so pri-'.orakaJi v cerkev večinoma pokriti in čim je počil iz njih sredine strel, šo začeli še glasno prepevati znane huiskajoče pesmi. Razgrajanje in psovanje je trajajo še precej časa, dokler m- 0 dosceH v cerkev stražarji, .ptdklicaai na pomot od prestrašenh vernikov, ki so t rumom a .irvefe iz cerkve. Kcmaj tedaj so razgrajači ne-kciftko vtihn'ii, a kaior zmenjeni so se obrniii 1 o «txražaj-jev in jim nekaj sporočili: očividno so zatožilfi propc.vednika, češ, da hujska proti Italijanom ali proti' vojakom! S tem so cbmili ti žalcsrrč junaki seveda vso pozornost od sebe n se ^m a stražarji prijeli llletnega strežnika Leopolda M. in ga tirali na k ves t uro; ta prizor je bil po-ebno mučen, a naredil mu je konec neki policijski uradnik, ki je ukazal, naj otroka na poti spuste. Gospoda Guština, ki se je zatekel v župnišče yo povabili na kvesturo, češ le tam se pišejo proteftodi. Tržaška posojilnica in hranilnica, ul. Torre Bianca 39. I., pozivlje vse lastnike hranilnih in deležnih knjižic, te poslednje, bodisi da kaj dolguje o, ali ne, da se čimpreje zglase v urc-du in prineso s sabo knjižne, ker jc to v korist vsakemu posamezniku. Sladkor rudečkast po lir 13 naj se takoj plača Tlvigne, ka;ti kdor pride prepozno, ga ne bo moge1 dobiti, četudi se je svoječasno prijavil. Za modro galico se je treba tudi takoj prijaviti pri Tržaški Kmetijski družbi, Via Fabio Fi!zi JO. Cena superlosfatu 15-17% je v®?ed vladne odredbe določena na ¥.r 36 za 100 kg po naročilu enega vagona franko tovarna v Italiji. Franko Trst, v skfadilCu stan« 100 kg super-fosfata Ur 44. Kdor ga H narotilt (a EJswit§i To\ver«, ki je zasidran v prosi luki »Emanuelc Fi:liberto«. V doljnih prostorih pri iootlih je gorel ,razno\-rsten les, sodi benoine, petroleja in parofina. Shj ajmbe parnika so (povečini imičene. Ko je nekat« ognje-gascev pripravljalo brizgalnice na mo^tiču, je nastala velika eksplozija in agnjegai-ci so bjlu naenkrat obkoljeni od plamena. Ekspiodiral-i sa sodi z bencitio. Ognjegascem se je posrečdfo po en o urnem delu pogasiti ogen j. Škoda je ogromnav. Med eksplozijo so bik ranjioni sledeči ognjegasci: Ivan Suban, ^tar 26 let, ožgan in ranjen na glavi; odpe'jjdK so ga v bolnišnico v X. oddelek; Karel Spessot, sitar 33 tet, ranjen v levo roko in ožgan po obrazu ai po rokah; Josip Vecchiet, stanuioč pri Sv. M. M. zg. 762, ki je bćl ožgan na raznih krajih telesa. Po spovedi ... tesanje. Preteklo noč ?e naletela .pa*traKa orožn:kov na nekega 18!tnega Josipa B^idi, staniti, da s«ta oba zbora sama zase precej iibjca, zato bi pač svetoval, da ae oba zteubta in se nam drugič predstavita kot edien, močan zbor. Imenoma se mi zdi umestno omeniti ie gdč. uč. Kumar Pavl'no, ki }e sodelovala iprr dram. delu s poukom mladjh igralcev in g. Iv. Lenaudlča, ki je rmei kot načelnih tehničnega odboda (druJt- Mož ie toraj zakonski oče 23 sinov in 16'hčar4c. Po vojni bi potrebovculš mnogo titih Očetov. Ns|Hnre}le črevo je neka cipresa« ki raste na pofoopaišfču mesta Santa M^ria de4 Tnel v iuiai AmeriJd. Stara je bafje 5.000—6.000 iet, a ie vedno raste in cvete. Ko sc drevo zadnjikrat meriili, }e bilo debia 4 čc\4;e visoko, a v obsegu je merilo 126 čevljev. Pred sto leti je dal Aleksander HumbcMt pribiti na debte leseno spominsko tablico, ki pa ie eda^ že popolnoma preraščena s skorjo, kar ie znaik, da je deblo še -vedno zdravo. Vnuk Franca Jožefa — duhovnik. — Princ Jurai Bavarski, vnuk umrlega ce-sao.a Franca Jožefa, sšn prinoa Leopolda fn princeainje Gfzele Bavarske, se je posvetil svečeniškeimi stanu. Postal je že dijakon in .je nedavno v .tem svojs^vui krotil prvorojenca svojega bratranca, princa Ada^berta bavarskega. Rdeči milifcnarji. — Da je mnogo V udi, ki se delajo proletarče, dasi premoreo m:i.I;one, vemo že zdar.