Naročnina mesečno	^^^mm	A. Ma^^n^. ^ ^^^^^^ račun: L
s?sar=	^^ TT	% M % ^ / WH
izdaja ce-	^^^^^^ ^^M H A0V	M ^^^^ U ^^M
loletno ta	J^V 0 flB J§gl	^ jMf M flV W V
Inozemstvo 120 Din	^^ J^g ^^	K
je V	JB^	JKLmm**^^^^ Uprava. Ko„
Kopitarjevi bL6/D!	.	,ova b ,Pief0„
Telefoni uredništva: dnevna služba 205* — nočna 2996. 899* in 205« —-i	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
H
Dr. Milan Hodža - naš gosf
Srčen sprejem češkoslovaškega predsednika vlade
Ločilo duhov
Državnozborske volitve v Španiji in takoj-Sen izbruh najbolj sirovega sovraštva proti katoliški cerkvi in njenim ustanovam, ki je sledil zmagi levice nu volišču, nas silijo k resnemu razmišljanju. Španija je sicer daleč, toda ideje, ki si stojijo nasproti, so iste tam, so iste drugod po Evropi in iste tudi pri nus Čeravno se svet zdi tako razrvan, da niti človek ni več podoben človeku, je vendar kazal v vsej svoji zgodovini z. nespremenjeno doslednostjo, da je koncem koncev fronta, ki deli duhove, samo ena: na eni strani stoji krščanska vera s svojo cerkvijo kot krotilka človeških nizkih strasti, kot budilka k vsemu dobremu in plemenitemu, na drugi strani organizirano sovraštvo proti njej ter živalska strast po svobodnem uživanju vsega.
Revolucijo v Španiji 1. 1931. jo povzročilo mnogo vzrokov. Nezadovoljnost, ki sc. je takrat polastila španskega naroda, je v glavnem izbruhnila iz revščine velikih ljudskih plasti, ki niso imele niti zemlje niti življenjskih potrebščin, ker je oboje držal v rokah veleposestnik in brezsrčni velekapitalist. Toda proti komu se jc obrnila besnost ljudstva, ko se mu je razvezala svoboda? Proti veleposestnikom? Proti tovarnarjem in velebankirjem? Proti izžemovalcem nižjih delovnih slojev? Človek bi mislil, da je tako bilo. Dejansko pa je pomenila republikanska svoboda prosto pismo za ropanic po samostanih in požiganje cerkva, za javno onečašče-nje vsega, kar je po veri sveto in lzvišeno, za preganjanje duhovnikov in siromašnih redovnic.
Zgodovina revolucije v Mehiki nam je še v svežem spominu. Skoraj vsa mehikanska dežela je v rokah velike posesti. Vsa njena rudniška bogastva so last ogromnih denarnih trustov. Velikanske pokrajine ob morskih obalah so last tujih petrolejskih družb. Vse to je bilo leta in leta na delu, da je Mehiko izčrpavalo na vse mogoče načine, ljudstvo izžemalo in ga končno popolnoma izropalo. Toda, ko je izl luhnila revolucija v tako imenovanem imenu tlačenih, proti komu se je obrnila? Proti veri in njeni cerkvi. Božji lirami so vzplamteh, samostani so se rušili, duhovščina pa je morala kot divja zverjad po pragozdih in prerijah, da si je doloma rešila življenje. Veliki kapital pa jc mirno obsedel na svojih prestolih, nikdo ga ni motil v njegovem udobju in ljudstvo mu je danes, ko je požgalo cerkve, ravno tako usužnjeno kot PreJ-_
ko je Nemčija doživela svojo narodnosocia-ISstično revolucijo, kam so novi možje gnali svoje prve napadalno vode? Proti velvkim industrijskim kartelom, ki so zaposljevalj stotisoče delavcev in jih izžomali? Ali proti denarni velesili Dresdencr banke, ki si jo podvrgla tretjino nemškega gospodarstva? Ne, tam »osvobojene« ljudsko množice niso videle sovražnika, pač pa v katoliških prosvetnih domovih, v katoliških mladinskih združenjih, v katoliški duhovščini. In tja so tudi pognale svoje razdiralne gone.
Boljševiška revolucija v Rusiji nam je nadaljnji dokaz. Mar je. bilo revolucionarjem vsega kapitalističnega izžemanja, zamenjali so samo lastnike, izžemanjc jc ostalo. Toda porušiti je bilo treba do tal cerkev in njene organizacije in iztrebriti do kali vse versk čute. Isto podobo najdemo tudi v državah, ki so bile tako srečne, da so se izognile revolucionarnim pre-trcsljajein. Koga imajo revolucionarne struje za svojega nasprotnika? Morebiti denarnike? Kaj še! Leon Blum, vodja revolucionarnih strank v Franciji je vsaj stokratni milijonar, a je pri tem zgleden revolucionar, in dejstvo, da podjetja, pri katerih je udeležen, zločinsko izkoriščajo revne pariške delavke, revolucionarnih struj nikakor ne moti, da bi ga ne priznale za vzornega pobornika za proletarske pravice. Largo Caba-lero, španski Lenin, ima milijonska posestva, kjer robijašijo španski proletarci, a to revolucionarnih struj nikakor ne ovira, da bi se mu ne klanjale kot odrešitelju tlačenih. Avstrijski marksisti so z mirno vestjo in ožarjeni revolucionarne slave vodili delavske množice v boj za svobodo proletarijata, čeravno so se naravnost valjali v meščanskem udobju prisluženem na hrbtu revnih slojev. Koga imajo torej revolucionarne, ali kakor jih danes medlo imenujejo levičarske, struje za svojega nasprotnika? Kapitalizem in kapitaliste? Kaj še! Oktobrska revolucija 1. 1934. v Avstriji je dokazala, da so največje španske orožarne same zastonj dobavljale orožje uporniškim organizacijam in da so jih velike madridske banke zalagale z denarjem. Ali sc ni zgodilo, da so svetovni petroleiski tru-sti, ki davijo stotisoče mehikanskih delavcev, sami oboroževali mehikauski proletarijat in vtaknili milijone dolarjev v proletarsko revolucijo, ki jih je. pustila na miru in je šla požigat cerkve in streljat duhovnike?
Če vržemo samo bežen pogled na naše domače razmere, bomo zopet dobili potrdilo za svoje trditve. Proti komu gre vsa organizirana hujskarija naših maskiranih revolucionarnih stremljenj? Proti resničnim krivicam socialne bede, onim, ki so s krivičnim upravljanjem premožen ja opeharili delavstvo za n jegove pravice? Kaj še! Vsa gonja, ki so jo dvignili po deželi, gre mimo njih z nasmeškom in se zaletava v par bornih cerkvic in skromnih zatočišč katoliškega prosvetnega dela ter v siromašne duhovnike našega podeželja, ki niso vse življenje drugega delali, kot dobrote izkazovali, dokler so s čim imeli.
Spričo tega si moramo staviti vprašanje, če ljudske množice, ki sledijo bojnim klicem revolucionarnih struj, samogibno tako ravnajo, ali če nc stojijo za n jimi premeteni pastirji, ki jih kot slepo čredo ženejo pred seboj, komor hočejo. I n kdo so ti skriti -»pastirji«? čc bomo lc malo bolj skrbno pogledali v ozadja, jih bomo tam videli v bratskem objemu, čudno družbo teh prijateljev ljudstva«, ki jih je združila ne morda skrb za ljudski blagor, ampak sovraštvo proti oni cerkvi, ki sc že 2000 let junaško in zmagoslavno bori, edina na tem bojnem polju, zu pravice revnih in izkoriščanih. Krvosesom ljudstva je cerkev na poti, ker jih neprestano opominja na njihove krivice, kei neprestano tudi drega v n jihovo vest in jih druži nazaj, da
l)a\'i ob 9 je prispel v Belgrad predsednik češkoslovaške vlade dr. Milan Hodža. Pripeljal se je s posebnim vlakom iz Prage. Z njim so prispeli šef centralnega tiskovnega urada Šnioranc. tajnik češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Čemi in tajnik predsedništva češkoslovaške vlade dr. Srdin-ko. Iz Prage je potoval z dr. Hodžo tudi jugoslovanski poslanik v Pragi dr. Vasilev Protič. V Ženinim je dr. Hodžo pozdravil češkoslovaški poslanik v Belgradu dr. Girsa, ki je nato spremljal predsednika češkoslovaške vlade do Belgrada.
Ko je posebni vlak pri vozil na belgrajsko postajo ob 9 dopoldne, je vojaška godba zaigrala češkoslovaško himno. Sokolska častna četa ž zastavo je izkazala sokolsko čast. Med pristajanjem vlaka je množica vzklikala Češkoslovaški, predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu in predsedniku vlado dr. Hodži.
Predsedniku češkoslovaške vlade je pričakoval predsednik kr. Mado in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič osebno. Spremljala sta ga šef kabineta predsedništva vlade dr. Jovan Gašič in kabinetni šef zunanjega ministru Protič. Prisotni so bili daljo vsi diplomatski zastopniki držav balkanske zve: •: romunski poslanik Guranesco, turški poslanik Ali Ilajdar, odpravnik poslov grškega poslaništva Za-marias ter odpravnik poslov bolgarskega poslaništva Kisjakov. Naše zunanje ministrstvo s*> zastopali pomočnik zunanjega ministra Martinar, poslanik Aleksander Bodi. šef protokola Novakovič. načelniki in višji uradniki, češkoslovaško zvezo v Jugoslaviji jo zastopal dr. Ilrnčir. jugoslovansko-češkoslovaške lige pa dr. Kosla Kuinanudi. Belgrajsko občino je zastopal njen predsednik Vlada Ilič z večjim številom odbornikov in šefov oddelkov.
Ko je dr. llodža stopil iz vlaka, je predsednik kraljevske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič med igranjem češkoslovaške himne pristopil k njemu, mu želol dobrodošlico in mu prisrčno segel v roko. Nato je dr. Hodža pregledal častno sokolsko četo, ki mu je izkazala časti. Dr. Hodža je voditelja čete pozdravil, Nato je dr. Hodža pozdravil diplomatske predstavnike držav balkanske zveze, predsednika belgrajske občine in ostale ugled no osebnosti. Dr. Hodža je odšel iz postaje skozi dvorno čakalnico. Prod železniško postajo jo bila zbrana velika množica, ki je dr. Hodžo navdušeno pozdravljala. S postaje se je predsednik češkoslovaške vlade odpeljal v hotel »Srbski kralj , kjer bo stanoval.
Ob 10 se je odpeljal v dvor, kjer se je vpisal v dvorne knjige Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vel. kraljice in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla.
Ob 10.30 je dr. Hodža obiska! predsedniku kraljevske vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v zunanjem ministrstvu. Dr. Hodža in dr. Stojadinovič sta se posvetovala do 12.
Dunajska vremenska napoved: pretežno oblačno in ioplo, dež in negotovo vreme.
ne morejo v sproščen ju svojih gonov Jo kraju. Kaj je torej bolj naravnega, da si gredo iskat zaveznikov med one, ki so si iz sovraštva do Boga dali nalogo, da vero iztrebijo V ozadju sovjetske revolucije, v ozadju šparskih grozot, v ozadju mehikanskih preganjanj, v ozadju nemških pohodov in končno tudi v ozadju vse te organizirane gonje proti v-emu verskemu življenju med nami, sedi ta pisana družba komunističnih ideologov in zakrknjenih kapitalističnih krvosesov, ki je ljudske množice nahujskala in jih litijska z vsemi bogatimi srtv.stvi. s katerimi razpolaga, naj podere eorkev in iztrebi vero, da bo njihova vest enkrat imela mir in da bodo lahko brez skrbi sedeli na svojih vrečah denarja, naj si bo v tem ali v kakršnemkoli drugem družabnem redu. Boj velja predvsem cerkvi, ker kliče po pravici in oznanja pravo vrednost človeka. Da je temu tako, pove tudi zadržanje našega liberalnega meščanskega javnega mnenja. Niti z besedico se van; no zaletava revolucionarna propaganda, niti z besedico sc mu ta plast našega naroda nc zoperstavlja. Saj sc ji dejansko tudi treba ni. Kajti če bi sc kdaj našim revolucionarnim strujam posrečilo, da v suženjski podvrženosti kapitalističnemu biču cerkev res razderejo in versko življenje med našim ljudstvom uničijo, potem bodo oni, to je naši liberalni denarniki. nr. ljudstvo ki bodo želi bogato žetev, ker bodo tahko brez vsake verske nadlege v imenu novega reda po starih receptih ljudstvo izkoriščevali.
Dobro jc, da sc našo l judstvo to rcsnicc čim prej zave. Reforma družbe se začenja pri človeški duši in to jc, kar naša vera hoče doseči. Vse drugo je laž ki jo je ljudstvo še vedno moralo plačati s solzami in s krvjo.
Po tej konferenci je dr. Hodža obiskal predsednika senata in predsednika narodno skupščine. Po teh obiskih |>a se je odpeljal v vilo Nj. kr. Vis. kneza namestnika, kjer je bil sprejel v avdijenci in pridržan pri kosilu.
Pri hnezu-namestniku
Ob 12.30 je knez-namestnik Pavle sprejel v avdijenci dr, Milana Hod/o. Avdijenca je trajala več ko pol ure. Knez-namestnik je obvestil g. Hodžo, da je Beneš, predsednik češkoslovaške republike, odlikovan z našim največjim redom Karagjorgjeve zvezde z lento, dr. Hodži je pa izročil red Belega orla I. stopnje.
Po avdijenci je knez-namestnik priredil dr. Hodži na čast kosilo, ki so se ga udeležili dr. Girsa. tukajšnji češkoslovaški poslanik, g. Smoranc, prvi tajnik spremstva dr. Hodže, dr. Milan Stojadinovič. predsednik vlade in zunanji minister, dr. Ljubomir Tomašič, predsednik senata, g. Stevan Cirič, predsednik narodne skupščine, dr. Milan Antič, minister dvora Nj Vel. kralja, general g. Vojni Čolak-Autič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja, in dr. Vasilije Protič, kraljevski poslanik v Pragi.
Madrid, 22. febr. b. Novi jjarlamentarni odbor ! je včeraj prvič zasedal. Parlamentarni odbor je že včeraj izdal naredbo v sporazumu z vlado, da se morajo brezpogojno spustiti na svobodo vsi politični kaznjenci. Levičarji so pokazali precejšnjo željo j>o maščevanju in so, kjerkoli so le mogli, napadali eksponirane desničarske elemente. I)ano6 jo bil za šefa španskega generalnega štaba ime-| novan bivši vrhovni poveljnik kopnene vojske v ' Kataloniji, general Jose Sanchez Ocana. On bo zamenjal dosedanjega šefa španskega genetalnega štaba Franca, ki mu je dodeljen garnizon na Kanarskih otokih. Šef španskega letalstva general Goded je premeščen za šefa letalske divizije na Baliarskih otokih.
Madrid, 22. febi. b. Ko se je zvedelo, da je parlamentarni odbor soglasno odobril nov zakon o amnestiji vseh političnih kaznjencev, so nastali novi neredi po vseli delih države. Levičarji so hitro organizirali demonstracije v znak veselja, ker bodo kmalu lahko pozdravili svoje somišljenike, ki so ležali doslej po španskih zaporih,' v svoji sredini. Popolnoma jasno je, da so take manifestacije dovedle do resnejših spopadov z desničarji, ki se ne pustijo terorizirati od nahujskanih elementov. V [»krajini Huelva so demonstranti zažgali prostore katoliškega političnega društva, v»leH 1 so morale intervenirati oblasti. Prišlo je do hudih
Pri dr. Korošcu
Dr. Hodža je popoldne inalo pred 4 obiskal tudi notranjega ministra dr. Antonu Korošca, svojega političnega znanca. Ker je dr Korošec še re-konvalescent, ga je dr. llodža obiskal ua privatnem stanovanju ter se z njim dalj časa razgovarjal.
V čast čsl. ministrskega predsednika dr. IlocUc prireja čsl. poslanik dr. Oirsa v poslaništvu slavnostno večerjo. Po večerji se bodo vsi udeleženci podali na vseslovanski ples, ki ga priredi Kolo srbskih sester. Vsa državna in samoupravna poslopja so v čast dr. Hodži razobesila Jugoslovan ske in češkoslovaške zastave.
Pri hraliici Mariji
Kraljica Marija je sprejela v avdijenci danes ob 17 predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodžo. Po avdijenci se je dr. Hodža odpeljal v kabinet na meslništva, kjer sta ga sprejela v avdijenci kraljeva namestnika dr. Stankovič iu dr. Perovič.
Ob 18.30 jc dr. Hodža obiskal predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Oba predsednika sta imela daljšo konferenco.
spopadov med levičarji in desničarji, ki so branili svojo imovino, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, nekaj pa ranjenih. Oblasti pa so v kratkem času vzpostavile zopet red in mir v mestu. Predsednik španske vlade Azana jo dobil pooblastilo, glasom katerega lahko povsod proglasi preki sod. kjer smatra to za ohranitev miru za umestno.
Gibraltar, 22 tebr. b. Po vesteh, ki prihajajo iz raznih mest v pokrajini Malagi, je prišlo včeraj do novih krvavih neredov med političnimi nasprotniki, v katerih je .bilo več oseh hudo ranjenih, vendar pa mrtvih ni bilo. ker je policija pravočasno prispela in razgnala pretepače.
Semkaj še vedno prihajajo begunci raznih ix>-liticnih desničarskih strank.
Pariz, 22. febr. b. Odkar so levičarji zmagali pri zadnjih volitvah v Španiji, je postalo zelo živahno na špansko - francoskih obmejnih postajali, kjer neprestano prihajajo politični begunci, iz inozemstva pa oni, ki smatrajo, da je sedaj nastopil trenutek, ko se lahko mirno vrnejo iz pregnanstva.
V petek je med drugim zajnistil Madrid tudi bivši minister za javna dela za Katalonijo v Ler-rouxovem kabinetu Gaillard Foch. Odpotoval je v Pertignan. Španske obmejne straže imajo strogo {»vetje, da pazijo, da begunci ne tihotapijo donari« v isozernsivc.
Nemčija prizna Avstrijo
Za ceno italijanskega prijateljstva?
Pariz. 12. febr. b. Pariško časopisje je na podlagi poročil uradne agencije »Havas«. začelo objavljati obširne spise o najnovejših pogajanjih med Nemčijo i u Italijo ter navaja že celo nekatere točSe, o katerih se italijanska in nemška diplomacija razgovarjata v svrho sklenitve posebnega sporazuma. Povod so dala nepričakovana večkratna potovanja nemškega poslanika v Rimu von Hassela v Berlin ter prihod italijanskega poslanika v Berlinu Attolicn v Rini. Oba potujeta z letali, kar pomeni, da gre za nujne zadeve. Havas javlja, da <tre predvsem Z!t Iri točke:
L Vprašanje lokarnskega pakta ia jamstvo nedotakljivosti framosko-nemške ineje. kakor t url j vprašanje ponovne oborožitve Porenja, ki je po versajski mirovni pogodbi prepovedana.
2. Potovanje češkoslovaškega min. predsednika dr. Hodže v Pariz in v Belgrad ter v zveii s leni vprašanje ureditve podonavskega vprašanja, neodvisnosti Avstrije, itd.
.3. Obnovitev prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Italijo, ki so od umora kanclerja Dollfussa dalje bili silno hladni in oddaljeni.
Nemčija se na vsak ■ način trudi, da hi se v sedanja zunanjepolitična dogajanja v Evropi zopet polnomočno v členila ler želi. da bi se v bližnjem času mogla tudi že udeležili pri poravnavi abesinskega spora. V ta uameu je Nemčija pripravljena dati Italiji neka važna zadoščenja. Sliši se, da je nemški poslanik Hassel prinesel od Hitlerja nedvoumna zagotovila, da ee hoče Nemčija odreči vsakih nadaljnjih poželenj po Avstriji, ker Italija slejkoprej vztraja na stališču, da pod nobenim pogojem ne more dovoliti, da bi se kdaj Avstrija pridružila k Nemčiji. Torej se bo morala umakniti j le Nemčija, ako želi, da jiride do boljših odnošajev z Italijo. Mussolini ima baje že v rokah topred-I metni Hitlerjev predlog, v katerem se nemški kati-| eler odreka vsakih želja po Avstriji in slednji priznava za vse čase pravico do neoviranega, samostojnega obstoja. Francoska uradna agencija gre še dalje in trdi, da je italijanska vlada že izrazila svojo pripravljenost, [>ogajati se na tej podlagi, a da bi najrajše videla, če bi bilo mogoče pogajanja razširiti lako, da bi pripeljala do nove zveze med Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko i in M a d j a r s k o. torej do nove politične tvorbe, ki bi se zoperstavila francosko-sovjetskemu bloku, v katerega se nekatere državo trudijo, da bi spra-I vile sedaj Se Malo zvezo in Balkansko zvezo.
Francoski listi pristavljajo, da dobiva obisk | češkoslovaškega ministrskega )>redsednika v Belgradu važen evropski jx>men, ker se odigrava ob ! pomembnem križišču evropske politike.
llaliia odpustila del svoje vojske
London, 22. februarja, b. Vest o nenadni de-mobilizaciji italijanske vojsko v londonskih političnih krogih ui povzročila posebnega iznena-denja. Politični krogi opozarjajo, da sc jc na ta korak italijanska vlada pripravljala že zdavnaj poprej, vendar pa se ni mogla k temu odločiti, ker so bile mednarodne politične razmere tako zamotane, dn ni nihče vedel, kaj se. bo zgodilo, če kmalu ne pride do mednarodne pomiritve, j Sedaj jc položaj postal nekoliko jasnejši iti Ita-j liju namerava >voj sklop uresničiti, kajti tuko j ogromna armad« ji strahovito obremenjuje državni proračun, ljudstvo pa komaj šc zmaguje bremena, pri čemer samo trpi veliko pomanjkanje. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da sc je Italija za ta korak odločila iz dveh razlogov:
1.	Zaradi izjave, da so petrolejske sankcije proti Italiji neizvedljive, čc sc jih ne udeležijo tudi Združene države;
2.	zaradi poduljšunju sedanjega zakona o nevtralnosti Združenih držav, zaradi katerega je izvedljivost petrolejskih sankcij postala zelo dvomljiva stvar.
Gotovi krogi pa vidijo \ tem dokaz, da pogajanja mod Italijo in Nemčijo mnogo hitreje napredujejo, kakor pa mislijo mednarodni politični krogi. Dalje pa vodijo k dem< bilizaciji Mussolini ja tudi zadnje luške /muge v Abesiniji. Niso pn to še vsi razlogi, zaradi katerih Mussolini demobilizira. V Italiji v mnogih vaseh ! primanjkuje moške dclaMic sile in kor sc bliža | čas, ko bo treba prijeti za plug. jo treba delovno j silo. ki zaenkrat ni potrebna v svrho državne i obrambe, vrniti domov, da obdela zeml jo.
Rim, 22. febr. c. Reuter poroča, du v Rimu dc-mantira vojno ministrstvo, da hoče Mussolini de-mobilizirati pol milijona vojakov in sicer letnike 1911 do 1913 zaradi lega, ker sc ic položni no frontah zboljšal. To vest jc vsekakor preuranjena
Bech pride v Belgrad?
Nekateri francoski listi so objavili vest, da pride v kratkem poljski zunanji minister Beck v Budimpešto, odkoder bi nadaljeval potovanje do Belgrada. Med tem, ko je prvo zelo verjetno, vesti o Beckovem potovanju v Belgrad zn enkrat ne pripisujejo verjetnosti, ker so je podoben načrt izjalovil že leta 1983, ko je Bork želel priti v Belgrad in se vrniti nazaj v Varšavo skozi Budimpešto in se_ mu je takrat j>ovedalo, da je mednarodno-poli-tični položaj takšen, da se obe potovanji ne dasta združiti in da je treba izbirati med enim ali med drugim.
V Španiji še vedno ni vposlavtjen red
Politična amnestija - Številni begunci - Spremembe v vojski
Zadnji odmev zarote v Bolgariji
Velčev obsoien na smrt
Sofija, 22. februarja. AA. Obsodba vojaškega sodišča, ki so jo davi sporočili Damjanu Voltevu in tovarišem, se glasi:
V imenu Nj. Vel. kralja! Pokrajinsko vojaško sodišče proglaša Damjana Velfeva in majorja Ki-rila Stanieva za kriva, da sla leta 1935 organizirala prevrat v vojski, da bi nasilnim potom odstranila vlado Andreja Toševa. Zato ju po čl. (50 kazenskega zakona obsoja ua smrt na vošnlih, na po pol milijona levov denarne kazni, in na trajno izgubo državljanskih pravic,
Sodišče proglaša dalje poveljnika 25. obmejnega bataljona polkovnika Ignjala llijeva, rezervnega polkovnika Ivana Nedeljkova, rezervnega podpolkovnika Todorja Ivrsteva, poveljnika drugega obmejnega sektorju stotnika Asena Kitava, pribočnika 25. obmejnega bataljona stotnika Ni-kolo Cvetkov«, stotnika Atanasa Radujkova, stotnika Petra Stanova, stotnika Mihajla Matejeva, stotnika Gančo Ivanova, in stotnika Asena Sto-jirkova za krive, ker so leta 1935 poslali člani ilegalne skupine, da bi nasilnim polom strmoglavili vlado Andrejeva Toševa. Zato jih obsoja po čl. 2 zakona o zaščiti države v zvezi s členom prvini in čl. 17 istega zakona in čl. 60 kazenskega zakona: prva dva na po KI let robije. in na denarno kazen, po 200.000 levov in izgubo državljanskih prnvic za 15 lel, ostalih osem pn na osem let robije, denarno kazen po 15(1.0110 levov in na izgubo državljanskih pravic za 12 let.
Letalec Krista Lazarov je kriv, da je leta 1935 podpiral ilegalno skupino, ustanovljeno za strmo-glavljenje vlade Andreje Toševa. Po čl. 3 v zvezi s 61. 17 zakona o zaščiti države in čl. 61 kazenskega zakona se obsodi na eno leto zapora in na denarno kazen 30.000 levov, vendar velja zanj čl. 1 zakona o zaščiti države o pogojni kazni.
Topničarski inšpektor general Vladimir Zni-iimr, ki je bil obtožen po čl. 8 zakona o zaščiti države, češ da je leta 1935 organiziral prevrat v vojski zaradi stnnoglavljenja vlade Andreja Toševa, je nedolžen.
Major Asen Miškanov, major Boris Marinov, stotniki Kosta Dinčičev, Peter Samutkov, Todor Djonev, odvetniki Stanimir Gladnec, Stojan Boso-luv, Vasilij Kumanov, dr. Georgij Ivanov, Vasilij Karakulnmiv, bivši minister Peter Todorov, bivši luvnatelj sofijske policije Vladimir Načev, in odsotni poročnik Dimitar Kosahev, vsi obtoženi po £1.2 in 1 zakona o zaščiti države, češ da so. leta 1935 bili člani ilegalne skupine, se oproste zaradi pomanjkanja dokazov.
Obsodba z utemeljitvijo bo obtožencem izročena 29. I. m. S tem dnem prične teči rok za pritožbo na kasacijsko sodišče.
Rok poteče 7. marca, ko postane obsodba izvršna. Današnjemu sporočilu obsodbe, čeprav bi morala biti po zakonu javna, razen obtoženih in močne vojaške in policijske straže ni smel nihče prisostvovati. Izključeni so bili celo sorodniki in branilci obtožencev. Njim in pa zastopnikom listov so snoči sporočili, da bo obsodba prečitana danes ob 10 dopoldne. Ko pa so se ob osmih začeli zbirali sorodniki obtožencev in novinarji pred sodnim poslopjem, je že bilo vse gotovo. Oproščene obtožence so izpustili iz centralnega zapora opoldne.
Damjan Velčev, major Kiril Stančev in ostali so poslušali obsodbo hladnokrvno, dostojanstveno in brez. najmanjše razburjenosti. Strogo obsodbo je javnost sprejela s precejšnjim začudenjem, ker sodišče ui upoštevalo zakonski dovoljeno možnost ublažitve kazni. Dopoldne so izdali zelo stroge varnostne ukrepe. Nedavno vpokojene mlajše oficirje so zaprli in jih iv islili šele, ko so obsodbo prečitali.
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grentlce.
Ifeifistrirano od Min.jsoe. nol. in nar. >dr. S. br. I.-.485 oil 2,'». v m.i.v
Razorožitev, ki je oborožitev
London, 22. febr. b. Vsi znaki kažejo, da je parafiranje že doseženega sporazuma o kvantitativni oborožitvi n^ morju zopet ogroženo, ker sta Francija in Italija stavili v zadnjem trenutku nekatere ovire. Italija pa menda noče podpisati sedaj nobene pogodbe tako dolgo, dokler se bodo proti njej izvajale sankcije. Francija pa želi, da se ta sporazum raztegne tudi na letalstvo. Med britanskim zunanjim ministrom sirom Edenom in | francoskim veleposlanikom Condinom so se vodila j včeraj pogajanja, na katerih je sodeloval tudi , mornariški minister lord Moncel in pa prvi po-, morski lord sir Ernest Hathfield. Na teh pogajanjih se je sprožilo tudi vprašanje, da se povabi : tudi Nemčijo na pomorsko konferenco, kjer bi I lahko prišlo do splošnih vojnih pogajanj. Anglija ' se seveda upira temu, da bi se pomorska pogajanja razširila na splošna evropska pogajanja ki bi j se morala pričeti letos nekoliko pozpeje. Anglija j se pri tem predvsem ozira na USA, ker je njen ameriški delegat Norman Daviš že sinoči prote-
stiral proti temu, da bi se v pomorsko konferenco vmešala tudi ostala evropska vprašanja.
Glede lega poroča Keuter, da je med angleškim zunanjim ministrom Edenom in Norman Da-visom dosežen sporazum, in po tem sporazumu se bodo na konferenci razmotrivala izključno pomorska vprašanja. Isti urad poroča, da je francoski poslanik Condin pri svojih pogajanjih z Edenom in italijanskim poslanikom Grandijem izrazil željo, da bi prišlo še pred podpisom pomorskega pakta do sporazuma glede letalskega pakta in po možnosti do vpostavitve streške fronte. Glede Italije prevladuje v mednarodnih političnih krogih mnenje, da Mussolini ne bo zahteval, da se sankcije takoj ustavijo in tudi ne, da mora Velika Britanija umakniti svoje brodovje iz Sredozemlja. Grandi je baje izrazil željo, da se potom diplomatskih pogajanj izgladijo vsa sporna vprašanja, kakor tudi da Italija nujno želi, da se vzpostavi fronta, ki je bila ustvarjena v Stresi.
Z abesinskih bojišč
Domači odmevi
London, 22. febr. AA. Reuter poroča: brzojavke, ki so včeraj prispel s fronte, dokazujejo, da so tri italijanske kolone včeraj napredovale za 20 km, ne da bi oddale kak strel. Napredovale so čez plodno ravnino okoli Guje in so zasedle nove postojanke, ki gospodujejo nad dolino Mak-mesis, ki je ena od najvažnejših rek v lej pokrajini. Krožijo glasovi, da so italijanski prvi oddelki prišli že v neposredno bližino Amba-Alagi. A I d e r a , ki »o ga Italijani včeraj zasedli, leži približno 25 km južno od Makale. Predno so itali-janske kolone šle naprej, ie italijansko topništvo pripravljalo pohod v sodelovanju z italijanskim letalstvom. Nikjer niso Italijani naleteli na odpor Abesincev. Takoj za napadalnimi četami italijanskih kolon so korakali tehnični in inženjerski oddelki, ki so takoj postavili telefonske zveze in začeli širili karavanske poti in ceste. Na la način bo Jta-janom v prvi vrsti omogočeno dovažati živež in municijo. Verjetno ic, da bodo Italijani sposobni na ta način doseči nove uspehe, preden nastopi doba velikega deževja.
Po vesteh iz abesinskih virov poroča ros Mu-lugeta, da italijanska letala noč in dan bombardirajo njegove čete
Reuterjev dopisnik pri italijanski severni vojski poroča z opazovalnega mesta maršala ftado-glia, v Adix ul Ncgusu v ravnini okoli fiuje, posebno tole: Prva italijanska armada, ki šteje 20.000 vojakov in zaseda ravnino, ni oddala nili enega strela. Tri divizije so krenile zjutraj ob pol sedmih na višino Gore Garadzam, odtod pa v A -d e r a t pri gori G o m o 1 o j in nato v mesto D e -brailu. Vsi Ii kraji so znani iz borb med rasom Mangadasom in italijanskim generalom Alimongi-iem v lelu 1895. Te divizije so prišle na določena mesta ob 11 dopoldne in na celi poli niso videle sovražnika. Popoldne ic maršal ftadoglio pregledni na novo zavzeto pokrajino, posebno celo ftujo Italijani so od 10. I. m. naprej južno od Makale zavzeli 1850 kv. km novega ozemlja. Piloti italijanskih izvidnih letal poročajo, da so videli na cestah, ki vodijo na jug, mnogoštevilna trupla mrtvih in mnogo ranjenih.
Reuter poroča iz Adis Abebe, da abesinsko vlada ne more hitro javliati rezultate posameznih borb. ker ne razpolaga z zndostnim številom ra-
dio-postai in telefonov. Razen tega lahko Italijani love abesinske brezžične vesli in zato abesinsko poveljstva raje pošiljajo vesti po kurirjih
K ie so Abesinci
Mogadišo, 22. febr. AA. Agencija Štefani poroča: Kakor so zvedeli, so abesinske čete no so-malskcm bojišču razdeljene takole:
Na jugozapadnem odseku v pokrajini velikih jezer so čete rasa Makoncna Nožcni, v sredini v odseku Ganale Doria in Uebu Gcslra so čete dcdžusu Meriba, vzhodno proli Hararju pa stoje čete Fasa Nasibuja in Vchib-paše. Vseh abesinskih vojakov na tem bojišču je nekaj nad 100.000.
\besinska poročila:
Adis Abeba, 22. febr. b. V vojnih krogih v Adis Abebi potrjujejo, da sc je ras Mulugeta s svojimi glavnimi četami umaknil od 12. do 17. fc-bruarja na boljše postojanke, ker je potom svdiib vohunov zvedel, da nameravajo Italijani izvršiti strahovito ofenzivo. Na zahod, delu Amba Ara-dama je zavzel strateško važne postojanke ler vzpostavil zvezo z ras Kaso in ras Sejumom. Potrjuje se, da jc prišlo z. Italijani do manjših bitk. Demontirajo pa sc vesli, da bi se morata ras Kasa in ras Sejum umakniti s svojih dosedanjih postojank.
Te dni je prispela velika količina vojnega materijala skozi britansko luko Zeilo, ki bo takoj od-premliena na severno bojišče
Adis Abeba, 22. febr. b. Iz zanesljivega vira se čuie, da ie po hudih bitkah na severnem bojišču Abesincem uspelo Zavzeti zopet nekatere od izgubljenih postojank na podnožju tembicnskega sedla Arnba Aradam. V tcmbicnskem področju sc čete rasa Kase in rasa Sejuma trudijo, da bi iirc-sekalc Italijanom prometne zveze z ozadjem.
Iz Hararja pa poročajo, da se na jugu vodijo hude in krvave borbe med Saša ftanehom in <jue-1 lebo Podrobnosti o bitki še manjkajo.
Delavec v komunizmu
Večkrat smo že brali, kakšnih priganjaških sredstev se poslužujejo komunisti v Rusiji, da prisilijo delavca, da iztisne tudi zadnjo srago iz sebe. Kapitalizem je znan po svojih brutalnih sredstvih, s katerimi izrablja delavca, kjer ga le more; vendar pa je komunizem vse nasilne metode brezdušnega kapitalizma daleč prekosil. Brezobzirno izrabljanje delavčevih moči ima več oblik — vedno pa skušajo sovjeti izmozgavanje »zavednega pro-letariata« prikazati kot izraz »gibanja* proletar-skih množic, ki baje same hočejo in celo zahtevajo lako do kraja napet način proizvodnje
V ta namen so bile ustanovljene »socialistične tekme« med posameznimi tovarnami. Katero podjetje izdela več proizvodov, boljših in cenejših, tisto je odlikovano in delavstvo pohvaljeno Drug način, o katerem smo že večkrat pisali, so »-udarniki«, prvovrstni sovjetski delavski odredi, ki se kosajo med seboj, kdo bo več dela opravil. Poseben način priganjaštva je patronat«, to je nekakšno varuštvo ali nadzorstvo gotove komunistične celice nad kako tovarno, delavnico ali tudi le gotovim strojem. »Patronat« obstoja v neprestani kontroli In nadzorstvu komunističnih zaupnikov nad tem. kako se dela v tovarni, kako se (»stopa s stroji, kaj govore in mislijo delavci. Samo druga beseda za neprestano ovaduštvo! —
Zlasti mladino znajo komunisti nagnati, da daje od sebe, kar je sploh mogoče. Ako n. pr. kako podjetje slabo dela, kaka tovarna izdeluje ničvredno blago, kak kolhoz ne oddaja predpisane količine žita potem so tja odjx>slanc specialne de- j lavske mladinske skupine, ki morajo prevzeti od- ! govorno?!, da bo podjetje v gotovem času brezhibno funkcioniralo. V isti-namen služijo delavske »mobilizacije«. Sovjetsko časopisje neprestano poroča o »mobilizacijah«'. Nekje n. pr. bi sovjeti lio-leli imeli posekan gozd. Komunistični mladci (kom- 1 somolci) tistega okraja takoj proglase »mobillza- 1 cijo« svojih članov in gozd i*>sekajo. V navadi so ! ludi »posebne mobilizacije«, te pa tam, kjer se delo na petletnem načrtu zatika. V takem slučaju se izda geslo: »vsak delavec navozf na dan 2 kubična metra kamenja« ali »izdela dnevno 20 kosov«. Kdor lega ne zmore, pa naj bo živ ali mrtev zraven, je proglašen za sabolerja proletarske države! Spe-rijelna komunistična ustanova so »subotniki«, to I =o delavci, ki siccr ves teden trdo delajo, gredo pa 4e sedmi dan »prostovoljno« v tovarno in delaio za državo. Marsikje so vsi tako »navdušeni« za delo, da se vsi priglasc k »subotnikom« ...
V komunističnem raju je delavec podvržen še tudi drugačnim prigaiijaškim metodam. Pri vhodu
v	tovarno sta obešeni dve tabli: ena rdeča, druga črna. Na črno tablo so zapisani delavci, ki po mnenju vodstva tovarne niso dovolj marljivi, na rdečo pa marljivi delavci. Toda pri tem ne ostane. Delavec, ki je dalj časa na črni tabli, je skoraj odslov-ljen in vržen na cesto! Delavci, ki so čez teden bili na črni labli, dobe svojo plačo pri posebni blagajni. nad katero stoji napis: »Tu je blagajna za pijance. škodljivce in saboterje.« Karikature »manj vrednih« delavcev z zasmehljivimi napisi in opazkami so često izobšene po tovarnah in obratih vsem v zasmeh. Komsomolci imajo nalogo, da na-bijejo na vrata stanovanja, kjer stanuje »len« delavec s svojo družino, sramotilne napise, ki govore o [dremali vnemi dotičnega delavca za sovjetsko državo. Tako lahko citate: »Manija Smirtiova je zamudila dva dni. ker se je poročila njena prijateljica. Pfuj!« Nad strojem, ki se je pokvaril, najdete zjutraj napis: »Ne delam, ker me je N. N. pokvaril. Kje je šef? Vsaka izgubljena ura stane državo 8<100 rubljev. Hitreje! Hitreje! Hitimo!!!«
Nemški pisatelj Klaus Meluierf, ki je mnogo let bival v Rusiji, je l(>33 napisal knjigo o sovjetski delavski mladini in pravi, da jo vzgajajo v iio-
vi	veri, po kateri se sjvarjenje sveta pripisuje čio-veškemti delu. Pri mnogih je našel natiskano sledečo »stvariteljilo« formulo: »V začetku sveta je bil kaos, ki ga imenujemo kapitalizem. Tedaj je vladalo suženjstvo in lakota Potem pa je prišel Marx, Lenin, Iti Rdeči oktober. Ti so z velikimi žrtvami izvoljenega ruskega proletarijata odpravili kaos v boju z zunanjimi in notranjimi sovražniki. In tedaj je Stalin s petletko ustvaril red. harmonijo in vesoljno pravlčnosl, medtem ko ostalih pet šestin sveta še vedno zdihuje pod težo svetovne krize in brezposelnosti, ker ne sprejme odrešenja po komunizmu. Narodi sveta ne bodo poznali nc miru ne sreče, dokler jim ne zasveti odrešilno znamenje srpa in kladiva.«
Tako postaja komunizem res nov« vera in na-por v službi komunizma — milijonsko poslan?lvo. Komunistični mogotci pošiljajo zlasti mladino, da vojuie najtežje gospodarske boje za zmago »komu. nistične revolucije«. Posledica je strašna izčrpanost in živčna razrvanost. često tudi blazna napetost teh »prvoboriteljev«. Komunistični pisatelj Oladkov v svojem romanu »Cement « sledeče slika sovjetsko mladino: »<";asi so preveč trdi za našo mladino«. Prehitro «c izrablja, se čez mero izživlja, trni na živčevju; mnoifi med našo mladino so r 18 tirni, t
Dva nova armadna generala
Belgrad, 22. lebr. m. Na predlog vojnega ministra sta postavljena s kr. ukazom v čin armad-nega generala dosedanja divizijska generala Ra-doslav Krstič in Pantelije Jurišič,
Novi armadni general Radoslav Krstič je bil rojen 1887 v Glogovcu. V vojno akademijo je vstopil 1896 po položeni maturi v Zaječarju. 1899 je postal podporočnik, divizijski general pa 1. 1923. V začetku svetovne vojne je zavzemal položaj načelnika štaba užiške armade, pozneje pa je bil načelnik štaba timoške divizije drugega poziva. Po svetovni vojni je bil načelnik ekonomskega oddelka, nalo pa inšpektor ekonomske stroke. Dalj časa je bil pomočnik vojnega ministra. S tega položaja je prišel za vršilca dolžnosti poveljnika armade v Sarajevo.
Novi armadni general Pantelije Jurišič je bil roien 1881 v Cmi Bari v Mačvi. Dovršil je šest gimnazijskih razredov, nato pa je bil 1897 sprejet v vojno akademijo ter 1899 napredoval za topni-čarskega podporočnika. 1910 je postal generalštab-ni kapetan, 1915 pa polkovnik. Za divizijskega generala je bil imenovan 1923. V svetovni vojni je bil načelnik generalnega štaba drinske divizije prvega poziva, pozneje pa načelnik generalnega štaba moravske divizije prvega in tretjega poziva. 1917 je postal polkovnik konjeniške brigade. Od 1917 do 1919 je zavzemal položaj načelnika generalnega štaba moravske divizije. Po svetovni vojni je zavzemal več važnih mest. Tako je bil poveljnik divizije, inšpektor konjenice in inšpektor državne obrambe. S tega položaja je bil imenovan za poveljnika IV. armadne oblasti.
Oba armadna generala imata veliko število naših in tujih odlikovanj.
Spremembe občin
Belgrad, 22. febr. m. Današnje »Službene Novine« objavljajo tri uredbe, ki jih je predpisal notranji minister dr. Korošec, in sicer uredbo o izločitvi kraja Brezje iz občine Loke in priključitvi k občini Dobrava, uredbo o izločitvi katastrske občine Radmirje iz občine Bočna in priključitvi k občini Ljubno ter uredbo o združitvi občin Rogaška Slatina-zdravilišče in Rogaška Slatina-oko-lica. Z današnjim dnem so omenjene uredbe dobile obvezno moč.
Novi boni so že izdani
Belgrad. 22. febr. AA. Prva emisija blagajniških : zajdskov finančnega ministrstva: Po odloku finančnega ministra se začne prva emisija blagajniških zapiskov na podlagi čl. 3. uredbe z, dne 2. januarja t. 1. 26. februarja 19o6. Za zdaj se bo izdal ' samo en del v znesku 200 milj. Din Ti blagajniški zapiski se bodo izdali na donosilr.a z rokom treh mesecev, računajoč od dneva, ko se vplačilo izvrši pri enem izmed pooblaščenih zavodov, in z obrestno mero \% na leto, kar se bo izplačalo trimesečno vnaprej. Kakor odreja že odredba sama, se bodo blagajniški zapiski izdajali v kosih po 3000 Din, 10.000 Din. 50.000 Din,' 100 tisoč Din, 500.000 Din in en milijon Din. Ti zapiski se bodo lahko eskontirali pri Državni hipotekami banki in Poštni hranilnici. Oproščeni so ne samo vseh sedanjih. temveč ludi bodočih državnih in samoupravnih dajatev, obresti teh zapiskov so pa oproščene ludi rentnega davka. Vanje se lahko nalagajo denarji mladoletnikov in razni legati, depoziti in javni ter privatni fondi, državne in samoupravne blagajlie jih pn lahko sprejemajo v kavcijo in poroštvo po nominalni vrednosti. Ustanove, ki so obvezane na javno polaganje računov, jih lahko bilan-sirajo |W nakupni ceni.
Blagajniške zapiske bodo izplačevale narodna banka kraljevine Jugoslavije v Belgradu in vse podružnice v drugih mestih'. Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica z, vsemi podružnicami sla pooblaščeni brezplačno posredovali tako vpisovanje in izplačilo blagajniških zapiskov.
Kron-čna zapeka in njene sbbe posledice, posebno motnje V prebav se morelo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenie, z naravno
Franz-Josefovo
grenko vodo ki se ludi po daljši porabi, wkaeuie kot zelo Odlična. Oni, ki boleha,o na želodcu in črevib, pa pilo Franz-Josciovo vodo, so zelo aado-voljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
llltl. retf. S. br, Il04"4/;w.
19 tirni leti izčrpani iu izmozganl. predčasno ostareli starci Tretjino mest in postelj po bolnišnicah in okrevališčih zavzema komunistična mladina
(komsomolci); izrabljeni so kot starci preveč so živeli. Odkod io vedno tresenje z glavo iu skomi-ganje z rameni? Mi ne znamo delati, tovariši, ker smo preveč ubogi nt preveč' nevedni.
Kdo ie bil torei odrešen v komunističnem raju? Mar delavec? Ali sploh — človek?
Ker so Ii blagajniški zapiski ne samo sredstvo za ureditev državnih financ, temveč ludi sredstvo z.a oživljanje vsega narodnega gospod a r.s'vn, jo pričakovali. da bodo vse ustanove in imovitejši iiota-mezniki, vsi v mejah svoje možnosti in po svoji volji [»odpisali te blagajniške zapiske.
Osebne vesli
Belgrad. 22. febr. m. Gradbeni minister dr. Kožni je s svojim odlokom na podlagi čl. (i začasne uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih odobril ing. Zoranu II a n I u iz Ljubljane, da lahko vrši javno prakso na vsem področju kraljevine iz olejiIro-strojne stroke.
Belgrad. 22. febr. m. Z odlokom glavnega ravnateljstva državnih železnic je prestavljen po potrebi službe Anton Rož man, oficial IX. pol. skup., iz I. sekcije za vzdrževanje proge v Topči-
deru na III. sekcijo v Bačko Palanko.
★
Kulturni boj v Nemčiji
Izdajanje verskih spisov
onemogočeno
Berlin. 22. febr. c. Listi objavljajo uradno jv>-ročilo propagandnega ministrstva, j>o katerem je propagandni minister dr. Gčibbels na jtodlafei obstoječih -tiskovnih predpisov podvrgel ves katoliški tisk brez izjeme predhodni cenzuri. Semkaj spadajo tudi škofijski listi, nadalje župnijski vestniki, ki so bili v Nemčiji zelo razširjeni. Tudi pastirski listi in druga uradna obvestila cerkvenih pred-stojništev na vernike morajo bili predložena cenzuri. >da se preprečijo zlorabe, ki so se zadnje čase vedno bolj pogosto dogajale.t Predpis gre pa še mnogo dalje, ker ogroža sploh izhajanje teh izključno verskih spisov. Med tem, ko bodo škofje še smeli izdajati — pod cenzuro — čisto verska in službena navodila, morajo vsi ostali izdajatelji verskih spisov vložiti prošnjo, da smejo še nadalje izhajati in je odvisno od ministrstva za propagando, če bo to dovoljenje izdalo, ali pa izhajanje prepovedalo.
Japonske volitve
Tokio, 22. februarja.- AA. DNB poroča: Do 13. ure .po vzhodnoazi jskem času so bili znani naslednji volilni izidi: Vladna stranka Min Seito 153 mandatov, stranka Sojukaj 112, delavska stranka 15, stranka Kokun.in 9. male stranke 5, izvenstrankarski kandidati 19 mandatov. končni in uradni izidi volitev i>odo objavljeni šele 25. t. m. V vladnih krogih računajo nu 210 mandatov. V novem parlamentu pa se bo to število zaradi sodelovanja sorodnih strank povečalo na 250 mandaiov. Japonski parlament šteje 466 članov.
Železniška nesreča na Madžarskem blizu vlaka dr. Hodže
Budimpešta, 22. febr. b. Pri zamenjavi lokomotiv na obmejni postaji Sop sta trčili madjarska in češkoslovaška lokomotiva, nekaj metrov oddaljeni od vlaka, v katerem se je vozil češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža iz Prage v Belgrad. Kurjač in strojevodja na madjarski lokomotivi sta težje ranjena. Zaradi tega je imel vlak, s katerim se je vozil dr. Hodža, pol ure zamude.
Gibn* tar, 22. febr. b. Sinoči so bili v Gibraltarju kombinirani vojni manevri britanske mornarice in letalstva, radi česar je bil promet skozi gibrallarsko ožino ves čas ustavljen.
FIS tekme v slalomu
Seefeld, 22. februarju, b. Danes ob 10. so se pričele tekme za prvenstvo I-iS v slalomu Snežne razmere so bile dokaj boljše, k-ikot včeraj, ker so se tekme vršile 1500 m nad morjem, l eknie je gledalo kakih 2000 oseb. med katerimi , s.,!1 'Y.a, tmh predsednik avstrijske republike dr. M i k las m podkancelar knez Stu rliembcrg. zaradi slabega snega so sc slalom tekmi vršilo ! * l>|-ce«Mslijih oflstojunjih. ker so hoteli priredi-i 'i'r,aV.''1 "'T' "» lum' tekmovanja, Izidi so bili sledeči: I. I\,,di Matt (Avstrija)' 2:18:1. 2. ! ^rl (Avstrija) 2:ls:5. V llannlnger (Švica) r r; •. \n ylmnnn 2:22:5, X. Birger Ruud 2:27:1.
\Vuiseli (Avstrija) 2:27 |6. C ii I Praček (ju-gosltivtja) 2:4-2:4. 2,s. Franc lelcn 5:01:2. 29. l°)> (Jngpslov.) 5:06:8, 54. Ljuban MušiČ
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA:
V , ,. . ZmVtok ob -2(1.
„,?, ! "' r"l,r»nrja Ob IS: Frrtl-, nit r„l rofafin rf«
ministra. Izven. Cene od tli tlim nnvffllol. - Ob 30:
»>.„..v.i„IV,i -'f'«"- r°n« 0,1 t»i" navzdol. PonediHjvk, -.>4. febriinrjn: Zaprto.
OPERA:
i ,„ , Začete* oh 20, ' ■ -*. fftht!l»rj» ot 15; Madtnnr RuHSrflt,. H-
vrni. t m,e ml .ni TMo nsvMlnt. Oh A «rn»*».
,'iji d,I,i ,t„,iHin: Izven.
Ponedeljek, 24. februarja: Zaprto
Podržavtjenje in poenotenje
učnih knjig Potreba revizije zakona
0	vprašanju tako zvane monopolizacije in unifikacijc šolskih knjig, ki je tako zelo važno in dalekosežno, imamo sedaj dve izjavi z me-rodajnega inesta, ki iih je treba za! eležiti. — Prva je izjava gospoda bana dravske banovine, ki je na seji bonskega sveta dne 14 februarja izjavil, da je na njegovo intervencijo konferenca načelnikov prosvetnega ministrst>a \ Belgradu sklenila, da se monopoli/ari ia učbenikov sploh ne sme izvršiti, ampak naj bi se učbeniki še nadalje odobravali po ('.lavnem prosvetnem svetil, le učbenike oziroma odobrene knjige naj bi potem ministrstvo dajalo v tisk potom javne licitacije in bi dobila delo v tisk ona tiskarna, ki bi nudila najboljše pogoje. — Izvršila pa bi se unifiknciju šolskih knjig, vendar pa ne po prvotnem predpisu, ki je bil prenagljen. Na noben način se ne bo izdala kakšna srbsko-hrvatsko-slovenska slovnica, ker takega jezika sploh ni. ampak bodo za diav-ko banovino predpisane slovnice /a slovenski je/ik. — Kar se tiče čitank, bodo /.a območje srbsko-hrvatskega jezika sestavljene v ...ibsko-hrvat-skem jeziku z dodatki v slovenščini iz slovenske književnosti (logično bodo toi.j /a slovensko območje čitanke pretežno v slovenščini s srbsko-hrvatskim dodatkom), (»suili učbeniki bodo vsebinsko približno enaki za v-o državo, toda za zavode na slovenskem ozeml ju v slovenščini. —
Druga izjava je izjava gospoda prosvetnega
ministra, ki je po poročilu > I' o 1 i ' i k e < na seji finančnega odbora 21 i. ni i/javil, da je želja in namera vlade, da pride do unifikacije šolskih knjig za vso državo, lo pa i.e pomeni, da bo, recimo, učbenik v Belgra lu enak učbeniku v Sloveniji. Izvestni :el. v u-benikih v Sloveniji bodo v slovenskem jeziku, a velik del učbenikov se bo izdajal v dveh redakcijah: v srbsko-hrvatskem in slovenskem jeziku. Enaki tekst pa se bo uvedel posebno za ucnenike tako zvanih nacionalnih predmetov Kar se tiče monopolizacije, je minister izjavil, da stoji na stališču, da dobimo dobro knjigo za čim nižjo ceno. V tem vprašanju se bodo upoštevali interesi vseh. Pozvani bodo izdajatelji in tiskar-narji, du svoje učbenike ponudijo. V tem oziru bo veljala popolnoma svobodna ko»kurenca.
Poročilo v »Slovencu« pa nravi, da je minister naglašal, da je vprašanje menopoliza rije in unifikacije šolskih knjig urejeno po zakonu (to so: zakon o učbenikih "hI 2.. septembra 1929, zakon o narodnih šolah od 9 decembra 1929 in »Novi nastavni plan m programe od 1". junija 1933, ki je imel stopiti v veljavo t. septembra 1934. a je bilo to odgodeno do I. septembra 1935). Poenotenje šolskih knjig v principu ostane. Kar se tiče monopclizaci je, pa no knjige izdajala država ki bo tisk oddajala posameznim ponudnikom (med katerimi se na-naja seveda tudi državna tiskarna), pri čemer se bo oziralo na najugodnejšo ponudbo, ker država noče, kakor ji izjavil gospod minister, glede učbenikov postati kakšno pridobitno podjetje.
Kakor vidimo, bo treba doznati doslovni i4«k»k izjave gospoda prosvetnega ministra, da se pojasnijo nekatere točke ki sicer ostajajo nejasne. V glavnem pa se razvidi 'z vseh izjav, da se bo »Zakon o učnih knjigah za narod iio in meščanske šole, učiteljišča in slednje šole« od 27. septembra 1929 izvajal z nekaterimi bistvenimi spremembami, ki so pa na splošno že v tem zakonu predvidene. Paragrur 13 tega zakonu namreč pravi.
»Če bi se spoznalo, da je treba nagrajeno učno knjigo, pomožno knjieo an učni pripomoček za izvestne šole ali krajine glede na jezikovne razlike uravnati posebe povii minister zu prosveto ta posel uli pisatelju učne knjige ali strokovnjaku ali posebni komisiii ki naj opravi ta posel.«
Princip podržavljen ja ali monopolizacije učnih knjig je izrečen že v paragrafu I zakona, ki se glasi:
>Vsc učne knjige, pomožne knjige in učne pripomočke za narodne in meščanske šole, učiteljišča in srednje šole izdaja država in edino le je dopustno rabiti na teh šobni «
V svrho izdajanja učnih knjig jp rečeno v paragrafu 17 tega zakona, da minister za prosveto ustanovi izdajalnico šolskih učnih knjig, ki bo glasom paragrafa 18 razpisovala licitacijo r.a tiskanje učnih knjig (s čimer je i/java gospoda prosvetnega ministra v popolnem soglasju). izplačevala pisateljem nagrade, učne knjige i>rodajala in svoje dohodke uporabljala za podporo državnemu šolskemr fondu, ki se. ustanovi pa zakonu o narodnih šolah (jd dne 9. decembra 1929). oskrbovala narodne :n srednje šole r. opremo in učili, izdajala ptljudne knjige za ljudsko izobrazbo in /u kulturne zveze i. inozemstvom itd.
1	reba je poznati še ostale glavno določbe zakona o učnih knjigah, ki bodo. kakot moremo sklepati iz omenjenih ofieielnih i/.ji v »stale nespremenjene. Te so:
Potem ko je S I določil izključno pravico države do izdajanja šolskih kujig. ie \ !s določeno, da minister zu prosveto odloču. ko je zaslišal Glavni prosvetni svet, katerih učnih knjig je treba za vsak tip šole, predmet n razred, in da nato redno vsako četrto leto razpiše natečaj za izdelavo najboljše učne knjige Obrnem pu predpiše minister izenačen, to je /a vso državo enak učni načrt in program, kur jo bilo storjeno 17. junija 1933 in kar je stopilo v veljavo I septembra 1935, kakor smo omenili ž" zgorai Ministrstvo pu obenem predpisuje tudi izenačeno terminologijo, ki mora kakor pravi S 4. veljati za vso kraljevino.
S 6 zakona določa, da potoni natečaju spisane lične knjige pregledata najprej oddelek za osnovni oziroma za srednješolski pouk na prosvetnem ministrstvu. Ta dva oddelka izločita knjige, ki ue ustrezajo pogojeni natečaja ter zahtevi dobrega in .p.snegu jezika in -loga Potem pridejo pogojeni ustrezajoče knjige pred posebno komisijo za pregledovanje učnih knjig, ki jo prosvetni minister imenuje vsako četrto leto V tej komisiji so po en univerzitetni profesor in dva strokovnjaka izmed inšpektorjev gimnazij za srednje šole. za ljudske šole po en inšpektor iu dva gimnazijska profesorja Od komisije odobrena najboljša knjiga, to je tista ki je dobila prvo nagrado, se pošljr mitistni, ki ima pravico mnenje komisije osvojiti a" ra odrediti novo komisi jo. Država ima za vsako u "no knjigo izdajateljsko pravico za dobo štirih lei kar se vsako peto leto avtomatično podaljša, ker je država absolutni izdajatelj
Zakon o učnih knjigah je doli cul ,la mora biti prvi natečaj razpisan že do konca mcseca
decembra 1929, vendar pa m je sivar zavlekla do letošnjega leta. Ali so koinHji že določene ali ne, ne vemo. »Obzor« je pred nekaj tedni poročal: »Ministrstvo stoji odločno ua stališču da je treba vse učbenike izenačiti. c'a oodo učenci vseli ljudskih in srednjih šol po vsej državi vzgojeni v istem duhu. /e prihodnje leto. to je l.eta 1937., bodo učenci ljudskih in srednjih šol imeli izenačene učbenike Zadnji rok za izdajo rokopisov je odrejen 23 t. in Člane komisij bo imenoval minister prosvete.c Ako ie la informacija »Ob/.ora« pravilna, je rok za oddajo rokopisov potekel ravno danes, komisiji pn še nista imenovani.
Glasilo Jugoslovanskega učitel iskega udru-ženju za vso državo »Narodna pr,sv>ia« od tega meseca pa piše. da bi morali rokopisi novih izenačenih učbenikov biti pregledani do 20. avgusta letos. Jugoslovansko učiteljsko /druženje je o tem vprašan ju veliko debatiralo in 'anske-ga leta predložilo ministrstvi; provvte svoje po-
misleke in spreniinjevalne predloge. Ministrstvo a spreminjevalnih predlogov JUU ni sp
'rh tega je glavni prosvetni sv i sr.>di junija
V
pdloge, JUU
ni sprejelo.
1935 ministrstvu predlagal, naj se »Nnsiavni plan in program«, ki je bil objavljen I" junija 1933. revidira in razpisani tečaj i notnih učnih kn jig
ustavi. Tudi tega predloga si prosvetni minister I
ni osvojil.	I
*
Iz tega historijatu pač sledi da bi bilo umestno, če bi se sploh revidiral ves zakon od 27. septembru 1929, zato da ne bi ostalo nobenih nejasnosti in da bi se upoštevalo mnenje vseli faktorjev, o katerih je gospod prosvetni minister v debati v finunčnem odseku sum izjuvil. da pridejo v tem vprašanju v poštev, to so polog prosvetnega ministra starci tiskal narji in izdajatelji knjig. Poleg prosvetnega ministrstva pa je naše mnenje, dn je najvažnejši faktor, kar se tiče Slovenije, naša banovina.
Revizija zakona iz leta 1929. jn t. m bo I j potrebna, ker jc bil la zakon izdan v dobi, ko so vladale v državi bistveno drugačne razmere kakor danes. To poudarja tudi osrednje glasilo Jugoslovanskega učiteljskega združenja Narodna p ros ve t a« od februarju 1936 Ta list namreč piše: »Učni načrt in zakon je izraz političnega življenja v izvestnem momentu. Ko je bil ta zakon oziroma učni program sklenjen, jc bilo politično življenje drugačno, nego je danes.« /.akon je namreč bil sklenjen in objavljen v času. ko sploh ni bilo parlamenta, dočini ga danes imamo.
Istega mnenja je tudi glasilo slovenske trgovine in industrije »Trgovski list«, ki v svoji številki od 22. t. m. piše, dn ga »izjave o monopolizaciji in unifikaciji šolskih knjig ne zadovoljil jejo« in du je treba zakon i/ leta 1929. razveljavili, oziroma temel jito spi rineniti. v spora/umu s parlamentarnim zastopstvom, oziroma / vsemi drugimi iiiloresiruuinii faktorji .eveda.
Nihče ne sme stradali, nihče prezebati!
Od besed - do dejanja
Mi se niti ne zavedamo, kako cloboko tičimo v kapitalizmu Razmere socialne so vnebovpijoče.
Samo še eu prizorček!
Pred Miklavževo izložbo sloji niož — brezposeln delavec s štirimi otroki, ki vsi skupaj stanujejo celo zimo v nezakurjeni šupi Mož misli noč in dan .kako bi le svoje otročiče preživel, da bi mu ne poginili od lakote in mrazu Na Miklavža še mislili ne more. Kar so srečala dve dami prav vpričo njega, se ustavila in začneta pogovor: Pomisli. dvoje olrok imamo, pa sem že dva jurja> zmetala za Miklavža!« Njena prijateljica pa se zasmeje in pravi: >Jaz imam pa samo enega, pa me i ta Miklavžev luksus stane že šliri jurie.. Moža. ko to sliši pogiabi sveta jeza. pobere kamen in ga vrže v izložbo, razbije šipo in razdrobi tudi nekaj izložbenega blaga. Sodišče je bilo toliko modro, da mu je prisodilo samo deset dni pogojno, trgovec pa toliko uvideven in dober da spričo teh razmer ni zahteval nobene odškodnine. Seveda, kdo mu jo bo pa dal!
Sličnih zgodb je nešteto. Ko bi jih hotel naštevati, ne pridemo do konca. Dosti jih imamo, da napravimo zakl'1'ček:
Ce siromaki, ki nimajo najpotrebnejšega, o laki brezumni, brezsrčni in brezvestni potrati slišijo in jo gledajo, kako bi se jim v srcu ne vnel gnev? Ali se čudite če se pri teh razmerah širi komunizem? — Gospoda! Komunizma ne bosle udušili samo z besedo. Niti same s kaznijo ne! Ideje prebijejo železna vrata. Vir komunizma mašite. očeta njegovega zaprite, pa bo sin sani shiral! Papež vam pravi v (Juadragesiino anno : Nihče naj se ne vara. da bi se mogel zagotoviti red in mir človeški družbi pred prevratnimi silami, dokler se moško in odločno ne izvede socialna pravičnost! In zopet govori: Vse s, mora storili, da se odvrne od družbe strašno zlo nasilnega prevrata. Zato nai bi že vendar začeli odločno in brez odloga izvajati reformo družabnega reda!
Brez odloga! Kar je la okrožnica izšla, je že pet let. Kaj se je v petih letih na papežev poziv brez odloga!« že zgodilo? V Avstriji pač poskušajo papeževo naročilo izvršiti. Od drugod ni nič slišati. Pa pri nas v Jugoslaviji- V >Grazer Volks-blattu je bilo pred nekaj loiini citati, da se neki srbski politik (ime mi je ušlo) ogreva za stanovsko ureditev družbe. A ena lastovica Se ne prinese pomladi. Kako dolgo bomo še čakali? Tako dolgo, da ho vihar ljudske jeze silonii' udaril na dan?! Stvar se ne premakne nikamor Beda narašča od leta do lela. od dne do dne. a da bi se resno mislilo na kako preuredbo. o tem ni slišali ničesar. S samim pisanie.m iu razpravljanjem o socialni preureditvi kar je seveda potrebno, se vendar dejanje nič ne zboljša Začeti je Ireba!
K sreči nas je predramil iz tega našega spanja • Slovenec- v jutru dne 5. februarja. ,V uvodniku piše zoper kapitalizem tako. da nam je vsem vzel iz srca. Članek je zbudil pozornost in odobravanje. Misli njegove so lake .da naiii jih je Ireba samo ponovili: Ali ni bil odziv na sQuadragesiiiio an-iio' preslaboten? Veliko se je o njej pisalo in predavalo, loda gibanja ni. tistega velikega zaleta ni. ki bi bil zares nevaren kapitalističnemu družabnemu razmerju. Slovenski narod še iti mobiliziran, da bi stopil v križarsko vojno proti kapitalizmu. Kapitalistični družabni red je Ireba prevroči. Cerkev nas kliče k temu. To je nalogu katoličanov, tudi naloga slovenskega naroda, če se hoče odzvali klicu Cerkve Kapitalizem se mora umakniti krščanstvu: to zahtevo uresničili je naša javna krščanska dolžnost! Slovenski narod se mora na klic Cerkve odzvati s splošnim vsenarodnim gibanjem, ki bo zajelo vse -ilo naroda!
Kaj pravite na lo? Pametne besede, kaj? — A fe se nihče ne zgane, bodo ludi te pametne besede ostale spet le besede. Pa pa pri samih besedah ne bo ostalo, zalo bodi tukaj naznanjeno, dn hočemo uvodničarjevo naročilo takoj izvršiti: V nedeljo 1. marca ho v dvorani Delavske zbornice prvi javen »hod za socialno pravičnost: zoper vo-ilkoga grešnika kapitalizem in ■/. njim združeni liiksns. Obenem se bomo primerno spomnili tudi njegovega skvarjonega otroka: brezbožni komunizem. Krščanski ljudje smo prvi dolžni zastavili vse svoje moči za preureditev neznosnih družabnih razmer! Ne smemo in nočemo tega dela prepuščati brezbožceui. Priznajmo, da smo veliko zamudili in hitimo |>opravili! — Upamo, da nas bo državna
^tedite pri vsem. le ne pri zdravju I
Zdravje je prvo in glavno ! Poleg tega bolnik, čeprav malo rabi, mnogo stane
o
oblast pri tem ščitila Nočemo revolucije, odklanjamo nasilslvo, tiranijo in motijo — zahtevamo pa evolucijo. Razmere se morajo spremeniti in začeli je treba čini prej! Tako ne gre dalje. Pravico hočemo za vse, ljubezen ju resnično bratovstvo! Vsi. ki krščansko in človeško čutite, brez razlike, sle povabljeni na ta shod Različne struje med
, .v	1*1,	,	J*- ...I... IV.U ...»,, ,uu |>, I, I lil ll«l I/II J,- f-ll«
krščanskim delavstvom ne pridejo tukaj nič v po-	t Ul)lr|a, štiri pa še živijo in so poročene, med njimi
slov. O tem na shodu nobene besede! Vsa sila na-	hčerka Marija » g graščinskim nadzornikom Pa sega boja mora veljali edino našemu skupnemu sovragu!
90 letni jubilej Hodelove mame
Gornji grad, 21. febr Dnu "20 t. iii. je praznovala po vsem gorenjskem okraju dobro znana iu od vseli spoštovana gospa Jože fa K rajne ,ali kakor jo po domače splošno imenujejo, Hodelova mama, devetdesetletnico svojega življenja. Pri sv. maši, pri kateri so ji cerkveni pevci lepo zapeli, se jo slav-Ijenka s solzami v očeh spominjala vseh lepih in žalostnih dni, ki jih je preživela v dolgih letih dela in trpljenja. Naša jubilanlka se je rodila '20. februarja 184(5 l.eta 1>%9 se je poročila z mesnini trgovcem Jožefom Kranjcem, s katerim je živela do njegove umrli leta 1914 v najsrečnejšem zakonu. Bila je mati šestini otrokom: edini sin Jožef je umrl leta 1010 ,od peterih hčer pa je ena
Prvi shod le vrste pa ne bo zadnji. Nasprotno! Kakor is je poučil Slovenec, dn naj bi bilo, tako ros mora biti: Slovenski narod se mora odzvali nn klic Cerkve s splošnim, vsenarodnim gibanjem. ki bo zajelo vse njegove sile!« Naša naloga je: to gibanje spraviti v tek! Mobilizirati hočemo narod za to križarsko vojsko'
Le vkup. le vkup, uboga gmajna! Ne s krampom in gorjačo — v miru in redu, a odločno in enodušno naslopi za svojo sveto pravdo! J. K.
rišem v (iornjein gradu.
Slavljenkn se nikoli ni bala dela, pri vsem pa je zaupaia v Boga po preizkušenem načelu: Moli in delaj! Zato je pa nad njenim delom ludi j>očivnl božji blagoslov. Svoje svelno premoženje je rada delila z reveži. Če je niso poiskali siromaki sami. jih je pa ona šla iskal
Kakor je še čila in sveža ob svoji 90-letnir.i, tako ji iz celega srca želimo, da bi Se tudi naprej ostala vedra in krepka
Hodelova mama. najmanj še 10 let, da jih bo vsaj sto!
Strašen pn mer stanovanjske bede
7 družin - 24 ljudi - stanuje v kleti na enem kupu
Maribor, '22. februarja. Cestokrat smo opisali našim čitateljeui kričeče , primere bede in revščine, v kateri živijo stotine in stotine ljudi v Mariboru. Opisali smo pekel stanovalcev v barakah in vagonih v Dajnkovi ulici, ža-
1'ogled od vhoda na domovanje 7 družin
loslne katakombe v Dravski vojašnici, podzemsko luknje v Betnavskem gozdu, kjer se ljudje iz 20. stoletja vračajo k običajem jamskega človeka; ui pa Ireba hoditi daleč na periferijo mesta iskal lakih žalostnih primerov. I mamo jih v neposredni bližini več kol dovolj, na vsakem koraku v središču mesta naletimo na nje. Če si hoče kdo ogledali posebno obupen primer življenja ubogih ljudi, naj gre tja v Levstikovo ulico št. 9 — Pred hišo, ki sloji na samoti, bo srečal postave, ki že s svojo zunanjostjo pričajo, da biva tu skrajna revščina. Ubogi ljudje ga bodo povedli po stopnicah v globoko klet, ki je nekdaj služila za delavnico ključavničarskemu mojstru Fariču. V lem prostoru se je lansko jesen naselil kos mariborske revščine, ki iiiu malokje najdemo primere
ona s srcem
najbojša in naiboij zdrava voda Vam ohranji zdravje in dviga življenj-ko mi i!
Kna izmed sedmerih družin prod svojim »stanovanjem«. ki jo ločeno od ostalih s stenami i/ papirja
Zamislile si 10 in dolgo m 5 tli široko obokano klet z vlažnimi stenami, s podom j/, ilovice. V tem prostoru živi na kupu 7 družin, skupaj '24 ljudi. Mod njimi je 11 olrok in 13 odraslih. Razdelili so si mod seboj posamezne.kote ter si priredili v njih stanovanja . Dve stanovanji sla naravnost imenitni. Imata stpne iz časopisnega papirja in starih vreč, pribitih na ogrodje iz vegastih lat ler visokih kaka dva metra. Imajo celo vrata, da ni mogoč tako pogled v notranjost. Pet stanovanj- je skromnejših. Nimajo niti papirnatih sten, da bi skrili svojo revščino. Nekatera obstojajo iz dveh postelj, pokritih s cunjami, in vegasle omaro ler slaroga železnega štedilnika, druga zopet samo iz one postelje ter par kljuk na steni za obešanje obleko, najimenitnejše je še ono. kjer imajo poleg dvoji postelj in omaro ter štedilnika Se kredenco. Najštevilnejša družina šteje 8 ljudi, pa ima lo dve
postelji. Nu teh spita oče in mati in trije najmlajši. Za ostale Iri otroke, od 10.—15. lota. pa posteljejo vsak večer na tleh. Kup cunj pod glavo in telo. drugi kup |x> malih postavali, pa se spi. Nobena od teh družin nima niti enega zaposlenega človeka. Ljudje so popolnoma navezani na tujo |x>moč. Poleg tega še nobeden od njih ni pristojen v mesto. Prišli so od vseh vetrov skupaj. Vojni' invalid, ki si je lani pokvaril po vrhu v tovarni roko ter še dosedaj ni dobil nobeno invalidnine, ker ga delodajalec nj bil prijavil Okrožnemu uradu, jo prišel iz ptujskega gozda, kjer je s svojo sedemčlansko družino preživel nekaj mesecev na letovišču pod gostoljubnimi smrekami. Pristojen je v Krčevino. čc pa pride tja po podporo, ga kar naženejo. Jc izučen kolar ter si pomaga tako. da zbija dan /:i dnem kuhinjske stolčke ter iili prodaja, otroci pa gredo na beračenje. Včasih prinesejo več domov, kakor zasluži oče ves teden s stolčki. Druga družina je zopet prišla iz Ljubljane. Oče je krojač, mislil jo, da bo v Mariboru lažjo dobil dolo. Zavo-zili so vse, kar so imeli in sedaj so brez vinarja v kleli. In lako ima vsak slično /godbo, iz katero veje sama silna revščina in obup. — Vsi pa so za dovoljuj, da so dobili še tako zavetišče. Hvaležni so gospodarju g. Fariču. da jih jp sprejel pod slre-
Malcki so sc veselo postavili v >anja«. da lindo
kol Mojega »slnnn-sliknni
ho. Sicer zahteva najemnino, pa menda le Davide?., da zadrži še druge siromake, ki ga prihajajo vsak dan nadlegovat, naj sprejme So njo v zavoljo.
Kdor si ogloda vso to silno revščino, loga bo zgrozilo, kako je mogoča tolika beda vštric tolikega bogastva, ki so zbira v Mariboru Kje jo tukaj družba, ki mora v teh kričečih primerili nekaj ukrenili. Vprašal se bo, kaj so mislili takrat oni ljudje, ki so metali milijone zn staro podrtije v mestu, pa niso videli okrog sobo, da prodajajo -Lu lino in stotino pri živem telesu. Če hi bili sanu> za polovico denarja, ki so ga dali za grad, sezidali borna delavska stanovanja, pa Maribor no bi imel danes teh žalostnih primerov, ki mn delajo srn moto pred vsem svetom.
Mežica
Slovo v/onie učiteljice. Tc dni zapusti Mcžico splošno priljubljena učiteljica gospodična Alojzija Vreček, ki je celili 15 let učila in vzgajala našo m ki dino. Izven šole sc je udejstvovala zlasti na polju dobrodelnosti. Vedno je bila verna in značajna o-cb nost. 7x pred leti je bila z najvišjega mesta odliko vatla z redom sv. Save. Najlepše odlikovanje pa ji je rod. ki ga je vzgojila in ji je pokazal svojo hvaležnost ob obhodnici. Želimo ji na novem mestu v Mariboru, da bi tudi tam tako uspešno delovala Bogu v čast in naši mladini v srečo!
Poročila sta se v naši farni cerkvi Jože Danijel in Katarina Pudgar. Na gostiji so svaije zbrali z zgradbo kapelice na Peci 283 Din. Živeli posnemovalci! Vrlemu kmečkemu oaru pa želimo obilo božieua blagoslov«!
%
Drobne novice
Koledar
Nedelia, 23. februarja: Peter Dam , c. uč.; Romana, devica.
Ponedeljek, 24. februarja: Prestopni dan. Modest, škof,
Novi grobovi
-f- V Sv. juriju ob Taboru jc umrl včeraj v iisoki starosti W3 let g |osip Debelak, sedlar in lapelur. Pogreb bo jutri, v ponedeljek ob 10 dopoldne iz hiše žalosti Sv. jurii no Taboru 12 na domače pokopališče Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
Osebne vesti
Poročil se je v župni cerkvi na Brdu g. Orehe l< Ivan, čevljarski mojster v Lukovici, z gdč. Pavlo Capuder, posestnikovo in gosttlničar-levo hčerko, Bilo srečno!
Poročil sc jc v Šmartneni ori l.itiji g. Kari '/.avršnik, strojevodja, z gdč. I aniko Mandelj. Obilo sreče!
milo in čaj v korist slepih, niti pobirati zanje. Iste ie pooblaščena nabirati za društvo »Dom slepih« samo ga. M. Cvelbar. »Podpornemu društvu slepih« pa se pošiljajo samo po položnicah — V Ljubljani, 22. febr. 19%. — Društvo »Dom slepih«. — Podporno društvo slepih.
OslaH mtf. pod s štev 24» od 19. II
— Ogrožanje naprav transformatovske postaje na Črnučah. Posebno sedaj v spomladanskem času se pogosto dogajajo slučaji, da bodisi otroci bodisi odrasli z Ježice, Črnuč pa ludi iz drugih krajev, zlasti nedeljski izletniki, spuščajo < tako zvanega Taborja nad črnuškim mostom otroške zmaje, včasih nad 1 m dolge in razmeroma težke, oziroma aerodinamski konstruirane letalne aparate. Ker so (od v bližini glavna transformatorska postaja in
Prepir med delavcema. Zakaj?
srejši delavec očita mlajšemu, da je njegova pe rilo zaprano in da njegova žena ne zna prati. Mlajši pa se poteguje zanjo. V pranju izkušena gospa Ivanka daje starejšem delavcu prav: S terpentinovim milom Zlatorog se da oprati z lahkoto vsako še tako zaprano perilo. Tu šele prav pokaže to milo svojo čistilno moč!
— Karilottvno zveza ic na svoji načelstveni seii dne 21. februarja 1936 pri razpravi o skrbi /a bolnike zadela tudi na pravkar pereče razmere v ljubljanski drž. bolnišnici. Sklenila ic ob lej priliki, da odpošlje odgovornim činileljem sledečo predslavko: »Načelslvo Karilalivne /.veze pri svojem delovanju vsak dan bolj spoznava na kričečih primerih, du sedanje stanje ljubljanske bolnišnice radi premnihliih prostorov in mnogo prenizke dotacije niti od daleč več ne ustreza sedanjim potrebam in modernim zdravstvenim zahtevam Zato apelira v imenu krščanske ljubezni na vse pristoine činitelje, da se zavzamejo za takojšnjo nujno izpopolnitev ljubljanske drž. bolnišnice.« — Ta precistavka ie bila odposlana obema slovenskima on ministroma, gospodu ministru z.a sOciialno politiko in narodno zdravje, g. banu ' dravske banovine ter g. predsedniku ljubljanske j mestne občine.
VERMOUTH
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOhlČ - DUBROVNIK
veletrgovina z vinom
VZORFC NA ZAHTEVO 2 orig. steklenici po t liter franke poštnina in pakovanje Din 80'—
—	Duhovne vaje za fanle bodo v Domu Srca Jezusovega v Mariboru, Levstikova 29, od 5. marca do 9. marca. Duhovne vaje se pričnejo prvo-imenovani dan ob 7 zvečer. Oskrbnina za vse Iri dni znaša 100 Din. — P. n. župne urade prosimo, da blagovolijo tečaj duhovnih vaj razglasili in jih fantom priporočiti Udeležence je priglasiti takoj na: Lavaniinska K. A., Maribor, Koroška t
—	Delni nakladi naše današnje izdaje prilaga zagrebška tvrdka Kastner in Ghler slovenski cenik za beli teden, na katerega opozarjamo.
—	Tovariši bojevniki! V četrtek, dne 27. februarja t. 1. obhajamo obletnico smrti našega velikega sobojevnika in sotrpina blagopokojnega tovariša Bonača Franca, ki je bil vedno pripravljen in se je tudi vedno trudil lajšati gorje pravega bojevnika na fronti, kakor je tudi bil vedno tolažnik zaostalih sirot in vdov. Da vsaj nekoliko počastimo spomin našega velikega tovariša, vas Zveza bojevnikov poziva, da se udeležite v četrtek, dne 27. t. m. ob 7 žalne sv. maše v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. — Zveza bojevnikov.
Memoari dr. Ante Trambica Vabilo na naročbo
V kratkem bo dotiskana v »Tipografiji- v Zagrebu knjiga pod naslovom:
Iz mojih oolitičhih uspomena
Dr. Ante Trumbič
SUTON AUSTRO-UGARSKE I RIJEČKA REZOLUCI.IA
Cena tej knjigi v prednaročbi 30 Din. Naročnina | naj se pošlje po čeku poštne hranilnice št. 39.755 j ali po poštni nakaznici na naslov: Dr, Ante Trumbič, Zagreb, Martičeva 29. Naročniki prejmejo knji- , go franko. Naznanijo naj svoi natančen naslov.
—	Vsem državnim uslužbencem in upokojencem. Pogrebni sklad drž. uslužbencev in upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, je na svojem ontnem zboru sklenil znižati pristopnino oziroma vpisnino na Din 40. Vsakemu drž. uslužbencu in upokojencu-ki je dana možnost, da se v odprtem roku. lo je od 1. marca do 1. junija t. L posluži ugoanosti in pristopi k temu prepotrebnemu po-greonemu skladu. Sprejmejo se vse zdrave osebe v siarosti do 50 lela. O sprejemu odloča odbor. Informacije daje: Pogrebni sklad. Ljubljana. Kongresni trg II.
—	Pri aaprtin. motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčlee«_
—	Nova odvetniška tarifa. Pravilnik o nagradah za odvetniške posle s tarifo ie ravnokar izšel v kniižici, ki stane H Din Dolu se \ jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Izjava. Podpisom društvi kot edini zastopnici slepih v dravski banovini izjavljata, da o Ivan Lončar, bivši trgovec, ni upravičen prodajati
daljnovodi visoke napetosti Kranjskih deželnih elektrarn, obstoj« velika nevarnost, da povzroči tak zmaj ali aparat motnjo in občutno škodo na imenovanih napravah. Prav pred nedavnim časom je eden takih aparatov že padel na streho delavnice KDF na Črnučah, ki jc poleg gl. transformatorske postaje. KDE dobavljajo električno energijo raznim drž. in banovinskini ustanovam in uradom, važnim industrijam in podjetjem, mestu Ljubljani in drugim krajem in ima vsaka motnja v dobavi toka za posledico ogromno gospodarsko škodo. Občinska uprava občine Ježice razglaša, da je najstrožje prepovedano spuščanje v zrak zmajev ozir. letalskih aparatov v razdalji 1.5 km od glavne transformatorske postaje na Črnučah. Sever 1 rane, I. r. predsednik.
—	F. S. Finžrjarjevi zbrani spisi I. —VIII. uživajo priznanje preprostega in izobraženega bralca. Tako malokateri pisatelj zna pritegniti široke ljudske plasti Finžgaiieva z.drava in jasna misel, zlasti njegova vera v človeka, krepki jezik in močne podobe so odlika vseli njegovih -spisov. Pra"Vf-kar izišli VIII. zvezek Kmečkih zgodb in povesti prinuša kakor v prerezu vse Finžgarjevo ljudsko slovstvo od začetka do danes. Naročajte spise pri založnici Novi založbi v Ljubljani.
Pred vsako spremeni no vremenu Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa. To vse le zato. ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pedikuro. V ko-pelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo, odstranimo kurja očesa in debelo kožo in poslri-žomo zarasle nohte za ti Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi priporočamo masiranje nog za 4 Din. Prepričajte se sami!
Ljubljana, i^lenhursovii 7
—	Vlom v župnišče v Ribnici. V noči od četrtka na petek je bil izvršen v žujDnišče v Ribnici drzen vlom. Zlikovec je pristavil lestvo k oknu pisarne, ki drži zadaj na vri, dobro vedoč, da vsi prebivalci stanujejo na drugi strani proti cerkvi. Razbil je dvojno okno in znotraj odprl. Vse akte in pisma je razmetal. Izsledil je tudi močno hrastovo skrinjico, v kateri se je hranil drobiž v zavitkih, največ po ,25 par. V župnijski ropotarnici je dobil vrvi, s katerimi je težko škrinjico oprtal in jo odnesel v farovsko šupo. kjer jo je razbil, breme odnesel in jo prazno pustil. Vzel je tudi nekaj cigaret in de-kanove rokavice, obleko in drugo je pustil. V pisarni je pustil sekiro, pod oknom je izgubil žepni nož. Tatu so morale biti razmere v župnišču dobro znane iz opravkov pri uradu, zato bržkone ne bo od daleč. Orožniki ga skrbno zasledujejo.
Pri bolezni žolča
poraba naravne
FranzOosefove
grenke vode urejuje delovanje črev.
Reg. po mta. «oe. pol. In nar. 7aIt. S-br. 15485, 35, V. S.1
— Oče in sin sla ga napadla. Na Stari Fužini pri Radovljici sta 27. prejšnjega meseca z združenimi močmi napadla posest. F B. in njegov sin Janez 22-lelnega posetnikovega sina ložeta Tavčarja Med pretepom sta ga tako močno poškodovala na glavi, da se je nopadenec, ki sc je doslej zdravil doma, moral zateči v ljubljansko splošno bolnišnico, kjer mu bodo zacelili rane, zadoščenja za napad in za bolečine pa si bo moral poiskati na sodišču
prekupčevalcev piši in reci po Din 0.75 do Din 1.75. Za les na štoru plačujejo pa Din 37!
—	Namesto venca na grob blagopokojne Ivanke Zakotnikove je daroval Kari Belec Zavetišču sv. Jožefa v St. Vidu nad Ljubljano 100 Din. Bog plačaj stoterno!
—	V Službenem listu kralj banske uprave dravske banovine od ?2. t. m. je objavlien »Pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle (s tarifo) in »Rozglas o volitvah občinskega odbora za občino Sf. Vid «
—	Predno kupite sredstvo za nego Vaših dragocenih zob, pomislile, da jc »CIMF.AN« zobna krema sestavljena po vseh predpisih higijenc in je zato najpopolnejša, ker čuva zobno skleni-no, utrjuje dlesni in odpravlja zobni kamen!
—	Vse življenje se hosle radi. spominjali veselega potovanja |K> božjem svetu. — V Rim ln Neapelj gremo z rivtom m veliko noč; 12 dnevno potovanje po Italiji od 7 do 18 aprila. — V Be-netke in Padovo Iv avtom) od 21. do 26 marca. — Od 18 marca dnlje bo vsakih 14 dni romanje na Sveto goro pri Gorici, združeno z izletom v Trst, — Podrobna pojasnila z.a ta in druga nnša potovanja pošljemo vsakomur zastonj. Priglasite se po dopisnici na naslov Pi božjem svetu«, Ljubljana, seutpetriska vojašnica.
Lfahtjana
© Slovenski zvonevi za Indijo. Naši indijski misijonarji so. zaupajoč! ua [>onioč svojih dobrot-'!<ov, na svoji misijonski postaji Bošonli v Ben-galiji pričeli zidati cerkvico sv. Terezike. Zaprosili so slovenske dobrotnike, naj bi jim preskrbeli prve zvonove za novo cerkev. S pomočjo Glasnika in njegove priloge »Bengalski misijonar« se je nabralo v zadnjih letih toliko darov, da se je lahko uresničila ta želja Tri zvonove (z glasom c d e) je vlila tvrdka Ivan Kogovšek v Št. Vidu nad Ljubljano in so se prav posrečili. Veliki zvon v čast sv. Frančišku Ksaverskemu tehta 2,50 kg, srednji v čast sv Tere-ziki 175 kg in mali v spomin našega svetniškega A M. Slomška 125 kg. Zvonovi so bili pripeljani v Ljubljano in so za kratko dobo razstavljeni v veži cerkve sv. Jožefa, kjer si jih lahko vsak ogleda. Sredi marca nastopijo dolgo pot v Indijo, kjer jih naši misijonarji in njih verniki že težko pričakujejo. Zanimivo je, da so to prvi slovenski zvonovi, ki jih [poklanja slovenski narod svojim sinovom misijonarjem, ki se trudijo za kraljevstvo božje v naši misijonski pokrajini Bengaliji. Naj bi oznanjali po širni Bengaliji ljubezen našega naroda in prinašali nov blagoslov naši domovini.