-na. Ali, manje znano je, da ;e ni^i-jonarjev tudi med rdečim'. Tndlisnci. Tak uni-kum je Jacscn Bamett. Ta ptreorosta rdeče-kožec ne zna ne pisat*, ne čitati. Iz petrole^e-ve$a vrelca, kii so ga odkrir na1 ni;e|fo\em zem-irSču, si je rrldobii velikansko bc^a«tvo. Boljševik! in umetnost. — Rtaiikiai v?*ada sov-5« tov niiVa-k-or ni* o-eprTlatelilca ismetnost;^ i^le-daa I. D. Via Coroneo £i«v. 1/1, vrata 6. (249) GLASOVIR jako kratek, krasen $as, «c prod* po c-izki ceni v ulici FoscoJo žt. 6, vrat»a 13. (250) KONCERTNI GLASOVIR kratek, prod*.™ pa izredno nizki ceni. Ulica Railineria 5, vTa-ca 8. 1251) VOZ (nov, težek) se proda. Več se izve v gostilni na I van jem gradu pri Kcmnu. (235) DVA PISARNISKA URADNIKA se iSčeta na deželo. Naslov in pogoji pri upravni5tvu. (242) TRGOVSKI SOTRUDNIK, spreten prodajalec in dobro izvežban manufnkturist sc sprejme v trgovino z manufakturnim blagem pri Vinku Sket v Ilirski Bistrici, Notranjsko. MODISTKA se priporoča ceni. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 DRVA, bukova in hrastova, kupuje Iranko vagon, uradna teža nakladalne postade, tvrdka ZniderSič & zeta, 11. Bistrica. (156) SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah. Urar Albert Povh, ulica Maziini 46. 204 PIANINO glasovir kupim. Mirociilnica Žigoo, Trst, ulica XXX. Ottobre 8. 184 FOTOGRAF A. JERKIČ, Trst, ul. Roma 24. Gorica »t- 36 na dvorišču. P 711 IŠČEJO SE AKORD ANTI s petimi delavci zu apnenice s kurjavo z drvnv. Samo izkušeni delavci iz čičarije dobijo stalno delo. Apnenica W:ld, Nabrcžina. (228) imena se ne sponvnja več. Neka$ časa pozne'e motim; vse drugo od -\-seh strani zbrano vo- se je sikesai, da se je izpovedal prepu-avično ter ie pr'*po vedo vaj to-le: »Sel sem -domov po Mi-raimarski cesti, ko secn z-^«sl*:Šail za menoj neko klicanje. Bil je mož, k^ ^a ne poenam, ter ma je vrgel to vrečo čez z!d preste Huke. »-Nesa jo naprej — mi ie rekel — te bom že dcfhitel po poti.« In namesto, da bi me dehutel it^sti neznanec, ste me dohiteli vol Jaz nisem kriv. — Odpei ja^Id so ga v z^por. Dopisi Iz Kojskefa v Brdih. Po dolgem, neprostovoljnem cdmoru se je med: d-nug'ani kraji v naših vinorodnih Brxf:h tudi naša vaet vzbudila- k novemu društvenemu življenju za narodovo izobrazbo in prosveto. Domači fantje in dekleta so se ckleniii oživljenega! »Pevskega >n god-benega društva« ter so » -sodelovanjem sokolske godbe prirediii v nedeljo, 5. t. m. veliko ljudsko veselico na Pekcvšču v Kojskem. Ta-okj na prvi pogled je bilo videti, da so to sko-raj samo nove moči, a pokazal: so, ka^ zmore vztrajnost in resna volja. — Prireditev Je otvo-ril domači fant KumaT Gabrijel s svejim po-zd.-a\Tiim govorom. Nato je zapel mešan zbor (pevovodja Fr. Bevčič) Gregorčičevo »Ujetega ptiča tožbo", ki je tvte tolmač srca vseh navzočih. Posebno besede: »Pač mnogo vzeli ste jaštvo, celo iz Sušaka. »Touring Club - je bil baje zelo iznenađen nad »itaJijansko« Opatijo. Nasprotna obal, cd Reke dalje, je bi'a ta dan zavita v meglo, sramova3a se fe svoii-h liudi in se piritajeno z nami smejala. — 8. septemKra je bi*, tudi važen. Reka je bila' pro-galSena za presto državo, toda Opatija se ni brigala, za • ta zgodovinsiko