——M—Mil......... l HBH—ll
RAZSTAVA	DANES IN JUTRI
POMLADNIH gCSJfj 3 O U V A N NOVOSTI	MESTNI TRG 24
— Žile na rokah si je prerezal. V dolgo vrsto samomorilnih poizkusov, ki smo jih zadnje mesece zabeležili, moramo prišteti zdaj še en takšen poizkus, katerega žrtev bi bil kmalu poslal mizar Ferdinand l.otrič z Gline pri Ljubljani. Obupal je nad svojim življenjem in hotel napraviti konec. Preezal si ie žile na rokah, a smrti ni holelo hiti. Pešili so ga pravočasno. Danes se je siromak zaradi poškodb, ki si jih je zadal, moral zateči v oskrbo ljubljanske splošne bolnišnice Vzrok sa-satnomorilnego poskusa bo ugotovila preiskave. Najbrž ga je tirala v smrt beda, ker jc že dalj čaln brez posla tri zaslužka
V znamenju krize. V okolci Sv. Križa na Kozjaki, sc plačuje govedo za klanje od raznih
TET^21 KINO UNION TEL. 22-21
Panes ob 15., 17 , 19. ln 21. url poje sloviti tenorist,
Mehsmifkr Zilloni &m,lanshe
stagerje in arije oper Travlata, Andrč Chenler, Planon ln nutterilv
Humor	v prekrasnem tlfa filmu
ft$MJICA LJUBEZNI
Najnovejši Koxov zvočni tednik kot dodatek Matineja ob 10-30 dop. po enotni ceni Din 4-60
Poslednjo l|M>ezen
nichlKo delni In Albert Sassermann
© V cerkvi sv. Družine v Moslah bo danes ob 2 popoldne blagoslovljen križev pol, ki je bil pripeljan iz blejske cerkve. Blagoslov bo opravil p. dr. Roman Tominec, ki bo imel tudi pridigo. Po govoru in blagoslovitvi bo križev pot s petjem in lilanije. Na koncu bo darovanje za križev pot. Vabimo vse častilce sv. Družine!
© Izredno eelonočno češčenje presv. Zakramenta bo v ljubljanski stolnici v noči od 24. na 25. februarja (od ponedeljka na torek). Molila se bo pred izpostavljenim Najsvetejšim iz knjige »Večna molitev« 30. ura: Spravne molitve. Novodošli nočni častivci — možje in fantje — si izbero poljubno nočno uro od 9 zvečer do 4 zjutraj. Vhod v cerkev skozi stransko zakristijo nasproti semenišča. Za one častivce, ki nimajo lastnega molifve-nika, je knjiga v cerkvi na razpolago.
© Občni zbor podr. Kršč. šole za stolno župnijo bo danes popoldne ob 5 v lugoslov. tiskarni. Člani in članice vliudno vabljeni!
pustno nedeljo si mora ogledati vsak Ljubi;ančan veselo burko
MlsdosS zmaga
Toliko humorta, dovtipov in sitnacitske komike še nI bilo v nobenem filmu I Predutave ob 15., 17., 19. iu 21. url
Telef. 27-30 KINO SLOGA Telef. 27-30
© Jugoslovanska bolgarska liga bo priredila svoje naslednje predavanje v okvinu bolgarskih dni v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 20. Predaval bo predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin o temi ^Moji vtisi s potovanja naših gospodarstvenikov po Bolgariji leta 1934«. Predavanje bo v dvorani Trgovskega doma in ne v dvorani zbornice za TOI, kot je bilo prvotno fioiuotoma javljeno v časopisju. Na to izredno zanimivo in važno predavanje opozarjamo poleg prijateljev bolgarskega naroda predvsem naše gospodarske kroge.
Med. univ.
DR. HENRIK HEFERLE
špecijalist za notranje bolezni, v Ljubljani, je otvoril privatno prakso. Ordinira od 2—4 popoldne v Gledališki ulici 14, pritličje (Dukičev blok).	Telefon 2859.
škofjeloški pasijon je. kakot znano be-edilo za pasiion?l<o procesijo, ki so jo bili začeli prireja ti v Školji Loki leta 1721. Zložil ga je kapucin p. Roniusld iz štand eža pri Gorici. To besedilo je priredil Niko Kuret najprej za radio, kier se je oddajalo leto lO')0. nato pa ga je pripravil za oder. Kot »Slovenski Pasijon« ie la priredba doživela svojo krstno predstavo v Kranju leti 1030. v knjigi je izšel ^Slovenski Pasiion« leta 1034 in seje odtlej iirral že po raznih krajih na Slovenskem. To besedilo pripravlja ljubljanski »Ljudski oder« za prvo postno nedeljo Podal ga bo na odru Delavske zbornice.
Cerkev v rdečem pasu Pariza je bilo naslov predavanju, kalerega nam je podal v jielek zvečer p. prol. dr. Vilko Fnidiga Predavatelj je izčrpno obdela! snov apostolskega dela katoliške Cerkve v komunističnih predmestjih Pariza, l epo je to delo apliciral tudi ua naše razmere. Predavanje bi brez-dvoma tudi v drugih mestih in delavskih središčih 1 doseglo lepe uspehe, zlasti, ker je podano z veliko 1 ljubeznijo in je predavatelj popolnoma na svojem mestu Prihodnii prosvetni večer bo v pelek o"5 febr. rosvfv-iio lxi l.-lo usmiljenja. Predaval bo g. prior Valerijan Učak
Težave v ptehodn-ih letih
Pri ženah med 45. in 50. letom se pojavljajo radi prestanka spolnih funkcij mnoge telesne težave. V teh prehodnih letih post«ne menstruacija neredna, zvezana s krči in bolečinami v križu. Trenutno nastop« naval krvi v lice in vrat, včasih zvezano z migreno, zvonenjem v ušesih, slabostmi, vročico, napadi omedlevioe in nespečnostjo. Mnoge žene se začenjajo v prehodnih letih debeliti ln trpe na prebavnih motnjah
Da se žene obvarujejo nervoznih funkcionalnih motenj, krčev, krvnih navalov, migrene in nespečnosti, je odlično sredstvo Planinko čaj, katerega naj pijejo dnevno 1—2 skodelici. S tem se istočasno pospešuje delovanje črevesja in se žena na ta način lahko obvaruje prekomernega nabiranja maščobe.
Gospa, 49 let stara, je imela na vsaka 2—3 meseca menstruacijo ?. močnimi krči in bolečinami v križu. Za časa menstruacije se je tudi pojavil naval krvi in migrena ter se je pričela debeliti. Po 8 tedenski uporabi Plnninka čaja so prenehale bolečine in debelenje je pričelo popuščati.
Reg. S. 529/36.
© Društvo za varstvo deklet v Ljubljani bo
imelo prihodnjo nedeljo dne 1. marca t. 1. ob 5 popoldne v Rokodelskem domu svojo toletno dobro-u; luo prireditev s fietjem, igro »Izgubljena Marta« in bogatim srčolovom. Na to prireditev društveni odbor že danes opozarja.
© Redni letni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže Ljubljana-Železnicg bo v soboto, 29. februarja ob 20 z običajnim dnevnim redom v prejšnjih bančnih prostorih, jx>slopja dir. državnih železnic Ljubljana. Vljudno vabljeni vsi železničarji — jadranski stražarji in ostali člani.
Pravilna nega zobl
C1HEAH		
CSLi	1 ( lh^ntirr/ce\.	
© Družabni večer v Rokodelskem domu.
Drevi ob 7 bo v Rokodelskem domu družabni večer s prav pestrim sporedom. Vsi člani in prijatelji Rokodelskega društva naj se ob 7 gotovo zbero v dvorani Rokodelskega doma.
© Gledališka predstava na odru Rokodelskega doma. Priljubljeno predpustno igro »Ku-rentova nevesta« bo rokodelski oder zopet uprizoril v torek, 25. t. m., ob 8 zvečer. Igra je bila že dvakrat igrana ob nabito polni dvorani, toda na splošno željo jo bodo igralci ponovili še pustni torek, tako da se bo vsakdo lahko udeležil predstave. Vstopnice se dobijo v predprodaji danes od 10—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12.
© Na XVII. prosvetnem večeru Salezijanske
prosvete na Kodeljevem prihodnji četrtek ob 8 bo g. dr. Vilko Fajdiga s skioptičnimi slikami predaval o dušnem pastirslvu v lakozvanem rdečem pasu okrog Pariza. Ker je ljubljanska periferija pariški v marsičem slična, bo to predavanje za naše razmere gotovo zelo zanimivo.	rr|r',"1
tCSJPP.
Krupp Diesel in Krupp lunkers Diesel
najpopolnejši in najštedljivejši avtobusi in tovorni avtomobili
Tovarniško zastopstvo:	'
O. Žužek, Ljubljana
Tavčarjeva ulica 11.
© Kino Kodeljevo igra danes ob 5 in 8, in
jutri ob £ dvojni spored: »Nekoč se je zgodilo« in »Čarobni ples«. Danes ob 3 po znižani vstopnini: »Nekoč se je zgodilo«.
© Kino Adrian, Št. Vid. Prinašamo Vam ve-lefilm o tretji križarski vojni - o bojih za Kristusov grob, epopejo krščanstva »Križarji«. — Pred slave: danes ob 4, 6, in 8. Rezervirajte mesia od 9 — 11 dopoldne.
© Bloki »Pomoč potrebnim«. Mestni socialni urad prosi p. n. občinstvo, da se pri podpiranju revnih in brezposelnih poslužuje blokov »Pomoč potrebnim«, ki jih imajo v zalogi vse ljubljanske trafike in se dobijo tudi v socialnem uradu v Mestnem domu, soba št 44. Cena enega bloka z dvanajst lislkt /naša 5 Din Dobrosrčno občinstvo naj daruje mesto denarja le lislke, za kolere prejmejo reveži nakazila za živila, hrano itd. S tem sc bn najhilrejc in najbolj uspešno otreslo nadležnih in nasilnih prosilcev, ki hočejo gotovino zgolj za to, da io potem zapijejo.
© Združenje gostilniških podjetij v Ljublhmi opozarja članstvo na banovo uredbo VII! No 2911/4 z dne 4. julija 1935, ki dovoljuje nn pusini torek taks prosto policijsko uro, in sicer: kavarnam do 3, gostilnam in restavracijam pa do 2 ziutfai brez omejitve točenja alkoholnih pijač.
©.Pripravljalni tečaj za dijake srednjih in meščanskih šol se je že pričel. Tečaj je mišljen v obliki instrukctj Iger se bodo dijaki lahko temljito. u.v e.s-110 111 pod strogim nadzorstvom profesorjev prirtav-Ijah za šolo. Profesorji, ki vodiio tečaj, bodo v stalnih stikih s profesorji ljubljanskih šol Vsak preu-met poučuje samo strokovni profesor in s.cer :o 3 ure tedensko. Mesečna učnina znaša 80 L>in VDi-sovanje se vrši vsak dan od 3 do 4 |iopolčlne v Beethovnovi ulici, pritličje desno, fstotam se oooe tudi vse potrebne informacije.
© Fantovski krožek na Kodeljevem bo tmel lutri ob 20 svoi redni sestanek, no katerem bo predavamo o vzrokih in o postanku ruskega bolisevizma.
© Restavracija »šesliea« priredi na pustni torek domačo zabavo.
© Avlo-izlet na Dunaj! Dne 12 -16 marca. ^?rmac„c izlelna pisarna Okorn, Ljubljana -Hotel Slon.
© Manekene za Modno revijo Obrtniškega društva sprejemamo jutri ves dan, in sicer dame: Salon Hi h. Kongresni trg 13; gospode: Pučnik Iv, Selenbiirgova 1
© šlarnfija žimulce _ najbolje pri tapet-niku Danilo Puc, Pražakova ul. K
Zasedanje hanskega sveta
Ljubljana, 22. februarja.
Dopolnitev h debati
o socialnem oddelku
Naša dosedanja poročila o zasedanju banskega sveta izpopolnjujemo še z naslednjimii podatki:
Dr. Brecelj (zastopnik okraja Ljubljana-okolica) je imel kot glavni govornik pri obravnavi o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje govor, ki je trajal 3 in pol ure. Predlagal je naslednjo
RESOLUCIJO
I Glede mladinskega skrbstva banski svet priznava prizadevanje uprave in odobrava način oskr-bovauja otrok po družinah in dobrodelnih zavodih. Banski svet želi. da se mladinsko skrbstvo se. razširi na dvakratno število v bedi tonecih otrok in da se raztegne posebno na one otroke, ki jim treba posebne "oskrbe. Banovina naj ustanovi posebno vz^ajališče za manj nadarjeno mladino pod vodstvom vzgojiteljev in zdravnikov, nravstveno ogroženo mladino pa naj izroča v versko-redovne zavode.
U Glede banovinskih zdravnikov banski svet smatra 1 H>3<> uveljavljeno uredbo o službenem razmerju in službenih prejemkih banovinskih zdravnikov za neprimerno, zato priporoča banski upravi da izda sporazumno z zdravniškim zastopstvom novo uredbo. V isti sli sporedni uredbi naj se ured tudi babiska služba po vsei banovini BansKi svet priporoča banski upravi, naj se vsa zdravstvena m skrbstven služba uredi po maniših. kolikor se da samounravnih edinicah (okrožjih ah okrajih), -o naj vrše zdravstvene in druge posle po krajevnih po-trebah pod nadzorstvom banske uprave. Banska uprava naj razloči pristojnosti okrajnih zdravnikov (sreskih sanitetnih referentov) in banovinskih oz. občinskih zdravnikov, ker se zdi upravičena pritožba zadnjih, da so preobremenjeni v korist prvin
III	Glede benovinskih bolnic banski f.vet ugotavlja da so vse v gmotnih stiskah, ker jim država ne izplačuje pa zakonu določenih prispevkov ze cd 1 1931. Banska uprava naj izposluje pn državni upravi, da se čimpreje izplačajo ti dolgovi bolnišnicam, ki so izčrjiale svoio opremo, perilo m druge potrebščine preko skrainih mej. Nujno jiotrebna je razširitev in izpopolnitev bolnišnic v Mariboru, Celju in Ptuju in Brežicah; banovmska bolnisn.ca v Murski Soboti naj se vsa na novo zgradi, sedanja jioslojija prepuste za hiralnico ali slično ustanovo. Z izdatno pomočjo države, ki ie dolžna podpreti obmejno pokrajino tudi iz drugih važnih razlogov, naj jjrevzame banska uprava zgraditev nove bolnišnice v Murski Soboti kot neodložljivo zadevo.
IV	Banski svet poziva bansko upravo, da ukrene kar treba za ustanovitev dveh novih bolnišnic in sicer v Kočevju in kje na Gorenjskem (od Jesenic
do Kranja). Manjša zasilna bolnišnica naj se ustanovi v okolišu Cerknice.
V.	Glede zdravilišča na Golniku banski svet priporoča banski upravi, naj sc zdravilišče čimpreje izpojjolni s paviljonom za otroke. Banska uprava naj prevzame od oblastnega odbora zasnovano namero, da se ustanovita visokogorsko in obmorsko zdravilišče za ,(etične.
Zdravilišče v Vurbergu, osnovano od Ruskega rdečega križa, naj banska uprava smotrno podpira, da pošilja vanje s svojo podporo ozdravljive bolnike, najbolje po predlogu banovinskih bolnišnic
VI.	Glede oskrbe in zdravljenja umobolnih, ki je v državni upravi, banski svet ugotavlja znatno izboljšanje, ker se je z novim zavodom v Novem Celju in vzornim dozidkom na Studencu število postelj zvišalo za tretjino. Banska uprava naj izposluje pri državi, da sama napravi na Studencu še prizidek k moškemu oddelku in omogoči (]x?leg internacije) tudi zdravljenje umol"o'uih. Ustanovi naj se zavod za alkoholike, po večjih krajih naj se v bolnišnicah osnujejo dispanzerji za alkoholike.
VII.	Glede Obče bolnišnice v Ljubljani, ki je v državni upravi zašla v nevzdržen položaj, banski svet poživlja bansko upravo, naj pri državni upravi doseže, da bo država bolnišnici dajala, kar je sama predpisala z zakoni, predvsem dolžne prispevke za znosno obratovanje in vsaj skromne zneske za najnujnejše investicije, ki bi znatno odpomogle sedanji stiski. S cenenimi prizidki iu nadzidki bi se povečali sedanji oddelki, napravila osrednja ambulanca za vse oddelke, dobili jirostori za Rentgen in fizikalno terapijo in za službujoče zdravnike, ki nimajo niesta za oddih. Zgraditev oddelka za jetiko ic neodložljiva dolžnost državne uprave, na kar raj b;'ii ska uprava pritiska z vsemi sredstvi.
VIII.	Da se razbremeni ljubljanska obča bolnišnica, naj banska uprava pripravi ljubljansko mestno občino, da izpolni zakonito dolžnost in zgradi s pomočjo banovine bolnišnico za kužiic bolezni (izvzemši venerične in tuberkulozo).
Banska uprava naj s sodelovanjem socialno-zavarovalnih zavodov jx>stavi bolnišnico /a nezgode in ortopedijo.
IX.	Banska uprava naj ojjozort banovinske zdravnike in po njihovih socialno-zavnovalnih ustanovah blagajniške zdravnike, da pošiljajo v bolnišnice samo hospitalizacije nujno jiotrebne bolnike in sicer vedno v najbližje bolnišnice, izjemoma v ljubljansko.
X.	Banski svet s priznanjem pozdravlja pobudo, ki sta jo z dejanjem pokazala Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani ii Zdravstcvna za druga v Ponikvah pri Dobrepolju. Vsak posame znik, stan in kraj si pomagaj sam "n Bog nam pomore vsem!
G. ban si je osvojil vse točke resol"cije ter izjavil, da vse sprejme.
Šesti dan zasedanja
Dar.es se je nadaljevala obravnava o banovin-skem j>roračunu. to je o oddelku dohodkov, o pravilniku o banovinskih davščinah ter o pravilniku o TZl-ednih davščinah delojemalcev in služboda-jalcev o proračunskih uredbah. Za overovatelja zapisnika stil bila imenovana Avsenek in ing. Suklje (oba Ljubljana). Ban dr. Natlačen je prečilal zahvalo, ki jo je prejel z dvora na udanostno brzojavko banskega sveta iz prve seje letošnjega zasedanja. Banski svet je tedaj izrazil udanost Nj. Vel. kralju, Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis knezu namestniku Pavlu.
Prvi govornik na današnji seji je bil
Ivan Avseneh
Med drugim izvaja da se mu zdi partija 67 pozicija 1, to so stroški denarnega prometa - znesku 200.000 Din previsoka. Banska uprava naj bi se pridružila drugim denarnim zavodom in gospodarskim pridobitnim krogom, ki zahtevajo, da Postna hranilnica zniža svoje prispevke.
Kar tiče obveznosti iz prejšnjih let v znesku 1 milijona 900.000 Din, želi pojasnila, ali so te obveznosti navadni deficiti proračunov, ali pa izvirajo iz neplačanih dolžnosti. Glede anuitet in obresti. ki znašajo 9,7-14.000 Din. pripominja, da ima
Protijetični dispanzer v Kamni
Krajevna protituberkulozna liga v Kamniku bo pokazala danes teden uspeh svojega enoletnega dela in sicer bo v nedeljo 1. marca otvorjen in blagoslovljen protituberkulozni dispanzer v Kamniku. Prav je, da ob tej priliki javnost zve, kako je odbor protituberkulozne lige zbiral in gradil svoj dispanzer.
Točno pred enim letom je kamniška liga izdala proglas na prebivalstvo Kamnika in okolice v katerem je na prvem mestu svojega programa obljubila zgraditi v Kamniku protijetični dispanzer in tako nuditi vsakemu, tudi najrevnejšemu, možnost temeljite strokovne preiskave in morebitnega zdravljenja.
Težko je bilo to veliko obljubo v današnjih časih izpolniti, saj se kriza tudi v našem okraju močno občuti. Prav tako se je odbor pri svojem delu za dispanzer moral boriti z nerazumevanjem in nezaupanjem. Marsikdo je dejal: >-Saj ne bo nič. v Kamniku so že marsikaj začeli, pa niso ničesar dosegli, denarja pa ni bilo potem nikjer!«
Gotovo je, da je zgraditev dispanzerja v Kamniku tako napredovala in obrodila plodove zato, ker ni bilo nikakega slepomišenja, saj je vso akcijo spremljal in dajal točna navodila ban. inšpektor za pobijanje tuberkuloze, primarij g. dr. Neubauer z Golnika, ki je akcijo za zgraditev dispanzerja v Kamniku tudi na vseh merodajnih mestih močno podpiral. Kamniška liga mu je za njegovo veliko pomoč hvaležna ter ga je v viden znak hvaležnosti izvolila za svojega častnega člana.
Z veseljem pa moramo ugotoviti, da je v splošnem našla liga skoro povsod pomoč, zlasti je pomagala zgraditi dispanzer industrija, le občine niso reagirale na našo prošnjo za pomoč pri ustanavljanju dispanzerja. Ko je okrajno načelstvo sklicalo po nalogu kr. banske uprave uradno anketo za pomoč dispanzerju, se župani razen kamniškega in homškega, sploh niso odzvali. 19. januarja je bila sklicana ponovna anketa, katere so se udeležili tudi župani ali vsaj zastopniki, le občini Radomlje in Tuhinj se tudi za to anketo nista zmenili. Pri lej anketi so župani pokazali veliko razumevanja in so obljubili, da občine vstavijo v proračun za leto 1936-37 postavko v višini 2 odst. davčne podlage za vzdrževanje dispanzerja. Tudi protituberkulozna zveza v Ljubljani je delo kamniške lige močno podpirala, tako z brezobrestnim posojilom in pa z večjo podporo.
Kamniški dispanzer ima svoje lastne prostore, katere je liga sama adaptirala namenom primerno. To bo torej prvi dispanzer v Sloveniji, ki bo imel svoje, dasi skromne prostore. (Vsi ostali dispanzerji poslujejo dosedaj še v najetih prostorih.) Dispanzer ima dva prostora in sicer čakalnico in preisko-valnico. Opremljen je z rontgensko napravo, ki je po izjavi g. primarija dr. Neubauerja zelo dobra. Dalje bo možno zdraviti s tako zvanim pneumo-thoraksom. ugotavljati sedirtientacijsko brzino krvi itd. V čakalnici sta tudi dve ločeni slačilnici za moške in za ženske, kabinet za zaščitno sestro ter lepo svetlo rumeno pohištvo.
Dosedaj zbrana vsota komaj zadostuje za kritje strofkov, saj so vse naprave veljale nad 40 000 Din. To je sicer zelo majhna vsota, saj vrednost inventarja znaša 70.00'1 Din in moremo odboru samo čestitati, da je s tako malo vsoto mogel ustanoviti moderno urejei dispanzer.
Za otvoritev, ki bo v nedeljo 1. marca ob U dopoldne, je odbor kraj. lige sporazumno z odborom Rdečega križa določil sledeči program: V soboto zvečer priredbo razna društva v Narodni čitalnici otvoritveno predtavo, katere -Tisti dobiček je namenjen za dispanzer. Pri lej prireditvi sodelujejo iz naklonjenosti: Prvo slovensko pevsko društvo »Lira«, salonski orkester pod vodstvom g. Vremšaka. dramatični ods»k Narodne čitalnice itd. V nedeljo dopoldne' pa bo slovesna blagoslovitev prostorov in naprav v dispanzerju, katero bo izvršil kamniški dekan g. Matej Rihar. Pri tej priliki bodo izročili diplomo častnemu članu gosp. primariju dr. Neubauerju. Popoldne ob 16 pa bo v dvorani Kamniškega doma akademija, pri kateri sodeluje mladina, delavsko pevsko društvo »Solidarnost«, mestna godba, dram odsek društva »Kamnik« in drugi. K tem prireditvam že danes vabimo.
Prepričani smo, da bo dispanzer prava blago-dat za revne kakor tudi ostale prebivalce kamniškega okraja, zato radi svojega socialno humanitarnega značaja tudi zasluži, da ga podpiramo v še večji meri, tako. da bo mogel čimveč koristiti za olajšanje človeškega trpljenja.
Vsem, ki so dosedaj pomigali naše priznanje, vsi oni pa, ki še niso nič prispevali za dispanzer, pa naj še pošljejo svoje prispevke ter naj delo lige podpirajo!
Naj nam g. Jagodic oprosti, da ga ob lej priliki na tem mestu omenjamo. Prav je, da javnost izve, da je bil gosp. Jagodic tista oseba, ki je pred dobrim letom s svojo or-ganizatorno sposobnostjo in podjetnostjo spravil protituberku-lozno ligo iz mrtvila. Po njegovi zamisli in z njegovim sodelovanjem so se pozneje vršila vsa dela in pogajanja z raznimi korporacijami in podjetji. S tem. da je dosegel, da imamo v Kamniku dispanzer, ne misii prenehati z delom. V mislili ima tudi dom, kjer bi kakih dvajset bolnikov našlo pomoč. Dobro je premislil tudi pot, po kateri bo moral hoditi, da bo dosegel svojo zamisel. Mi njegove načrte z veseljem pozdravljamo in želimo, da se uresničijo, prav tako, kot so se uresničili dosedanji.
Za storjeno delo gosp. Jagodicu naše priznanje
in Ii v a lil
sedaj banovina okroglo 88 milijonov dolgov. Ti dolgovi so nastali v dveh etapah. Pod samoupravo 37 milijonov dinarjev, ostalo pa pod bansko upravo.
Treba bi bilo spremeniti tudi S 02 pravilnika, ki navaja naprave, od katerih se ne plačuje davek na vodne sije. Od le davščine so oproščene naprave. ki pri 9 mesečni vodi ukoriščajo največ 1,3 konjskih sil. Po njegovem mnenju bi se moralo lo število konjskih sil |K>množiti in izjavlja, da se že sedaj pridružuje govornikom, ki bodo sigurno stavili tozadevne predloge.
Večina proračuna je za nas mnogo prenizka. Za izvršitev vseh nalog, ki jih ima banovina, bi ta rabila najmanj 300 400 milijonov. Da je la proračun toliko zaostal, sta kriva dva vzroka. Prva napaka je ta, da smo pred 10—12 leti stali na stališču, naj država prispeva k našemu proračunu 90%, dočim je bilo samo 10% dohodkov iz siedstev samouprave. Nadaljnji razvoj pa je do-vedel do lega, da se je razmerje ravno |>reokre-nilo lako. da mora sedaj samouprava z 90% prispevati k proračunu. To je bila j>rva napaka, vsled katere je bil način obračunavanja samoupravnih pioračunov postavljen na napačno jxidlago. Druga velika napaka |>a je bila prehod ororačunov iz samouprave na banovino. Takrat se je uveljavil princip pragmatične in progresivne štednje. med drugim sta se štajerski in kranjski proračun popolnoma izenačila. Ta princip pa je bil ravno v nasprotju z gospodarskim razvojem. Bil je namreč takrat, v letih 1926- 1928, čas najvišje gospodarske konjiiklure. Kljub temii šo takrat vsi tarnali, da naše gospodarstvo ne prenese lako velikih bremen kol so se zahtevala. To je dokaz, da se v gosj>o-daiskem življenju ne sme postavljati nikakih apo-diktičnih teorij. Zato se tudi danes ne sine trditi, da smo lako na koncu z našim gospodarstvom, da ne Id ničesar več zmogli.
Nasprotno io. ugotoviti, da je sicer gospodarska kriza pri nas zelo velika, vendar jia da smo prekoračili njen višek, ki je bil v letih 1031—1933, medtem ko se je leta 1934 naš gospodarski položaj popravil. Z uvedbo sankcij se je sicer položaj zopet zelo poslabšal, vendar pa je la položaj tako izredno slab samo pogojno iu da t-e bo /boljšal, čim li pogoji odpadejo
Treba je. da se odpravijo sankcije in posledica sankcij, nadalje je treba restavrirati naš kreditni sistem, ki je z raznimi uredbami u t r pel veliko škodo, končno pa je treba ustvariti znosno stanje med državnimi in samoupravnimi proračuni, ker sedaj država neprestano reducira svoj proračun, banovina pa istočasno ne more izpolnjevati vseh nalog, ki zaradi tega na njo odpadejo.
Banska uprava naj pazljivo zasleduje razvoj vseh teh tieh faktorjev in skuša doseči, da se odpravijo. zlasti pa naj sodeluje pri restavraciji kreditnega sistema m pr razčiščenju odnosa med državnim in banovinskim proračunom.
Obstoja še ena napaka, to je neurejeno razmerje med državnimi in samoupravnimi proračuni. Ker med njimi ni nikake točne meje, tudi davčni viri niso med obema točno porazdeljeni. Napačno je, če se slovenski interesenti, katere banovinske davščine zadenejo, obračajo s protesti v Belgrad, ker s tem naravnost obračajo pozornost države na ir davčne vire. Naša skrb mora biti. tako usmeriti našo gospodarsko politiko, da bo banovina bolj smotreno in z večjimi zneski mogla sodelovati pri rešitvi naše socialne in gospodarske krize.
Dr Alojzij Viscnjuk (meslo Ptuj) govori o trošarinah na vino, ki so previsoke ki uničujejo vinograde in tlačijo cene navzdol. Predlaga, naj se vse trošarine na vino znižajo na 1.30 Din, obdavči pa naj se sadje Graja takse na avtomobile, ki se um zde krivične ler zahteva obdavčitev bencina. Vinski mošt ni podrejen trošarini. Državna dotacija ie prenizka in bo treba doseči povišanje.
Ing. Milan Suklje (Ljubljana) izjavlja, da je banovinski proračun prenizek ler predlaga resolucijo, v kaleri zahteva večjo državno dotacijo banovini, ker je dravska banovina zaradi sankcij v Italiji največ utrpela, resolucija dalje zahteva od države povračilo oskrbnih stroškov, ki jih dolguje država našim bolnišnicam ,to je okoli 5 milijonov dinarjev, ter zahteva nadomestilo, ker v proračunskem letu 19? ">36 ni bilo v državnem proračunu anuitete za trgovsko akademijo, za kar je bila država obvezana.
Pogrebe iotfn«ke(fa obrata
Jernej Hafner (župnik v Starem trgu. zastopnik logaškega okraja) izvaja:
Logaški okraj je v izredni meri potreben vse podpore in pomoči- Pri presoji njegovih |>otreb je vpoštevati sledeče dejstvo: Notranjska jc ozek dolg |ias slovenske zemlje ob državni meji proti Italiji brez vsakega središča, j>okrajina, ki ima ponekod premalo, drugod jia preveč vode. Notranjska je do leta 1919 živela od svojih gospodarskih zvez s Trstom in Reko. Kraj Logatec je bil izhodna jio-slaja za Idrijo in logaški okraj je trgoval tudi z Vipavsko dolino. Po vojni je izgubil logaški okraj vsa svoja tržišča. Nastala je |>otreba j>o novih ce-slah in železnicah. Kras je muhast svet in ima ponekod premalo, drugod pa preveč vode. Odtod po-gosti jiožari celih selišč, oziroma katastrofalne poplave in močvirja. Potrebna je zgraditev vodovodov in regulacije. Notranjski je treba hitro in izdatno jiomoči. Potrebuje cesto na Sušak. Izvršijo naj se melioracije, postavijo gnojišča, gozdovi naj se očistijo. Prosi, da se vpošlevajo in priznajo potrebe logaškega okraja. Naj se Notranjcem nudi toliko, da bodo ponosni na svojo domovino. Prosi bansko upravo, da prisili občine, da v slučaju na-slopa živinskih kužnh bolezni nabavijo in preskrbijo j>otrebna prohibitivna sredstva in cepila. Banska uprava naj ludi podpira delovanje zveze vodnih zadrug. Pravila bodo v kratkem predložena. Banska uprava naj dela na to, da država izvrši vsa regulacijska dela na velikih rekah. Glede subvencioniranja kmetijstva priporoča, da se bolj ozira pri tem na občinske zastope. zadruge in da se podpirajo predvsem mladi inteligentni posestniki. Predavanja o kmetijstvu naj bi se vršila zunaj na licu megla. Tudi premovanja naj bi se vršila v hlevih. Na meščanski šoli na Rakeku se je nameraval uvesti pouk o kmetskem gospodarstvu in šuma rstvu. Ta pouk f>a se ne vrši. Prosi bansko upravo, da uvede na tej šoli pouk v teh panogah. Tudi dimnikarska uredba naj se spremeni. Priporoča v vpoštevanje prošnje občine Rovte. Občine v okraju tudi ne dobijo v redu izplačanih občinskih doklad. Če že ne morejo dobiti teh doklad, naj se jim izposluje. odnosno jim da |X)so.jilo, da bodo mogle izpolniti svoje obveznosti iz prejšnjih let. Tudi liabiškeniu slami naj jiosveti banska uprava svojo jKizornosl.
Jožef Klekl (Dolnja Lendava) poda naslednjo izjavo:
Ker so cerkvene in nadarbinske imovine v veliki meri skoro pasivne, je 100% banovinska do-klada k državni dopolnilni prenosni taksi na te nepremičnine gotovo nevzdržljiva. Imeti moramo namreč pred očmi, da je cerkveno in uadarbinsko imetje zlasti v Slovenski Krajini siltio visoko ocenjeno in je žc dosedanja državna dopolnilna pre-
NI BOL
ftEUMATIČME
BOLEČINE
OKTMNUO | QQ j^TABllTi
Mr BAHOVEC
V lekarnah 20 labl. Din 20'-•II p« 40 tebi. Din 34 —
Proizvajalec:
APOTEKA MLBAHOVEC
LJUBLJANA -----
nosna taksa tem imetjem v skoraj neznosno breme, zato nove obremenitve ne prenese več. Imeti moramo tudi pred očmi, da ravno župnijski uradi z najrazličnejšim uradnim delom, ki jim ga nalaga državna uprava, silno mnogo žrtvujejo v te svrbe. Zato predlagam .naj bi se čl. 67. Pravilnika o banovinskih davščinah dravske banovine spremenil v toliko, da pri nadarbinski in cerkveni imovini lahko ban na prošnjo strank to takso poj>olnoma briše, če so podani opravičeni razlogi, zlasti če stranke dokažejo, da so taka imetja že dosedaj jiasivna.
Dem. Vehle (Novo mesto) ojiozarja na organizacijo kmetov v savski banovini, ki hočejo s saino|ioinočjo dvigniti cene živil. Cene so res prenizke, vendar pa način, kakor ga sedaj izvajajo v savski banovini, ni primeren. Govori proti trošarini na pnevmatiko in zahteva povišanje trošarine za bencin. Je proti znižanju takse za prenos med živimi, ko znaša taksa za prenos v primeru smrti 2%. Banovinske kazni naj se izenačijo z državnimi, vsi mali obrati naj bodo tudi oproščeni davščine na vodne sile.
Jakob Jan (Radovljica) ugotavlja, da so do-klade k državnim posrednim davkom previsoke, ker pridejo k tem še občinske doklade iu doklade okrajnih cestnih odborov. Zato predlaga davek na luksuzne predmete, da bo možno dvigniti doklade. Cene električnemu toku so previsoke. Predlaga, naj se ukine trošarina za razsvetljavo cerkva iu naj se stekajo vse kazni za prestopke v občinski ubožui fond.
Ban dr. Natlačen sprejme predlog, da se oprosti banovinske trošarine razsvetljava cerkva.
Alojzij Janzekovir (okraj Ptuj) govori o previsokih trošarinah na vino, ki ne omejujejo alkoholizma, pač pa škodujejo vinogradnikom. V obračunu ni |xistavke za posojilo za obnovo vinogradov. Predlaga: Gospod ban se naproša, da uredbo glede prodaje vina na debelo prouči ter vsem okrajnim glavarjem naroČi, da morajo takoj javno razgiasiti vsebino uredbe javnosti in sicer na jasen in razumljiv način. Prodaja vina na debelo je glasom zakona vseli davščin prosta, te ugodnosti pa do danes oblasti niso izvajale.
Ivan šerhinek (Maribor levi breg) govori v istem smislu ter navaja primere davčne prakse.
Vprašanje delovnih sporov
Peter Arnei (mesto Jesenice) jiovdarja ne-zadostnost državnih dotacij. Država bi morala odstopiti banovini del svojih dohodkov. V imenu petih krščanskih strokovničarjev, članov banovinskega sveta, predlaga naslednjo resolucijo:
V zadnjem času se povdarja, da povzročajo rednemu obratovanju naše industrije velike tež-koče razni mezdni spori z delavstvom, ki so v več primerili celo izbruhnili v stavko.
Poudarjamo, da delavstvo leh mezdnih sporov in gibanj nikakor ni želelo ter si jih uiti ne želi. Bilo pa je primorano kot v skrajnem slučaju braniti najprimitivnejše zahteve svoje eksistence ter zakonitih pravic. Ugotavljamo, da je pri nas jire-cej industrije tako s tujim in domačini kapitalom, katera se odločno in z vsemi sredstvi protivi izvajati našo socialno zakonodajo, kar se tiče pravic delavstva ter še s pomočjo prenizkih mezd naravnost ogroža eksistenco in enakopravnost delavstva. Vsem mezdnim gibanjem je pravi vzrok na strani industrije same, zato je v interesu njenega napredka ter nemotefiega delovanja zopet naloga industrije same, da se odloči izvajati prav vse ono, kar določa naša socialna zakonodaja ter da prizna mezde delavstvu, ki odgovarjajo eksistenčnemu minimumu posameznikov, kakor njihovih družin.
Dr. Krunc Vidic (mesto Kamnik) zahteva črtanje davka na vodne sile oziroma vsaj diferenci-jacije. Zahteva povečanje državne dotacije. Prevoz alkoholnih pijač naj se slavi pod nadzorslvo od prodajalca do kupca, kar bi pomenilo nov vir do-iiodkov. Električna podjetja naj se oproste trošarine na elektriko. Vprašuje, po kakšnih principih so se delile nagrade članom finančne kontrole za pobiranje občinskih trošarin. Ban dr. Natlačen pojasnjuje, da so se te nagrade delile samo po vidikih doseženih uspehov.
Janez Broilar (okraj Kranj) je za zvišanje davkov na alkoholne pijače ter za zvišanje davkov na luksuzne predmete. Predlaga znižanje davka za kvas na 2 dinarja. Zagovarja davščine na elektriko za pogon. Trošarina za električno razsvetljavo pa naj bi se znižala. Dalje predlaga:
Metode bivšega režima
Pori bivšim režimom se je izreklo 11111020 kazni zlasti obrtnikom, ki so bili neopravičene, krivične in pretirane. Zato se naproša g. ban. da le vrste kazni enostavno ukine, oziroma naj se kazni ne izterjajo.
Na dan volitev so poslali pristaši režima po osminko litra slivovke, češ, da je ta in ta mož dobil nenadno krče. Trgovka je verjela, nato pa je bila kaznovana 7. 2000 din globe. Gostilniške koncesije so bile odvzele, ako sta dva. trije pivci pili vino. nato pa je bil gostilničar ovaden, češ. da je bil pri njem političen shod, ki ni bil napovedan.
Kmet je bil kaznovan, ker je na vozičku izpeljal na volišče volivce, ki pa so glasovali proti režimu, nakar je oblast rekla, da je mučil žival, čeprav je imel vprežena dva močna konja in jp vozil po lepi državni cesti. Voznik, ki so ga poznali kot nasprotnika režima, je bil kaznovan, češ. da je vozil po levi strani, dasi je s pričami dokazal, da je vozil po desni strani. Takih in podob-nih primerov je bilo na stotine.
Martin Steblovnik (Gornji grad) prosi, naj bi se posvetila pozornost temu, da bodo davčne uprave v rerlti odkazovale občinam pobrane doklade. V smislu razsodbe državnega sveta je nepravilno pobiranje trošarine na vinski mošt. Načelnik dr. Filip Orel nato jiojasni zakonske določbe o tej trošarini.
Dr. Peter Jereh (Radeče) zahteva, naj bo zakonodaja socialno vedno pravična. Uvede naj se progresivna davčna obremenitev.
Josip Nemunič (Metlika) prosi za jiosredova-nje, naj bi davčne uprave pri eksekucijah postopale milejše in naj bi se eksekucije omilile. Predlaga povišanje postavke za banovina!«« t ranico in drevesnico v Drašičih.
Alojsdj Zoronč (Šmarje pri Jelšah) prosi /a popravo pravilnika o pobiranju trošarino na vino in pa da bi se prosvetna društva oprostila bano-vinske doklade na vstopnice. Zorenju pojasni g. ban da so kulturne prireditve itak proste doklad.
\ato da R. ban na glasovanje resolucijo ing. šukl.jela, ki je bila sprejela soglasno. Nalo g. lian
ugotovi, da je obravnava o banovinskem prora-	|
čunu zaključena, da pa je treba rešiti še dve	j
točki dnevnega reda, to je spremembo uredbe o	j
občinskih uslužbencih in spremembo uredbe o	| občinskih volitvah. Ti dve točki sta prišli na dnevni red na popoldanski seji.
Večerno in zaključno zasedanje
Na dnevnem redu popoldanskega zasedanja sta bili dve uredbi, ki sta se v praksi izkazali kol neprimerni in je posebna komisija predložila banskeniu svetu nekatere izpremembe. To sta uredba n občinskih uslužbencih in uredba u sestavi kandidatnih list. o Malini in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volilnih občinskih odborov.
V	imenu komisije je poročni o predlaganih izpreniembah referent dr. K u k ni a n.
Uredba o obč. uslu:benc<3i
bi je izšla I tt)34, ni v skladu z načelom samouprave, ker daje v enem najvažnejših samoupravnih vprašanj občine, to je v določevanju službenega razmerja med občino in občinskim uslužbencem odločujočo besedo nadzorni oblasti, to je banu. Kadi lega je g. notranji minister takoj po prevzemu svojega resora ukazal, da sc prevajanje občinskih uslužbencev, ki je bilo /,e v teku. ustavi v nadi. da bo bodoči banski svet uredbo izpreine-ni| in zopet vrnil občini, kar je njenega. Ta načela --o v osnutku novele vpoštevana v polnem obsegu. Druge izpremembe so zgolj tehnične narave. na primer znatne dopolnitve določb glede banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence, kakor tudi nekateri predpisi glede disciplinskega postopanja. V izpremenjenem čl. li. je sedaj jasno izraženo načelo, da morajo biti vsa glavna službena mesta upravne stroke pragmatična. Glede občinskih delovodij in drugih uslužbencev na glavnih službenih mestih dojoča izpremo-njeni čl. 19, da občinski odbor sam sklepa o postavitvi teh uslužbencev, in ne več ban. Tudi o povračilu potnih stroškov za službena potovanja !>o sklepal za vsako občino posebej občinski odbor (čl. 4-1). Čl. 87 točneje določa prispevke občin in prispevke uslužbencev v banovinski pokojninski sklad. Prispevek uslužbencev se je znižal od 7'A% na ~>% osnovne plače. Družina umrlega uslužbenca, če umre pred dovršenimi 5 leti službovanja, ima pravico do povračila vseh od umrlega usluž benca v sklad plačanih prispevkov (dosedaj se ji je povrnila samo ena tretjina oziroma ena četrtina prispevkov.
Uredba o občinskih volitvah
V	drugi uredbi so izpremenjena zlasti tista določila, ki so se pri dosedanjih občinskih volitvah pokazala kot največji kamen spotike, za katerih senco so se godile včasih demokratičnemu čutu občanov velike krivice. Določila o kandidatnih listah so dopolnjena s tem, da se morajo obvezno razglasiti na v občini običajen način in da ostanejo na občinski deski nabile do dneva glaso-
vanja, da se torej more vsak volivec točno informirati o vseh kandidatih in se v miru pripraviti na svojo odločitev. Predsednik volivnega odbora je bil dosedaj najvažnejša oseba v vsem volivnem postopku. Tako ostane tudi po izpremenjeni uredbi, le s to razliko, da oseba predsednika volivne komisije ni omejena na okoliš občine, za katero so volitve odrejene, ker včasih v marsikateri občini ni za tako odgovorno mesto, ki zahteva že tudi nekaj upravne izobrazbe, pripravne osebe. Nadzorna oblast bo pri postavljanju predsednikov vo-livnih odborov imela mnogo večjo izbiro, tako da bo lahko postavila vedno osebo s primerno izobrazbo in osebnimi zmožnostmi brez ozira na občino, v katero v drž.avljanskem oziru pripada. S tem v zvezi je tudi nadaljnja izprememba, ki določa, da stroške za potovanje in prehrano pred sednika volivnega odbora nosi občina, sicer so pa ti stroški itak zelo nizki in v primeri s koristmi ki jih ima občina od brezhibno izvedenih volitev, skoro ne pridejo v poštev. Določitev volivnega lokala je bila pri preteklih volitvah tudi večkrat povod ostrih sporov, ker se je temu ah onemu zdel neprimeren ali pristranski, /.ato bo odsedaj naprej volivni lokal dolo.ala naJzorua oblast, kar se je sicer ponekod že izvajalo dob pa s tem svojo zakonito podlago.
Dr. Schaubach je k tcm-i dvema poročilom-v imenu banskega sveta dodal še nek.ij pred'o4ov izmed katerih navajamo <ot najvažnejšega; da «c podpis na kandidatni lisi i za občinske volitve po vložitvi liste pri sodišču ne more ve nrekVic.iii. kar izključuje lozadevno izigravanje občinski^ volitev. Tud! k izpremernbam uredbe o ob čin s V I uslužbencih je izrazil nekaj želja, ki jih je b: sprejel. Dr. ScVmubach je po svojem poročilu predlagal, da se glasuje o obeh izpreniembah najprej v celoti, potem šele naj bi se pričela debata, ako od komisije predlagane in od odbora banskega sveta modificirane izpremembe ne b' bile sprejele. G. ban je nato opozori! banske svetnike na njihovo uredbodnvno moč. t'ri vsem dosedanjem delu so bili samo kot posvetovalni organ, sedaj pa s svojim glasovanjem odločajo, ali naj predlog dobi moč uredbe, ali nc Nato je da! izpremembi obeh uredb na glasovanje Vsaka izmed njih je bila soglasno sprejeta. S tem je bil dnevni red zadnje seje tega zasedanja izčrpan, i K besedi se je oglasil dr. Leskovar, ki se ie j v lepih besedah zahvalil g. banu za smotreno in demokratično vodstvo dolgih razprav in gg. refe-; rentom za njihova strokovno tako globoka poro-: čila. Vsi banski svetniki so o delu na banovini ; dobili najlepši vtis in se v imenu ljudstva iskreno zahvaljujejo g. banu in gg. referentom za vso žilavo resnost, s katero se borijo proti stiskani našega ljudstva.
Zaključni govor bana dr. Natlačena
Nato je g. ban Natlačen povedal sklepne misli;
Gani banskega sveta!
Za lepe besede priznanja, ki jih je izrekel vaš iovariš g. dr. Leskovar gotovo v imenu vas vseh. v kolikor veljajo te besede moji osebi, se vam najlepše zahvaljujem. Z zadoščenjem in z zadovoljstvom sem pa poilušal tudi besede priznanja našim gospodom uradnikom. V teh dneh ste dobili vpogled v naš banovinski proračun. Citaii ste in sliJali poročila posameznih oddelkov, ki jih je sestavilo naše uradništvo. Jaz mislim, da ste se iz tega proračuna in iz teh poročil prepričali, s kakšno vestnostjo. s kakšno natančnostjo in s kolikim vsestranskim razumevanjem razmer in potreb našega ljudstva in s koliko ljubeznijo do dela v korist na: šega ljudstva so naši gospodje uradniki delali pri pripravah tega proračuna, ki pomeni obenem program našega dela v banovini v bodočem prorač m-skem letu. Ko sem prevzel vodstvo naše slovenske banovine, sem pozval naše uradništvo, naj se zaveda. da je uradnik tudi član našega naroda našega slovenskega ljudstva in naj se ne loči od njega, naj ne tvori svoje posebne uradniške kaste Naj živi s tem narodom, naj mu služi in naj inu posvet' vse svoje moči. Danes bi pa, ko ste tu zbrani zastopniki iz našega naroda, apeliral na drugo siran.
. člani banskega sveta, da ie treba, da se tudi itarod i zaveda, da je ludi uradništvo del naše narodne skupnosti.
Gospodje. 3 tet;a mesta moram tudi vam izreči zahvalo za vaše delo, za vaše vestno, vztiajno delo, ki ste ga izvršili v kratki dobi šestih dni Prosim vas seveda oproščenja, če sem vas malo preveč gonil. Želel bi pa eno: Sedaj se vrnete zopet med narod. Sedaj bo sicer zaključeno naše zasedanje, ali naj bi se s tem se nc končalo vaše delo. Jaz bi vas prosil, d? bi lo delo. ki ste ga vršili v teh dneh, nadaljevali med narodom. Dobili ste vpogled v delo banske uprave in lahko ste prepričani, da banska uprava z vsemi svojimi silami, z vsemi svojimi močmi dela in si prizadeva, da bi zboljšala težko stanje, v katerem se nahaja naša banovina oziroma ' naš narod, in da bi ljudstvu čim beli pomagala, j Gospodje, bodite tolmači te naše dobre volje, tega I našega plemenitega stremljenja med narodom.
Po drugi strani bi vas, gospodje, ptosil vašega l nadaljnjega sodelovanja. Od tega. kako se bo ta I proračun, o katerem smo razpravljali, izvajal, je ' odvisno v precejšnji meri. ali bo bodoče proračunsko leto v :em ali onem oziru kai boljše ali pa ne bo mogoče še slabše. Banovina je velika, potrebe banovine so ogromne in nepregledne. Naravno je,
da ne morem nc jaz, ne moj uradniški aparat vsega pregledati in v vsakem slučaju pravilno odločati, v vsakem slučaju zadeti tistega, kar je na,-boljše in najkoristnejše. V tem oziru vas, gospodje, prosim vaše pomoči.
Pojdite med narod, poučujte ga o naših prizadevanjih prisluhnite narodovim potrebam, pomagajte tni, da bom mogel pri izvajanju proračuna v vsakem slučaju pravo zadeti. Svetujle mi brez v-a-kih osebnih ozirov, svetujte mi brez simpatij ali antipatij po svoji najboljši vestnosti, kaj naj za posamezne okraje storim, da bo moje delo čim bolj služilo našemu narodu, da bo imelo čim večje uspehe in obilnejše koristi za našo ožjo domovino.
Gospodje, s tem je dnevni red VII. rednega zasedanja banskega sveta izčrpan in to zasedanje s tem zaključujem (viharno odobravanje in ploskanje).
PiM,ji.ie občinske zaitvve
Ptuj 22 febr.
V	četrtek JO t m. sc je vršila 3. rednu seja mestnega sveta pod predsedstvom mestnega župuiia dr. Alojzija H-mca — Pri svojih poročilih je župun med drugim sporočil, do je zadružna elektrarna v Ptuju dogovorno s centralo Fulo znižala električni tok ia javno razsvetljavo od 1.10 na 1.03 Din za kv. uro S tem znižanjem pridobi mestna ibčina približno 20.000 Din letno. — Nadalje je župan obvestil mestni svet da sc je podaljšal rok zo odplačevanje dolgu pri Mesini hranilnici v Ljubljani nu ta način, du -	odplačeval z obrestmi t red namesto do.«.-.' 140.000 Diu le 100.000 Din letno. Na predlog upravnega odseka se ustanovi organizacija kontrole v rae-tnein gospodarstvu. lo pu un la način, da «r določi pet revizijskih odsekov po dva člana Kontrola se raztegne nn vso iianogc mestnega gospodarstva, šolski mladini sc dovoli brezplačno kopanje v mestnem kopališču C estnim pometačem se prizna " Din dnevno /a jirimer bolezni, v posebnih primerih pa se tu podpo a tudi. zviša na 10 Din. -— Izvolili so tudi pit članov v krajevni šolski odbor. — Končno je vzel mestni svet poročilo kuratorja dijaškega doma ua znanje. — Po javni seji se je vršila tajna seja, v kateri so razpravljali o reviziji v poslovanju mestnega urada ter o stanju mestne hranilnice. Glavna točka je liila nn dnevnem redu službena praginaiiku mestnih nastavljencev, ki je bila sprejeta Nadalje so razpravljali o raznih personalnih zadevali. Za mestnega inkasanta je imenovan organist cerkve Sv Petru in Pavla v Ptuju g. Franc Petek.
Ponoreieni 20 dinarski kovanci
Upravi policije je bilo že dalj časa znano, da so se na Dolenjskem pojavili v prometu ponarejeni 20 dinarski kovanci. V večini primerov ljudje, h katerim se ti falzifikati zašli, niso vedeli, kje so jih dobili. Zato so ponarejeni kovanci krožili v čedalje večjem številu in le golo naključje je hotelo, da so njih obtok ustavili.
V	četrtek, 20. t. m., je neki mladenič prišel k branjevki Frančiški Zupančič, ki ima svojo stojnico ua dolenjskem kolodvoru. Kupil je za I Din fig in 50 par kruha ter plačal z 20dinarskim kovancem. Službujočemu Stražniku se je fantovo vedenje »lelo sumljivo. Stojal je k njemu, ga legitimiral in ugotovil,'da je mladenič, 24 letni posestnikov šfii Anton "Kastelič r. (jtočkega vrha pri Si. Vidu na Dolenjskem. Fant je nekaj Jasa odločno tajil, da bi imel kakršnekoli zveze s pona-reJale.Kkovancev. Naposled pa je le priznal, da sta faizifika^e izdelovala z bratom Janezom in jih razpečavala po Dolenjskem.
Stražiiilc je fanta aretiral in nato je uprava policije sporazumno z orožniško postajo v Št. Vidu na Dolenjskem uvedla preiskavo na domu Ka-i steJičevih. Tam so našli več napol izdelanih falzi-i fikatov. Pod težo suma so bili nato aretirani še trije Kasteličevi bratje. Janez, Franc In Ignac ter prepeljani v Ljubljano, kjer jih bo ljubljanska policija po končani preiskavi izročila sodišču.
Policija je ugotovila, da so ponarejeni kovanci kljub primitivni izdelavi dokaj dobro uspe-. li. Imajo približno enak sijaj in zvok kot pristni ! kovanci. Ljudje pa, ki imajo z denarjem mnogo opravka, so ob natančnem pregledovanju vendarle lahko ugotovili, da kovanci niso pristni. Levji delež pri jKinarejanju kovancev ima brat prvega aretiranca, Janez Kastelic, ki je v tem že kar majhen strokovnjak ter ima v razpečavanju nepristnega denarja že nekaj prakse za seboj. Bil je namreč že kaznovan, ker je razpečaval stare avstrijske srebrnike po 5 kron za 50 dinarske kovance.
Povsod je hvaljena odlična kvaliteta
HUBERTUS
mila, našega kvalitetnega domačega izdelka! — Kupujte ga!
Napad na sodnega eksekutorja
Vransko, 21. februarja.
Preteklo sredo se je podal sodni sluga tukajšnjega sodišča g. Sedej v Dobrovlje, da bi prisostvoval sodnijski dražbi pri posestniku Matku p. d. Plauinšku. Ko je prišel tja, je našel tam zbranih že več ljudi, ki so yrišli na dražbo. Tam so bili ludi trije fantje katerih sodni sluga ni poznal. In ti so začeli takoj po njegovem prihodu ljudi odganjati. Pri tem so se posluževali debelih kolov, (i. Sedej jih je skušal pomirili in ljudi j»red napadalci obraniti. Toda suroveži so sedaj planili proti njemu. V silobranu je potegnil svoj revolver in za-I klical, da bo streljat, ako napadalci takoj ne odstopijo. Toda njegov (Kiziv ni nič izdal. Sprožil je najprej dva strela v zrak. Medtem se mu je približal liaglouia eden izmed treh napadalcev in ga hotel z vso silo udariti s kolom po glavi. Sodni sluga je naperil orožje proti njemu in sprožil. Strel je napadalca zadel blizu vratu v rauio. Toda napadalec se za to ni zmenil in se je zagnal v Sedeja z. vzklikom: .Enega sem že dol spravil, pa bom še tebe k Sedaj je sodni sluga v skrajni sili pomeril drugič in zadel napadalca v prsi. Medtem pa sta ga ostala dva napadalca hotela obkoliti, nakar je Sedej zbežal. Napadalca sta ga še dalje zasledovala in metala za njim kamenje in druge stvari. Težko poleno ga je zadelo v nogo, da je padel in si nekoliko poškodoval nogo. Ranjenca so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Vso -zadevo sedaj preiskuje orožništvo.
Kamnih
Obiščite ljudsko knjižnico Prosvetnega društva v »Kamniškem domu«. Že samo letos se je pomnožila za 200 zvezkov, zato boš za malo odškodnino lahko dobil knjigo po želji. Knjižnica je odprta ob nedeljah od pol 10 do 12.
Kranj
Združenje krojačev in krojačič v Kranju pri-redj prikrojevalni tečaj za damsko krojenje, ki se prične v začetku marca. Prijave sc sprejemajo do 1. marca pri predsedniku Novaku josipu, Kranj, | Bleivveisova ulica 29.
Zadnji čas za prijavo na poučni izlel v LeiD-) zig je v torek, 25. I. m.Pristop ima vsak. Proga le: 2. ali 3. marca ob 12 ponoči iz Kranja preko i Maribora, Dunaja, Prage, Dresdcna v Leipzig. Na željo tudi v Berlin. Nazaj na Dunaj 9. marca na razstavo, nato v Miinchen, Salzburg, Celovec, |e-! zersko, Kranj.
Skofia Loka
Na pustno nedeljo bo v Društvenem domu veseloigra v 3 dejanjih Detektiv Megla, na pustni torek pa veseloigra Sluga dveh gospodov. Pred-prodaja vstopnic pri g. L. Planini.
Koncert slov. narodnih pesmi bo priredil tukajšnji cerkveni pevski zbor v nedeljo 15. afcarca ob 8 zvečtf v Društvenem domu.	"..-J
Že dva' meseca se vrše strokovna prediranja za tukajšnje delavstvo. Na predavanjih* ki jih po-sečri veliko število delavstva, se obravnavajo najbolj aktualne stvari, tako zadružništvo, higijena, j okrožnica Quadragesimo anno i. dr. Vsa čast g. dr. Pokorim, g. dr. Hubadu, g. Vikt. Demšarju in gdč. Albertovi, ki so se z velikodušnostjo odzvali : povabilu in s svojimi govori delavstvu dali pobudo za interes dnevnih vprašanj.
Zagorje
Premestitev. Na mesto tragično umrlega inž. Lojzeta Pikla je premeščen na generalno ravnateljstvo T. P. D. v Ljubljano obratovodja tukajšnjega obrata g. inž. Satter Ivo.
Javna dela. Jutri v ponedeljek začne občinska i uprava popravljati v lastni režiji mejo od izolir-i niče do Jamnika. V delo bodo sprejeti izključno brezposelni družinski očetje.
Vagon koruze dobi ta teden Zagorska občina. Koruzo bodo dajali najbolj potrebnim po znižani ceni.
Kam pa danes? V Zadružni dom v Zagorje ali pa v društveno dvorano v Kisovc! Na obeh krajih krasen spored, igre, komični nastopi, petje in drugo.
22. dražba kož divjadi na veleseimu 9. marca 1936	z™lz
Kulturni listek
Bolgarska književnost
Ta in prihodnji teden je pri nas posvečen Bolgariji, njeni preteklosti in sedanjosti njeni gospodarski in kulturni probudi. njeni kn.ji-žcvnosli in umetnosti in naravni lepoti krujev. In prav namen čim tesnejšega sodelovanja in poznavanja dvell sorodnih, nikdar ne razprtih narodov je vodil našo Slovensko-.»olgarsko ligo. da je sklenila / vrsto predavanj, s tako imenovanim Bolgarskim tednom« zainteresirati naše občinstvo zu kulturne in gospodarske probleme sosednje jugoslovanske balkanske države luko je povabila bolgarske grafike v Ljubljano tuko predstavlja v mariborskem gledališču moderno bolgarsko dramo it- iako je imel v I jubljnni prof šedivv predavanje o bolgarski književnosti. \c mislimo danes reproduci-rnM stimo predavanja prof. šed;vega, temveč, o -ozarjunio ob tej priliki tudi nn dve publikaciji. ki utegneta marsikoga zainteresirati, da sr šc nutunčneje pouči o tej naSi sosednji književnosti. o kateri bi bilo treba pri nn* še in -c pisati. To jc pred vsem izbor najnovejše bolgarske književnosti, kot ga je za srbsko založbo T.učn izbral prof. Mirkovič. kjer v zgoščenem uvodu poda njeno najnovejšo podobo, obenem pa v bogatem bibliografskem dodatku navaja vse romune in povesti, ki so v srbsko-hrvaščini izšle knjižno ali pa revijalno Pripominjam. du je zadnje leto izšlo zopet več prevodov iz bolgarščine v Zagrebu (Zabavna biblioteka) ter tudi v Belgradu (Kara jleev), du pa smo v tem oziru Slovenci strašno nepremakljivi. Druga, še zanimivejša publikacija pa jc pregled novejše bolgarske književnosti. ki ga jc za Francoze priredil Nikolaj Dont-ov pod naslovom: »E*quisse d'1111 tableau de in nouvelle literature hulgare (Sofija 1933. str -4). Predgovor ie napisal znani profesor primerjalne
književnosti, največji poznavalec poljskega Revmontn in njegovih »Kmetov« Franck L. Schoell. loda te zadnji razpravi se nanašati bolj nn najnovejšo književnost, dočim jo prof. šedivv hotel pokuzati ves razvoj od prvili po-četkov do današnjih dni
Bolgarska književnost jo razmeroma mlada. čepruv je staroslovunska književnost — zlata bolgarska doba — bila zeli bogata loda s prihodom I urkov in propadom bolgarske c-are-vine 1393 leta je bila za dolgo časa uničena vsa _'00 letna krščanska kultura Poleg turške nadvlade, ki je balkanske narode držala v temi. so Bolgari jecali tudi pod nadvlado grške hierarhije. ki ie hotelu vse helenrzirnti ter se borila proti slovanskemu bogoslužju v cerkvi. V tem času jc bilo edino kulturno žarišče Bilski samostan, ki je čuva' stare bolgarske spomenike. I11 tako stanje jc trajalo prav do prvega desetletja 19 stoletja Saj je šele leta |80ft bila tiskana prva bolgarska knjiga, seveda v slav-I jnnskobolgnrskeni jeziku, ter se ie prva bolgarska zgodovina o. Pnisiin, bolgarskega pre-poroditel (a. i/ leta I"h2 mogla razširjati Ic v rokopisih (do 40 obran jenih), šele v tridesetih letih so se bolgarski emigranti trgovci zavzeli za bolgarske knjige, ki so jih /c v >i\cm. vendar šc precej pomešanem jeziku tiskali v Romuniji. Biirlnjicšti ali pn v Ki-agujevcu. Ti so tudi ustanovili prvo gimnazijo ki |i je pot pripravil dr. Beron. prvi bolgarski zdravnik in šolnik, ki ie snin spisal večino uči ili knjig. — Prvo slovnico pn jc leta Is<t0 spisal Neofit nilski. šele letn IS4-3 je prvo pesem napisal Petko Račo Slavejkov. učitelj, ki jc vodil borbo pred vsem proti grški duhovščini ki ga je zato neusmiljeno preganjala (37 premeščen j!). Njegova pesem je ljubezenska, narodna in že izrazilo socialna (Pesem delavca!) Doživel je vendar. da so Bolgari dobili bolgarskega mitropo-lita ter je posin! prvi prosvetni minisler v svobodni Bolgariji Njegov sodobnik l.juben Ka-ravelov, organizator hajdukov je bjl prvi pripovednik sicer šc precej primitivnih pripovedk. Največji pesnik revolucionarne Bolgarske, ki
se je tedaj izvijala iz krempljev Turčije, je Kristo Botev, pesnik svobode, bolgarski Komer, ki je sodeloval pri prvi vstaji leta 1876. katero
u..... .....»T'......... metropolit 111 pozneje
nistrski predsednik. Toda pravi smisel za gledališke predstave jc vzbudila šele grupa Dobra Vojnikova, ustanovitelja bolgarskega gledališča. To so bili glavni kulturni delavj v času do leta 1878, ko jc Bolgarija postala z berlinskim mirom samostojna kneževina. — Zato spada glavno delo največjega bolgarskega pisatelja Ivana Vazova (1830—1921) že v leta po osvobojenjil. ter jc njegova pesem v početku vsa posvečena hvaležnosti do carja. Toda svetovno znan je postni po svojih povestih »Pod jarmom« (ki je žc tudi poslovenjena in jo že nekaj let obetata dve naši založbi!) »Nova zemlja«, »Nesrečna družina« itd. Boril se je še za osvoboditev leta 1876, bil pozneje prosvetni minister ter je umrl v veliki slavi kot patriarh bolgarske književnosti šele jm-1 vojni leta 1921. Ivan Vazov je predstavnik bolgarskega realizmu. Toda tudi predvojni simbolizem jc dal velika imena bolgarski književnosti, lako K Javorova, ki je bil eden prvih simbolistov. šolan na francoski poeziji: ali Konstantina Velič-kova, telegrafista in hajduka, enega najboljših pesnikov evropske •jizobrazbe in strnje, ki sj jr sam vzel življenje: Poliča Slavcjkovn. ravnatelja muzeja, ki je ustvaril najboljšo bolgarsko epično pesem ter tako opesnil običaje bolgarske vasi v ciklu Koledniki« Sem bi štrli še Dime« Debelja-uova, ki je padel kot ena zadnjih žrtev svetovne vojne. To bi bila grupa simbolisiov, ki je bila na višku pred vojno. Najznačilnejša, še zdai aktivna imena iz Vtega rodil so še Todor Vlajkov in Anton StraUimirov, ki pa še danes obvladata književni trg Njihova dela so polna življenju ter predstavljata vse razrede bolgarske družbe. Njihov vrstnik jc pesnik Kini Hri-' stov, resničen pesnik, ki zdaj živi Pragi, I o-vojna gciicrac-iju sc odlikuje zlasti v prozi ter
se je nagnila k opisovanju vaškega življenja. Imena Stamatov, psihološki analitik. Nemirov, pravi predstavnik realizma, tvorcc trilogije treh_ rodov »Bratje«, Stilian Cilingirov, pisatelj »Našega vsakdanjega kruha«, Ivan Kirilov, ali Min Pelin (pravo ime Dimitri Ivanov), spada : med najboljša pisateljska imena sedanjega ča-s^. Najboljši pripovednik pa je brez dvoma Jordan Jovkov, ki opisuje z največjim realizmom .svojo Dobrndžo. Mogli bi imenovati šc Kajnova, najproduktivnejšega pisatelja. Raiče-va, pesnika s turške meje. Kalfova ali šišma-novn, pisatelja redkih zmožnosti itd Med mlajšim, pisatelji se odlikuje Konstantin Petknnov, ' Je napisal »Kroniko naše vasi« in Angel Karalijcev, o katerem je »Slovenec« žc pisal ob priliki srbskega prevoda »Kladenac«. Po-, udariti pa moramo tudi izredno udeležbo žen-skih pisateljic v najnovejši bolgarski književnosti, ki imajo celo svoj klub. Ana Kamenova 111 t am Popova-Mufafova sta predstavnici pro-z a isto v, docim predstavljajo pesništvo Mara Belceva, Dora Gabe, Elizabeta Bagrjana, naša velika prijateljica, ter .še več drugih (Ljuba Kasarova, Magda Petkanova, |ana |uzova itd.), imenovati mi jo samo še par glavnih pesnikov sedanjega časa: Kristo Jasenova, Teodorju Tra-janovn. ki je največji sedanji jiesnik. precej intelektualističnega značaja. (Panieon), Stoja-; nova. Lilieva, Popa. Dimitrova, Bakitina itd.
Tako sem skušal na podlagi predavanja | prof. sedivvja ter omenjenih pregledov, zlasti 1 tžonceva. podati vsaj v glavnem prerez razvoja I in sedanjega stanja bolgarske književnosti, v I kolikor so seveda da razbrati iz imen in kratkih oznak. Toda že to imenovanje pomembnejših pisateljev potrjuje, da se bolgarska književnost, močno razvija, da je živa in zdrava, dn ima pred vsem v zadnjem času močno realistično vaško povest ter krepko, življenjsko svežo pesem. ki jo predstavljajo zlasti ženske. In udi to je pomembno, saj s tem Bolgarijo nc kako stopa iz okvira Balkana	Td.
Smrt na maškaradi
Vsaka pustna maškarada se ne končna veselo. Ze marsikatera sc ie žalostno končala. Nekoč je lepa žena francoskega kralja Karla VI. priredila sijajno pustno zabavo na časi svoji dvorni dami, katera bi sc imela v kratkem poročili. Med številnimi maskami je bilo tudi mnogo mladih dvorjanov, kateri so po šegi tedanje dobe kot maske nosili obleke, katere so imele šiioko izrezane rokave. Ti kostumi so vzbujali splošno pozornost i;i odobravanje. Vojvoda Orleanski je vzel gorečo bakljo, da bi si lepe maske bolj natančno ogledal. Pri Iem pa sc je široki rokav mladega plemiča vnel, nakar ie nasiala s!ina panika. Vse je drlo k vratom. Sredi dvorane pa so ostale goreče žive baklje.
Straholen pust so lela 15% praznova'i v glavnem mestu Rusije, v Moskvi. Tedaj je vladal Rusijo strašni car Fedor I., ki se ga je vse balo in ga sovražilo. Pa tudi car se je bal svojih pod-ložnikov. Na Kilajskcrn je naročil več bolnikov, ki so imeli kugo; le je dal prepeljati s Kitajskega v Moskvo, da bi tukaj razširil kugo Tako vsaj so mu ljudje očitali, čeprav lo ni zgodovinsko dokazano. Verjetno je eelo. da ie ta govorica bila le plod ljudske domišljije ali zlobe, ki je svojemu osovraženemu carju pripisovalo cclo lako grdo-bijo. Vsekakor je ljudska govorica raznesla, da je car te kužne Kitajce, preoblečene v puslne šeme, pomešal med druge ljudi, med katerimi so hodili nemi in molčeči, ker niso znali oo rusko govorili. Zgodovinska resnica pa je, da je na tisti pustni torek v Moskvi za kugo umrlo več ljudi, kakor pozneje v desetih letih. Govorica, češ da je cesar dal kugo zanesti med ljudi, se tudi pozneje ni hotela poleči. Carjev sovražnik Boris Godunov, ki je tudi umoril carjevega brala, je to govorico pozneje dal zgodovinarjem zapisati v kroniko za golo resnico.
Lela 1792 je švedski kralj Gustav III. sredi sijajne maškarade uadel, zadet od morilčeve roke. Proli nepriljubljenemu kralju se je zarotil del plemstva, in švedski častnik Jakob Anckarsirom se je ponudil, do odstrani kralja. Prav tedaj je kralj Gustav priredil veliko dvorno pustno maško-rado. Udeležil se je je sam kralj, ki je bil oblečen v lepo masko. Toda ludi zarotniki so prišji ma-skirani in so se začeli drenjati okrog kralja. Med seboj so se spoznavali po dogovorjenih znakih. Kralja so sicer njegovi svarili, naj ne hodi na maškarado, češ ker mu prefi nevarnost od neke zarote, katero so slutili, ne da bi bili zonjo vedeli. Toda kralj sc za vsa svarila ni menil in je prišel na nles Naenkrat je iz gnječe okrog kralja počil
strel in kralj, je oblečen v pustno obleko, smrtno zadet padel na Ila. V nastali zmedi so zarotniki morilca skrili in mu lako omooočili rli< ;c lahko neovirano pobegnil Toda žc drugo jutro so ga prijeli Čeprav so na dHi na natezalnico vendar ni holel izdali svojih sokrivcev. Kralj je hi' umorjen v noči od 16. na 17 mnrra dne 27. aprila 1/92 pa ie na morišcii končal morj'ee
V monakovskem koloseju so pred več leti naredili zo pust »veselo Popoln\vnir okoli svefa«. Te moškarade se ie udeležilo *0O0 ljudi, ki so plesali ter se zabavali ob pivu. Sompnnim in vinu Ob vhodu v dvorano ie taborila skupina mask, ki je bila oblečena v eskimsl e kožuhe, ker je predstavljala Fsl-ime To nru*o >e imelo umetniško riovšeno izdelane eskimske '-oče in šo*ore I>o eskimsko so nili nivo. rekoč, do piin ribio mast, kakršno uživajo Fskimi no nlomenekih oli-nntjh sve*i'l< pa so rekli slanike Nlne"' ral se ie laka svetilk,-, prevrnila in o'ie je zaoorclo 7,-iJelo se je smrdljivo kaditi liudie na smej li Todo že v naslednjem hipu ie švinnil k' j5|.n drugi plamen nnto še *re6j in oknžnhani »rskimi« so se vne'i te- 7nčeli živi noreti x'edlem n;> ie v nrenaool-nieni dvorani tr.->j.~>lo plesno vrveže \'ih"e v dvorani m ve lel, kaj se zunaj oodi Kdor na ie zapustil Hvnrnno in nrišel ven se ni «me| več vrnili, r'a ne ' i v d* nr.-ni novedal. kni se ie zunai zoo-Hjlo Tr*kn ie bi|?i si^er nrenreren.-i 5r v eei.'1 neteča,	*emii na je ''sto nor 7f""c|n Q budi 3 na so nev-rno poškodovani Druoi na sn do 5 7iutraj raHi
Tole pa se ie nrov pred krotkim 7nnd''o tudi v V^n-1'nvcm- v slove"! I„T o«*enhr«it" sn mona''ovski umefni''i • nriredjlj nmc'n>ško m^šk"-mrlo. Dvorana ;e bjlo do zodeie'"1 kn,jrl<pi polna Vet'-' rnasKv oblečen,1 v nloninsko obleko se ie inraln s svnijm «-mokresom mož pa ni veHel Ha je samokres nr»b.->san rvožir se ie naenVrpf sornžilo W v srn** zadelo mlndo žen0 nelena s''i'arja ?eno ie l->lr> nrj nrjči mrtva To^p skoro nihče izme'* vrs«-lc množiee se ni zavedat k?«i se ie zgodilo Ko so mrlira med mn^žieo nesli iz dvoran^ So vsi mi«lj'i H?' >i ie slobo. Vf*se|o so rai^M do infra, ko s~ iim iulranij časopisi naznanili kai se ie sredi njihove maškarade zgodilo.
Tako ie vedno smrt nlcsala na pustnih mo-šk^adoh. Ta smrt v maski nuslne šeme je zato toliko boli strašni, ker prime svoje žrtve sredi razj^ranena. dostikrat razbrzdanega veselja prav v takem hinu, ko človek na vse drugo prej misli kakor pa no svojo strašno smrt.


Reka Cuyahog v državi Ohio (Severna Amerika) je nenadno začela goreti. Po vodi so namreč plavale velike količine petroleja, ki se je vnel. Ogenj ie ogrožal že velika bencinska skladišča ob reki. Z velikim naporom so ogenj zadušili s pomočjo raznih kemičnih sredstev
Sirene v Indijskem morju
ffolaridski kapitan Jansen je sporočil mornariškemu institutu v Balaviji, da je na svojih vožnjah ob obali Indijskega morja večkrat opazoval in slišal čudne glasove, katerih si ne more razložiti. Ti glasovi, zvoki in šumi, so bili na različnih krajih različni, vendar so vsi nastopali blizu ustij raznih rek, tako na pr. ob Gangesovi delti. Prebivalci ob Gangesovi delti so ga opozorili na le glasove, češ da so podobni »topovskim strelom«. Čeprav so te glasove ob Gangesu že večkrat preiskovali, vendar nikdar niso mogli uoo-toviti, odkod izhajajo. Ker so sc ti glasovi slišali zlasti v krajih, kjer je doma potres, so spočetka mislili, da je to v kaki zvezi s potresom. Vendar po drugi razlagalci trde, do ti glasovi prihajajo od premikanja tal pod rečnim ustjem, kjer sc ila itak vedno nekoliko premikajo. Ta razlaga bi bila šc najbolj verjetno, vendar so mogoče še drugačne razlage
Kapitan (ansen sporoča še. da je na javi slišal druge take sirenske glasove. Tudi lo se jc dogojalo ob ustjih ondolnih rek. Ti glasovi so trajali dve tri sekunde, nakar so se čez malo časa vnovič ponovili. Ce z kaki dve uri pa so naglo zopet docela prenehali, kakor noglo so se pojavili. Podobno, vendar ne toko pogosto, sc slišijo »sirene iz Polembanga«. Palcmbang je reka na Sumatri.
Končno je lansen slišal take sirenske glasove | ob ustjih rek malajskega polotoka Ti glasovi so podobni glasovom, kakor bi kdo trzal po strunah, vendar je vse neprimerno močnejše.
Pomorski institut v ftataviji je zadevo pre-iskal ler misli, do sirenske glasove ob ustjih rek povzroča kaka ribja vrsta, ki tukaj uprizarja svoje konccrtc. Vzrok drunih glasov, ki so dognano resnični, pa še ni pojasmen. Najbrže pa tudi le glasove povzročajo živali.
Ženske šoferke
Splošno mislijo, do so ženske šoferke mnogo bolj »nevarne« kakor pa moški šoferji Ameriška statistika pa dokazuje, da je to splošno mnenje hudo napačno. Iz te ameriške statistike namreč sledi tole: V teku lela 1935 je med I0C0 šofer-kami bilo le 31 takih, ki so pri vožnji zakrivile nesrečo. Zafo pa jc med 1000 moškimi šoferji bilo 790 hudih nesreč, in sicer v istem razdobju.
* -v
% ^m
»Vidiš, Minka, kar ti vedno pravim, da je najbolj varno obstati kar no sredi ceste Ce I i se bilo umaknila na stran cesle, bi naju bilo tam povozilo, kakor vidiš
Kipi in gosti iz aluminija
V Ameriki so začeli aluminij porabljati lako, kakor se nam F.vropcem še niti ne sanja V najnovejšem času so iz tc svetle, lahke kovine ki lezko oksidira, začeli delati lahke kipce Aluminij, Iu jc tako h hek, je v ta namen zelo pripraven Sedaj v Washmgtonu izdelujejo iz aluminija or-laski kip za ameriško vojno mornarico. Kip bo 10 m visok ter bo slal na podstavku, ki bo 10 m dolg in 7 m širok. Torej bo vse skupaj šc vedno dovoli lezko, čeprav bo iz aluminija
Nekako eno leto bo od tega, odkar v Ameriki iz aluminija c'elojo ludi oosli, zlasti base Godbeniki zatrjujejo, da se lake gosji po lepoti zvoka in resonanci lahko kosajo z večino lesenih gosli. Aluminijeve gosli so že zaradi tega boljše ko lesene, ker so za mokroto docela ncobčitljive ter iih brez škode lahko tudi v dežju nosiš okrog. Zanimivo po ie, do take gosli iz aluminija pre-vleccio z rjavim firnežem, da so no zunaj videti kakor bi bde lesene Celo Američanom bi se namreč gosli iz aluminija za pogled zdele le preveč nenavadne.
* * *
Knjigovodjo gospod Trska se je vrnil iz pisarne, obiel svojo ženko Klaro in dejal- »Pomisli, zenico, šefa našega oddelka, tega starega sit-nezo, so premestili.«
»Le nikar i se prehitro ne veseli,« je rekla gospa Klara. »Na njegovo mesto bodo gotovo imenovali kakeno drugega osIp.»
Ciosnod Trska pa je prekinil: »Saj so žc mene imenovali.*
Krvavi nemiri na Španskem
Po zadnjih volilvuh so na Španskem nastali veliki nemiri. Na naši sliki vidimo množico demonstrantov, ki se pripravlja na napad na obkoljeno policijo
Španska policijo v ročnem boju z demonstranti na madridskih ulicah
Dežela orjakov
Avstrijski raziskovalec dr. W6lfrl jc o orjakih povedal tele zanimive podatke:
Prva vest o orjaških ljudeh je prišla v K\-rapo v Ib. stoletju, ko so Španci v drznili potovanjih po neznanih deželah Južne Amerike prišli do Patagonije, lam so odkrili doslej neznano orjaško človeško pleme. Prebivalcem so dali ime Patagonci, kar sc po naše pravi •ljudje z dolgimi nogami«. I i ljudje so bili povprečno dva metra visoki. \ indijskih plemenih, ki so ostala čista, kakršni so nu |>r. še dandanes In-' dijanei plemena Ona-, so se veliki ljudje do danes ohranili.
ludi v I . v ropi imamo take visoki ljudi po nekaterih deželah. I i evropski orjaki prebivajo po tistih deželah. \ katerih so nekduj prebivali ljudje dveh prastarih ras Kna teh ras se znanstveno imenuje ( ro-magnon. druga pn atlantsko-sredozemska. ljudje pive lase so bili močni in plečati. imeli so jasne oči in svetle lose. Njihov obraz je bil bolj Stjrioglnt. l judje druge rase pa so bolj temne polti, visoki in vitki ter imajo podolgast obraz. Z mešanjem so se ti zunanji znaki nekoliko zabrisali \ rudar pn je zanimivo ugotoviti, da imajo skoro vsi ameriški in evropski boksarji značilne znake rase Cro-magiion. Schmcling. Carnera. Dem-psev. Paolino so značilni predstavniki tega lipa. Zlasti veliki ljudje v Lv ropi žive na švedskem, deloma Norveškem, nu severnem škotskem, veliki ljudje so tudi Baski. Pa tudi med Rusi so zelo visoki ljudje V ruskih stepali so gomile, katere imenujejo kurgani« V njih so našli okostja orjaških ljudi
Zlasti zanimivi so orjaki na Kanarskih otokih. I)r. \Viilfel je docela proučil kulturo le rajsko lepe dežele. Prvotno prebivalstvo se je še precej čisto ohranilo v notranjosti otokov. To so res orjaški ljudje. I.nse iniiijo svetle, oči modre, značaj pn otroško dober in dobrodušen. Možaki, ki so visoki .'.20 n., niso redki med njimi. To so silno spretni ljudje, ki se znajo izmikati orožju nasprotnikov Španci so nekoč ujeli poglavarja enota teh rodov. Prepeljali so ga na dvor španskega kralja Ferdinanda, kjer gn je krulj obdržal pri sebi. Nekoč je dopustil ta orjak, da so trije odrasli Španci vanj metali debele kiimne On pa je stal nn svojem mestu in si je lučajem le z gibi telesa izmikal. Pri tem pa ji sum svoie tri nasprotnike obmetaval s pomarančami. Iu na koncu so oni trije Španci morali odnehati. — I i Ijudie so potomci prastare kulture, ki je bila prilično zelo razvita, čeprav so Kanarijci v tisti dobi poznali le kamenim or.dje, vendar so ž njim v skale izsekali čudovito lepe palače. Knko razborito je to ljudstvo, najbolje dokazuje lahkota, s katero so iz kaini ne kulture
•Vi pa kričite, še preden sem se dotaknil vašega zobu.
»Ker stojite na mojih kurjih očesih.i
prešli v špansko. Deset let potem ki s,, špam i zasedli te otoki', so kanarski poglavar ji že bili visoki španski uradniki. Kanarski pomorščaki so se posle j udeleževali v-eli potovanj španskih osvajalcev ler so sodelovali Imli pri odkritju Južne Amerike.
Drug rod podobnih orjakov živ j v vzhodni Afriki. I o je zamorsko pleme Vatusi. če je med njimi kdo 2.20 visok, to nj nit nenavadnega. \ nasprotju s čokatimi Kanarijci so črni Vatusi izredno vitki in nežni. Živijo večini od mleka. Živali ne koljejo, ker pni to zdi -koiln. če hočejo imeti dovolj mleku. ludi rastlinske lirune ne uživajo veliko So pa čudovito elustuni in okretni. To so w kakor najboljši skakalci nn svetu. Popotniki pripovedi! jejo, da \ utus skoči na mestu _\r)(i m od tnl. Najbol jši skakalci sveta pa skočijo komaj 2 m. le lii bilo trebn poslati nu olimpijado! Dr. Hiilfel pripoveduje, ila je od njih prinest i domov z;i spomin zapestnico. knkrSn - nosijo tam kaj lokostrelei. Pn je nobena evropsko dama ni mogla natakniti na roke, le izredno nežni švedinji se je to posrečilo Ii ljudje imajo namreč nenavadno majhne roke. /uto pn imajo Kanarijci pravcate lopate namesto rok.
9SIL0¥EME€6
•pretil ®ffl loti:
V četrtek 24 februarija 18/6,
OKROŽNICA županstvom in krajnim šolskim svetom o zadevah kmetijskega nauka v ljudskih šolah na Kranjskem.
Deželni odbor se do Vas obrača s (cm pismom, da Vos spominja na nekaj, cesar dozdaj še po vse pogrešamo v noši domovini, pa je v mnogih drugih deželah že vpeljano na veliko korist kmetijstvu, in zato Vas pripomoči prosi o i7-peljovi vele vožne naprave ludi v občini Vaši.'
Po kaj neki ie to? — boste radovedni vprašali. Podučcvonjc mladine v različnih razdelkih kmetijstvo potem, ko |e dovršilo ljudsko šolo, to je na kratko rečeno vse, kor Vam hočemo na srce položiti s )rm pismom . Do navadna liu-ska šola ne zadostuje soma temu, do bi prihodnji gospodar znal dobro ravnati svoje polje, svoj vrt, nograd, svoj gojzd in umno glešlali svojo živinico, temu bode gotovo vsakdo rad pritrdil, kajti pndlogo umnemu gospodarstvu d,id6 še le šole, ki sc imenujejo kmetijski n o u k n o -d a I j e v a I n e šole.. Navadno je lako šolo za nauk kmetijsiva po zimi dvakrat na leden, vselej po dve uri, namreč ob nedeljah ali praz-
nikih in pa en delavnik popoldne toke dni, ki so učencem najbolj pripravni; spomladi pa se začne, ko se na vrtu delo pričeli z.omorejo. mcser.I sušca in traja do konca oktobra, — tudi po dvakrat na leden . . Prevdarite ledaj možic, ki no čelu stojite občini ali ljudski šoli, kar Vam tukaj priporočamo; razglasile lo po svoji občini in posebno storišem, ki imajo zo lako šolo pripravnih mladenčev, do se ogrejejo njihovo srci, 7n njrn0 napravo.
V Ljubljani 2. svečana 1876
Od deželnega odbora Kranjskega.
Politični pregled.
I z Z a g r e b n sla le dni zopef dva regimenta konjikov odšla na mejo Itirško.
IzZndrose poroča, da je okrajni glavar Rešetar v Dubrovniku zaprl tje došle Gnribal-dince, ki so bili namenjeni nn Ceiinie, potem pa po šubu poslal nazaj nn l aško.
Razne reči.
— Novn lelegrnfičn* p o S i a j a SC ie 19. t. m. odprla v Mengšu
Pogreb dekana Franca Dolinarja
V petek ob 10 je nastopil cerkljanski župnik in od leta 1027. tudi kranjski dekan Franc Doli-nar svojo (»slednjo pot. Koči je treba: >Oča< — IkkI tem imenom je bil rajni posebno med duhovščino radi častitljive starosti in grobe kmečkosti znan — so imeli (»greh, kakršnega bi si ga mogli sami želeti, če bi v tem oziru sploh imeli kakšno željo: Zdelo se je, da so še mrtvi vedno Inimošter, gospodar svoje lare. Dandanes postaja sicer vedno manj sumoposebi umevno, da je župnik kol čuvar in oznanjevalec večnoveljavnih rešim hkratu že tudi vsesplošna avtoriteta zaupanemu narodu, ker moderno življenje s svojo lažujivo kull urnostjo spravlja na površje druge manjvredne avtoritete. Cerkljanski župnik pa je bil že radi krajevnih razmer svojemu ljudstvu mož, I reko katerega ui mogel noben važnejši pojav v !aii. Ce »oče« niso stvari odobrili, se tudi med ljudstvom ni mogla uveljaviti in se ni mogla. Cer-kliani so namreč ponosni kmetje, katerim je vera ni ie nekaj prirojenega, ampak tudi potrebna bolj kot vsakdanji kruh. Zato tudi duhovnika spoštujejo in ubogajo brez pridržka. Zato je bil tudi pomet) župnika Dolinarja izpoved žive vere in spoštovanja do služabnika sv. Cerkve. Ni bil to pogreb, kot smo jih vajeni videti: nekaj sorodnikov Fn znancev, pa fraki in cilindri, pa govorance in zgol j zunan ji si jaj. Tudi ni 1»i t pogreb pozabljenega duhovnika, katerega na zadnji poti spremlja par sobratov in nekaj |K>božnih dušic. To je bil pogreb, na katerega je prišel vsak in vsi, da so bile Cerklje kot ob največjih slovesnostih (n. pr. pri zlati sv. maši pred še ne 5 leti), ko se vsa vrata doma zapro ali čuva dom le betežna starka.
Čudovito dostojanstvena je bila poslednja pot dekana Dolinarja skozi Cerklje. Mogočno je zado-nela mrtvaška pesem zvonov iz lin farnega stolpa. Skoro neopaženo so v kongresnih dneh preizkušeni reditelji razporedili množice: Deca otvarja žalostni sprevod, sledi zastava Prosvetnega društva, kateremu je bil pokojni ustanovitelj, mu zgradil dom in se veselil njegovega dela, s trdimi korakii — kot bi hoteli poudariti svojo voljo braniti versko' tradicijo, ki jo je rajni tako ljubosumno čuval v fari — stopa dolga vrsta moških in za njim gasilska četa, za svojo zastavo Brezmadežne se vrsti številna Marijina družba, katero je umrli vedno sam vodil. Potem smo pa zrli redek prizor: venec se za vencem vrsti, rekel bi, da jih je sto, vsaka vas je v njih zastopana, vsaka organizacija, vsako združenje in še posamezniki, posebno sorodstvo. Domača cerkvena godba je prav lepo dajala poudarka žalnemu razpoloženju. Duhovščine pa se je kljub oviram zbralo več kot HO: iz kranjske, kamniške in še radovljiške dekani je, pa bivši kaplani cerkljanski in znanci. Končno je stopal v spremstvu gg. kanonikov Al. Stroja
Maribor
P Občni zbor lavantinske Katoliške akcije.
V petek zvečer se je vršil 2. redni občni zbor lavantinske Katoliške akcije, katerega so se udeležili številni predstavniki mariborske katoliške ,avnosti. Ob:ni zbor ie vodil stolni dekan dr. Fr. Cukaia, ki |e izročil ludi pozdrave škofa dr. To-mažica, ki je bil zadržan. Iz poročila tajnika K. A. g. Kolenca |e bilo razvidno, da ideja K. A., katero tako toolo priporoča sv. oče, nevzdržno prodira. Isto sliko sta podali tudi poročili fantovskega in dekliškega vodstva. — Na občnem zboru so bili med drugimi sprejeti tudi sklepi, da bo lavantinska K. A. zastavila vse svoje delo v to, da se bodo nedelje in zapovedani prazniki res piaznovali kot Gospodovi dnevi, in pa, da se bo posvetila večja skrb tudi poglobitvi verske izobrazbe. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor.
najiinejše in najcenejše, dobite lahko tudi proti plačilu s *l*BX»nMB«nt«aMai hranilnimi knjižicami pri F.rnestu 7. LENKU, Maribor, Ulica X. oktobra št. 5.