velepomembni dan, spala je in na ta način dokazala svoje »italijansko« lice. — Naj živi naša mrtva »riviera«, vstala bo zopet ob času. ZAHVALA. "62> Povodom bridke izgube naše ljubljene soproge, predobre mame, stare mamice in tašče gospe KATARINE ŠEBENiK izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so o priliki bolezni in po nastopu smrti n* katerikoli način doprinašali izraze sožalja, poklonili na krsto cvetja, pos.bno pa /a častno spremstvo pri pogrebu blagopokojnice. Štejemo si pa v posebno dolžnost Izrekati zalivalo društvu Sokol v Idriji za tol žilno spremstvo in za poklonitev krasnega venca z napisom : .Bratje, materi bratov", ki nas je ganil do srca. — Bratje in sestre hvala Vam srčna! IDRIJA, 13. septembra 1920. Žalujoča obitelj SObenik. To in ono . Noto pleme pritlikavcev. — Raziskovalec Vaudeubertfh, ki ae je po daljši edsemosli povrnil iz Afrike, pripoveduje, da ie odkriJ novo pleme prt? i kavče v, ki ee le malo razJokuCie cd opic. Odrasli človek tega pieniena .je Se 134 om visok in se z neverjetno spretnostjo gi-brje pc dretvesih. Oče 39 otrofc. — Neki švedski kmet je postal nedatvno oče 39. obrclka. Mozaik >e «tar 69 let in je seda/j tretji« oženjen. Njetfova prva žena ga je cbdarita v 181etnem zakocu s 15 otroci, 10 dečki in 5 deklicami. Z drugo ženo :e žive! 12 let. Ta tr.ni je rodila vsako Jeto po eso dete, naitančno 6 dečkov in 6 deklic. Nre^ova tretja žena še Uvi. Ta mu $e rodila ipred kratkim i«U zaloc« *«eh po trebiti a. Men^utča^ delavnica za vsako popravliao)«. Stroj u Simji in uzaije pmi umi I azard Seldel & Neumann in »Slnger* Oast & Gatser Tvrdka ustanovljen t. 1973 FRAHCESCD BEDHAR Trst, ul. Campanile PODLISTEK Branka« Avgu*=l Šenoa. — Posl. M. C—č. (4 6) Stari nait šolniki niso bili Bog ve kaki učenjaka, ali, otroci so se učili čita»t?, pisati in računati; nmogi novi prosvetitelji m prosve-tvtel;:ce pa ^redo po porvsem drugačni poti. Pripovedujejo otrokom o naš« zgodovini in skoro, — in ta na način, ki ie malone prevraten — vžiga-io v njih n«k fanatizem; isto-tako se preveč govori o prirodnih s lah, c pojavih v svetu, dočim bi bilo dobro, da bi se malo več časa posvečalo krščanskemu nauku. Nečem omenjati imena; dovolj bodi, če pravim, da se pojavljajo resni glasovi v javnem mnenju, ki očitno obsoajo tako postopanje. To bodi za danes dovolj, prihodnjič vam sporočim več podrobnosti. Za sed^ sem vrgel samo nekodiko misli, ki morejo biti ob enem tudi gotovim osebam, da še o pravem času z&pruste krivo pot. Siroti Branki je prišeJ "riet v roko, kjer je bil naperjen proti nji ta članek brez duha in mozga. Cepir&v vsa ta pisarija ni nikogar preprečila, jo je vendar v srce zapet Jo, ko s« ji za tolik trud, zar tolike muke, 'ki jih je bala posvetila feoii, podmečejo stvari pop činoma neresnične In težn&ve. je takoj s tem pamfcetotrr k Martam župniku in mu, vsa v solzah, pokazala grdi napa«! »Vidite, gospod župnik, kaj sc dela: proti meni. Vi veste naijbcijše, s kolikim navdušenjem gledam, da vršim dolžnosti s vejeta »poklica — a tu imam zahvalo za tO.? >-Potolažite se, draJga Branka, ko br se Človek oziral na vsako neumno pisarijo, ki napadajo ž njo tega aH onega pešteniaka bi bibo z-ares hudo; aH, čista in zavedna datsa, ki gre po ravni in pravi peti, odbiša take klevete molče ia nadaljuje, kar začela.« • Ah, vem to, go&pod župnik; ne mislite, da mi radi take klevete klone o vse, kar je natiskano.