□ KrJčansUa žinska zveza za Maribor in ololico je polagala v nedeljo, 16. t. m. popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 račune o svojem delovanju v minulem letu. Občni zbor je otvorila in vodila predsednica ga. Baumanova. Po pozdravu predsednice je sledil navdušen govor vzornega in neumornega društvenega voditelja g. prot. P. 2i-vortnika, ki je orisal delovanje društva v preteklem letu in spodbujal članstvo k vztrajnemu delovanju tudi v prihodnje. Govoru g. voditelja so sledila poročila posameznih zvezinih funkcijonar- ■ jev, katera so očrtala lepi uspeh razgibanega društvenega delovanja, ki se je zlasti osredotočilo na versko duhovno ponotranienje ter karitativno udejstvovanje članstva. Revne članice je podpirala zveza z mesečnimi prispevki. Večje zneske je razdelila med revne članice za veliko noč in božič. Skupno je razdelila 15.031 Din. Izredne socialne važnosti je Pogrebni sklad zveze. Premoženje tega sklada je narastlo že na 122.857.30 Din. Važen je bil sklep o izpremembi izplačevanja posmrtninske-ga prispevka, ki se je določil po naslednjem ključu: Od 6 mesecev do 5. leta 600 Din; od 6. do 8. leta 700 Din; od 9. do 10. leta 800 Din; od 11. do 14. leta 1000 Din; v 15. lelu 1100 Din, po 15. letu vsako 3. leto 100 Din več. Letni prispevek članov v ta sklad znaša le 41 Din. K skladu lahko priklopi vsak redni član zveze do starosti 45 let. Osebe, katere pristopijo po 45. letu starosti k Pogrebnemu skladu, doplačajo letne zneske. Prvih šest mesecev plačujejo kakor vsak nov član. Po preteku 6 mesecev doplačajo leta čez 45. leto in se jim pri tem računa: 1. za plačanih 5 let polovica: 2. za plačanih 6—8 let se jim odštejejo tri leta, ostala se štejejo v pogrebnino; 3. za plačanih ° 10 let se odštejejo 4 leta. Čez deset let se ne nore doplačati. Prispevki so pa tako majhni, da lih zmore tudi najrevnejši. Ob zaključku zboro-»anja so bile volitve ter je bil ponovno izvoljen
v ceioti dosedanji odbor z gospo Baumanovo kot preaseclnico.
□	Predstava Ljudskega odra »Radikalna ku-io se zaradi obolelosti igralca Jovčiča danes po-poiane ne bo vršila. Ze kupljene vstopnice ve-najo za prihodnjo predstavo, ali pa se lahko zamenjalo pri blagajni.
□	Umrl je v mariborski bolnišnici v visoki starosti 77 let zasebnik g. Kar! Falconetti. Naj počiva v miru!
□	Akcijski odbor za mariborsko radio postajo. Pobuda za ustanovitev akcijskega odbora za mariborsko radio postajo, ki smo jo sprožili v našem časopisju, je imela uspeh. V kratkem »e bo osnoval tak odbor v Mariboru ter bo stavljen lozadevni predlog na prihodnji seji mestnega sveta.
□	Svojo 50 letnico je proslavil dr. Štele ludi v Mariboru v petek zvečer v krogu svojih tukajšnjih prijateljev. Včeraj se je podal v Svečino, kjer si je ogledal slike v t a mošnji graščini, katero "je kupila banovina.
□	Problemi mariborskega muzeja. Sinoči se je vršila v Študijski knjižnici zanimiva konferenca marihnr.tkih zgodovinarjev ter kulturnih in javnih
in Jos. Grušiča stolni dekan g. dr. Kimovec. Potem pa krsta, ki je zakrivula truplo župnika-sve-čenika, kateremu čast se je dajala. Za krsto sorodniki in zastopniki oblasti, od katerih smo posebno zapazili okrajnega načelnika v Kranju g. Gregorina. In še ljudstva dolga vrsta, ki je molila za župnikov pokoj in mir.
Veličastna cerkev Marije Vnebovzete je komaj mogla sprejeti vse farane okrog krste svojega dušnega pastirja. Govor g. stolnega dekanu je orisal preprosto življensko (»t pokojnikovo: Vedno odličen in odločen: v šol. letih in potem v službah kot kaplan v Polhovem gradeu, Borovnici, Planini, kot župnik pri Sv. Katarini nad svojim rojstnim krajem Dobravo. L. 1904. je prišel za župnikom Oolobičem v Cerklje, morda brez posebnih načrtov, toda z voljo vse tako delati kot spozna za prav. Gorenjec je bil, na zunaj trda skorja, na pogled skoro nedostopen, in vendar je znal one, ki so večkrat prišli z njim v stik, navezati nase, če že ne z vezmi ljubezni, vsaj z vezmi tihega spoštovanja. Bil je ves duhovnik, pravi rimski duhovnik brez primesi. Vse ustaljeno in preizkušeno je imelo pri njem neizpodbitno veljavo. Zato ni rad zaupal novim pojavom. Sam zase je bil duhovno zgrajen do konca, brez omahovanja. Morda ni znal vedno uravnavati nove tokove življenja v delavno smer, toda neizprosno, včasih bridko trdo, je odstranjeval vse, kar se mu je zdelo, da bi moglo škoditi blagru njemu izročenih duš. — Ni imel navade omahovati, vera v laber-naklju pričujočega Boga je bila prepričevalna, vdanost v trpljenje popolna. Ni rad veliko govoril, zato si mogel slutiti v njem s trpljenjem in molitvijo preizkušeno in prečiščeno dušo, da si »očeta« tudi ob napakah moral spoštovati. Za Boga je imel vedno čas, zato se na zunaj ni kazal v širokem delovanju. Parno cerkev in podružnice je skrbno popravljal. Radodaren kot otrok. Radi časovnih razmer, se zdi, je zadnja leta mnogo trpel, a o tem ni pravil rad. Smrti se ni bal, ampak je venomer ponavljal, potem ko je naredil križ čez svoje zdravje, naj se zgodi božja volja.
V daritvi sv. tnaše so se potem združile molitve mnogih src zn pokoj župnika cerkljanskega.
Prav pred velikim križem sredi prostornega pokopališča so ga položili v grob: Mirno, tiho, brez govoranc, le pesem »Nad zvezdami« je še odjeknila od pokopališke ograje in se izgubljala v široko cerkljansko polje, katerega je pokojni neštetokrat premeril s kraljevskimi koraki. — Množice so se razšle, piramida vencev, ki jih je spletla hvaležna roka svojemu duhovnemu pastirju, pa je ostala kot spomenik, da tam ob vznožju počiva redek mrlič: ki je bil v življenju 32 let župnik cer-I kljanski in 8 jel dekan kranjski in je s 77. letom ' legel k poslednjemu počitku. — Počivaj v miru!
delavcev o problemih mariborskega muzeja ter o njegovem sodelovanju z ljubljanskim muzejem. Referiral je univ. docent dr. Kušar. O konferenci bomo še izčrpneje poročali.
□	Volilne imenike je mariborsko sodišče potrdilo ter so sedaj razgrnjeni na vpogled na mestnem konskripcijskem uradu.
□	Mariborski derbi se nadaljuje. Danes popoldne se srečata v Ljudskem vrtu na prvenstveni tekmi 1SSK Maribor in SK Železničar. V pred-tekmi se srečata rezervi obeh klubov.
□	V Ljudski univerzi nadaljuje jutri, v ponedeljek, docent dr. Kuščer svoje zanimivo predavanje o življenju v morskih globinah. Tudi na tem predavanju bo svoja izvajanja pojasnjeval s skioptičnimi slikami,
□	Piščanec za kovača. Na včerajšnjem trgu so se močno poznale Dosledice zapore izvoza perutnine v Nemčijo. Kmetje so prodajali odrasle piščance po kovaču, kokoš pa se je dobila že za 17 dinarjev. To so najnižje cene za perutnino, kar jih mariborske gospodinje v povojnem času na trgu ne pomnijo.
□	Zdravniško društvo v Mariboru ima občni zbor v petek, 28. t. m. ob 20 v Mariborskem dvoru. Dnevni red je na vpogled pri tajniku dr. Be-djančiču v splošni bolnišnici.
□	Prosvetno društvo v Kamnici uprizori danes popoldne veseloigro »Gostilna pri belem konjičku«. Sodeluje tudi godba.
Hotel ..Orel". Velika feuharsha razstava,
slanikova pojedina in razstava specialnega peciva, močnatih jedil, tort itd. v sredo 26. febr. od 8 do 17 na strešni terasi. Cenj, obiskovalci dobijo za 10 Din vino, mrzel prigrizek ali močnato jed. Razstavljene jedi so naprodaj, po 17. uri tudi po porcijah v restavraciji. — V soboto, nedeljo in na pustni torek koncert! Specialno pecivo, mrzle plošče! V torek, 25. februarja razstava peciva Od 27. februarja naprej vinska razstava.
□ Razni oglasi na magistratni uradni deski.
Mestni vojaški urad opozarja interesente da so na magistratni uradni deski nabiti razni oglasi mariborske garnizijske uprave za licitacije oddaje v zakup kantin, oddaje pomij, kosti, čiščenja dimnikov, dobave premoga, popravila streh i. dr.
Celie
0 »Zaniknrna trojica« nn odru Ljudske posojilnice. Danes popoldne ob pol 4. uprizori Gledališka družina KPD burko s petjem in godbo j >Zanikarna trojica«. Sodeluje pomnoženi salon-I ski orkester pod vodstvom g Lenardono.
j& IX. prosvetni večer bo jutri, v ponedeljek i v dvorani Ljudske posojilnice Predaval bo ob spremljevanju skioptičnih slik g. prof. dr Val-i ter Bohineo iz Ljubljane o temi Planine solnč-; ne, ve moj raj .. .«
si le manufakturna trpovlna
la veliho Celie
Franc Dobovičnlh v Celju
nabavUa za spomlad ln poletje 19.16 ogromno množino vseh najrazličnejših vrat SUKNJI, H/iriOJlRNA ln sploh vsega blaga za obleke od naJcenetSe do najfinejše kvalitete
3 m modno sukno za kompletno
športno obleko	od Din 75'- naprei
3 m mode polkamgarn za celo
moško obleko	.od Din 120'- naprej
3 m Kamgarna za kompletno
moško obleko	od Din 195'- naprej
Nič več ni potreba kupovati moškega blaga od nepo znanih prodajaloev, ki Vam prinesejo Blago na dom
ponudit, ker navadno kupec nasede Firma Dobovlinlk ima nad 800 vzorcev sukna na zalogi, ima laatno tovarno sa preSlte odele ln perilo, -Občinstvo se naprofta da si ogleda zalogo
er Zadet od kapi je včeraj umrl podpolkovnik v pok. g. Ilengel Pokojni jo služil svoj čus pri celjski garniziji kot aktivni i^sti-i jski oficir in je tudi po prevratu ostal tukaj Bil jc češkoslovaški državljan. N. \ iu. p.!
-@r Sejmarji po/.or! K romarski sejem, ki se jc vršil v Rogatcu v šmarskem okraju vsako leto 24. februarja, je po odločbi kr. banske uprave ukinj on.
<3 Odprodaja vojaških objektov u estne občine celjske. Celjski mestni svet je v tajni seji dne 17. januarja t. I. sklenil, da proda vojaškemu erarju vojašnico kralja Aleksandra v Ga-berju in vojaško skladišče pri Gluziji
& Zopet smrtno nevaren napad. V zadnjem (•asu skoraj ne mine dan. da bi ne poročali o krvavih pobojih Danes morumo poročati o takem krvavem napadu Kralja Rudolfu. >3 letnega delavcu v steklarni v Struži pri Rogatcu, domu iz Orešja pri Huma ob Sotli, ki ga je dne 19. t. m. nu neki gostiji v Orešju napadel posestnikov sin Vlikluvšič in ga zabodel petkrat z nožem. Kralj je dobil smrtno nevarne poškodbe na plečih in ledvicah.
V Abrahamovem naročju
Pleterski Martin, trgovec v Cerkljah oh Krki, jc v četrtek, dne 2(1 febr. srečal Abrahama — Kot zvestega naročnika našega lista in tudi drugih dobrih listov, se ga ob tej priliki spominjamo in mu želimo, da bi mogel še dolgo prebirati te liste in jih naročati ter zu nje tudi pridobivati naročnike! Prav dobro je znano vsem, ki gu poznajo
—	toli pa ni malo - kako mu je prav v zadnjih letih grozila želodčna bolezen z neozdravljivo-stjo, u kolikor niso mogli doprinesti k zdravju zdravniki, je doprinesla čebela '/ uživanjem medu v satovju, je želodec svojemu gospodarju zopet pariral tuko, da bo — tako v^aj ujiamo
—	mogel jubilant obhajati šc kak jubilej. Pri tem pu ne smemo pozabiti njegove skrbno kuharice — dobre gospe Karline, ki svojemu ino-žu s spretno kuharsko roko lajša nadlogo bolezni.
Trgovec Pleterski je doma v onem delu Posavja, ki je dal Slovencem že dokaj spretnih trgoveeev Naj omenimo poleg njega, ki je doma nu Zdoloh, še rajnega Ltpeja in Ster-meckija, oba Bizeljčann ter brate iz Zverinjn-ku, trgovce Savnike. To je res nekaka trgovska četrt. — Pleterskega jc poslal oče v Cerklje učit sc trgovine. Tu se je udomačil tako. da si jc ta kraj za domačijo izbral in si je še nevesto tam poiskal. Začela sta trgovino 5 praznimi rokami, a danes je tisti, ki ne odtehta prav precej, prav lahek poleg njega (osebne teže pa ima naš jubilant komaj toliko kot se zahteva od tistega, ki hoče nu vas med fante).
S svojim imetjem je že stori marsikaj dobrega v javni blagor (boterstvo zvonovom v Cerkljah, boterstvo motorki isto-am itd.), a prepričani smo, da bo v bodočnosti to lepo lastnost še bolj podčrtal, ko se zave 'a, da njegovi družini (živi so trije otroci) ne bo zmanjkalo nič od tega. — Bog ohrani iubi.enta!
m
Šol. upravitelj Josip Pečnik v Vel. Dolini ▼
krškem okraju. Doma je iz Zupeče vasi pri Cerkljah na Dolenjskem (roj. 23. (ebr. 1886), Ves čas svojega življenja je bil skromen, vesten in marljiv kot čebela. Kot priznan in odličen šolnik je dvignil šolo v Vel, Dolini na zavidno stopnjo; kot vnet kulturen delavec in strokovnjak na kmetijskem polju pa je s prireditvijo tečajev in predavanj in osebnim delom pripomogel do vidnega napredka zlasti v sadjarstvu v domači okolici. Tudi je z veliko požrtvovalnostjo ob pomoči merodajnih oblasti zgradil moderen vodovod, ki je neprecenljive vrednosti za ondotne hribovske vasi in ki bo še poznim rodovom oznanjal, kaj zmore deloljubnost vaškega učitelja, ki ima srce za blagor ljudstva. Za njegovo šolsko in izvenšolsko plodonosno delo ga je sedanja šolska oblast nagradila z boljšim me stom v večjem kraju. Jubilantu čestitamo!
Ptuj
Popis vozne živine in prevoznih sredstev. Kakor vsuko loto se vrši tudi letos od strani mestne občine ptujske popis vozne živine in prevoznih sredstev, zaradi pregleda po komisiji mariborskega vojnega okrožja. — Da bi mest na občina mogla pravočasno sestaviti tozadev ne spiske in jih dostaviti poveljstvu vojnega okrožja v Mariboru, se poživljajo v>i lastniki konj in vozne goveje živine ki še iz kakršnega koli razloga doseduj ni bila pregledana od strn ni vojaške komisije, da se prijavijo pri mest nem magistratu najkasneje do 18 marca t. I. v svrho vpisa v tozadevne spiske.
_Groz.ua nesreča se je dogodila v četrtek zvečer pri Sv. Vidu pri Ptuju, ki bo zahtevala najbrž svojo žrtev. Katarina Vidoiič. 56 letna kuharica v župnišču pri Sv Vidu, je hotela zakuriti v štedilniku, da pripravi večerjo. Ker pa ni hotelo goreti, je vzela steklenico petro leja in zlila v štedilnik. V hipu te nastala eksplozija in plamen je zajel obleko Vidovieeve da je bila trenutno vsa v ognju. Kot živa bak Ija jc Vidovičeva z groznim krikom zbežala na ulico, kjer so ji priskočili na pnnio," ljudje, k so prihiteli ua njen krik in pogasili ogenj. — Vendar jc dobila pri tem že smrinonevarne opekline in so jo morali nemudoma /, avtom prepeljati v bolnišnico. Opekline iina po vsem telesu in so tuko nevarne da sc reva bori s smrtjo in ni upanja, da jo ohranilo pri življenju. l a grozna nesreča jc pretresla vso nn-dotno prebivalstvo, ker je nesrečnica znana kot dobra in pridna ženska.
$1. Vid nad Uubtjano
Veliko skioptično sadjarsko in vrtnarsko predavanje priredi agilna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v št. Vidu nad Ljubljano v ponedeljek, dne 24. februarja 1936 oh pol 8 v kino j-Adriant. Govorili bodo: g. Anton l.ap: 0 rožah — kako vrt in dom krasimo; g. Kregar Jože: 0 begonijah in gomoljnicah in g. Lenard Frido: O pomladanskem, poletnem in zimskem obrezovanju visokodebelnega, pritličnega in špalirnega sadnega drevja. Predavanje bodo spremljovnle številne krasne skioptične slike. Vsi prijatelji -n" I-arstva in vrtnarstva se na to izredno preda.unje vljudno vabijo.
Jesenice
Močno delo na jeseniškem of.ru. Po številnih veseloigrah in pisanih zabavnih operetah, ki so jeseniški igralski družini le \ ia t, bo na Krekovem odru predvajano delo jiisatelja St. Savi n š k a , ki globlje zajunie tudi v pomenu podajanja. No\i komad je namenjen kot farza. Značilno za to delo je. da nastopi v zadnjem dejanju masa ljudstva na odru (nad 50), kar bo zanimivo tudi iz režiserskega podajanja. Prijatelji jeseniškega gledališča, o katerih je znano, da si privoščijo večkrat tudi obisk ljubljanskih gledališč, bodo z novim programom, ki bo tudi močan, gotovo zadovoljni. V nedeljo, dne 2"V bo zadnjikrat igrana »Grofica Marica« zu okoličune.
IS ctxn tmila
Liubirana
1 Ljudska univerza v Ljubljani. V ponedeljek, 24. t. m., bo predaval univ. prof. dr. Jakob Koleinina o slovenskoneinških kulturnih odiiošajih tokom stole!i.l. Preti av a nje se bo pričelo oli iti. Kraj Delavska zl>orn1ca na Miklošičevi co>ti.
1 Kat. prosvetno (Irusteo v Sp. Šiški vabi k zabavnemu predavanju, ki bo v ponedeljek ob 8, v samostanski dvorani Stnrho in inladnni Uo premi v al nekaj aljivuga g. dr. Lord o.
1 Cerkveni pevski zbor v Sp. Šiški vprrizori drmi ob 8 v samostanski dvorani spevoigri 'Kovačev Študent« in «Snubači . Pelje bo vodil konsorvatoriist in organ ist ir. Franc Ar h
1 Kino Kodeljevo igra danes ob 5 im 8 itn jutri ob 8 dvojni sipored: f Nekoč so jo zgodilo« in »Čarobni ples«. Danes ob H sanno Nekoč se je godilo-.
1 Salezijonski mladinski doni Kodeljevo. Dane« ob 10 v velik; dvorani mladinsko ukiioptično predavanje iz sv. p i«.m a
1 Izredni občni 'bor društva likovnih umetnikov bo v soboto 29 t. m. o«h 8 v restavraciji Slom.
1 Nočno sfu<bo imajo danes lekarne: Dr. Kmet, Tyrfiova eesia 41, mr. Trukoczy ded., Mestmi trg 4, tur. llstar, Šelenburgova ulica 7. — Jutri: Mr. Raka»rčnč, Sv. .Jakoba trg 0, mr. Ramior. Miklošičeva cesta 20, mr. Onrtus, Moste — Zaloška cesta.
Maribor
in Veseli pustni prizori. Kdor hofe prlvoSčiti o trn kom nekaj veselja, .iih naj pošlje na pustno nedeljo v Narodno gledališče k Veselim pustnim prliorotu . Spored je zelo mičen in zabaven. Rhc.c naših dekjiških Sol sodelujejo tudi mali harmonikar 11. f:i-sti dobiček je naimenje-i Po4i>tiniSkemu dom« kraljice Marije na Pohorju. Številni obisk bo našiin šolam najlepše prlarmnje im nagrada za ujihov l/rud .
Celie
c Savinjska podruiniea T K Skala, Celje, sklicuje izredni občni zbor za 7. marca 19M v klubov i sobi hotela Evrope ob tri četrt na 8.
,n tvif^
Orugf hraii
Preska. V nedeljo 1. marca in 8. marca, vsaki-krat ob 3 popoldne bodo člani Fantovskega odseka kat. pro«v. društva v Pres-ki vpriaorali v Pro»v. domu v Preski pietreoljivo vojno dramo 2iv pokopan-. Prijatelji lepe igre, posebno pa vojaiki iz svetovne vodno vljudtno vabljeni
Šmartno pod Smar.no goro. Prosvetno druStvo Zora vprizori v prostorih g. Puha dane« ob 3 popoldne in irb 7 zvečer dve burki euodejanki: Anarhist« in (Kakršen gosj»od, tak sluga . Poje mešani im pevski zbor. Vsi prijatelji petja, glasbe in po&tone zabave vljudno vabljeni!
Ježiea. Danes pojžoldme po službi božji bo v Društvenem domu nkioptično predavanje g. dr. Iv. Kiti lica, ki je v preteklih šolskih počiitnicali kot prvi Slovenec? napravil pot okrog Afrike. V prijetnem pripovedovanju ob spremljanju nad 90 skioptičnih slik nam I.n g. predavatelj povedal, ka;.i je na svoji poti okoli Afriko videl in doživel KPD vabi lako svoje člane in Članice kakor tud>i druge svoje prijatelje, da pridejo v velikem številu na to zainimivo predavanje
Cerkveni pevski zbor v Starem trgu pri Lož" vipnizori preripmstno nedeljo v Prosvetni dvorani burko številke gospe Rožmaritiike«. Pred igro in uied igro nasrtopi številni dobro i-zvežbani pevsiki zbor ter zaipo.ic nekaj pesmi. Med odmori igra glasbeno nadarjen pianist na klavir vesele koračnice in skladbe svetovnih mojstrov. Prihodnjo nedeljo pa nastopijo stari igralci, sedaj možje in žene, s svojo igro.
IA RIRORSKO GLFDAI .Išf R
Nedelja. 23 februaija ob 15: Veseli pustni prizori.
Prireditev ženskega društva \ Mariboru. — Ob
20: Bajaderu Globoko 'znižane cene.
Radio
Metlika
Srebrna poroka. Danes praznuje v krogu šte-vline družine po vsej 13eli Krajini dobro poznani Anion Lovšin iz Križevniške vasi pri Metliki s svojo zvesto družico Katko 25 letnico, odkar sla stopila v zakonsko življenje. Jubilant je bil izredno bogu I. bogat posebno v delu. naporih in skrbeh. Ni mu bilo vedno usojeno, da bi užival mirna in lepa leta mladosti, toda močna vera v Boga in nezlomljiva volja do življenja sta mu pomagala, da si je l>ostnvil svoj dom ob Kolpi. Njegov mlin je poznan daleč naokoli, sam pa je marsikateremu kmetu s svojo dobrosrčnostjo v najtežjih časih rad priskočil na pomoč." Jubilant je poznana belokrajnska korenina, znan po svojem praktičnem katoliškem življenju ler vedno hil v vrstah SI.S S svojo družico Katko je najskrbneje vzgojil več otrok, ki so vsi globokoverni iu nudijo jamstvo, da bodo stopali po poti, ki .sla jim jo jubilantu pokazala. Želju vsega prebivalstva je, da hi jubilantu Bog, kateremu *tu vodno lako globoko vdano služila ohranil vedru in zdrava do skrajnih meja življenju
Programi Radio Liublianat
Nedelja, n. februarja: S Telovadba (vodi g. Olrlt Soitkiil). — S.:«i Napoved Oasa, poročila, objava sporeda.
—	8.45 Pustni nedelji veael imzdrav (Kadijsiki o-rkester).
—	11.45 Versko predavanje (nosj). p. Valerijam Učafc). — 111 Prenos cerkvene irlaslie lr/, mariborske stolnice. — 11 Vesele im posikočnc (Kvartet "Fantje na vrntl«). — 11.40 Otroška ura: Striček Matiček govori in poje. — Vi Napoved časa. Objavil sporeda, obvestila. - 12.15 Koncert liili'ke gln«bc (R«d'i.Hki orkester). — IS Kar želite, lo dobite (plošče po željnh) - oddaja do 14. — 16 Kmetijska ura: Prn.-5iiVre.in (gosp. lug. Lambcrt Muri) — lf» Ilovija naSlli granitov — I. del: Kvintet »Hnitadra-. \ išk.i trio. Gorenjski trio. — 17 Gospodinjska ura: Jaicti v kmetiškeim gospodiii(l»tivu (gdč. Anica Lazarjeva). — 17.15 Itcvija miSih šrniulov — 11. del: Clmineriimnov trio. Magistrov trio. Kmetaki trlo. — 18 Tr. stare šare
—	v osel spomin (lindijski orkester. Radijski Jazz. gow>. Marko Preme]«--, ploš -e), - 1!) 30 Nacionalna uril: K.ukSna imj bo naSa inliidin«kii literatura (Nikolajev« n Belgrad«), — ao Na,poved časa. poročila, objava spoieda.
—	30.15 Kurent — godčevski pnt/ron. (Pester voJer s sodelovanjem Akademskega pevskega kvintetu, članov rad. dram družine in Cimmormanovegii trla Seslnvil gosp, prof. Nitko Kure!). _ 22 Napoved časa, vremenska napoved, poročilu, ohjiiva sporeda. — 33.15 Za plos in kratek čao (plo^e), — Komee ob 23.
Drugi programi:
«	. v1: tebrnarjn: flelflrad: Narodne pesmi.
—	.».50 Radijski orkester. — 22 TamlmraSkf orkester.
—	2.1 1 renos glasbe iz Avto-klubn. - Bi tnal: 2I1."0 Tla so razumemo . komedija od Petra Prerado-v-iča. - 20.20 Pojoče veseUnklnje. - 23.15 Komorni orkester. - II"-dimpeSla: l<l.:io Spevoigra ge. Albert. — 21 :» Vojaška godtoa. — 23 Plesna glasba. — Trst-MUan: 20.35 Mnli-liieravn lnlciin sulla Orfelde-. - Rim-Hari: 17 Simfonični koncert. - 20.35 Pletrljeva operMa Primarna. . ' r""": > erdljeva ojpera -Trubadur«. — 19.40 Vojaška god bn. - 20.20 Oc.ški narodni plesi. _ »1.J0 Slavnostni koncert, ob priliki proslave os to ruskega narodnega pramvrka. - 22.85 Srainel iu pelje. - Brno: 21.05 livorakova orkestralna siiitn. - 21.40 Ohonlmove In r.tsztove klavirske skladbe. - Rratlslnea: 19.05 Karne-vat na SlovnSkem. — 21.30 Ztlcherjeva -Muslca bnffn-
—	I ar»aea: 20 Sclinbartove nkjnd.be. — 21 Vmeli prenos iz. liVovn. — 22 Frameoskn g.lnsba — Izvajn orkesler vojne inornin-tee - 22.30 Mali radijski orkester. -llerlh.-rjpnh,,: 211 IIve norcev.! uri. Koriigiberu: 10.30
cllk	pester večer. - Hamburg: 20 ljudski koncert
!...........'-'Jaslic. ..... V ml i slina: 20.10 sler/.ijsiki pustni ve-
,	!■'ln nI'f url: »o Kolnuki karneval. Siul-t-
"'"'•'	Neniškl pred>im«t,	Monakovo: 20 lluvarskl
1111*1.	— lleiiiin iinutrr: 1(1.15 r/.barovako peti*
Novi sužnji

Lenin, ki je ustanovil moderno suženjstvo
Udarniki, »boljševiški tempi junakov dela', morajo vedno zopet reševati sovjetske mrtvorojene gospodarske načrte, če ne gre naprej. Rudokop Aleksej Stahanov je lani nalomil v teku šestih ur 102 tone premoga in s tem pošesteril svoj zaslužek (1500 rub. na mesec, kar odgovarja, če upoštevamo ruske cene, našim 3000 Din). Njegov uspeh bi ostal pod našimi razmerami osebna zadeva. A pod Sovjeti je postal geslo, simbol. Stahanov je zapustil vrtalni stroj in jašek, dobil novo stanovanje s telefonom in naslanjači. Še cvetlice so mu nasadili ponoči na vrtu. Ima zdaj konja in voz. Postal je nadzornik in navdušuje ostale rudarje. Ta posel je važnejši od njegovih 102 ton. »Stahanovščina« se je razrasla v nalezljivo bolezen. Vse panoge podržavljene industrije so takoj druga za drugo dosegle sijajne zmage. Stalin sprejema Stahanovce, ki mu prisegajo, da bodo »do zadnjega izžemali stroje« in zatirali plahe dvome »buržujskih malenkostnih črnogledov. Oživijo prizori iz znane Puškinove ruske pravljice, kjer so se bahala dekleta na dvoru carja Saltana: >Jaz bom za ves svet skuhala kosilo! — A jaz bom ves svet oblekla v moje platno!« Stalin je prvi sprožil ploskanje, s katerim je bila pozdravljena ob lanski 18 obletnici oktobrskega prevrata izjava starega rudarja Djakonova: »Podvojili bomo količino na našem Doncu pridobljene rude!« Na to se je pohvalil 17 letni strugar Ciurjanov, da zasluži dnevno 25, namesto navadnih 6 rub. (»Stalin »e smeje in ploska.') Potem so se spoprijele tkalke. Neka Odincova je rekla, da bo lahko delala na 156 statvah namesto povprečnih 16. Seatri Vinogradovi sta takoj odgovorili, da bosta prevzeli 208 statev. (»Stalin prebrisano mež^a tn podžiga: Videli bomo, kdo bo zmagal!« — »Pravda«, 18. XI. 35.) Stahanovci so čudežno sredstvo zoper vse industrijske neprilike. Mežlauk, vodja urada za načrtno gospodarstvo, pričakuje, da bodo predrugačili sedanji »prismojeno dragi« način
pi . _ gradnje novih železnic in uradnih poslopij, ki za norce vso odobrene proračune, ker zahteva do datne milijardne kredite. (»Pravda«, 16. XII. 35.) Kovač Busigin v imenu avtomobilskih tovarn v N. Novgorodu, zastopniki tekstilnih tovarn v Ivanovo-Voznesensku in zastopniki leningrajske obuvne industrije prisegajo, da bodo dvignili povprečne zaslužke do 1000 rub. mesečno pod pogojem, da bodo založeni s sirovinami. (»Stalin prikima in na ro&, da bi jim poslali kovino in gumo odlične kakovosti, volno, podplate in usnje.« — »Izvestja«, 18. XII. 35.) Stalin se ne zmeni več za določene po sovj. ustavi predpravice Centr. Izvršv. Kom SSSR kot najvišje državne oblasti. Kakor nekd. carji lastnoročno razdeli 100—120 redov Rdečega prajx>ra Stahanovcem težke industrije, 90 do 100 istih redov Stahanovcem gradbene stroke, ure in gramofone »bombaževim Stahanovcem« iz Turke stana itd. Sprejema ukrajinske »petstotnice« (žene ki so pridelale po 500 stotov sladkorne pese na 1 ha) odlikuje kolhozne nadzornice z Leninovim redom, navadne delavke z redom Rdečega prapora ln obljubuje glavni junakinji Mariji Demčenkovi, da jo bo dal učiti za agronoma. (»Pravda«, 11. XI. 85.) Vsi odlikovanci in Stahanovci so v splošnem dobili posebne mize f» javnih knjižnicah, kjer jim morajo jx)streči uradniki s pojasnili in knjigami pred vsemi drugimi obiskovalci. (Večeru. Krasn. (iazeta«, 11. L 36.)
Kaj bo ostalo od tega navdušenja? Ravnateljica moskovske Trehgorne tekstilne tovarne Mar-
folina toži, da nimajo njene tkalke-Stahanovke ni-esar od svoje pridnosti. Najspretnejše zaslužijo po 000 rub. in bi se seveda rade oblekle. Toda moskovske jako drage gotove obleke so slabo izdelane, nerodne in neokusne. Slavna Marija Dem-čenkova je bila »prav simpatično dekle« v svoji ukrajinski noši, toda se je spremenila v moskovski trgovini v »pravo ptičje strašilo«. Slahanovka, ki ne mara postati smešna, si mora naročiti obleko pri krojaču in sreča največ težkoč pri gumbih, zaponkah in slično. Vse to se ne dobi na trgu, se kujmje pod roko pri prepovedanih domačih obrtnikih in veliko stane. Odlikovane tkalke so zaman poskušale nakupiti pohištvo ali posodo. »Vse, kar se dobi, ni za nobeno rabo.« Edina rešitev je slučajni nakup pri zasebnikih ... Jantov-skij, poročevalec mosk. lista »Za industrializacijo-, jo obiskal v Caricinu z redom Rdečega prapora odlikovanega kovača Mitjo Vasiljeva. Gladnega leta 1921 je izgubil starše, z 8 leti j>obegnil iz sirotišnice in >s polno žlico zajemal gorje« med bez-prizornimi. Ko se je otvorila v Caricinu avtomo-
v obljubljeni deželi komunističnega proletarijata
bilska tovarna, je leto dni na tihem opazoval Mitja nemškega kovača Kreisa pri pihalnem stroju. Naučil se je njegovega posla, celo izboljšal stroj in nadkrilil Nemca. Zasluži do 1000 rub. mesečno, a žrtvuje ves prosti čas slikarstvu. Rad bi j>ostal umetnik. Sovj. vlada ga je odlikovala, a mu iu v stanju omogočiti boljše življenje. Mitja z ženo in slikarskim stojalom deli eno celo več kakor skromno sobot z drugim zakonskim parom z otrokom. Obljubili so mu sicer novo sobo, a ni nobe-revščina je krivav, da dobivajo posamezni Stahanovci namesto »udobnega življenja , ki ga oznanja Stalin — 8anio Potemkinove vasi. Poročevalec moskovskega »Truda« je naše) odlikovanega rudarja Zukova v Stalingradu v revni sobi. Družina: starši in hčerka, ima samo en stol in spi na tleh. Hči je brez šolskih knjig in čevljev. Med tem je bilo razglašeno, da je dobil odlikovanec lepo stanovanjsko opremo in celo cvetlice na okna. Kje je vse? Zukov je odgovoril: »Pohištvo in cvetlice smo gledali samo en večer, ko so mi priredili ba-kljado z godbo. Potem so vse zopet odpeljali. Poročevalec 6e je zanimal z.a zmago, ki je bila proslavila Žukova: pridelal je na enem posadu 5-1 tisoč pudov premoga. Žukov je odgovoril: »Vsak dan ne pridelamo toliko. Če bi bili motorji in con-veyer vedno v redu, lahko bi pridelovali tudi nad 55 tisoč pud. A veste, kako je pri nas! Včasih znaša posad samo po 480 pud.« i Trmi , 24. X. 35.)
Ta ugotovitev je porazitejša od vseh osebnih neprilik odlikovaneev. Tkalka Vinogradova v Vi-čugski tovarni je držala Stalinu dano obljubo, prevzela namesto navadnih 16 strojnih slalev kar 100 in zaslužila namesto povprečnih 100 celih 600 rub. na mesec (1800 Din po podatkih indeksa cen živil). A predilnica odtegne delavki vsled zamude in pokvarjenega blaga naslale izgube. Navadna tkalka s 16 statvami tvega na ta način dokaj manj kakor Stahanovka. Vinogradova je našla posne-
malke s 04 in 80, potem s 100 in celo 1-10 statvami. A takoj so se pričele tudi poškodbe. Strojniki, ki nikoli nimajo nu razpolago zadosti potrebnega orodja, prihajajo navadno šele jkiI ure jx> prijavljenem jHjpravilu in (>otrebujejo vsaj še pol ure za delo. Stahanovke, ki so se bale glob, so dosegle stalno mentorjevo navzočnost pri stroju. Zato so ostale brez nadzorstva obratne delavnice. Parni stroji in dinami so utrpeli šest |>oškodb v teku dveh dni. Vičugska predilnica je obstala. Vsi delavci so dobili znižane plače, ker morajo po sovjetskih zakonih sami kriti izdatke zn |xipravila. Stahanovke so izgubile največ, ker se obdavčijo vsake statve posebej. Livar Makaričev v avtomobilski tovarni v N. Novgorodu je tudi zaslužil na la način manj od navadnega delvca, dasi je bil odlikovan za najvišjo produktivnost. Popravila so požrla njegovo zmago. (»Komsomol. Pravda«, 17. X. 35.) Vičugski tkalci gotovo ni60 hvaležni Vinogradovi kot povzročiteljici neprilik ... Stahanovce Solovin v prvi mosk. tovarni z.a kartonažno blago | je bil napaden v spanju, štirje delavci so mu se-| žgali noge z žvepleno kislino. Zbali so se, da IkkIo I morali plačati popravila, ki jih povzroči njegovo i rekordno delo. (slzve.d.«, 28. X. 35.) Tudi najvišji sovjetski voditelji ne vedo kam iz tega začaranega kroga. Ordžouikidze, komisar za težko industrijo, je obmolknil, ko mu je rekel ravnatelj kemičnega trusla za predelovanje oglja Trubincr, da ne more jtočivati ves obrat Stahanovcem na ljubo, ker zahtevajo zase vse konje in električne železnice. (»Za Industr. . 31. XII. 35.)
Hruške ne zrastejo na vrbi. Ob nedostatku si-rovin iu tehnične opreme se razblinijo v nič vsi uspehi Slahanovcev. Komunisti bodo prej ali slej opustili lo igračo, kakor se je že bilo zgodilo z. rekordi prve Pjatiletke, ki se je preveč zanašala na revoluci.jsko navdušenje delavstva«. Tovarne, ki morajo zdaj kakor za stavo obljubovati vedno nove Stahanovske zmage, se bodo takrat rešile nove šibe. A poprej bo pokopalo ovaduštvo veliko nesrečnih žrlev, in v tem je skrit ves ztnisel sedanjega lerorja. Stalin je Stahanovec revolucije! Kdor ne podpira Stahanovce, je naš razredni so-
Indijansko dekle iz Nevade
Boji za vesoljna morja
Japonci hočejo Angležem skočiti v hrbet v Indiji
»Slovencu« jirikazali, kako razvija mojemu Japonska
Večkrat smo v neznansko hitro se in s kakšno elementarno silo si utira svojo pot, du postane ena najvažnejših velesil naše zemeljske oble. Z občudovanjem moramc slediti njihovemu prodiranju v osrčje staicgu kituja. prodiranju, ki ni samo tvar japonske vojske marveč dogodek, na katerem visi jc milijoni in milijoni src japonskega cesarstva Y»< ovire podirajo pred seboj, nu diplomatske proteste se ne ozirajo denarna vprašanja jim ne delajo nobenih težav, junaštev jih ni strah. Ves narod kot ena suma velikanska celota i&ste v svetovno celino in nikjer ne opažamo nobene -!n-bosti. Komaj smo jim mogli slediti v Mandžurijo in v severne kitajske pokrajine, so nas [jresenetili z. .Mongolijo, komaj smo se na-
mili, da bi prekop pri KR \ me il samo borih 42 km in du bi ga brez velikih težav dogradili lahko že do leta 104(1.
Svetovni tisk je prvič pisal o japonskih načrtih šele leta 1054. 'l ako so zi ali vse prikrivati. Takrat so časopisi jx>ročali, 'a se bo Japonska zgradbi tega kanala odrekla, ako Anglija na to pristane, da Singnjiiirja nc bo utrjevala, oziroma, če bo ceh. obstoječe sin-gapurske trdnjuve podrla. Ker na kuj takšnega ni bilo treba računati, začetek kopanja dokazuje, da se obe veliki pomorski velesili nista mogli sporazumeti. Če pogledate samo na zemljevid, vidite, du vodi edina pomorska pot iz. l ihega oceana v Indijsko morje in s tem v Indiju, skozi pomorsko cesto ob pololoku Ma-lnka, mimo Singapurja, ki je po«-»al ta ko rekoč ključ do vseh velikih angleških posesti v Indiji in ua Tihem'morju \ Singaourju so \n-gleži zgrudili tuko močne utrdbe iu imajo v ta-lho.šn.jeni pristanišču vedno toliko velikih vojnih Indij, da to cesto lahko vsak trenutek poljubno .zup«> in so — na varnem Čt- bi pa juponsku presekala polotok Mah ko pi j Kil.V potem je Singupur izgubil «vojr. vojaško vrednost kol v ratii med dvema morjema in zn In ti i jo je nastala nova nevarnost, proti kateri Anglija trenutno nima nobene učinkovite obrambo. Sicer leži ki! A v sinmskcm kialjcstvu.
toda to za Japonce ni niknkšna ovira, ker so
se pri Siamcih ravno Japonci pridobili trdna pri juteljstvu.
ludi čisto s trgovskega stališču bi kanal pri K It A pot iz L v rope nn Daljni vzhod, ki vodi sedaj mimo Singapurja, zni.tno skrajšal. Ves trgovinski promet z Daljnim vzhodom, s Filipinom z Borneom in Cclcbes, tci okoliškimi otoki, bi seveda šel skozi K H A in ne več skozi Singupur. ki bi s tem izgubil vsaj polovico svojih virov bogastva. Toda mnogo večjega pomena je seveda politična in vojaško strutegičnn strun tegu drznega japonskega podjetja. Ako se Japoncem danes, ko ima Anglija v Kvropi toliko posla in jo je takorekoč vklc-nilu nevarnost v .Sredozemskem morju, kjer grozi Italija, posreči, da izredno ugoden med-nurodnopolilični položaj dn kraja izkoristijo in gradbo kanala res končajo, potem imujo pot v Indijo odprto.
Lahko si mislimo, kakšen prevrat v ravnotežju svetovnih velesil in njihove veljave bi nastopil v vsej južni \ziji in no vsem Tihem morju. Sicer pa nam šc ni znano, kako bo Anglija nu to izzivanje odgovorila. Kujti odgovorila bo. ker odgovoriti mora. Monlu je tudi tukaj treba iskati razlogov, da sc jc Anglija zadnje čase tako tesno približala scvjetski Rusiji. dn govorijo že o ungleško-ru-ki zvezi in da sc angleška vlada lako trudi, da bi čimprej in na čimbolj miren način končala 8 svojimi težavami \ Sredozeml ju I )ip'omu'sku zgodovina Im morila enkiat z.iipisabi, dn so \lic-silici izgubili vojno zaradi tega. ki r -o Japonci kopali prekop pri KR \ v Spm.i Pu bo imela jiruv. kajti nevarnosti, ki vstajajo zu angleški imperij v \ziji. so \ncl:i' tiarukovnle dolžnost, ila pusti svojcu ubc^inskejfu ziiM-i-tenca mirno pusti, ker "ji je na ti m. dn ne izgubi svoje bogate Indije
Nu področju Azije se znčeniu velik dvoboj, troboj morda, v katerem je prekop pri l\l< \ Ic mulo poglavje, a pogluvje osmim važnosti.
Velemesto pod puščavskim peskom
1000 let počiva pod peskom Nevade 360.C00 človeških okostij
Mulaka, kjer Japonci grade prekop
vadili na mongolske meje, že se ne moremo liačuditi njihovemu jeklenemu vbodu v svetovno trgovino, njihovim pripravam nn lihem morju. Sedaj je prišla še vest. du nameravajo nov vdor na eni najbolj občutljivih točk svetu, prav v osrčje angleškega svetovnega imperija, ki je v Indiji.
kar naenkrat, kakor čez noč so se pojavili neštevilni delavci in ogromni transporti različnih strojev in orodja na severnem delu polotoka Malaka, ki ga vidite na priloženem zemljevidu, da začnejo s pripravljalnimi deli za nov ogromni prekop, ki naj preseka polotok pri mestu k Ii A ter tuko napravi novo svobodno pot japonskim ladjuin, ki jim angleški Sin-gapur ne pusti svobodnega mimohoda. Več sto japonskih inženjerjev sc je brez časopisnega šundra znašlo sredi stotin in stotin najmodernejših strojev kopačev ter okrog 80.000 kitajskih težakov (kulijev), ki so vs kot omamljeni od mrzličnega dela.
Japonski inženjerji so na tihem izračunali in izmerili, da so težave za zgradbo tega pre-kopa, ki bi vezal kitajsko morje z Indijskim oceanom mnogo manjše kot pa sc. bile pri zgradbi 85 km dolgega Panamskega prekopa ali celo 166 km dogega Sueškega prekopa. Japonski, kot mravlje pridni inženier>i. so izruču-
Parada boljševiške mladine —• mesto dela in kruha
Deset let že kopljejo po puščavskem pesku v državi Nevada ue daleč od mesta Las Vegas \ Združenih državah Severne Amerike. Po desetih letih trudapolnega iskanja so se dokopali do zaklada: odkrili so sledove velikanskega mesta, ki je pred 2000 leti blestelo v vsem svojim sijaju in bogastvu in ki so ga pozneje pokrili puščavski peški, pod katerimi je samevalo dolga, dolga stoletja.
Pred večjimi desetletji sta naletela dva mlada znanstvenika, ki sta tavala po pustinjah Nevade za pustolovščinami in novimi odkritji na lepo poslikane glinaste ploščice. V njihovih mladih fantazijah se je takoj vzbudila slika davne preteklosti, ko so tod gospodarili še indijanski rodovi, daleč od evropske civilizacije, srečni v svojih loviščih. Takoj sta začela brskati po zemlji, toda nista imela denarja, da bi sc stvari oprijela z uspehom. Državni uradi in znanstvene ustanove so majale s svojimi modrimi glavami ter zahtevale prošnje in koleke ali pa mnenja strokovnjakov. Šele pred desetimi leti se je delo začelo v večjem obsegu. Čedalje so kopali, čim globlje so prodirali v zemljo in v širino, tem več dragocenih spominom na davi.o minulo kulturo so privlekli na dan. Polagoma sc je začelo vse modro znanstvo obeh konlinentov ba-v it i z bajeslovnimi izkopinami v državi Nevada. Sredi puščavskega peska je nastala v kratkem cela naselbina samih učenjakov, ki so prišli tja. da bi od blizu videli, ocenjevali in študirali. Navzlic strašni vročini so stari učenjaki dan za dnevom dvigali lopate in krampe ter precidno in nežno dvigali plast zemlje za plastjo. Pod vsako plastjo nova bogastva. Odkrili so. da je bila indijanska naselbina prav za prav ogromno velemesto. Treba je bilo novih delavcev, na stotine, strojev, denarja. Vse je prišlo in po desetih letih kopanja in preiskovanja so sredi puščave vstale oblike pradavne naselbine, kot jih do zd.«j svet ne pozna.
Pravo velemesto. Kajti odkopane ceste teko kilometre daleč v ravnih črtah ter se med seboj križajo v pravokotih. Naselbina torej ni nastala od golega slučaja, marveč po točno izmerjenih načrtih. Torej je bila kultura v teh krajih pred 2000 leti na zelo visoki stopnji.
Tudi hiše same so neizmerno zanimive. Takratni gradbeniki niso bili podobni našim, ki silijo samo v zrak. Takrat so se gradbeniki hiš prilagodili lastnostim zemlje. Vsa država Nevada leži takorekoč na ogromnih strjenih plasteh soli, ki ne moreio služiti za temelje visokim zgradbam. Indijanski gradbeniki so torej zidali hiše v globino. Sol so v čisto modernih rudnikih izkopavali ter rove nato spreminjali v prebivališča, ki so le nekaj metrov štrlela nad zemeljsko površino. Se danes so rovi. ki so kilometre dolei ter ležijo do 50 metrov jx>d zemljo, skoraj nedotaknjeni.
Strokovnjaki so izračunali, da mora In velena-selbina biti najmanj 2000 let stara Njeni prvi prebivalci so bila indiianska plemen.i ki «o prišla iz pi'*t:nj ter se prvič trairo naselila. Prvotna naselbina ie bila priprosla Prvi Indijanci so stanovali po votlinah, vdolbenih v solnate skale Pozneic šo se pridružili mnogo bolj kulturni Indijanci iz plemena pueblo, ki so potem sijaj mesta dvignili
do one stopile, ki se ji dandanes čudi znanstveni svet. Višek napredka je mesto moraV: doseči olcog 1500 po Kristusu in je mestno prebivalstvo takrat znašala najmanj 300.000 duš. Meščani so se morali pečati predvsem s trgovino, s prodajo soli in drugih rud, kajti o kakšni živinoreji ali poljedelstvu ne more biti govora v pokrajini. !<t leži na solnatih plasteh, ki ne rodijo niti travnate bilke. Učenjaki so sedaj ugotovili, da je imelo mesto trgovske zveze z vso obalo l ihega morja, kamor so v velikanskih karavanah tovorih sol tu jo prodajali tujerodnim trgovcem, ki so s svojimi ladjami na lilio-morski obali.
V hišah, ki so jih sedaj izkopali in ki so morale ležati najmanj 1000 let pod puščavskim tleskom. so odkrili na tisoče in tisoče človeških
Peščeni viharji v Ameriki.
okostnjakov in posušenih človeških trupel Velikanske množine raznega orodja in hišne oprave, lepo poslikana posoda, fine vezenine in krasne ženske in moške obleke so prišle na dan in polnijo zdaj muzeje Nevade. Toda zaman so iskali živalskih okostij. Iz tega bi se dalo sklepati, da to velikansko trgovsko mesto živali ni poznalo. Ni verjetno, da bi se živalska okostja ne mogla ohraniti, če so se skozi tisoč let ohranila človeška in celo nežne vezenine in tkanine. Mesto živali ni poznalo. Torej tudi niso živali prenašale tovore soli daleč tja do morja, marveč rame sužnjev, ki jih je moralo bili its desetine in desetine tisočev.
Kako je mesto razpadlo, bo ostala uganka. Mogoče ga jc zasul katastrofalen puščavski vihar, ki ic prišel nenadoma in navalil metre in metre peska na mesto, ne da bi bila mogla živa duša zbežali. Tu dandanes vejejo po Ameriki tako strašni viharji, tudi dandanes puščavski pesek za-siplje stotine kilometrov rodovitne zemlje. Mogoče ie izbruhnila med Indijanci kakšna kužna bolezen, ki ga je spremenila v pokopališče. Morda se bo strokovnjakom le posrečilo, da nam povedo, na kakšen način izginjajo tako ogromne naselbine, kol bi jih izbrisal. Spričo razvalin tega puščavskega velemesta, po katerem se plazijo duhovi že dva tisoč let. mora človek postali maihen. zelo majhen pred veličastnostjo božje roke, ki po svojih načrtih vlada svet.
MLADI SLOVENEC
Radovedna Metka
Metka krmi putke svoja, traven ima hude boje. To, kar Metka strašno rada vedela bi, jih pobara:
>Putke, putke, le kar jejte. potlej Metki to povejte: jajčka bela kakor sneg nesete nam vsepovprek. ko p« pride k nam pomlad — kaj da r^eča so takrat?<
Metka že na pirhe misli, pirhe ima močno v čislih, radovedna je na moč. Kje je še velika noči
Snežinka pripoveduje
Nebo so prepregli enolični sivi oblaki, ki so bc zgostili v en sam velik umazan prt, tako da je bilo že v zgodnjih popoldanskih urah temno kakor ob mraku. Oledal sem skozi okno in nestrpno pričakoval, kdaj bo pričelo snežiti. Ni mi bilo treba dolgo čakati V zraku je završal divji ples in gosti kos in i so padali na zemljo, na drevesa, travnike, njive. Kmalu je bilo vse pobeljeno. Zdelo se mi je. kakor bi Bog stresal na zemljo polne vreče sladkorja.
Nisem strpel v sobi. Vzel sem sanke in pohitel ven, na sneg. Ko sem tako dreal po strmini navzdol, mi je padla na roko snežinka. Menda je bila bolj klepetave sorte, kajti kar na lepem nn je pričela pripovedovati zgodbo svojo in svojih tovariši«. ne da bi jo kaj vprašal. Tako-le je pripovedovala:
»Dragi moj, ti najbrž misliš, da smo snežinke samo za to. da ti pripravimo lepo belo. mehko preprogo, da se lahko sankaš po mili volji. Pa ni tako! Snežinke nismo samo v radost mladeži, ampak smo tudi koristne. Da boš bolje razumel, ti bom raje kar od kraja povedala naše dogodivščine. S sestricami smo bile zaprte v velikem oblaku. Hrepenele smo po prostosti, toda nismo mogle ven. Slednjič se nas je usmilil sv. Peter. Prišel je k nam in nam povedal, da nas bo izpustil iz ječe. Zletele bomo lahko kamor bomo hotele, toda v zahvalo za svobodo bomo morale marsikaj koristnega napraviti. Odprl nam je vrata in nam dal dobre nauke na pot. Od radosti smo se prekopice-vale, plesale in frčale navzdol, dokler nismo priletele na zemljo in pokrile gozdove, travnike in njive s svojim mehkim plaščem, da ne bi zmrznile. Tudi jaz bi morala na zemljo, toda pot si mi prekrižal ti in morala seni sesti na tvojo roko, namesto da bi grela zemljo.«
Pihnil sem v snežinko, da je zletela na zemljo. Zahvalila se je in mi pripovedovala dalje:
»S sestricami bomo pokrivale polja do pomladi, nakar bomo kot vodne kapljice proniknile v zemljo, da bodo lahko rastle in se razvijale cvetlice, trave in žita. — Hej, poglej! Vidiš na nebu oblak? V oblaku je še vse polno mojih sestric. Ce bodo prosile svetega petra, jih bo gotovo izpustil na svobodo. Mogoče bo med njimi kakšna moja sestrica, ki ti bo hotela povedati kaj več, ker jaz nimam več časa.«
Komaj je snežinka dokončala, je pričelo znova snežiti. Čakal sem snežinke, ki bi mi še več povedala. In res: že je priletela. Sedla je na konec mojega nosu in pričela pripovedovati:
»Ko prirohni starka zima iz svojega ledenega gradu, gre teta burja v svojo spalnico, kjer prespi skoro vse poletje. S svoje postelje pobere vzglavnike, kjer ležimo snežinke lepo druga poleg druge, m nas strese v velike oblačne zaboje. Tam smo zaprte, dokler ne pride sveti Peter in nam iz usmiljenja ne odpre vrata.«
Toda, kakšna škoda. — ni še snežinka dobro skončala. že se je stopila na mojem nosu v vodno kapljo in padla na zemljo. Čakal sem dolgo, da bi spet kakšna priletela in mi pripovedovala dogodivščine svojih sestric do konca, toda nobene več ni bilo. Sneg je polagoma nehaval naletavati in moral sem domov, ker je bilo že jxxzno. Doma sem sedel za peč in prijx>vedoval materi, kaj sem doživel s snežinkami. Mama je rekla, naj napišem svoje doživljaje vam. otroci, ki boste gotovo z veseljem brali, kaj vse doživijo snežinke v svojem življenju. In sem sedel za mizo in napisal vse lepo po vrsti kof so hiše v Trstu.
Knez in zlato
V Indiji živi knez, ki mu je ime Aga Khan. Nedavno ie ta knez praznoval pet in dvajsetletnico svojega vladanja. V njegovi domovini velja običaj, da ob taki priliki slavljenca stehtajo, in sicer tako, da na eno stran tehtnice postavijo njega, na drugo pa položijo srebro in zlato. Aga Khan je star 61 let m je precej visoke rasti. Zato so morali uporabiti precej zlata, da je odtehtal njegovo težo. Zlato je bilo vredno Q in pol milijona dinarjev. Zlato so razdelili med reveže. Knez je tako bogat, da ni zaradi tega daru njegova zakladnica f>rav nič trpela. Podarjeno zlato ne predstavlja zani niti tolikšne vrednosti kot vam, otroci, novčič za Ti par. katerega podarite revnemu dečku sd ticUki,
Mlada
Jurček premaga zmaja
Pred davnim, davnim časom je živela v planini vila Adela, ki je pomagala ljudem iz nadlog. Ozdravljala je bolne s čudodelnimi zelišči, žalostne je tešila in revnim pomagala.
Nekega dne je prišel k vili na planino Jurček iz doline. Vila ga je lejx) sprejela in pogostila. Nato ga je vprašala, kaj si želi.
Povedal ji je:
»Snoči se mi je sanjalo, da je prišel strašen zmaj m te odnesel. Sanje so bile tako prepričevalne, da sem mislil, da se je vse to v resnici zgodilo. Zato sem te |wišel ojxizorit.«
Vila se je nasmehnila in odgovorila:
»Saj sanje nič ne pomenijo. Kar brez skrbi pojdi domov.«
Jurček jo je ubogal in se vrnil domov.
Po Jurčkovem odhodu se je vila naslonila na mizo in se globoko zamislila.
Tedaj je prišel zmaj. Ko je videl, da je vila Adela sama, se je glasno zakrohotal:
»No, pa sem te nazadnje le dobil v pest, ljuba moja golobičica!«
Vila je skočila pokoncu in prestrašeno strmela v zmaia. On pa je skočil k njej, jo zagrabil in odnesel s seboj v svoje prebivališče, kjer je kar mrgolelo grdih pošasti. Vila je omedlela. Zmaj jo je položil na tla in rekel jxišastim:
»Stražite jo dobro. Gorje vam, če uide! Dolgo sem prežal nanjo, pa je bil vedno kdo pri njej. Danes sem jo le zalotil samo. — Stara čarovnica Gluša mi je prerokovala, da bo vila v napiotje mojim načrtom in da zaradi nje ne bom mogel loviti ljudi. Zdaj bom lahko brez skrbi. Prej bom jaz škodoval njej, kot ona meni. Ha, ha!«
Po teh besedah je zmaj odletel proti vasi, kjer so vaščani pridno opravljali svoje delo ua polju. Na polju je bil tudi Jurček s svojimi starši.
Nenadoma je nekaj v zraku zašumelo. Vsi so pogledali kvišku. Tedaj je zmaj planil med nje in zgrabil z eno šapo očeta, z drugo Jurčkovo mater, nato pa s svojim plenom izginil.
Vaščani so prestrašeno skakali sem in tja in niso vedeli, kaj naj jx>čno.
Tedaj se je oglasil star možak:
-Pojdimo po nasvet k vili Adeli v planino. Ona nam bo jx>magala.«
Odpravili so se v goro. Toda — kako so se prestrašili, ko so videli, da vile Adele ni doma.
Jurčka je obšla huda slutnja: Kaj če ni vile odnesel zmaj, kakor se mu je sanjalo? Povedal je vaščanom, da je bil pri njej in kaj ji je povedal. Vaščani so bili zdaj prepričani, da je vilo ugrabil zmaj.
Vrnili so se v vas in |x>kopali Jurčkove starše. Jurček je ostal sam na svetu. Rekel je va-sinrt svojih staršev. Poiskal bom zmaja in ga ščanom:
»Jaz grem, da rešim vilo Adelo in maščujem ubil.«
Odšel je h kovaču in mu velel, naj skuje meč. Kovač mu je takoj ustregel. Pljunil je v roke in preden je minulo pol ure. je bil skovan oster meč.
Jurček je vzel meč in se odpravil v planino iskat zmaja. Hodil je od jutra do večera po pla-
Pesmica
Na barju ptiček žvrgoll, pod grmom pa metuljček spi. V travi
murnček cvrči, na nebu sončece žari.
Tole srčkano pesmico je zložila najmlajša pesnica »Mladega Slovenca« Marjanca Vod-n i k, učenka I. razr. vadnice v Ljubljani. Zaenkrat jx>zna Marjanca samo rime na i—i—i, pa bo 8 časom že še tudi kakšne druge iztuhtala, saj ji je jjesniška žilica komaj začela utripati. Bog daj srečo!
Trara !
— Trara, trarfi! Kot glas iz neb6 doni f>o obzorju, na vrtu, na jx>lju. Le kdo to trobenta? Poglej ga no šmenta 1 Cvetice rumene, že vse ra'zcvetene na travi, ob plotu, ob vogelnem kotu ,	se smejejo, vriskajo,
s trobentami piskajo. Po drobnem zvončku cvetlicami v lončku (jomlad vsem oznanjajo, ki v zemlji še sanjajo. Trari, tra ra! Kot glas iz nebfi. Trobentice male zdaj zbijajo šale. Oj, glej, že vsa trata je bela in zlata.
Lado Grbec, dijak v Ljubljani.
Listnica Kotičhovega siričha
Jožek Pefrovčič, učenec ? razr. v Mariboru: Gospodu črkostavcu, ki je zadnjič postavil Tinčka in Tončka na drugo stran, natančno tja, kjer je na prvi strani natiskan listek »Grad Huberl«, sem razodel Tvoje želje in on mi je sveto obljubil, da bo r>oslej Tinčka in Tončka postavil na drugo mesto. Zdaj se Ti — upam — ne bo treba več |>rič-kati z očetom, kaj bi izrezala iz »Slovenca« — roman ali Tinka in Tončka. Pozdravljen!
Bogo Toporiš, učenec I, razr. v Tržiču: Kad bi vedel, če bodo Tinčkove in Tončkove prigode Izšle v posebni knjigi. Zaenkrat lega Se ne vem. Če bodo izšle, bom že pravočasno opozoril vse, ki so zanimajo za to knjigo.
IjOvrn (Jrbee. Ljubljana: Kakor vidiš, marljivo objavljam Tvoje stvari. Ce je vse, kar mi pošlješ, izvirno, moram reči. da imaš mnogo daru. 7,dai imam Tvojih stvari že kar čeden kupček. Kar nn-dnljujl Oglasi se ob priliki pri meni. da se še kaj pogovoriva.
•jailo Grbec. dijak v Ljubljani: Tudi Tvoje pesnil zaslužijo, da jih pohvalim. Izbrtlšeni biseri sicer še niso. a s časom bodo nemara postale tudi lo, ee jih bo« skrbno pilil, pilil in spet — pilil, |,e ooelji mi še kur
njiva
nini, ter iskal zmaja, a ni ga našel. Legel je in
sklenil, da jx>išče zmaja drugi dan.
Ni še sonce vstalo izza gore, že je Jurček vstal in iskal zmaja. Prišel je v samoten kraj, kamor še ni stopila človeška noga Okoli in okoli so se vzpenjale strme skale.
Sedel je na skalo, da se malo odpočije. Tedaj je zaslišal nad sabo šumenje. Ozrl se je in zagledal zmaja. Hitro se je skril za skalo, da ga zmaj ne bi opazil.
Zmaj je bil strašen. Iz nozdrvi mu je švigal ogenj in okoli repa so se mu ovijale ostudne kače. Na čelu se mu je svetilo jx>šastno oko. V šapah pa je nosil človeška trupla. Nekaj časa je krilil po zraku, potem pa se ie spustil na bližnjo pečino. 1'red pečino je stala skala. Odmaknil je skalo in prikazala se je odprtina, v kaleri je izginil.
Jurček se je dvignil, trdno prijel meč in stopil v odprtio. Čim dalj je šel, tem temnejša je postajala odprtina. Slednjič se je pred Jurčkom zasvetilo. Oprezno je šel dalje in opazil veliko podzemeljsko votlino.
Na obodu votline so čepele sove in čuki. Njihove oči so žarele v skrivostneni ognju in razsvetljevale votlino. Po stenah so se plazile grde jx>šasti. — Sredi votline je stala ogromna miza, poleg mize pa je sedel zmaj in žrl človeška trupla. Vila Adela je stala f>oleg zmaja in mti venomer prinašala na mizo vina. Če je prenehala le za hip, je zmaj zarjul tako grozno, da je vsa prestrašena skočila pokoneti in mu znova pričela nositi vina v nenasitno žrelo.
Jurčku, ki je vse to gledal, je kar vzplamtela kri. Skočil je z mečem naravnost pred zmaja. Vila je prestrašeno kriknila, zmaj pa sc i" 'asno zakrohotal:
»Ho, ho. danes mi pa pečenka kar sama leti v žrelo! »Nato se je obrnil k vili: »Halo, skoči hitro in mi prinesi rtijnega vii'"- da si zalijem mastno fiečenko!«
Komaj je to izpregovoril. jč Jurček dvignil meč in ga z vso silo porinil frresenečenemu zmaju v edino oko. Kri je brizgnila na vse strani. Zmaj je pričel rjoveti, skakati in otepati z repom okoli sebe. Jurček je skočil k vili in jo odvedel f)o odprtini na prosto.
Takoj za njima je iz votline prirohnel slepi zmaj. Divje je tulil in bil z rejxmi okoli sebe tako silno, da so se visoke smreke lomile.
Jurček je skočil pred globok prepad in za-
vpil:
»Pridi bliže, dragi moj zmaj!«
Zmaj je planil tja, toda Jurček je hitro skočil od prepada. Zmaj se je mrtev zvrnil v črno glo-
bočino.
Tedaj je za Jurčkovim hrbtom nekaj zagrmelo. Ozrl se je in videl, da se je pečina, pod katero je bila zmajeva votlina, zrušila. Odhitel je k vili in vrnila sta se v vaš, kjer so jih vaščani že nestrpno pričakovali. Jurček je povedal, kako je zmaja premagal. Vila je nato dejala:
»Ker ti je starše ugrabil zmaj in si zdaj sam na svetu, pojdi z menoj na planino, kjer te bom naučila uporabljati zdravilna zelišča.«
Jurček je odšel z njo m ostal pri njej do konca dni.
Lo v ro Oodeo, učenec II. deške mešč. šole v Ljubljani.
Za mlade risarje
Risbe z eno potezo
Pust
STR IC KOV KOTIČEK
Ptičja krmilnica
Obe današnji risbi z eno potezo je napravil Anton Žnidaršič, učenec I razr mešč šole v Ribnici na Dolenjskem in sicer tako spretno, da zasluži vso pohvalo in še nagrado [jovrhu. Naj Kotičkovemu stričku sporoči, katero knjigo si želi!
Učitelj: »Ce imaš pred seboj dva osla. Tonček, kako doženeš. kateri izmed njiju je pametnejši?
Tonček: Manjši osel je pametnejši, ker ;e slaiejši večji osel!'
744.
Dragi Kotičkov striček! — Gotovo Ti je do'g-čas po Bršljinčanih. Zato se po dolgem času spet oglašam.
V šolo prav rad hodim. Očka mi je kupil Tvojo knjigo »Ptiček z dvema kljunčkoma«, ki je zelo lepa. Z veseljem sem jo prebral.
Pred kratkim smo dobili lepega mucka v Ce-gelnici. Ime mu je Brundi. Je že precej velik ia se rad igra z žogo in drugimi igračami, Po telesu je ves bel, samo rep in glavo ima -ivo Miši tudi rad lovi. Imam pa tudi še mnogo zajčkov. Če bi Ti vedel, kako so ljubki! Prid: jih |x>gledat!
Ljubi striček, daj me kmalu v svoj kotiček!
—	Ivan Pristavec, učenec II. razr osu šole v Novem mestu, doma v Bršljinu.
Dragi Ivan! — Po Bršljinčanih mi je bilo res že strašno dolgčas, Vsako jutro sein pokukal ;ko.'i lino v vratih, ko sem zaslišal, da jo gospod pisn.o-noša maha jx> stopnicah navzgor. džiog vas živi, vrli gosj»d pismonoša!« sem zaklical »Imate kakšno pismo iz Bršljina,« — »Nak,« je žalostno zmajal z glavo in me sočutno pogledal. »Anipak jutri pride gotovo!« — Tako me je tolažil dan za dnem, pisnia iz Bršljina pa ni bilo odnikoder. Šele danes sem dočakal tisti »jutri«. Sem po sta i navadi odprl lino v vratih, ko sem zaslišal korake po stopnicah, in mi je tedaj vrli gospod pisrno-noša že od daleč mahal z roko in vriskal na vse grlo: »Juhuhu, danes ga jia imam!« — »Vrli gospod pismonoša, to pa nikaor ni lepo, da ga imate že na vse zgodaj pod kapo!« sem ga očetovsko okregal. »Za božjo voljo, kje ste se ga pa tako nalezli?« — »Da bi vas koklja,« je užaljeno za-robatnil in me grdo pogledal, »kdo je pa rekel, da ga imam pod kajx)? Pismo imam, pismo iz Bršljina, vina pa danes še niti jxivohal nisem!« — In mi je zmagoslavno pomolil Tvoje pismo pod nos in sem ga bil jaz tako vesel, da sem ga kar objel. Vrlega gosjx>da pismonošo namreč, ne pismo. Hvala Bogu. zdaj mi pa ni več dolgčas po Bršljinčanih!
Mucka Brundija imaš in vse polno srčkanih zajčkov — saj pravim, tako. se pa zlepa ne postavi kdo! Jaz sem v primeri s Teboj velik revež, kajti nimam niti enega zajčka in niti enega mucka. Edina žival, ki jo premorem, je star pajek. Ves dan čepi pod stropom moje sobe in kašlja: »Krheljl Krhelj! Krheljl« Naduha ga tare in oči mu pešajo. Strašno se mi smili, pa mu ne morem piomagati. Sem že telefonično klical zdravnika in ga na mrle viže prosil, naj pride ubogega jjajka zdravit. Veš kaj mi je skozi telefon zabrusil v brke? »Z metlo ga pomandrajte, pa bo zdrav!« je rekel in zaprl telefon. Kajne, kako kruti so nekateri zdravniki I Strašno.
Tvoj Brundi in Tvoji zajčki so pa zdravi, kajne ?Boga zahvali! Nič kaj prijetno ni imeti bolnika v hiši. Potrpieti je pač treba, pravim jaz. Saj bom tudi sam nekoč takole klavrno kot pajek čepel v kašnem kotu in kašljal: »Krhelj! Krhelj! Krhelj!« In drugi bodo morali to poslušati in sam Bog ve če bodo imeli toliko potrpljenja z menoj, kot g t imam jaz s pajkom.
Pa naj bo dovolj tega modrovanja. Bi še to in ono rekel, p me že drugo pisemce žgečka p»d nosom in kriči: »Hej, hej. Kotičkov striček, končaj že vendar, končaj, zdaj sem na vrsti jazi«
Lepo pozdravljeni vsi skupaj: Ti, mucek, Brundi m zajčkil — Kotičkov striček.
745.
Dragi Kotičkov »triček! — Oprosti mi. drag* striček, da se Ti šele danes zahvaljujem za imenitni odgovor. Ootovo si se že kaj hudoval zaradi tega. Pa saj veš, kako je z nami otroki in koliko časa potrebujemo, preden pogruntamo in napišemo kalešno pismo.
Ko bi Ti vedel, kako sem bfl vesel, ko si me uvrstil v svoj kotiček in še celo rešil uganko, ki sem Ti jo zastavil Tvoj odgovor sem dal prebrati tudi dedu ln babici. Dedek se je tako od srca zasmejal, da ga še nikolj nisem slišal tako. Babica se je pa kar po kolenih tolkla, in še danes ne more pozabiti tistih Tvojih presnetih »pavz«. Tudi dedek jih še ni pozabil. Še vedno konrn reče, d* si Ti mojster vseh mojstrov, ker je namreč že marsikateremu godbeniku zastavil tisto uganko pa je vsak samo debelo zijal. Ti si torej edini, ki si jo uganil. Tri dni skupaj se je ded smejal tako, da se je že kar za ogel skrival, ker se nI mogel več vzdržati. Jaz pravim, da si Ti dohtar vseh dohtarjev. Kar koj so bile pozabljene vse težave
Povej, s čim naj se Ti oddolžim? Vem, da bi vse odklonil, če Ti je prav, se Te bom spomnil v molitvi m prosrl Boga, naj Te ohrani še mnogo let zdravega, da bi razveseljeval še tisoč ta tisoč src. Bog plačaj 1
Lepo Te pozdravlja Tinko Perme, učenec IV. razr. v Trbovljah.
Dragi Tinko; — Tvoja pohvala je mojemu staremu srcu tako dobro dela, da sem se .od veselja kar zavrtel na peti, tako navdušeno zavrtel, da se dve uri nisem mogel ustaviti. In bi se bfl nemara še zda, vrtel kot vrtavka, da ni nazadnje nekdo zarentačil pod menoj: »Hej, hej, kakšnega hudf-mana pa imate tam zgoraj? Saj boste še strop podrli I« In je res prav malo manjkalo, da nisem t™?0 ™ 9 svedrom prevrtal stropa m strmo-r,'!mu s,anova,cu pod seboj na glavo... takšne reči se lahko zgodijo, če kdo koga preveč pohvalil	6
Pa čeprav je Tvoja hvala nekolfkanj pretirana, imenitno se mi pa le zdi, da sem s tistim svojim odgovorom spravil Tvojega deda in babico v dobro voljo. V teh kislih, fcrmežljavih in čemer-nih časih je dobra volja tako redka, da jo boste morali v Trbovljah kmalu s povečevalnim steklom iskati. Jaz jo imam še nekaj vreč na razpolago. Kadar boste posebno v stiski zanjo, pa se spet obrnite name! Nekaj vam jo bom že še lahko od-stopil in sicer prav poceni: polno vrečo za pest zlate ništrel Razen dobre volje pa imam v zalogi tudi še vsakojake druge reči: revmatizem, nahod, kašelj in ljuto žalost. Ljule žalosti imam vsekakor največ, m sicer predvojno robo in letošnji pridelek
—	kakršna komu bolj ugaja. Če veš za kakšnega kunca, ga kar k meni pošlji! Zvrhan vagon bo dobil ljute žalosti za počen groš in še malo nahoda in revmattzma trni bom navrgel. S»j veš: dobra vaga v nebesa pomaga!
Kadar prideš r Ljubljano, si pridi mojo veletrgovino z revmatizmom. nahodom, kašljem, dobro voljo in ljulo žalostjo ogledat! Ali boš strmel nad to mojo bogatijo!
Prav lepo mi bodi pozdravljen! — Kotičkov striček, veletrgovec z mešanim blagom.
PRIDNI STANKO.
Mama: »Stanko, kam je izginil štrukelj, ki Je
bil prejle na tem krožniku?«
Stanko: »Dal sem ga lačnemu dečku.«
Mama: »To si pa lepo napravil. Kdo pa je bil
t? deček?«
Stanko: »Jaz, mamaU
t
DRUŽINA
Pust za domačo mizo ...?
Čeprav niso dnevi in časi prav nič primerni za vesel jačenje, vendar je pust nekakšen »praznik«, ki se ne kaže, da bi ga doma kar prešli. Na vsak način je mladina vneta zanj m namesto da išče izraza svojemu veselju izven doma, ie bolje, da imamo doma, v krogu svojcev, nekakšno pustno praznovanje. Ali se lako praznovanje posreči ali ne, zavisi seveda od gospodinje, ki so v njenih rokah vse priprave za slavnost in tudi dobro voljo mora imeti, da se domači zares razvedrijo. Na kako večjo postrežbo ob takih prilikah ni misliti, marveč naj bodo jedila mrzla. Predvsem so primerne razne solate: navadna ali krompirjeva ali slanikova. Dalje so razni obloženi kruhki in piškoti in seveda — krofi — Kako nastaviš prime-na jedila, zavisi seveda od — denarja, ki ga iinaš za to slavnost Nihče naj ne misli, da je treba za to kaj veliko izdatkov Tudi z najpreprostejšimi pripomočki utegneš dosti doseči in gostje, oziroma domači člani družine, se bolj veselijo vedre, nekoliko bolj hrupne zabave kot pa polne mize.
Seveda je treba ob takih prilikah misliti tudi na pijače, ki so precej potrebne za radostno razpoloženje. Najbolje je, da imaš kako bovlo ali mnogo čaj« pripravljenega, vendar je treba tudi kak kozarec lahkega vina. — Potrebno je tudi, da primerno okrasiš stanovanje z raznimi papirnatimi norčijami in da poskrbiš za godbo, bodi. da imaš radio ali gramofon ali klavir, harmoniko, orplice. Mogoče znajo otroci kako glasbilo, pa naj kaj zaigrajo ali zajx>jejo. — Kako naj dobimo pripravne okraske, da bo stanovanje »dišalo« jx> pustu? Za to priliko dobimo razne papirnate kače. ki jih moremo križem-kražem razporediti po sobi. Kaj še-
gavega se moramo domisliti, tako da bo za smeh in kratek čas.
Ali pa naj se pusta niti ne spominjamo? Ce so otroci v hiši ne pomaga dosti, če bi se upirali pustnim zabavam. Zakaj, predvsem je treba zmeraj misliti na to, da je otrokom dom čim bolj pri srcu in da bodo imeli v p»znejših letih lep spxv min nanj. Resnično, gospodinji teh časov zlasti še, če so doma težavne razmere radi denarja, brez dvoma ni pri srcu, da bi prrirejala veseljačenje v svoji hiši Vendar otroci ne morejo razumeti, zakaj I naj bi bil njih dom žalosten in brez veselja Da bi jih opozarjali na krizo, se sklicevali na brez-■ po^elnost? Otroci ne moreio doumeti vsega tega.
Otroci so sredi mladih dni in mladost zahteva ; svoje in neusmiljeno odriva vse, kar jo moti, po-i sebno še glede na veselje. Pač moremo vplivati na ' otToke tako. da je razsijmosi odveč in pregrešna za te čase: da naj se spominjajo lačnih, bednih otrok. A košček veselja jim moramo dati in ta košček naj zlasti- oživi na pnistni torek dom» Koliko laže jim bo nato razumeti nost in pripravo na veliko noč! Kako bodo spregledali iz ve=elia v ne-vesele dni in bodo tem laže zaživeli ob vstajenju.
Ponavljamo: ni treba razkošnih izdatkov: nepotrebna ie prešernost in divjanje; p>olreben na ie šepav, zabaven s rtom m na pustne dni pri svojcih, pri starših. pod domačo streho. Sama resnoba in puščoba nam otroke boli odtuji ko nomanikanie. Če se žalostimo. se pa tudi veselimo z otroki, čeprav nam srce kar noče na tako pot. Čeprav so materi solze bliže ko smeh vendar =e mora zaradi otrok nremagati in se radi njih -pog'obiti" tudi v — pusta.
Misel na pomladanske obleke
Ce se mimogrede ozremo na prve piomladan-ske modele, vidimo, da so priljubljene š|x>rine obleke. To je videti zlasti na plaščih Oblike so precej ravne, reverji široki, žepi veliki, pasovi široki. Športni plašči so večinoma ohlapnega, mahedra-vega kroja, ki je še zmeraj v modi. Za take prehodne plašče so moderni vzorčasti blagovi, križa-sti, črtasti vijugasti — Nove pomladanske obleke se zlasti odlikujejo s svojevrstnimi rokavi Bodoči rokav je zgoraj jako širok in stoječ, -podaj ozek. Obleke bodo spočetka iz lahkih, volnenih blagov, saj nosimo še dolgo pod plaščem. Moderni so seveda tudi kostumi, telovniki, kratke kočemajke, ki morejo biti iz istega blaga ali takega, ki se lepo ujema z ostalo obleko. Za okras so še piozamenti, sicer pa ni več toliko gurobnih okraskov, kakor so bili moderni za pozimi. Za k novim oblekam je moderno imeti manj gumbov, a ti bodo prav umetniško, izbrano-okusno našiti na obleke, dalje so še pasovi iz raznih snovi. Trodelni pomladanski
Pustne seme
niso, a so KralHee mode oorazi 1800-1936
• Polenovka -
Polenovka (za pepelnico in post). Kakor so krofi običajna slaščica za pustni torek in je špe-hovka slavnostna jx>tica za debeli četrtek, tako je polenovka nekakšna pražnja riba za pepel nično sredo in post. Prav dobra je, če jo takole pripraviš: Vzameš 1 kg namočene polenovke in jo toliko časa kuhaš, da se iz vode začno dvigati mehurčki, a zavreti voda ne sme. Nato vzameš polenovko iz vode, iztrebiš koščice in olupiš meso.
Oglejte ti velike. ir.nl rn livokntes, otro _ Akth In (»rajnih vo- — — zlfkov, invalidskih votli, prevotnlh "	trictkljev, motorjev, Šivalnih Htroipv,
pueumntlk« tn raznih delov. Cene znižane! Cenik frnnkol aVMBUKA" P. HSTJSl, tovarna dvo-ole« tn »irusklli vozičkov, Ljubljaua, Knrlovška ceslu i,
V jx>nvi razbeliš primerno količino olja V olje daj: sesekljane čebule, ki naj se preevre, nato pe-teršilja, česna, žlico moke in žlico droblin. Vse to zaliješ z mrzlo vodo, dodaš žličko paradižnikove mezge. 1 slano sardelo (zaradi okusa) in malo popra. V to omako strešeš narezano polenovko, nato osoliš in kuhaš 20 minut. Zraven daš polento.
Polenovka na cenejši, a tudi dober in zdrav način: Da jo 1 kg skuhaš, otrebiš in vrže« na razbeljeno olje. Tlačiš jo tako dolgo, da je zmes zdrem-šana, kašnata, jo osoliš in brez vsakršnih začimb daš na mizo (s polento).
Polenovko tudi (na »k r a n j s k i" način) kar preprosto skuhamo, otrebimo in jo zabelimo z drobtinaini. Zraven fižol ali žgance.
Učitelj razlnga, kakšna je razlika med dvonozci in štiri nožei in vpraša Reziko:
»No. zdaj povej, kakšen je nn primer rozloeek med menoj in prašičkom?«
Rezikn zaječi ja: .Taz — jaz res nobenega ne vem, gospod učitelj!«
NAS DELAVEC
"""""■■■■■■■■■»iMMMBMMMnreMMIl« ■» I' »II ■■■■MHMHMMMM
Delavcu in nameščencu eksistenco
komplet (sestavljeno oblačilo) sestoji iz krila z bluzo, telovnika in jopice. Blago za spomladi bo še temne barve, ki se bo piolagoma zamenjalo s svetlejšimi vrstami.
Spomladanska pokrivala,
ki so se že naselila v izložbe, imajo na prvem mestu majhne čepice. In klobučki so, ki so prav majhni, kol spomini na klobuke. Pokrivala imajo drzno zavihane pentlje, ki štrlijo iz nad glave, in tudi različna peresa. So klobučki prav majhne oblike, a imajo vifoko zvončasto oglavje. Moderne so pa tudi avbice. ki sc vidijo" lasje izpod njih, kot so bile p>ozimi moderne — Na vrsti so tudi že slamniki iz blesteče se, modre, rdeče, zelene slame, manjše in široke oblike, ki so okrašeni z rožami in pentljami Sicer se pa moda naglo spreminja in bo za spomlad še mnogo novosti.
Eno glavnih načel je, da mora imeti vsakdo dostojno cksisteuco zase ter za družino. Vse pa kaže, da se bliža delovno ljudstvo v naši državi in še prav [x>sebno v Sloveniji temeljito m sigurno popolnemu obubožanju Ne le, da nimajo sredstev za preživljanje brezposelni. Se hujše je, da nimajo dovolj dohodkov za preživljanje tudi tisti ki se dan za dnem mučijo in delajo za vsakdanji kruh še zaposleni delavci in nameščenci.
Pri akciji in debati, ki se je sprožila v začetku lanskega lela o vprašanju v minimalnih me/dah, je bil izdelan osnutek za zakon o minimalnih mezdah. Poleg lega so bile sestavljene tudi taiiele, ki kažejo, koliko potrosi človek za količkaj dostojno / vije nje. Po teh tabelah, ki so bile prirejene za savsko banovino, bi |x>ireboval za vse potrebščine (hrana, ouleka in obutev, stanovanje in razsvetljava ter razno) preprost in nekvalificiran delavec za me re dni 033 Din 09 par, če bi bil poročen in bi imel tudi še dva otroka pa 1003 Din 94 par. Kvalificiran (izučen) delavec bi |x>lreboval sam zase na mesec 752 Din 71 par, delaviv z ženo in dvema otrokoma pa 1872 Din 39 par. Zasebni nameščenec bi potreboval zase na mesec 1200 Din 84 par, poročeni nameščenec z ženo in dvema otrokoma jia 2318 Din 24 par. 1 o bi bila mezda, oziroma plača, s katero ljudem ne bi bilo treba trpeti [»manjkanje najnujnejših potrebščin, ker bi si z njo lahko nakupili dovolj tečne hrane, ker bi bili dostojno oblečeni, ker jim ne bi bilo treba uporabljati za dru/ine le po en stanovanjski prostor in hoditi spat še pred mrakom. Le s tako plačo bi mogel delavec nekaj prispevati za svojo strokovno organizacijo in časopis, vzdrževati s skromnimi prispevki svoj davek turne in politične ustanove in prispevati svoj davek tudi za narodno kulturo in prosveto V Sloveniji, kjer so življenjske potrebščine dra/.je kot v savski banovini bi morale biti gornje številke nekoliko višie.
V	kakšnem razmerju jia so resnične plače z idealno plačo, ki bi bila polrebna? Naj govore številke delavskega zavarovanja!
V	mesecu oklobru lO'S0 ie znašala povprečna zavarovalna plača 673 Din 25 par Ta plača bi torej zadostovala v sedanjem času za preživljanje preprostega delavca, ne bi bila pa zadostna za iztičenega pomočnika, še manj seveda za nameščenca. Seveda tudi leta 1930 navedena plača delav
cu ni zadostovala, ker so bile takral vse |>otreb-ščiue nekoliko dražje kot danes. Do meseca oktobra l(>)5 se je |K)ložaj zelo pioslabšal. l'o\|>reai;i zavarovana mesečna plača je znašala pri članih OUZD le Vil Din, pri nameščencih bolniških blagajnah pa le 058 Din 25 par. Na.,proti mesecu oktobru 1930 jc znašala skupna zavarovana plača članvo SUZOR-a v mesecu oktobru 1035 Ic 541 Din. oziroma 1" ali skoro 20% manj. Na drugi strani pa prav I statistika življenjskih potrebščin (glej -Slovenec št. 35 od lelos), da se stroški za hiano znižujejo znatno počasneje, dočim pri cenah ostalih potrebščin skoro ni videti padca.
I'a bo kdo rekel: Mogoče je slabo na jugu. Pri nas v Sloveniji je pa gotovo boljše. Pa je resnica obratna V Sloveniji je povprečna mesečna plača na mesec v mesecu oktobru 1 <>'<5 562 Din 75 par. dnevna pa 22 Din 51 par, dočim je bila dnevna mezda pri zagrebškem OUZD istočasno 23 Din 10 par, pri belgrajsketn 23 Din 93 par. pri sušaškem pa celo 27 Din 70 par. Slovensko delavstvo je torej proti marsikateri pokrajini v naši državi dvakrat na slabšem: ima nižjo plačo in kupovati mora po'rebščinc po višjih cenah Istočasno pa opazujemo še stremljenje z vsemi silami ščititi industrijo ter obrt na jugu, kar ima za p>oslcdico, da pri nas gospodarstvo hira. Tudi nameščeustvo ni nič na boljšem. Zvarovana plača pri ljubljanski nameščeuski blagajni je znašala meseca oktobra 1°')5 854 Din 85 par. pri zagrebškem Merkurju pa 1078 Din. Bajka o visokih plačah v Sloveniji se s tem sesuje in pokaže se vsa grenka resnica. Vse te številke o mesečnih mezdah veljajo za samce kot za jioročence. Plače v Sloveniji niti od daleč ne krijejo potreb samca, kaj šele družinskega očeta.
To so težke in neznosne razmere, ki so potrebne zboljšanja! Vsi. ki teli krivic nočejo videti, igrajo žalostno pilatovsko vlogo. Ne smemo mirovati, doker je naš zadnji brat v stiski, ves narod pa bi se moral dvigniti, da izreze grdo rano. Delavstvo in nameščenstvo bi moralo preko svojih strokovnih organizacij ler zbornic zastaviti vse svoje moči, da bi se dvignil socialni položaj delojemalca. da bi bil čim prej uveden zakon o minimalnih mezdah in da bi se ustvarila tudi eksistenm delavskmi družinam preko posebnih javnopravnih blagajn, ki bi piodpiralc družinske očeie.
Hrvai&H delavci m marksizem
Jugoslovanski socialisti so prosili za odobritev I njihove stranke. Ob tej priliki je imel socialistični general dr Tojialovič politično predavanje v bel- i grajski delavski zbornici Predavatelj je zelo okrcal l opozicijo, češ. da je neaktivna in da ni znal izzvati volitev v parlament. Največ krivde nosi baje na ! tem Zagreb. Topalovič je rekel doslovno:	i
»Precejšen del delavstva (hrvatskega) se je priključil dr. Mačku. Kakor hitro pa je kateri od delavcev hotel kritizirati vodstvo, so ga vrgli ven, I
Na Hrvatskem so sindikati (so. socialistični!) razbiti in organizirani narodni sindikati. Delavske zaupnike volijo po želji stranke. Šolaj se (namreč Mačkovci) pripravljajo, da bodo zavzeli trgovske in delavske zbornice.. «
Ta izjava ponovno potrjuje razpoloženje hrvatskega delavstva, nad katerim so vladali socialisti toliko časa |>od bivšimi diktatorskimi režimi in ga imeli čast zastopati brez legitimacije. Ce priznava sam general, mora biti žc zelo slabo.