« »Ne strašite se go^pica; sadovi vašega dela se pokazsuje.io vsaki dan; pokažejo 6e sedaj pri izpraševan -u, a moja skrb bo, da sporočim občinstvu, kak lep je vaš uspeh, da bi se mogel marsikak stari učitelj vzgJedovati na vas; ne klonite duhom, prosim vas, 6aj veste, da imate na svo»i strani dobrih prijateljev.« Od besed starega župnika -je bila učiteljica nekoliko pomirjena in se .je zopet živo lotila svojega deia. Gospod SiHč, tajnik in vredni ucteljiščnik pa so se sešbi v tašno sejo, kjer so sklenili, da se odpošlje vladi anonimna) pritožba proti mladi učiteljici, ki naj bi bila podpisana od več jalševaških prebivalcev«. Naiprej se je nadglasalo, koliko da precej SH-omaina občina* troti zrn svojo šolo in kako da ima zato pravico zahtevati, da bosta učitelj in učiteljica vredna, da ae držita strogo svo- jega reda in zakona morale, da navajata deco k pobožne«ti ter da je ne mučita z nepotrebnimi novotarijami, pri štak nfso .potrebne za vaške otre-ke v življenju; in poprej da >;e bilo vse v redu, da m m oSkdo pritoževal preti šoli; ali, odkar da fe mlada učrter-jčca BratvVa prišla v Jate evo, da se je vse to nekako čudno Lzp cmemlo na slabše, ona da govori z deco kakor d< je nji enaka; v njeni šoli da ni ne paiice, ne šibe, kar :« vendar potrebno, da se deci že za rana izženejo slabe navade; naravno da je potem; da ae otroci nimalo ne bc je n zato da ne more biti nikakega napredka: "i-sih jemLje vso svojo šolo in odvaja o i: v hosto, kjer sede in deca okoli nle, pa te Lu peva in vsklika, a ona jim pripoveduje o zeliščih, ki jčb naši c.troci itak že pp-znaTo brez te nove učrtefrnce, a to je ...... ncpol-ebno delo. Vsak učitelj mora paz.t J i led, ta učiteljica pa kakor da ie pc na to, ker se često nai ulici glasno amejc - prev a, in včasih yo celo moški spremljajo domo\. Učiteljica se kaže veliko domorodko, kar e sicer lepo in kar mora tuđi Viti ona za svojo osebo do akrajne mere. Ali, nik^*^ ni pametno, da preko potrebe razigreva domasijifo otrocičev z rodoljubnimi propovedmi, ki i»h ti otroci itak ne razumejo; pak jam daje učiti ae aa pamet sila pesmi, kjer fe govora o borbi naroda, -kar tudi ne spada v vaško šolo. Bilo je tu Se več argumentov, zapisanih z dobno roko. In ta lep£ spis se je v restter odposlal vladi v Zagreb. POZOR! V kleteh gostilne „Dve kolesi*, ulica Sapone št. 5 se je začela prodaja pristnega kraškega terana na debelo, katerega zalagajo pridelovalci sami. Teran se toči tudi na drobno v isti gostilni. (iso) RAZGLAS. Gozde i upfav Ccnci občin Slapv Loie, Cofe in ErzelJ oddajo na lavni zmanlMnl dražbi dne 10. oktobra 1920 ob 10 p red p. zgradbo gozdne ceste na Nanosu po „Jan-čariji". Dražba se \rŠi na licu mesta. Pogoji se zvedo pri dražbi. Ponudniki naj se zglasijo 8 dni pred draž-bo pismeno pri načelništvu „Gozdnega odseka na Slapu pri Vipavi.4* (158) opremo, Štirikolesni voziček, ose zo L Z800.— proda(,6,) županstvo Materija, Istra. JADRANSKA EJJKA Del. glav.: K 3<>,OW.OOO. Rezerve K 10,0»>0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Za£rcb Obavlja vse v bančno stroko spa iajočg posle. Sprejvma vlog« na hranilne knjižice ter Jih obrestuje po 3Vi"/ a v baneogiro prometu po Vloge, ki ae Imajo dvigniti sair.o proti predhodni odpovedi, sprejema po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (sales). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : uU Cass« «■ Msparml«, uk S. Nlcolo Telefon : štev. 1463, 1783, 2H7fi Blagajna posluje od '3 NajboUSe mazilo za ievlio Podružnica v Trsti, uL del Toro St 10. — Telefon 31-72