Korporativnost v Franciji
Znano je, da so že od nekdaj v Franciji krščanski strokovničarji pristaši stanovsko-korporacijske ureditve gospodarstva. V zadnjem času pa jc ta ideja segla še dalje. Pod idejnim vodstvom uglednega francoskega književnika se je zbiaia močna grupa predvsem mladih ljudi, ki si jc nadela na logo poiskati za francosko državo tisto pot. jxi kateri bo šla mimo nevarnosti državljanskih vojn. Ti mladi ljudje, med katerimi so sinidkalisti. ocia-listi, neosocialisti, mladi radikali, agrarci. člani pa-triotičnih društev delavci in intelektualci, socialisti in fašisti, so sestavili za rešitev Francije »načrt 9. julija za reformo Francije«.
Načrt ugotavlja, da duhovna razrvanost in nevarnost državljanske vojne nista le posledica gospodarske krize, ampak tudi globoke dulr np iz-kvarjenosti. Mladini je smoter človeštvo brez razredov in doseči, da bo imel vsakdo. koliko" mu je to fizično mogoče, iste pravice do bodočnosti. Inicijative v novi družbi ne sme imeti osebni dobiček, temveč službe vsemu ljudstvu Gibanje računa
pri tem na sodelovanje delodajalskih. delojenialskh ter kmečkih strokovnih organizacij, proizvajalcev, bojevnikov ler strankarsko še neslanatiziranc mladine. Zahteva se dejanska vlada, ki bi izvedla pre-osnovo javnega življenja. Izvršilna oblast vlida se mora okrepiti. Volilna pravica naj -c razširi tudi na žene. volitve pa proglase za obvezne.
Gospodarski del programa vsebuje korpora-tivni sistem v katerem bi se mogli preprečiti vsi medsebojni delovni s|iori s posebnimi raz.-co -*i. t: ko da bi odpadle stavke same |x> sebi. Država naj bi bila zveza korpcracij in gospodarskih ozemelj Ureditev korporacij bi se prepustila delojemalcem in delodajalcem razen v spornih slučajih, dokler s« ne bi z ustavo določilo, v kakšnem razmerqti bt bile v gosjvidarskem narodnem svetu zastopane korjx>raeije, poljedelstvo in gospodarske enote Vsak delojemalec naj bi imel nek stalen minimum, zraven tega še neko doklado, ki bi se odredila jio gospodarskih razmerah, na katere ni vezan.
Drobtine
Avstralska rudarska zveza izjavlja, da bodo vsi njeni organizirani rudarji stopili v stavko iz solidarnosti do svojih angleških tovarišev, če slednji stopijo v stavko.
V naših jugoslovanskih dnevnikih beremo, da se iz uradnih nemških zdravstvnih statistik razvidi, da se zdravstveno stanje delavstva tretjega Rajha od leta do leta slabša.
Med Libbey-Ford Glass Co. in med zvezo steklarjev v Severni Ameriki je jirišlo do sporazuma in do nove kolektivne pogodbe. Sedaj bo 60.000 delavcev, ki so zafKisleni v raznih mestih omenjene družbe, dobilo zvišanje plač za 50 centov na dan. Zvišanje, ki bo izvedeno pri vseh delavcih enako, bo skoro 1 milijon dolarjev na leto.
Delavski voditelji v USA so zahtevali od vodstva javnih del (W1'A)), da se zvišajo plače. Ker zahtevi ni bilo ugodeno, so vsi delavci, ki so zaposleni pri javnih delih, stopili z 2. januarjem t. I. v stavko.
Nameščenci v Merkurju. V belgrajski podružnici zagrebške nameščenske bolniške blagajne Merkur so se vršile pretekle dni volitve delegatov za centralni občni zbor. Modri, to je pristaši centrale in neokrnjenosti Merkurja, so dobili 4, beli. socialisti, so dobili 3 in sporazumaški zelenaši 2 delegata. Po glasovih so napredovale od lanskega leta vse grupe skoro enako.
Koncentracijski tabor za berače. V Gornji ; Avstriji že obstoja tak tabor. Z ustanovitvijo kon-j ceutracijskili taborišč se bavijo sedaj tudi v Tirolu. Štajerski iu Salzburgu.
Delavci, berite in naročajte svoj delavski tednik »Delavsko Fronto«. Naročnina znaša 3 Din mesečno. Pišite upravi v Ma.ibor. Koroška cesta 5, da vam jx>šlie list na ogled.
Socialisti in vera. Iz Mehike poročajo o težkem položaju katoliške Cerkve in vere p>od socialistično-Iramasonsko vlado. Po državni statistiki jjrinada katolikom 97% prebivalstva. Vrhunec preganjanja . Cerkve je bil v pobijanju prelatov, duhovnikov in i vernih katoličanov. Država je oropala Cerkev in | verska društva, vseea imetja. Cerkev ne sme imeti svojh šol, zato je 50% mladine brez šole. Nošenie duhovniške oblei<e je prepovedano, katoliška semenišča so zaprta Vzgoja mladine jc monopol r-opcia-listov.
lake so razmere kier vladajo mark isti k'r-čansšo delavstvo od socializma in skupnih front s socialisti nima pričakovati nič dobrega. Zalo
stoajmo na straži verske in kulturne svobode!
Zaposlitev upokojencev. Pojasnilo finančnega ministrstva, da osebni, državni in samoupravni ujiokojenci ne morejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih ne glede, iz katerega fonda so za to plačani, se ne nanaša na liste upokojence, ki so postavljeni po posebnih predpisih kot člani upravnega in nadzornega odbora v državnih podjetjih. ker v tem slučaju se ne more govoriti o za pošlim, temveč le o posebni funkciji, ki nima značaja delovnega razmerja.
Izšla je 2. letošnja številka »Bodočnosti«. Nameščenci naročajte svoj stanovski list. Pišite upravi v Ljubljano, Tyrševa cesta 19/1.
ZDRAVJE
s pomočlo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa „iHERSAN <AJ" mešan ca posebnih zdr vilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdravnika v Benfialiji (Angleška Indija).
Po večletnih izkušnjah je neovrgliivu dokazana velika vrednost „H ER? AN ČAJA1 m to z nedvomnim uspehom pri obolenji! zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciii (menjanju mesei nega periia), migreni, revmatizmu, obolen > obisti, jeter, motnjah v želodcu, zaslrupljeni' zapeki, protinu (gihlu), črevesni! boleznih, hi moroidih, zgagi in pri čezmernem odebeleniti „Hersan iaj*' se dobiva v vseh lekarnal-Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zasloni
..RADIuSAN", Zagreb, Dukjianjnova i
_Iteir. S. St. M001 z dn« 6. VI. 19»
Naš domači zdravnik
Isti. Zatllčeki na nogah vam delajo preglavice, dasi nosite čevlje ko »čolne«? Morda so prav »čolni« krivi, da dobivate otiščance in bržkone tudi kurje oči na nogah! Dajte si napraviti čevlje po meri (ne po kopitih), ki vam ne bodo ne pretesni, ne preohlapni, vrhnje usnje naj bo mehko in na stogle, v čevljih nosite vložke, pozimi iz klobučevine, poleti iz koreninic.
L. S. L. Opcracija popka se je končala nesrečno, štirimesečni otrok je umrl drugi dan po operaciji zavoljo splošnih krčev. Krči se kaj radi pojavljajo v dojenški dobi pri otrocih, ki imajo razdražljive možgane radi angleške ali drugih bolezni, dogajajo se pri zvišani toplini pri prebavnih in sličnih motnjah. Da je operacija sama in ž njo združena omama (narkoza) sprožila smrtnonosne krče, ni nič nenavadnega. Kaj je imel otrok na popku, da te moral biti operiran, ne moreni točno vedeti. Bržkone je imel kilo na popku, ki je zelo pogostna nakaza v dojenški dobi in se ponavadi s primernim ravnanjem (obližnimi obvezami in urejeno prehrano) prej ali slej sama porazgubi, da ni treba operacije, ker se tisti obroček okoli popka v trebušni steni stisne in odprtina izgine, /ato res ne razumem, zakaj je bila operacija neodložljiva, če ne morda radi nestrpnosti roditeljev.
F M. — L. Zaprtost in vetrovnost sta navadno združeni, če se resno spravite nad prvo in jo pre-ženete, ne bo več druga mučna. Stupe in druga zdravila pomagajo samo začasno. Pojdite v kakšno večjo bolnico, da se ugotovi vzrok vaše štiridesetletne bolezni, ki je bržkone v tistem zavoju med debelini črevom m danko. Morda opravite brez operacije, ki ne bo prekasna in dobite uspešna navodila glede prehrane in gibanja.
V. C. — B. Za dolgotrajno vnetje kože (ekcem) poznam nekaj pripomočkov in neke načine okrevanja. Domačih uspešnih sredstev pa ni na pretek. Za zdaj si mažite bolno kožo enkrat na dan z ribjim oljem in posipljite s smukcem. Ko bodo ogtjarji kuhali kope, dajte si čiste platnene krpe okaditi v dimu, namakajte jih v svežem kravjem ali kozjem mleku in delajte si ž njimi obkladke čez «oč Pa mi poročajte kaj o ušpeliu!
A. Z. — Z. Slaboten želodec in malokrvnost m kaj rada družita in drug drugega vzdržujeta s »podpihovanjem« Ce vam zdravljenje želodca ni uspelo, lotite se slabokrvnosti. Vsak drugi aH tretji dan povžijte nekaj svežih jeter (telečjih, prašičjih, kurjih ali dr.), kolikor se da na presno napravljenih, druge dni pa po en svež in presen rumenjak. Ogibljite se skrbno mastnega mesa, ki ga očito ne prenašate, jejte vse drugo, kar prenašate, a žvečite vse temeljito!
»SLOVENCEV SVETOVALEC« odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen odre-zek, ki je natisnjen v spodnjem desnem kotu strani.
Jedilni pribor
krat |»omeni splošno slabotnost trebušnega drobja, bolj izjemoma je želodec v osrednjem delu zares znižan, a v splošnem iznakažen po rojstvu ali zavoljo bolezni. Zdravljenje človeka s takim želodcem je kočljiva zadeva že iz neposredne bližine, na daljavo pa nemogoča.
Ista. Ribje olje je boljše tisto, ki je bolj sveže. Nekatera vina se s staranjem boljšajo, vse vrste ribjega olja se s staranjem slabšajo Najboljše ribje olje ima menda tisti, ki ga največ spečava. Nimam vpogleda v te posle
J. G — C. Škrtanje z zobmi je pri otrocih zelo pogosten, a navadno brezpomemben pojav v spanju, se meni včasih očita žena, da škripljem po-noči in sicer z zobmi, ki niso niti vsi moji! Vi pa dajte svojima otrokoma vsak dan priložnost, da pošteno grizeta ali trd krajec domačega kruha ali suho tepko ali trd krhelj. Po večerji naj si splah-neta usta z mlačno in malce osoljeno vodo. Ce vas zdrami škrtanje, ležite' mirno na drugo stran.
A S — P Kolčna bol (ali razbolenje bedr-nega živca ali ishijas) je v vašem obsežnem dopisu sijajno opisana in prav nazorno predočeni vsi dosedanji poskusi zdravljenja. Ce bi bila bolezen iz prehlada (»revmatičnega« izvora), bi vam moralo dosedanje zdravljenje več pomagali. Morda je »spomin« na vašo dogotrajno trešljiko (malarijo), za kar nekoliko govori učinkovitost kinina? S to domnevo niso izključene še druge možnosti, spre- ! membe v okostju in medeničnem drobju. Ce le morete, ponovite načrlno zdravljenje s kininoin, pojdite v kakšne toplice z radijskim izhlapevanjem; j če vam to ne pomore, dajti si napraviti ponovni i rentgenski izvid ogrodja in hrbtnega mozga. Poz- , nam primer dolgotrajne kolčne boli. ki je ozdravel ! po odstranitvi gobice v hrbtenični cevi.
Isti. Zastarelo vnetje trepalnic (ali vek) je bilo j na vrsti pred nedavnim ''asom
A. P. — Lj. Za pomlajevanje se zanimate in sprašujete, kateri način bi bil za vas najbolj primeren. Ce nočete, da vas zaloti usoda, živite pri-| merno času, ki napoči s pepelnico, v duhu iti dejanju. S tem se sicer ne pomladite bogvekako. pač pa si podaljšate življenje, potrebno za — pokoro!
I. P. — K. Bruhanje se vas loteva kakor o prejšnjih nošnjah? Vsako jed povračate, iz praznega i „„.	,. „,.,(,,, Himi. želodca bljujete sline, zdravnikova zdravila ne po-
Isti Golt in grlo vam nagajata v prahu dimu	^ teden kar polegate, ker ne morete
ri daltšem govorjenju t iNavauite se, aa ainaie
iiaI /Inlrtt i \ rt rlniin ca Uorrnji ntllUPP Čl1/rw1i V7t10-
je y vsakem gospodinjstva potreben, zato Je najboljše, najkoristnejše in najtrpežnejše darilo novoporočgncem, sorodnikom in prijateljem.
Prodajamo na veliko in na drobno. Jamčimo, da je ves iz natfi-nejšega alpacca, ki ne zarjavi, in iz alpacca srebra. Prodajamo: iz alpacca 6 žlic, 6 vilic, 6 nožev »Solingen Rostfrei«, vse za Din 291' — . Isto iz alpacca srebra vse za Din 819"—. Garnitura iz alpacca, komplet za 6 oseb (41 komadov) za Din 759'- . Isto iz alpacca srebra Din 2058'—.
PRIBOR ZA KOMPOT kompleten, iz najfinejšega kina srebra (pladen
težak 2 kg) Din 950'—, SERVICE ZA LIKER kompleten, iz najfinejšega kina srebra Din 250'-.
Isti service s pozlačenimi čašami Din 350'—. PLADENJ, velik. 40X60 cm iz najfinejšega kina srebra, težek približno
2 kg, Din 550'— in 750'-. NA OBROKE DAJEMO: gg. oficirjem, drž. uradnikom z 10 let službe in nimajo zarubljene plače ter duhovnikom. — Naročila pošiljamo po pošti po povzetju.
ZA KAVARNE IN RESTAVRAGIJE pladnji iz najfinejšega alpacca
št 1 Din 36'—, št 2 Din 44'—, št. 3 Din 55'—, št. 4 Din 70'—. POSREBHENJE in pozlačenje vseh zgoraj imenovanih predmetov.
Vse zgoraj imenovane predmete izdeluje in prodaja:
OVriAŠČEl^A KOVNICA
Beograd, Boulevard Vojvode Mišiča 43, telefon 27036 ali Prodajalna Kovnice, Kralja Milana 14, telefon 24-826, Beograd.
Zahtevajte cenik, pošljemo Vam ga brezplačno. Trgovcem, kavarnariem in restavraterjem dajemo popust. Iščejo se agenti-zastopniki v celi kraljevini.
Pravni nasveti
m pri daljšem govorjenju?	.
redno in stalno samo skozi nos Ce ne gre, izpirajte si nos, kakor je bilo že večkrat nasvetovano. Ce lo ne zaleže, treba zdravniškega pregleda nosa, golta in grla in morda še drugačnega zdravljenja. Lj. P. - Lj. Vaša zaprtost se menda odpravi tako. da se vsak dan opoldne pošteno najeste in da kot povečerek pojeste 5 do 7 suhih fig (smokev). a temeljito prežvečenih s kožo.
A. K. B. Krči se vam pojavljajo v dolnjem delu trebuha, dasi so vam že odstranili slepič pred loti. Ker se vam pojavljajo krči izven čišče, menim, da niso v zvezi s spolnim drobiein, marveč s čre-vesom ali mehurjem ali ledvico. To se da razjx)z-nati z daljšim zdravniškim opazovanem ali hitreje v kaki večji bolnišnici.
Ista. O nosovih, ki se preradi zatikajo, je bilo že večkrat povedano tudi v zadnjem času. da je brez zdravniškega pregleda nemogoče pameten nasvet.
V. G — P Znižan želodec je izmikaven ali lepotilen izraz za razne želodčne bolezni; mnogo-
več delati. Ne dajte se begati, največ škodi vznemirjenje! Ko začutite, da se dviga želodec in napravila za bruhanje, začnite prav globoko in mirno dihati. Za zajtrk posrebljite ležeč po požirkih čašo mlačnega mleka samega s kakavom in ostanite v postelji še eno uro. Jejte vsake tri ure tekoče ali redke jedi. priporočam vam žolico. če vam diši. pred vsako jedjo nekaj požirkov mlačnega peli-novega čaja samega ali mešanega z meto ali meliso, če ni drugače, pijte po 15 do 20 kapljic peli-novega cveta, dobro razredčenih z vodo. Za žejo nijte slatino (rogaško ali radensko) samo ali mešano s sadnim sokom ali tudi z vinom po svojem okusu. Po vsakem bruhanju si dobro izperite usta s kaduljevim čajem, ki mu dodajte po eno žlico žganja (na veliko čašo). Bruhanje vam mine, ko se ga ne boste več bala Zato pogum!
J. M — G. Odgovor že imate: hribovce vašega kraja imam posebno rad zavoljo ljubih spominov nanj.
I. I. —■ Lj. Brez izkazila in opravičila nič.
Kmetijski nasveti
Spomladna setev inkarnatke — rdeče detelje. — Fr. R. S. V sadovnjaku med vrstami dreves ste poleti 112 pršišče posejali inkarnatko, ki pa najbrž radi suše ni vskalila. Ali jo je mogoče ponovno zasejati sedaj spomladi, da bi vendarle uspevala? Slišali ste namreč, da mora ta vrsta detelje biti posejana le v poznem poletju. Tako posejano in-karnat-ko ne bi kosili, temveč jo podorali kot zeleno gnojilo za izboljšanje zemlje. — Navadno se
inkarnatka ali rdeča detelja seje poletu ia se do , (ed . vjnQ 3remeni barvo iu postane črno kot tin-zime nekoliko okoreniči, potem spomladi hitro od- j (a {,rosi 'kaj naj napravim £ tem vinom? Ali bi žene, da jo maja meseca ze lahko kosite za krmo , bjlo ž je ■ ' , !, vina dobro. j Z g. p. V. -le to detelja ki najbolje uspeva v topiejsi n vinacin , silvan=Ci ),ahtnina'
in sploh vsa vina, ki imajo malo
krajih, medtem ko na severu slabše raste. Da se kisline so 1X)dvTŽena črnenju, če pridejo kakorkoli pa sejati tudi spomladi, toda sele tedaj, ko se y do(iko z'želez0IT1 Vj lahko prekuhate silvanec v je zemlja dovolj ogrela. Torej nikar ne prezgodaj i	.....r - ■ • •
»SLOVENCEV SVETOVALEC« odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen odre-zek, ki je natisnjen v spodnjem (lesnem kotu strani.
Crnenje vina. Imam sod 300 I dobrega silvan-ca iz leta 1034. Ce natočim nekaj vina v steklenico,
z njo v zemljo. Ker jo rabite le za zeleno gnojenje, bo ravno tako dobro uspevala sedaj posejana, le nekoliko pozneje pojde v cvet. kajti šele tedaj jo lahko podorjete. — Kar se pa tiče jeseni posejane inkarnatke, bi vas opozorili, da se večkrat zgodi, da jo jeseni ni videti, spomladi se pa naenkrat prikaže in bujno raste. Ce boste torej nekoliko počakali toplega vremena, boste lahko ugotovili, ali je res odpovedala, ali je pa ostala le bolj redka. Po tem se boste ravnali glede setve, kakor bo najprimernejše kazalo. — Sicer bi na spomLad lahko tudi sejali letno grahorko, pomešano z ov-«em. Ta pa da nekoliko manj zelenja za gnojenje, zato ni tako dobra kakor rdeča detelja. Oe pa to sejete, morate paziti, da dobit seme prave jare grahorke, kateri je navadno primešano nekoliko ovsa. Ozimno grahorka bi vam slabo uspevala.
Zelenjavo okrog sadnega drevja. — L G. C. Pred tremi leti ste svoj vrt zasadili s sadnim drevjem. Želite vedeti, ali bi okrog teh dreves lahko gojili peso, čebulo ali kaj podobnega, da bi ne škodovalo niti drevju niti sadikam. — Najprej morale vedeti, kjer raste ena rastlina, tam ne more uspevati druga. To načelo velja v splošnem. Iz vašega vprašnja sledi, da je posejano drevje pritlikavo. Drevo pa črpa hrano iz zemlje tako daleč, kolikor sega njegova krona. Zato mislimo, da imate med drevjem dovolj prostora, kolikor je ne bo za-scnčevalo sadno drevje. Pa tudi to le tedaj, če boste vrt dobro gnojili. Bliže dreves lahko gojite solato in tako zelenjavo, ki ne jx)ganja globokih korenin. Peso, čebulo, korenje pa je bolje saditi bolj daleč od njih.
Nerodovitnost hruške. Imam visoko hruško hardijevko, ki močno raste. Stara je že 11 let in do danes še ni rodila. Prosim vas nasveta, kako naj ravnam s hruško, da mi bo rodila. Ali kaže hruško precepiti s kakšno drugo bolj rodovitno sorto?
Hruška hardijevka je sploh močne rasti in zarodi nekaj pozneje, vendar bi vaša hruška v tej starosti morala roditi. Priporočamo vam, da na dr blu hruške pol metra od tal privežete obroč iz pločevine približno 10 cm širok. Pločevino privežete k deblu z močno žico, katero privijte približno I cm stran od obeh robov pločevine Žico močno r stegni t* s kleščami. Cez nekaj let se bo obroč za-iel v deblo in verjetno je, da bo hruška kmalu obhodila. Priporočamo vam. da hruško nekaj let ne obrezujete
žganje in žganje bo dobro in zdravo. Vendar vam tega ne priporočamo, ker čnienje vina prav lahko odpravite s tem, da silvanec režete (mešate) z bolj kislim vinom, in črnenje vina vam ne bo delalo več preglavic. Najprimernejše bo, da uporabite za rezanje laški rizling ali kraljevino. Priporoča se vam, da napravite najprej v steklenici ali v kozarcu poskus, koliko kislejšega vina smete primešati sil-vancu, da le-la na zraku ne spremeni več barve.
Bramor se je zaredil na vrtu. I O. C. Svoj vrt gnojite s prašičjim gnojem, ki ga pridobite z nastiljanjem z žagovino. Lani se vam je pa v njem px>i»vilo mnogo bramorjev, ki so vam un;čili peso, solato in drugo zelenjavo; poleg lega pa so oglodali še nekaj pritličnih jablan, da so se vam posušile. Zakaj se vam je zaredil bramor? — Bramor jc dospel na vrt, ker je tam našel v zelenjavi dovolj hrane, pa tudi v gnoju dovolj toplote. Da vam je obgrizel korenine zelenjave, je verjetno: da bi vam pa oglodal korenine sadnega drevja, lo pa manj. Kaj, če je k vam prišel v goste voluhar? Ta ima rad korenine sadnega drevja. — Sedaj spom'adi uničujete bramorja s tem, da ga zasludeiete po rovih do tja. kier ima rov globoko v zemlji. Najrajši ima solato. Ce opazite ovenele rastline ter jih potegnete iz zemlje, je korenina navadno obgrizena. Še uspešnejše je zatiranje junija meseca, ko je samica legla v gnezdo jajčeca. Ce tedaj izkopljete rov, ki sega v zemljo, boste lahko pomorili samico in jajca imičili. — Voluharja pva lovite s pastmi.
Kostna moka primerna za trajne kulture. K. K. M. — Prejeli ste 100 kg kostne moke, pa ne veste, po katerih rastlinah naj bi trosili: po deteljišču ali po travniku, px> njivi ali zelenjadnem vrtu. okrog sadnega drevja ali po pašniku? - lz vašega vprašanja sledi, da nimate mnogo j-ojma o umetnih gnojilih. Kostnih mok je več. v glavnem sta pa dve: razklenjena ima do 25% fosforne kisline in sirova do 10% fosforne kisline in do 5% dušika. Laže topljiva je razkleneja kostna moka. in to ste najbrž dobili. Dobr akot gnojilo je za vse rastline, toda najbolje bo učinkovala na deteljišču in travniku. Ker se pa le počasi razkraja, bo pri prvi košnji le malo delovala, več pa pri drugi košnji in v prihodnjem letu. Za njive in zelemadni vrt ie manj priporočljiva, ker se njena gnojilna moč razteza na več let, ne da bi mogla priti do rolr- veljave pri kulturah v istem letu. Posebno dobi o učinkuje na boli mokrotnih lleh
Rentnina od obresti. P. M. Na kmetskem jk>-
sestvu imate vknjiženo |x>sojilo z obrestmi. Čeprav niti obresti ne morete izterjati, vam davčna uprava nalaga rentnino in si ne da dojiovedati, da nimate dohodkov od vknjiženega posojila. Kaj storili? — Osnova za odmero rentnine niso samo obresti, ki jih dejansko prejemate, ampak obresti do katerih imate pravico. Ce je dolžnik zaščiten kmet, imate sedaj pravico do 1 odstotne obresti in ta višina obresti mora biti merodajua za odmero rentnine za leti 1935 in 1930. Finančni minister je tudi izdal poseben razpis, po katerem se morajo vzeti kol osnova davka na rente one obresti, do katerih ima ujinik pravico jo uredbah o zaščiti kmeta. Zato morate v prijavi za odmero rentnine davčni upravi spioročiti, da je vaš dolžnik zaščiten kmet in da imate pravico samo do \% obresti. Ce vam pa kljub temu odmerijo rentnino na podlagi vknjiženih obresti, se pa pravočasno pritoži te.
Zgraditev gospodarskega poslopja ob mejL
A. S. Gospodarsko poslopje nameravate postaviti ob meji. Sosed, ki ima na drugi strani meje hišo ne dovoli. Vprašate, ali vam more zgradbo zabra-niti. Preti vam s tožbo. Preden začnete graditi, si morate pri županstvu izposlovati stavbno dovoljenje. Zupan bo odredil ogled, kjer bo sosed lahko navedel svoje ugovore proti nameravani zgradbi. Ce bodo ti ugovori čisto zasebnopravnega značaja (radi oviranja svetlobe, radi seuce itd.) lio župan verjetno soseda zavrnil na pot pravde. Ce vas bo nato sosed tožil, lo sodišče odločilo. Nihče vatli ne more povedati, kakšen bo uspeh pravde, ker bi to moglo sodišče razsoditi šele po izvedenih dokazih (krajevni ogled, izvedenci). Svetujemo, da premislite, kaj bi vi rekli, če bi vam sosed hotel pred vašo hišo postaviti zgradbo, tako, da vam zapre svetlobo in se potem odločite. Po |>ostavi se mora izvrševati lastninska pravica le tako, da se s tem ne posega v jiravice koga drugega.
Zastaranje toibe proti državi. R. M. Svoječas-no vam je neki državni uslužbenec prikril vsoto denarja. Bil je obsojen na kazen in na povračilo škode. Izvršba je ostala proti njemu hrezuspešna, Tako da ne samo, da niste ničesar dobili, ampak imate še stroške, ki so vam nastali v izvršilnem postojianju. Vprašate, ali bi mogli od državev dobiti odškodnino. — Ce vam je dotični državni uslužbenec v izvrševanju svoje' službene dolžnosti z nezakonitim ali pa nepravilnim svojim postopanjem povzročil škodo, odgovarja za njo tudi država. Vendar bi bili morali proti državi vložiti tožbo čez deset mesecev od dne, ko je bila škoda povzročena, odnosno od dne ko ste zvedeli zanjo, v vsakem slučaju pa. v enem letu od dne, ko je škoda nastala. Ker se je proti storilcu vodila kazenska preiskava, se šteje gornji desetmesečni rok od dne pravomočnosti kazenske sodbe. Država je v tem slučaju dolžna plačati tožilcu prisojeno odškodnino samo, če se ne da izterjati od uslužbenca. Razumljivo pa je, da država ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči njen Uslužbenec izven službe.
Frankiranje pismenih čestitk. I. T. Po pravilniku za natranjo poštno službo se frankirajo, kakor tiskovine (po 25 jiar) tudi odprla pisma s čestitkami, vročili itd. Dovoljeno pa je v tem slučaju napisati na posetnico poleg popolnega naslova |ošiljateija tudi voščilo, zalivalo, izraz so-žalja ali vljudnosti, toda največ s petimi besedami ali pa z običajnimi kraticami.
Ruhožen ženine oprave. A. B. M. Ce je oprava ženina last, jo morejo zarubiti samo za njene dolgove in tudi za njene davčne dolgove. Ako pa oprava ni ženina last in so jo zarubili za njene dolgove, naj lastnik oprave vloži izločitveno tož-lo. Ce bo dokazal, da je oprava njegova, je ne bodo prodali. Samo tisto pohištvo je nerubljivo, ki je neobhodno potrebno dolžniku, članom njegove družine in poslom, ki žive t. njim v skupnem gospodinjstvu. — Vprašanje o tem, kaj kdo sme ali ne sme govoriti, ne spada med pravna vprašanja, ker lo lahko reši vsakdo, ki ima zdra-I vo pamet.
Policija. 1. K. R. Pogoji za sprejem v policijsko službo so razvidni iz zakona o državnih po-i licijskih uslužbencih, ki je bil objavljen v »Služ-henein listu z dne 12. decembra 1930 št. 43. . Spremembe tega zakona pa so objavljene v 51. | številki »Službenega lista« iz leta 1931. Oglejte si I torej te številke »Službenega lista«, ki ga ima
vsaka občina. | Utaja kupnine in kazenska taksa. M. P. V. 1 Ce se v
»SLOVENCEV SVETOVALEC« odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen odrc-zek, ki je natisnjen v spodnjem (lesnem kotu strani.
obrnite s tem vprašanjem na urad, ki vam je ustavil izplačevanje jx>kojnine.
Grobokopov usluzbonski davek. F. S. N. Pri službenih prejemkih, ki se ponavljajo zdaj pa zdaj, se nalaga uslužbenski davek od celokupnih prejemkov. Pri teh prejemkih ni dopusten noben odbitek, kakor je isti dopusten pri prejemkih, ki se redno ponavljajo. Zalo je tudi grobokop zavezan davku za dohodke, ki jih prejema zdaj pa zdaj od svojega dela.
Rodbinskn pokojnina po vpokojenom naredniku. T. J. Žena in otroci bi dobili pravico do rodbinske pokojnine, če je mož (oče) vplačeval najmanj pet let v uradniški pokojninski sklad in umrl kot vplačevalec sklada.
Škoda zaradi spravljanja lesa. I. K. K. G. Na hribu imate gozdno parcelo in se spravljajo drva že od nekdaj po plazu domov. Pod hribom je bil pred 30 leti brezplačno prepuščen požarni brambi prostor, kjer so postavili shrambo gasilnega orodja. Pri letošnjem spravljanju drv je slučajno ušla bukev iz plaza ni s silo butnila v shrambo in naredila za 300 Din škode Vprašate, kdo je dolžan škodo povrniti. — Ce je škoda nastala radi nepazljivega spuščanja bukev po plazu, odgovarja za škodo tisti, ki je dal bukev spustiti v dolino. Ce pa ie shramba postavljena tako blizu plaza, da je radi svoje lege sitalno izpostavljena |x>šk»dbaiii tudi pri pravilnem spuščanju lesa. potem je po našem mnenju požarna bramba sama odgovorna za škodo Svetujemo vam, da trpite škodo vsak' pfr lovico.
Prihranki žene pri gospodinjstvu. M. F. M. Skozi 20 let vodite gospodinjstvo svojemu možu, ki vam je mesečno dajal potreben denar za to. Vsled svoje pridnosti in varčnosti ste v tem času mogli tudi nekaj privarčevati in ste prihranke naložili v hranilnico V zadnjem času je prišlo med vami in možem do nesporazuma in je vam vzel hranilno knjižico. Vprašate, ali nimate pravice vsaj do polovice teh prihrankov. — Denar, ki ste ga tekom zakona prihranili pri gosjx>dinjstvu, ste dobili od moža za gospodinjstvo. Prihranke ste torej napravili možu ne sebi. S temi prihranki sme tedaj mož razjx>lagati ne vi. Vam niti treba ni prihrankov, saj je vaš mož dolžan, da vam da svoji imovini primemo vzdrževanje.
Neprijetna podnajemnica. E. B. L. Vzeli sle v jxxiiiajem žensko, ki je rekla, da je po poklicu frizerka. Po par dneh ste opazili, da m frizerka, atn-pak vlačuga. Zahtevali ste od nje, da naj takoj zapusti sobo. Ker to ni storila, ste šli na |X)licijo s prošnjo, da jo spravijo iz stanovanja. Policija vam ni ugodila. Vprašate, kam naj se pritožite. — Vi nimate prav. Ce hočete pjodnajemnika spraviti iz kakršnihkoli razlogov iz stanovanja, mu morate odpovedati. Po pravomočni sodni odpovedi smete zahtevati od sodišča — ne od policije — da spravi iz stanovanja stranko. Policija tedaj ni smela izvršiti izselitve vaše podnajemnice
Vrnitev obrtnega lista in davek. I. K V. — Obrtni list ste vrnili okrajnemu načelstvu, davkarija vam pa še vedno nalaga davek. Pritožili sle se, pa nič ne pomaga. — Prestanek obrt, morate prijaviti davčni upravi. Ce tega niste storili, davčna uprava najbrž ne ve, da ste vrnili ocrtni list. Na starost se davčna oblast pri odmeri davka nc more ozirati, ker lega zakon ne pjredpisujc. Ce kljub temu, da ste vrnili obrtni lisi, še vedno iz vršuiete obrt, vam bo davčna oblast še vedno nalagala davek.
Naročena omara. S. N. Lj. Naročiii ste pri mizarju omaro za perilo, ki bi morala biti ravno tako pjeskana kot vaša spalnica in ste za vzorec dali mizarju predalček nočne omare radi notranje in zunanje barve. Nekaj ste dali na račun, ostanek pa pri prevzemu. Izdelano omaro je mizar pripeljal zvečer. Drugi dan ste pri dnevni svetlobi oplazili, da barva — zunanja in notranja — ne odgovarja naročilu im da omara ne gre k ostali opravi. Vprašate, če lahko zahtevate od mizarja drugo omaro ali pa povračilo denarja — Mizar je dolžan vam preskrbeti omaro tako pleskano, kakršen je bil vzorec. Svetujemo vam, da mizarju daste primeren rok, da vam prepleska omaro v naročeni barvi pod pretnjo, da boste po pireteku lega roka dali to delo izvršiti na njegove stroške po drugem,
—r.....- .......-.....—- ——......... saJ vam jamči za vso škodo, ki jo je sam zakrivil.
kupnoprodajni pogodbi navede manjša I Pravico radi jamčenja morale sodno uveljaviti tc
vrednost, kakor je bila dejansko dogovorjena, se j kom šestih mesecev, sicer je tožba ugasnila _ Ce
i,o,„,,i„:„ c irii,,ninim •"<">""« ..laično se barva omare ne da več popraviti, tako,- da je
ta kos pohištva za vašo spalnico neuporaben, smete zahtevati razveljavljenje jx>godbc in bo moral mizar že sprejeti denar vrniti
pogodniki kaznujejo s trikratnim zneskom utajene redne takso. Taksno kaznivo dejanje zastara v petih letih. Za kazniva dejanja učinjena po privatnih listinah začne teči zastaranje z dnem, ko se spis zavezan taksi prvič uporabi pred oblastvom, ali če oblastvo tudi brez toga zve za tak spis; za za vse ostale posle, ki so obremenjeni s takso (na pr. ku|)iiopro(iajna pogodba), z dnem ko oblastvo zve, da taksa ni plačana. Iz toga vidite, da v vašem slučaju taksno kaznivo dejanje, storjeno z zamolčanjem kupnine, ni zastarano, če jo oblastvo šele sedaj zanj zvedelo. Čeprav jo bilo isto storjeno žo lela 1929.
Pokojnina iz hraMnsko skhidnicc. S. L. .J. Ko so vam ustavili izplačevanje pokojnino, slo gotovo prejeli o lom pismeno obvestilo. Tam jo gotovo navedeno, zakaj se jc to zgodilo. Ce pn ni, se
iitiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiniiiiiiimtiiii 0DRE21TF, ......................................
^Ulfllfif ITUITASPC*
| odgovarja samo na vprašanja, ka- J | lerim je priložen tale odrezek. |
I ,SLOVENEC', 23. febr. 1936 J
•lttllllllMlllltlCiaflll*ia>iliiiiBt|aaat§|f;{B}a;{a;asa«aaaaaaa
Simfonija in hlače
»Kaj pa je danes v radiu?«
»Nimam pojma! Odpri ga!« — Soprog je govoril; soproga je storila.
In zveneči, lepo doneči glas najiovedovalca je povedal;
»Slišali boste develo simfonijo Ludovika van Beethovna.<■ Vijoline so zasvirale.
»Pavlina« je dejal soprog soprogi čez tri minute, »ali |e gumb na mojih hlačah prišit«?
»Gumb? Kateri gumb?«
»Na sivih hlačah.«
»Saj imaš dva para sivih hlač!«
»Vem A ene lilače so brez gumba.«
»Katere?«
»Stare *
»Katere — stare? Imaš več starih liiai Imaš stare rjave hlače, imaš stare črne hlače, imaš stare pejielnate hlače, imaš slare modre hlače, imaš stare sive hlačt.«
»Te so prave!«
»Sive,«
»Da,« je dejal sojirog in je zavzdihnil.
Soproga nekaj časa ni ničesar odvrnila. Nato je vprašala:
»Kaj pa manjka sivim hlačam?«
»Gumb jim manjka.«
»Gumb?«
»Da. Zgoraj, zadaj.«
»Zakaj?« Pavlina je ta zakaj prav strogo izgovorila; je bila pač njena navada taka
»Zakaj?« Soprog je skomizgnil z rameni. »Kako naj pa vem zakaj, manjka gumb? Se je fwč odtrgal — kar tako ., .«
»Kar tako meni nič tebi nič se gumb ue odtrga, veš, Pavel! Vsaka stvar ima svoj vzrok. Gumb je močno nrišil strokovnjak z močno nitjo; če hočeš kak gumb odtrgati, se moraš precej jx> truditi, tako močno je prišit. — Torej — kako je mogoče, da se je gumb odtrgal?«
»Mpgoče sem se hipoma sklonil,« je menil Pavel
»Sklonil? Haha! Ti -- pa sklonil! Kolikokrat mi je že kdaj kai padlo na tla! Ali si se sklonil? Nikoli! In če se človek le skloni, se gumb še ne odtrga. Moj prvi rajni se je zmeraj sklonil, če mi je kaj padlo na tla, in ni bil ko ti, ki samo kar gledaš. Če bi se mu bil tedaj zmeraj kak gumb odtrgal, saj bi bila morala ves dan šivati satue gumbe!«
Zdaj je imel tudi soprog zadosti
»Ti — da bi bila? Ves dan? Ti — pa da bi kak gumb prisila! Najprej ti je treba trikrat reči, nato je treba hlače položiti predte, nato ti dati gumb v roke, pa šivanko ti je treba vditi in nato še trikrat vprašaš, kam ga naj prišiješ in ko ga že vendar prišiješ, je prišit čisto kam drugam ko tja, kamor spada!«
Pavlina na to ni odgovorija. Pavlina je šla molče iz sobe. Ko se je vrnila, je imela hlače v rokah.
»Tud> madež imajo hlače,« je pikro pripomnila.
»Ali si ga očistila?«
»Ne! Ali sem ga jaz naredila?«
»Madež je že štirinajst dni na hlačah!«
»Veni,« je rekla Pavlina, šla po šivanko in sukanec in je vprašala:
»Kje je gumb?«
»Tukaj,« je rekel Pavel in pokazal na prazen prostor
»To je mesto kamor spada; a kje je gumb?«
»Gumb?«
»Seveda. Gumb.«
»Kako uaj pa vem, kje je gumb? Sem ga pač izgubil!«
»Izgubil?«
»Kajpa! Prava reč!«
»Prava reč? Tako? In ko sem jaz zadnjič izgubila dežnik, si divjal in robantil, kako da morem biti tako zabita, da kaj izgubim in da mi je to čisto podobno in da imaš res prav za kazen tako ženo iu da nisi ti še nikoli nobene reči izgubil! A če ti kaj izgubiš, je pa prava reč. seveda!«
Soprog je planil pokonci in naglo koračil r>o sobi gor in dol.
»Oprosti, Pavla, mislim, da je vendar drugače, če izgubiš dežnik za sto dinarjev ali pa če izgubiš gumb?«
A Pavlina se ni dala kar tako ugnati v kozji rog.
»Prosim: dežnik, prvič, ni bil za sto dinarjev, ampak za devet in devetdeset petdeset; drugič, mi nisi ti kupil dežnika, marveč mi ga je podarila mama; tretjič — to tebe prav za prav nič ne briga, ampak le mojo mamo! Četrtič — pa ta gumb ni bil navaden hlačni gumb, nego je bil boljše sorte, je imel štiri luknjice, kakršni so vsi tukajle... ti imaš za vse dvojno merilo, dragi moj!«
»Nobenega merila nimam,« je zavpil soprog, res razkačen radi take logike, »jaz hočem imeti gumb na hlačah, jsa konec besedi! Pa ne z belo nitko prišitega, ki jo, pravkar vdevaš, ampak ...,« tu se mu ie v sveti jezi glas prelomil, »... ampak s črno. kakor je prav!«
Zena je svetohlinsko pogledala kvišku in na-šobila ustnice:
»Na sive hlače?«
»Na sive! Na take se mora prišiti gumb s črno nitjo!«
»Zakaj pa? Plav tako jih smeš prišiti z belo! Siva barva je vendar zmes črne in bele barve!«
»A jaz zahtevam, da šivaš s črno nitjo!« je zatulil Pavel
Soproga je kratko vprašala:
»Seveda, če ti tako zahtevaš, samo zato, da kaj rečeš samo zato, da je nekaj po tvoji glavi, poleni je stvar drugačna Jaz sem mislila, da rečeš tako zaradi logike? Toda. če želiš črno nit, ker imaš veselje s tem. ker mora na vsak način tvoja obveljati in ker ti je tako všeč, da lahko vpiješ in
razsajaš n svoio ubogo ženo trapiš ...«
*
Radio je umolknil.
In glas najiovedovalca je de;al: »Slišali ste deveto simfonijo Ludvika van Beethovna ..«
N'hče ni ugovarjal radiu. Saj ne more drugače! Ko pa časih tako nerodno stoji v hišah mest in vasi!	(Jo Hans RSssler.)
Ping-pong
Športne zadeve so povsod tako zelo razvite, da iuumo za vsako smer šjx>rta posebno sezijo: sezijo za žogobrc, sezijo za lov m tako dalje. A za najnovejša športna dognanja nimamo sezij; :ako m sezije za namizni tenis, za namizni /ogobrc, za namizni golf in tako dalje.
Ko sem nedavno obiskal družino Miliiedovo, sem dobil |x>glavarja družine v pristni športni oble ki, kako je pravkar brcnil žoge od oiroške po-sleljice prol vratom: Krasen .sunek! /oga je zadela staiega očeta v nos in v lejieiii loku pristala v jjorcelanasti skledici, kjer so biie šinarince
»Jako me veseli, da ste prišli,« me je sprijela gospa Milfredova in ludi gos|iod Milfred mlajši je prekinil svojo igro z žogo. -Potrebujemo namreč | še četrtega za ping-pong!« »A jaz ne znam igrati ping-ponga,« sem boječe odvrnil.
»Vas bomo že naučili,« so me potolažili Saj | je tako prepro.to: natančno tako kakor 'eni.*!« j »Dobro A kje bomo igrali?« j »Imamo igralno mizo na sklop, mi je pojasnila gospa. »Jure. prosim, naredi malo prostora! Vzemi svetiljko proč in ti, Vilče, postavi stole ua klavir!«
Stoli so zaropotali, kozarci zažveuketali. stari oče se je zbudil iz dremavice in i(e vprašat, ali je gosjiodar mogoče odpovedal stanovanje?
»Ping-pong bomo igrali,« jt povedma gospa Milfredova
Stari oče je pritaknil mogočno shišalo k uhlju.
»Kaj praviš?«
»Ping-pong bomo igrali, so vsi soglasno za-i tulili.
»Aa tako,« je stari oče olajšano izdihnil. f
Nekaj je bučno zaropotalo in že sla se pri-
God gospoda Kulička
»... in priloženo pošiljamo vaš rokopis nazaj. Veselilo nas bo, če nas boste še kdaj počastili s kako pošiljatvijo in se z odličnim sj>oštovanjeni priporočamo...«
Moric Paprika, lastnik založbe dramskih iger, jc to pismo malomarno narekoval Nato je brskal med rokopisi po pisaluiku in je izročil svoji tajnici zvezek modre barve, rekoč: »Tu priloga za Kulička — strašno ime! Kako si ujia kak Kuliček pisati drame! Ali je sploh priložil znamke za odgovor?« »Je,« je dejala gospodična, iu vzela zvezek in globoko zavzdihnila; »že spet en revež več, ki bo ves razočaran in jx>trt. Prepričan sem, da drame niste niti prebrali, gospod Paprika!«
»Ze precej časa ste pri meni, gospodična, in bi že mogli vedeti, da ne moreni vsake čorbe prebrati. Dovolj imam opravka z igrami priznanih pisateljev, da jih spravim kam ped streho. Verjemite mi, da je stokrat laže kako igro napisati, ko oddati jo.«
GosjJodična je listala f« zvezku. »Toda naslov mi je jako všeč ,Dve duši na dofiustu!' Mogoče je pa vendarle kaj prida vsebine?«
»No, dajte mi sem!« Moric Paprika je vzel zvezek v roko in se je toliko ponižal, da je zviška govoril svoji tajnici o fjomembnosti in nepomembnosti kake gledališke igre. »Glejte! Najprej ime pisatelja. Ah se ta človek zares imenuje Kuliček, potem je njegov? dolžnost, da poskrbi za lepše doneče odrfko ime. Ali je j>a Kuliček že psevdonim in jx>tem si že morete misliti, kakšna je ta ;gra! Najprej mi preskrbile takega ravnatelja, ki bi hotel prebrati komedijo kakega go-poda Aniona Kulička! In poleni naslov: ,Cve duši na dopustu!' Olarija! Kaj naj pa duše j-očno na dopustu? Ko niti ljudje ne morejo iti več na dopust! Dandanes
jiotrebujemo socialnih naslovov, na primer ,Vse za bližnjega!' Saj ni treba, da ie tudi dejanje takšno, jx)glavitna je pač obljuba. Potem pa osebe, igra s šestimi igravci ni sodobna! Občinstvo si želi na odru ljudi videti, čim več, tem bolje. Cemu ;ma pa ravnatelj toliko osebja? Te osebe morajo biti zaposlene, čemu jih pa plačuje? In dalje: jx>zorišče — soba. Ena sama soba! Glejte, gosjx>dična, to je smrt za vsako komedijo. Ce že ni kaj poslušati, mora človek vsaj kaj videti! Razkošna oj>rema, sijajna dekoracija, na kak način je treba vendar po udariti, da ie gledališče kulturna zadeva. In mimo tega..., a kaj bi še tratil besede! Ne, ne — izključeno, pošljite to skrpucalo nazaj!«
Cosjx>dična je še enkrat zavzdihnila, vzela veliko kuverto in napisala naslov. Nato ie kar tako pogledala na koledar, ki je stal pred njo in kar vzkliknila je: »Saj jutri je pa 17. januar!«
»Slo in?« se je začudil gospod Paj>rika. »Kaj pa je potem?«
»Anton, god gospoda Kulička! Tako razočaranje za jutri zjutraj —. tega mu res ne smemo prizadejati Rcnn šele jutri odposlala pismo.« »Vi ste pa res čudovita žverca, moja draga tajnica! No, radi mene. pošljite ga rajši pojutrišnjem!«
Vstal je »>Zdai grem. Za danes sem že vsega do grla sit.« Bil je že pri vratih, ko se je še nečesa spomnil, rekoč: »Da ne pozabim, krog petih pride nekdo od gledališča Dajte dotičnemu tistile rokopis z irtoje piralnc mize; na ^rhtt je, najnovejša Miraiideliijeva komedija. Saj je prav za prav tudi nisem prebral, a kaj takega človek že lahko neprebrano priporoči. Bosle videli, kako bo ravnatelj navdušen zanjo. Lahko noči«
Gospodična tajnica je še pripravila pošto in se uato zatopila v svoj najljubši roman. Krog šestih
je zaprla knjigo, si umita roke in je že bolela oditi, ko je vstopil sluga iz gledališča.
»Dobro, da ste prišli! Vzemite, prosim, kar tistole knjižico z mize, kar na vrhu je.«
»Ze imam. tole modro, kajne? Pa z Bogom, gosjjodičmi!«
Koj nato je tudi gospodična odšla iz založbe.
*
Ko je drugo jutro ob devetih prišel gospod Paprika v pisarno, mu je gospodična povedala, da ga je gledališki ravnateli že dvakrat jjoklical po telefonu.
»Kaj je i>a hotel?«
»Ne vem. le silno razburjen je bil. Ko sem mu jKivedala. da pridete sele ob devetih, je dejal, da pride tudi on "'i isti uri k vam.« »Dobro. In pošta, gospodična?
Bral je šele drugo pismo, ko je burno po-zvonilo pri vratih in jv koj nato vstopil gledal ski ravnatelj. Sopihaje in mahaie z rokami je kar pla nil k pisalni mizi. »Vi ste tič Paprika! Ali ste prebrisani! Rad bi itnel vaš smrček! Da mi zavohate tako krasoto! Kar koj napiševa px>godbo.«
Gospod Paprika je pomežiknil tajnici. >Ali vam nisem rekel, Ali vidite, kako e iz sebe?«
Gospodična je vdano sklonila glavo spričo vzvišene sile gospodarja in je nastavila dvoje |ia-pirjev na pisalni stroj.
Gledališki ravnatelj ni mogel niti za treuutek mirno sedeti. »Povejte mi vendar, kje ste tega Kulička iztaknili?«
Gospod Paprika je okamenel. »Kdga?« »No, pisatelja te sijajne komedije: Dve duši na dopustu!«
»Kaj? To igro boste.. «
»Jasno! Ali ste mislili, da sem radi vas na vse tešče pritekel sem?«
Tedaj se je zgodilo nekaj, česar se gosjxidu Papriki že dolgo ni primerilo: zardel je in glas se mu je tresel. »Torej vam je bila igra všeč, gospod ravnatelj?«
Ravnatelj je slastno tlesknil z jezikom. »Prvovrstna reč! Pa povejte nu vendar že. kdo se skriva pod tem imenom? Ta psevdonim je naravnost že-nialno jx>srečen! Ali s; bodo ljudje belili glave! Že ime samo je hrupna reklama. In potem naslov: Dve duši na dopustu! Pomislile, kaj je že v teh samih besedah! Poletje, dopu-t, ljubezen, romantika... Čudovito!... In zasedba' šest oseb Moji ljudje si bodo kar oddahnili. Tudi občinstvo je že zdavnaj sito tistih množic na odru. Saj je vse le pesek v oči, da ni videti praznine dotične igre. — In pa pozorišče! Ena sina dekoracija, dragi moj, ena dekoracija! Končno se vendar vračamo k gledališču. k umetnosti, k velikim dramatikom. Ali so slavni dramatiki potrebovali take šare na odru? Za tako reč ni treba ljudem hoditi v gledališče, saj si bolje in ceneje ogledajo vse na cesti, če se ozro v izložbena okna!«
Konec tega govora je žarel obraz gospodične tajnice kot sonce, a težavno bi bilo dognati, kakšni občutki so prešinjali njenega gospodarja.
In ko je gledališki ravnatelj čakal, kaj poreče gospod Paprika, je založnik najprej globoko iztegnil sapo vase in menil: »No. kaj sem vam rekel, gospodična? Kar moje besede, natančno moje besede! Jako me veseli, gospod ravnatelj da sva to pot zares istih misli in natančno istega mnenja!«
(R. Koller.)
kazala gospoda Milfred starejši in mlajši in prinesla neko velikansko s-tvai. ki je bila videti ko kak lesen plav. Plav so razklopili in mahoma je stal sredi s*>bc na šestih nogah in na enem prstu. T;sti prst je bil moj.
Ko sc je pla\ razmahnil \ v;»ej svoji košato-sti, sva bila star oče in iaz tako potisnjena k steni, da sva komaj diha a Gospod Miltred in gospa sta stokala na drugem koncu ping-pongove mize Ven dar sta začela metati žogico iz celoluida po mizi in sta spremljala svoje mete z rezkimi vzkriki.
\li boste iud; vi igrali?« sem vprašal starega
očeta.
Stari oče je grozeče nameril slušalo proli meni: »Kaj pravite?«
■»Ce boste tudi vi igrali?« sem ponovil.
Ves izgubljen je odkimal in milo pogledal: »To je slušalo. Veste, malo naglušen sem
»Ah. kako ste srečni!« sem zarjovel; a mož nie ni razumel.
Na drugem koncu mize so »e malo pomirili. Gospod Miltred uri je |iodal tolkač, rekoč: »/dai ste videli kako se streže tej stvari! Zdaj utegnemo začeti pravilno igrati. Vilče. pojdi z mamo na drugo strani.
Skozi goščavje razpostavljenega pohištva, čez polico za knjige iu čez pisalnik sem srečno pre-plezal in se postavil zraven gos|x>da Milfrcda Prav zadaj za menoj ic bila peč centralne kurjave, ki je bila svojo' m.jnujšo vročino izžarevala v moje noge. Pa je že šlo, če sem zdaj pa zdaj dvigal uoge in se prestavljal ko medved pri |>lesu.
»Torej, drugega vam ni treba,»» mi je dejal moj učitelj, »»ko da tiste žogice, ki prifrčijo k vam čez belo črto, odbiiele f.pet nazaj «
»Narčd!« je zapo\edala gospa in mi vrgin žogico preko mreže. Gospod Milfred je nalahno odbil žogico in jo poslal svojemu sinu, ki jo je f« škodoželjno zalučal proti meni. Da mi ne bi žogica plooknila v obraz, sem zagnal svoj tolkač proti njemu
Kar ploha rogajočih besed se je razliia po meni Očitno sem jih kot igralec piug-ponga iaso razočaral Obljubil sem. da se boni za drugič bolje pripravil
Nočem opisovati nadaljnjega poteka igtc. le to naj omenim da so me močno bolele roke. komolci in kolena.
Začel' iitKi se igrali lažje igre, streljali smo še z lokom v salonu, igrah golt v jedilnici in nogomet v kuhinji
Priznali moram, da se nisem v nobeni igri kdovekaj obnesel. Prav nobene potrrlie nisem občutil, da bi »treljal z lokom igral golt ali nogomet. A to je pač značilno za šport za domačo mizo. da le nihče tie vpraša, ali se hočeš igrati ali ne. Komat prideš zraven, si tudi že v igri. Ne moreš biti gledavec, ker pač za gledavcc ni prostora v stanovanju Po vsem letti to ej nikakor ni res, da bi sedanja civilizacija t'love k? nomehkužihi. česar se nekateri bojijo!	(Weare Holbrock.)
BANKA BARUCH
U, R U E AUBER PARIŠ (9°)
Telef. Opera 98-t5 — Trle!.; Opdm 9816 Naslov brzotavkam Jiigobaruch Pari« Vb
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji. Holandiji in Ltiksenhurgu Odpremlta denar v Jugoslavijo nathitrejc in po naiboljšem dnevnem ktirzu. Vrši vse bančne posle najkulantneie. Poštn uradi v Rclgiji, Franciji, Holandiji in Luk sen burgu sprejemalo plačila ua nase čekovne račune :
BELGIJA No. 3064-64 Rrux*-le». FR \NCtJA No 1117-94 Pariš HOl.ANDIJA: No. 1458-65 Ned Dienst. LUKSENBURG No.	Limembourg.
Na zahtevo pošljemo orezplačno naše čekovne nakaznice.
Japonke
Vljudnost, vedrost. marljivost, čistoča, telovadba: to je Japonska, dežela smehljajočih se žensk, dežela, kjer imajo ženske tisočero vrst poslov. In vendar se smehljajo.
Na Japonskem so ženske podjetniki dimnikarji, tesarji, kovači, šoferji, pu tudi detektivi, uredniki in celo dijilomati. Ženske «o spievod-ii i k i na tramvajih in avtobusih, strojevodje pri pomolskih železnicah, filmski ravnatelji lastnice hotelov in restavrantov in ljudskih kojinlišč. ženske strežejo pri dvigalih.
lapotike so piloti, reševalci, morski potapljači, ribolovci, brivci, senzali no borzah. Ženske varijo pivo in goje čebele. Ženske napovedujejo vreme in cene na bombažnem trgu. Rodijo in vzgajajo zdrave in zadovoljne sinove, a vendar se vedno smehljajo.
Kljub temu, da so učane, in da se poprimejo vsakega poklica, ki je prav za prav samo za moške, tudi ubijanja živine, so krotke, mile in skromne .
Pred kratkim je dva tisoč natakaric in stre-žajk iz Tokia v začudenje vsega naroda vrglo proč tradicionalni kimono in zlezlo v gizdavo evropsko obleko, ki jim pa slabo pristoja in so začele štraikati. Zaklenile so se v zapuščena razstavna poslopja. Pridružile so se jiin še druge iz. okolice z vrečami žemelj. kuhanim rižem, bananami, sladkorčki, hlebci kruhu, kar naj bi jim zadostovalo za več časa.
Japonski ženski častnik je tedaj pisni dolge stolpce slavospevov in imenoval to gibanje važen triumf. V dveh dneh je vsak ženski bil jeter v sedem sto tokijskih gledališčih in kinih zahteval novo in boljšo uniformo in svilene nogavice. V eni uri so dobile oboje, kljub temu. da imn Japonska hujšo gospodmsko ktizo in višje davke kakor kjerkoli.
Potapljalci za biseri v kobeju in lovci ua
morske volkove v Slngaporu so same ženske. Potope se v morje, razprostro jekleno mrežo in vabijo te nevarne zveri vanjo. Pod vodo ostajajo neverjetno dolgo iu malokdaj jim žrtev uide
Tja jemljejo svoja deteta s seboj, tri — do štiriletne drobne kričače in veslajo po morju, polnem morskih volkov, kakor da so v domačem ribniku. Mati. spodaj v globočinah drži v ustih kouec vrvi, ki je privezana n^ dolg splav zgoraj na površju. Če je morskega vo ki. srečno zvabila v mrežo, da znamenje z vrvjo in mrežo potegnejo gor. Časih se zgodi, do žet:»k 3. ki ne more iz mreže, ko je morski volk že ujet, potegnejo z njim vred gor. iu vendar se smehljajo.
Tudi potapljulke z.a biseri tam doli v Kobeju in Nagasakiju opravljajo tak posel in so vsak hip v življenjski nevarnosti. Oblečeni; so v močno, belo kopalno obleko. Čez usta si prive-žejo bel trak kakor bolničarke v operacijski sobi. Z vedrom se potope petnajsi do dvajset čevljev globoko. Tam zajamejo eder tio dva tu-entn školjk, ki so jih nabrali možje in hite z njimi gor na površje, kjer se muiie samo eno minuto, da oikfajo dragoceno breme, in da vdihnejo svež zrak, potem se zopet spuste na dno To ponavljajo uro za uro.
Ženske, ki opravljajo tu poi.morski jiosel nekuj let, dobe kakor sod izbočene prsi Ne prehlade se pu nikdar, čeprav se potapljajo v vodo, ki ima tudi samo deset stopinj toplote. Od časa do časa se može preizkušali za to delo, d ti se ne morejo meriti z ženskami
Še bolj zanimivo je če opazuješ ribolov s kortnorani. Ženski ribici veslajo ob obali s stotinami velikih, sivih ptičev, kormoranov, ki so dresirani da polove hkrati po več rib. Vsak kor-moran je na vrvi, s katero ga spuščajo v vodo. Ko nalovi nekaj rib. gn potegnejo v čoln. kjer morn odložiti svoj plen. In ta igra se ponavlja.
V južni Japonski so ribiči s kormornni večinoma moški, na daljni sever pu hodijo ženske, sanic ženske, ki kljubujejo ledenim sibirskim
viharjem, in odkoder se vračajo z bogatim plenom Neku ženska je na obali blizu Vladivosto-ka postala milijonurka. Njena posadka -d mornarja do trgovskega ravnatelja, same ženske, je bila zelo urna in spretna. Oh nedeljah zvečer sc ribolovska odpravi s svojimi volni k so jiolui živahnih kvakajočili ptičev, ven nu morje Zjutraj dospe na peščeno obalo, kraj z.a ribolov. Ves dan lenarijo, v mraku sc pa odplavi petdeset čolnov s ptiči in z velikanskimi acetilen-kami na delo. Nemirno plavanje luči privabi radovedne ribe blizu čolna, da bi videle, kaj da je. Kormorani, ki imajo kakor orel bistre oči, dolge vratove iu ostre kljune, se tedaj vržejo v morje in začno po ribah kar hlastati.
Ženske, ki imajo na vrveh jxi pet lo osem kormoranov, spuščajo in vlečejo naza j te ptiče z neverjetno spretnostjo. Ko je kormoran v čolnu, izprazni poslušno svoj kljun, in se zopet vrže v vodo Za plačilo za to dolgo nočno delo dobi eno ali največ dve ribi.
Japonke z vrvmi, ki nosijo svoja speča deteta na trudnem hrbtu, dobe morda en dolar za noč. Podjetnica ima morda bolj masten zaslužek, in sicer letno šestkrat toliko kakor moški podjetnik na jugu. Ne zaposluje pa niti enega moškega ne na morju ne na suhem.
Vsak potapljač v tem cvetljičnem kraljestvu se nc|>restano zaveda japonskih veselili in liilii-tajočih se deklet, ki gredo povsod, delajo vse in presegajo moške 1:3. Prav za prav jih ne. n ker je na tisoče mladih mož pri nrmndi, drugi tisoči so pa po univerzah, sc samo zdi. da jih je veliko nanj kakor žensk.
Vokohama, pravi zahodni svet. je preplavljena z majhnimi bari in restavranti. plesnimi dvoranami in btifeji Celo najmanjši teh lokalov ima po šest do deset sijajno oblečenih gejš. ki zabavajo ir<iste. prižigajo cigarete in pojejo ee jih moreš poslušati.
če želiš plesati. Ii napravijo tueil ini/aini prostor za jiles in navijajo gramofon. Čc si oto-
žen in hrepeniš po kom. da bi mu jiotolažil svoje križe in težavi, te pozorno poslušajo in drže zn roko, in če jnkas. ti celo dajo žepni robec.
Iz plesalnih dvoran, katerih je jio deset v vsakem bloku, odmeva po bulevardih godba ji o z nn v noč. Vsako zabavišče ima |>o dvajset do jietdeset gejš v večerni toaleti, pripravljenih, dn plešejo vso noč. šest plesov za četrt dolarja. In vendar sc smehljajo.
Morda je ni deželr na svetu, kjer bi bila večja skromnost kakor nu Japonskem. Nikjer v deželi ne najdeš najmanjšega sledu prostnštva. bodisi v obleki, jeziku ali običajih. Ženske se oblačijo od gležnjev do vratu. Poljubovanje se jim zdi prostaško in se tudi nr poljubljajo. \ večjih mestih je kopališče v vsakem devetem ali desetem bloku. Pa tudi kletve ne poznu Japonec, niti ene ne.
Kljub temu, da japonske smehljajoče se ženske izvršujejo vsaka svoj j>oklie in mnojn krat prekašajo moške, ne smejo jrlasovnti. «i izbrati možn. povabiti moža na svoj dom sli se okoristiti z imenom svojega sojiroga.
Na Japonskem doloenjo svojemu otroku moža ali ženo starši, in zato je tam več samomorox zamdi ljubezni kakor kjerkoli na svetu
Stotinr mladih, veselih Japonk si \snko leto vzame življenje zaradi nesrečne ljubezni, a nihče se ne potrudi, dn bi jircprečil samomor. Take grde stvari pa redko motijo tujca. JatHinska inu jc bajna dežela čistoče in veselja, polna cvetlic.
Severoatneriški hoteli ti n. pr. dajo nn razpolago ledeno mrzlo vodo. milo in brisalke. V i vropi ni mila. V Indiji ni ne mila. ne brisalk in zn kopelj moraš posebej plačati. Na Japou skem pa vse to dobiš zastonj in Se več: krpe za umivanje obraza, tueate škatlic z vžigalicami glavnik in krtačo, mnogokrat, a nt xdno. celo zobno pasto. Nn vratih visi kimono, čist kimono wak dan Tudi vročo kopelj dobiš. Dokler pu nisi imel japonske vroče kopel j i. se še nisi kopal.	(Gordon Sinclair. — T. D.)
Nedeljsko pismo
Pridejo trenutki, ko se :n:di človeku kaka stvar, ki jo je poprej l;omaj opazit, izredno lepa. Iako se mi je letos zgodilo tudi z današnjim eran-geljsKHU odlomkom, Neštetokrat nem ga ie poslušal doma, ko nam ga je rite leto za letom oh sobotnem večeru prebiral. Sam ga ie nekaj let berem in razlagam ljudem. A tako ljub kakor danes sc mi ni zdel la evangelij šc nikdar doslej.
Poznali moramo ozadje. O, li možje, ti apostoli! Tretja pomlad je ie, kar hodijo z Jezutom, i: šc zaslutili niso njegovega poslanstva. Morajo vedeti: r hlevu se jr rodil; vendar sanjajo le o njegovem zlatem prestolu. Sami so bili priče: trikrat so ga Judje ze hoteli umorili; n ko jim .lezus ze tretjič napoveduje svoje trpljenje in strašno smrt, celo sami trdijo, da prav nič ud lega ne razumejo. Nočemo jim delali krivice. Morda so ga r, s gl< d"ti preveč vzvišenega, nadčloveškega? Mahi prej jr Peter zatrjevat: Ti si Sin tirega Ho ga! Sa gori Tahor je stal pred njimi r nebeškem sijaja. Obujenje mrtvega Lazarja je bilo nekaj nezaslišanega.
Domače pa gotovo ni moglo bili Jezusu med njimi. Preveč tuje, nerazumevajoče sn mu stali nasproti. .1 vendar si je Jezus želel nekaj tiste ljubezni. toplote, s katero se otroci oklenejo matere, uvela, kadar se hliia zadnje slovo.
In glejte, prav to, kako se jim Jezus pokaže, I cm. počasnim moiem, kljub njihori odtujenosti, njihovemu nerazumevanju, te mi zdi tako ljubo. Iako lepo.
Se pravi: ■laz grem r trpljenje — jaz. Fin živega Boga; jaz z gore Tabor; jaz, ki sem Lazarja obudil. I se lo skuša odmakniti, da bi se jim
človeško približal. V tretjo osebo se postavi: glejte Sina človekovega! Kako poudarja svojo človeško naravo, človeško bližino, človeško ljubezen — in tudi človeško željo in težnjo po ljubezni in po razumevanju.
»Siti človekov bo izdan in ga bodo zasmehovali in z njim grdo ravnali in vanj pljuvali in ga bičali in umorili in tretji dan bo vstal...* »Glejte, vaš sem, dober do vas, trpeč za bas, umirajoč za vas.x
Ali ga ne bodo zdaj ljubeče objeli, se ga oklenili in ga do zadnjega trenutka ne več izpustili; ali mu ne bodo poljubili noge...? O — apostoli ga niti razumeli niso!
Vendar Jezus ne omahne. On hoče kljub vsemu ostali ves dober, mehak, pripravljen, ljubeč. Nekdo od daleč, vpije in prosi. Jezus ga pokliče k sebi. Samo povej, kaj hočeš, da naj ti storim ln ie ga ozdravi ja: Spreglej/* To je zadnji čudež pred trpljenjem, ki ga evangelisti pripovedujejo. In je sama ljubezen, sama ljubezen. (Kako mi je tuja in zoprna misel razlagavcer, ki trdijo, da je Jezus storil hi čudei zalo, da bi poudaril: telesno slepoto ozdravlja, judovske zaslepljenosti pa ne more ozdraviti!)
Kako je prav, da je ta evangelij postavljen lik pred pepelnico. Ne le radi zgodovinskega pomenu 'ii napovedi. Marveč prav radi te čudovite Jezusove ljubezni, V post gremo. In ko me llog vprašuje, kaj hočem, da mi slori. mu vendar ne morem več tuje, nerazumevajoče stali nasproti. O, rad grem z njim v Jeruzalem, v trplienie in smrt. Vem, du mi bo samo to r zdravje i n ••drešenie
V it a I Vodušek.
Strežba bolnikov
Svetloba in sonce. V bolnikovo sobo naj prihajat« svetloba in sonce, ker dajeta bolniku življenjsko moč. Poleti naj bodo okna bolniške sobe kar največ odprta, pozimi jih oa odpirajmo večkrat za krajši čas Če je poletno sonce bolniku mučno, naj bodo okna sicer odprta, zastori pa spuščeni. Pri očesnih boleznih, pri ošpicah in migreni pa bomo okna zastrli
Poletno vročino zmanjšamo v sobi s tem, da odpremo vratca peči, postavimo v sobo led, ki ga položimo na slamo ali kose lesa. da se v lastni vodi prehitro ne staja; obesimo mokre rjuhe ali prte, ali pa tla večkrat zmočimo z mokro krpo.
Oprema. V bolniški sobi nai bo poleg postelje nočna omarica, na jbolje taka s ploščo, ki lahko umije, miza, stol, naslanjač za strežnico ali divan. Nepotrebna oprava, ki jemlje prostor krog postelje, in kjer «e .nabira piah. <e mora odstraniti. Zavese na vratih, gareline. plišaste odeje, razni okraski, predposteljnil. na katerem -irežnica lahko spodrsne, in preproge, so nepotrebne, dokler bolnik leži. Divan, ki je zelo potreben pri prestiljevanju, naj bo pok i it z rjuho uli drugim pralnim blagom. Dobra mirna slika, kaka pokrajina, nekaj cvetočih, n« z« lo močno dišečih cvetlic, ki naj jih ponoči odnesemo iz sobe, je za bolnika pomirjevalno Še bolje ko slike, -o vedno zelene rastline, ker oddajajo kisik V sobi naj bo vedncJ pripravljena tudi skleda s čisto vodo, milo in brisača za zdravnika.
V nočni omarici naj bo nočna posoda in copate. v predalčku toaletni predmeti, nn njej pa zvonček, da bolniku ni treba klica'i. Na pogrnjeni mizici, ki naj bo nekoliko oddaljena od postelje, pa stoje zdravila, toplomer m druge, /a strežbo potrebne stvari. Velike bolnikov je. ki imajo radi stensko uro. Obešena naj bo tako du sn lahko nanjo vidi.
čiščenje. V bolniški sobi mort- vladati vzoren red. Vse, kar ne spada vanjo, odnesimo čim prej. Ostanki hrane, prepoteno perilo iztrebki bolnika so žalostna slika bolniške sobe. Nekateri ljudje obeša jo z znojem prepojeno perilo po bolniški sobi, češ, saj ni umazano, samo mokro je. Moti se, kdor tako misli Prepon nu perilo je umazano, saj je polno telesnih izločkov Greli nad bolnikom je, če njegovo p-epuU no perilo samo posušimo, in če to delamo celo \ njegovi sobi.
Kadar pospravljamo bolniško si bo, skrbimo, da delamo to brez dviganja prahu. Pri tem
moramo vsako posameznost dobro premisliti. Tla snažimo z mokro krpo, prav tak' oknu, vrata in peč, ki jo obrišemo tudi zadaj in nu vrhu. Vse storimo brez šuma in ropota /lasti pri težko bolnih pazimo na to, du ne bomo zadeli ob pohištvo, zlasti pa ne ob posteljo, km je za bolnika zelo neprijetno, mučno. Pepe' iz peči jemljemo tuko, du postavimo vedro pod krpo ali papir iu ga previdno spuščamo vanj Skrbno moramo paziti, da v sol)i ni muh
• BOLNIŠKA POSTELJA
Postelja jc najvažnejši predmet v bolniški sobi. zuto naj v vsakem oziru ustreza udobnosti in potrebi bolnika Bolnik naj na njej res počiva ne pa. da se muči. Slaba postelja luliko po-speši smrt težko bolnega Zaradi postrežbe naj bo postelja prosta, to je dostopna o-j vseh strnili. Preširoka postelja je nerodna a nego in strežnico. Zglavje je lahko ob steni, tnko da bolniku svetloba ne pada naravnost v oči: naj ne bo na prepihu, ako odpremo vrata in okna iu ne preblizu peči Ako je to nemogoče in če bolnik ni za to. da stoji postelja pro-to. naj bo stena ob postelji zavarovana - pranim blagom ali desko, /lasti zunanja hišna stena Končno naj postelja stoji tako, da ima bolnih, razgled po vsej sobi, zakaj pomirjevalno je zanj du vidi. kaj se v sobi godi.
Zavarovanje ob strani postelje. Ako je bolnik v spanju zelo nemiren, tako da ic nevarno, da bi ponoči padel s postel je, pi stav imo j oli strani njegove postelje deske: desko za likanje desko za rezance, desko /a risanje, ali pa porinemo lesene škarje, tako zvane posteljne škarje. med stranico in žimnico lake škarje «i luliko sami napravimo tako. da pravokotno pribi-jomo dve latvi drugo na drugo Stoli, ki jili posivimo k postelji ne zaležejo nič. če niso zelo težki.
Žimniea. Bolnik naj leži na žimnici. ne na pernici: tudi je ž.ininiea boljša ko p-riska trava. Zininica nuj bo pogrnjena najprej z barhentasto odejo, taku da je ne kvari sopara telesa. Ako je od ležatija vdrla podložimo l's* i in« sto s primerno blazino, tnko du je ravna. Pernica ni dobra. ker sc zaradi sopare delajo iz peiju ko|ie. ki tišče bolnika nt lahko povzročijo preležan je. Bolnikom, ki jili trese, pogrnemo žimnico še / volneno odejo. Starejših ljudi, ki morda leže na svojem poslednjem ležišču ne vznemirjajnio s preure jeva njeni postelje!
Frtaučhu Gusfi ma beseda
SČS
Jesl na vem, a jc res tku, koker se guvari, a Ide kar ke u en dan žlebedraja. Guvari se holt, de bo zdej hmal use drgač, koker je blu du zdej. A bo bulš, a bo slabš, tu pa nu-beden na puve.
Keder začnema že prou hedu nuso-ve vihat, nas pride ta al pa un mal putulažet. čš, kar še ma! pmrpite, bo hmal bulš. Sevede, fiol se pa spet hmal na use puzab. Mi pa tud ne norma kar naprej in naprej nusovc vihat. Jest zdej res nubenmu več na verjamem.
Kene kašn halo je biu zadnč. ke sa pred nunam tiste fane ubešal gespude Jeftiče za parada. Cela Iblana je bla u lult, koker keder je kakšna precesija. Tekrat se je tud guvurl, de nam boja |>ečcne kauke u nafa letele, če borna gesjnida Jef-tiča ubugal. Kene, tekat b nam tud že pečene kauke prou prišle, ke že druzga nisma mel za prgriznt. pu želodceh nam je pa tud že krulil. Glih zatu sma jia tud rad ubugal in tku žiuja upil. de sta se kar dva rajfenka na Kazin pudrla. Ke sma tku iinraul soja doužnost. in čakal na fiečene kauke, je pa res začel neki z dreuja dol letet, ampak tist ni blu za uživat. Sma se holt našmiral, kaker sma se že večkrat.
Še ni douh tega, ke je pršlu spet več gespudu dol z juga k nam u vizite. Lde sa vidi kuku sa s te gespudi tam pred flečkajnarjem neki u ene bitkl-ce zapisval. Nubeden pa ni vedu. kua spet tu jtu-nien. Zvečer se je pa tan*. pr Faimeštre za vudo guvurl. de sa s gespudi mrtiral, kulk mustou mama že u Ib'an, de boja lohka duma puvedal de sma iblančani še pr gnarjeh, če prou tku jamrama. Dol na jugu morja pa tku šparat, de s nisa upal več kea sam en must pustaut in še ta ni sinon več ku-štat, koker ene boge pu miljardce. pa meilicn čez Tu pa vnder ne gre. de b mel Sluvenci, ke jih prou-zaprou še ni. več mustou koker jih maja dol u Belgrade. ke Belgrad je vnder glaun grad
< ..t ..»v. «• »• »
Kua bo zdej iz tega vn pršlu. sam Buh ve Al jh borna mogl u Iblan ene par nudrt. a jih boja
j)a u Belgrade še ene par . i ...... pustaul.
Sevede, čc boma pa tku hitel na ušli konceh in kra-jeli mustove pustaulat, znatna pa tisi skp |nidet na kant. Nam m za zainert, če glih ene par mustou več pustauma, koker jih nucama. Sej mi jh ua soje stroške pustaulama. Ce jh pa tam dol jiustau-laja, 1 i . | • t' f , de bo use ud nas teki. Tu pa za nas ni razveseliu. Tu je še dober, de sma pr nas že navajen na use sorte presenečenja. Za kua b se nek pol mi razburjal, ke nam use skp nč na putnaga. Člouk je tku sam ud dons du jutr Če bo nam enkat zmankal, uja pa še tist mal dudal, ke boja za nam prišli. Tist tku verna, de svuboda tud ne more bt zastoju. Sej keder boma mi kej nucal, nam boja pa un prskučil na pu-muč. '.a " .
Ke sa bli gespudi že glih tle, sa s pa še naš nebutičnik mal ogledal. Ušeč jm je bki tku, de sc ga kar nisa mogl nagledat. Men se je zdel. de b ga ta najrajš kar iz saba uzel, pa h naš sreč nubeden ud gespudu ni mou dost veliega kufra iz saba. de b ga not spravu. Ke sa se enkat nebutičnika tiagledal, sa se začel pa šc za Figuca zanimat. Figuc jm pa mende ni biu pusebn ušeč. ke takeh palač maja inende tud u Belgrade še ene par. Noja dauke more pa Figuc glih tku ' f ' . plačvat. nej lo že tle al pa tam. Tu je pa tku glauna reč.
Zdej prouzaprou nubeden na ve. kuku bo s ta rečjo. Eden prau tku eden pa tku. Pr nas je hedu za gnar. Če b se pr nas mogu dubil kašn pusuiil, b že nč na reku. Sej list ke dougove delaja sa tku na bulšem. koker tist ke šparaja. Ampak pr nas je use zamrznen nej s bo že pusuiil, al tist. ke s pršparu U Belgrade saj kašn fabrikatu lohka pride du kašnga pusujila, če prou sam ean- tolia-je fabricira. Ni douh tega, ke je eden dtibu kar tku ukul dvaiudvejst meljonu, ke je glih gnar nucu. Usa tiegava brklarija pa mende še počenega gro'a ni bila uredna Če b pa naseli fabrikantu ker prosu za pusujil. nej s boja že fabrike mašina na Dunhk cest. al pa Lind,:č u Dalmatinu ule, T<c vnder labri-cira use sorte žaube in praške za stenice, bouhe in pa grile ukul prnašat. Tud ta b ga na dubu. Sej člouk še so j ga gnarja, ke s ga je pršparu, za pu-treba. na dubi. Tu pa sam zatu. ke sa bugataši vs soj gnar čez meja znusil, ke je bi varen, /dej, ke tle ni nč več gnarja, morja pa srumaki s sojem gnariam. ke sa s ga pršparal, gespudem nrskočet na piumuč. dc boia mel saj za bencin. Reveži ga tku na nticaja. ke niinaia autuniubila.
Soje čase, ke je biu rank Vodnik pr /ecVin, ia zapeu: »Lenega čaka strgan rukau, palca be-
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij; Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
trpežne vezave originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6 II.
Sah
Letošnja šahovska sezona obeta, da bo zelo živahna. Posebno agilna sta Capablanca in Flohr, oba resna kandidata za svetovno prvenstvo. Prvič se bosta srečala že o veliki noči na turnirju v Mar-gale. To bo približno tak turnir, kot je bil bož'čni v Hastingsu Udeležencev bo na tem turnirju deset, poleg Capablance in Flohra še najboljša švedska mojstra Slahlberg in Lundin, potem Thomas, Men-šikova in še štirje angleški mojstri. Borba za pivo mesto bo na tem turnirju predvsem med Capa-blanco in Flohroni. Hujšo konkurenco bosta imela oba velemojstra na turnirju v Moskvi, ki ?e bo vršil v inajii. Nastopila bosta [»leg najboljših ruskih mojstrov še dr. Lasker in Lilienthal, tako da bosta Capablanca in Flohr imela dovolj nevarnih konkurentov. Vse to bo pa šele pripiava za največji turnir letošnjega leta, ki bo tudi eden največjih turnirjev, kar jih je dosedaj bilo. Vršil se bo v Nottinghamu in je udeležba naslednjih velemojstrov že zasigurana: svetovni prvak dr. Euvve, dr Alje-hin, Botviuik, Capablanca, Flohr, Eliskases, Fine, Bogoljubov, Spielmann, Rzeshevsky. Sultan Klian in mogoče tudi naš prvak dr. Vidmar. Zelo mnogo je turnir pridobil s tem, da bo igral tudi sedanji prvak dr. Euvve, čigar izgovor, da ne bo dobil dopusta, ne drži, ker bo turnir med počitnicami. Nastopili bodo tako trije svetovni prvaki in vsi naj resnejši kandadati za svetovno prvenstvo. Rezultat tega turnirja bo tnuogo pripomogel k rešitvi še vedno nekoliko spornega vprašanja svetovnega prvenstva. S tem turnirjem bo pomagano Alje-liiiui. da se rehabilitira, dr. Euvveju. da si utrdi položaj svetovnega prvaka in vsem konkurentom,
da si povečajo nade za boj za svetovno prvenstvo.
*
Lej)e uspehe na letošnjih turnirjih prorokujejo češkoslovaškemu prvaku Flohru, ki je splošno priznan kot eden najresnejših kandadatov za svetovno prvenstvo. Njega karakterizira nenavadna sigurnost in moč v končnicah. Zanimiva je naslednja partija, ki jo je odigral letos na turnirju v llastnigsu.
Michell — Flohr.
1. e'2—fc4, SgS 10. 2. e4 e5, S10 d5. 3. c2 -c4. Sd5— bo. 4. d2—d4. d7-_d6. 5. e5Xd6. Dd8Xd6 (običajno je e7XdO ali c7Xd0. Flohr pa že tukaj računa na končnico, v katerih je gotovo za razred močnejši od svojega nasprotnika). 6. c4—c5, Dd6- -e6+. 7. L11-—e2. Sb6—do (črni ima za končnico prednost, da obvlada polje do in da je pešec d4 slab). S. Sgl —13, Deo -d7 (težave črnega so v tem, da ima damo deplasirano). Q. 0—0, e7 eb 10. Sbl -c3. LfS- -e7. 11. Tfl—el, 0—0. 12. Sf3-— e5. Dd7 -dS. 13. Sc3Xd5, e6Xd5. 14. U2--d3, Le7—f6. 15. Lcl —f4, g7—gt>. 16 Ddl - d2, Tf8 -e8. 17 Ldi —c2. LeS—e6. 18. b2 - b4 (ta napad bi bil uspešen, če bi črni že oslabil svoje damsko krilo s c}—cb). 19. c5—c6 (beli pričenja kombinirati; toda njegovo kombinacijo črni temeljito ovrže), Sd7Xe5 20. d4
Xe5. Lf6 e7. 21. Lc2—a4. b7—b5! 22. La4.....b3
(slabo bi bilo LXb4 zaradi TbS itd.), a7 a5 (zelo energična jx>teza). s pomočjo katere spravi črni v igro svoj stolp). 23. b4Xa5, Ta8-a6. 24. Tal— cl, Dd8~a8. 25. Tel-d L Ta6Xao. 26. Dd2— e2. Te* -d8. 27. De2—13, DaS-c8 (preti Lg4 in prepreči s tem LXd5). 28. D13—g3, d5—d4 (ta prosti pešec daje črnemu izglede na zmago). 29. Lf4—g5, Le7X g5. 30. Dg3Xg5, Le0Xb3. 31. a2Xb3, TdS d5. 32. Tdl-d.3, Dc8 -e6. 33. f2— f4, Ta5-a6. 34. Td3 —h3 (zopet napačen poskus, ki prednost črnega še poveča), Te6Xc6. 35. Tel -al, Tc6—a6. 36. TalX a6, De6Xa6. 37. Dg5- -h6, d4-d3. 38. Dh6Xh7 + , Kg8-18. 30. DliT -ht)1, Kf8-e7. 40. Dh6—g5+, Ke7-d7. 41. Dg5—g4 F, Da6—e6. 42. Dg4~dl, De6 —b6-K 43. Kgl-fl, Db6-d4. 44. Ddl d2, Kd7-e7. 45. Th3—f3. c7-c5. 46. F4- 15, Td5Xe5 47. f>—f6+, Ke7-e6. 48. Dd2-a5, Te5-f5! 40. Da5-a6+, Ke6—e5. 50. Da6Xb5. Tf5Xt3+. 51. g2X 13, Ke5Xf6. 52. Dd5- li6-f, Kf6-g7 in beli se je vdal, ker d fiešec odloči. Zelo poučna partija.
Skrivalnica
Eha! Kje je pa tretja šema?«
Mož in žena v večnosti
Večji del svojega življenja je Jošt prebil v hrupnem zakonu. Dokler ga ni nekega dne žena kar na lepem zapustila in je odšla na drugi, boljši svet. Jošt, ki se je zdaj iznebil zdravega razsajanja, se je začel tako rediti, da se je skoraj zadušil v lastni masti. Komaj je še imel toliko sape, da mu jo je bilo dovolj za zadnji vzdih in takrat je vprašal duhovnika: »Gospod, ali bom prišel v nebesa?« »No, Jošt, saj si bil zmeraj dober kristjan!«
»In gospod, kako si mislite, kaj bo, če«dobim ondi svojo ženo?«
»No, saj je bila tudi tvoja Katarina prav vzorna žena.«
Možu se je zmračilo lice. »Glejte,« je dejal, »zmeraj me je zanimalo, kako se tam zgoraj prav za prav |)ogledajo tisti, ki so si bili tu s|X)daj zmeraj v laseh, taki zakonci. No, zdaj bom ]3a to zvedel.« — Še tisto noč je zatisnil oči in je prišel v nebesa.
»Aha, saj si prišel,« ga je sprejel sveti Peter pri vratih. »Le pojdi z menoj, odkažem ti tvoj prostor.« Prijazno ga je odvedel v neki kot nebes.
Tu je stal angel, ki je začudeno zakrilil s perutnicami in dejal, kot bi zabrenkal na harfo:
»Pozdravljen, Jošt, ali me nič več ne poznaš?«
»Nič,« je Jošt presenečeno odkimal.
»To je vendar tvoja žena,« mu je zašepetal sveti Peter, »tvoja Katarina«.
»Moja žena? Saj ni mogoče!«
Sveti Peter je pokimal: »Je. je, tvoja žena je, ne več ne manj, prav tista, ki si z njo živel na zemlji, le ne spoznaš je več.«
»Kako je to?« je vprašal Jošt. »Saj spodaj je bila ko hudobec, tu je pa kar za angela!«
»To pa zato.« je odvrnil sveti Peter, »ker je tu zgoraj ne gledaš več s svojimi očmi. Tu jo vidiš takšno, kakršno se je na zemlji poleg lebe sama videla; torej kot nedolžnega angela.«
»Ona pa, kako me vidi?« je vprašal Jošt.
•Ona pa te vidi, kakor si sebe sam vid^hna zemlji zrav«! nje, da si nebeški trpin.« i,d Vi
»Oh,« se je Joštu posvetila zvezda, »na»ta način je pa v nebesih med možem in ženo seveda vse v najlepši gloriji. A kako je pa poleni v peklu?«
Sveti Peter si je obrisal znoj s čela.
»V peklu, «je pojasnil Joštu, »tam je pa res hudo! Tam sta tnož in žena kaznovana s tem, da vidita drug drugega na vekomaj tako, kakor sta si bila na zemlji zmeraj v laseh in drug drugega pošiljata k vragu.«	(Scharph H.)
m
r
fcolčne Kamne ln žolčne uolezni uspešno n zdravi znani SAI.VAT ČAJ
Brofmro o zdravljenju poSlJe brezplačno Apoteka Sv. Ivana, Zagreb. Kaptol 17
OrI. Res. 27.870
s alva t čaj
Pravokotnih
1	a	a	a	č	e	i	m	z
2	a	a	a	i	J	n	1 z	
3	a	d	i	i	k	k	1 | n	
4	e	e	,1	i		o	r	v
5	b	e	e	e	j	0	P	ž
6	a	a	č	f	i	i	n	r
7	a	e	i	k	1	n	»	o
8	a	g	i	n	s	t	u	v
9	a	i	k	n	s	t	r	ž
10	a	d	e	i	1	n	*	u
11	a	e	j	.i	k	1	r	v
12	a	a	e	k	n	n	r	t
raška in |>razen bukau.« Ce b živu šc dons, b jia prou gvišn tkula zapeu:
»Ce maš kej prihrankou, s kup autumubil. de drug se na boja s tojem gnarjem mastil, ker gnar ni na varnem ne u bank ne duma, kdur šparu Ju zdej je, še usak st kesa.«
F. G.
Uredi v vsaki vodoravni vrsti črke tako, da boš dobil naslednje besede : 1 kuhinjska potrebščina, 2 moško .me. 3 slovenski planinec, 4 živalsKi glas, 5 rečni breg, 6 prebivalci Afrike, 7 nasprotno od olikan, 8 moško ime. 9 hrib blizu Rimskih Toplic, 10 scdinient, 11 oseba iz Jurčičevega »Desetega brata«, 12 nenadnuia.
V prvi in tret ji vrsti nav/.dol dubiš pregi vor.
REŠITEV KRIŽANiCE.
Vodoravno: 2 opat, 6. zvonar, 11. ol, 13.i otok, 15. emir, 17. tat, 10. anilin, 20. Ub, 21 Izak, 23 Aleš, 24. osa, 25. kerub, 27. os, 2S. ibed. 29. siromaček, 32. Jafa, 33. re, 34. Karol, 36. \va, 37. lata. 39. kosa, 40. za, 41. sirena, 42 a. »-ad, 43. jiero, 44. rana, 46. ti, 47. Baraga, 48. laso.
Navpično: 1. motika, 3. Po, 4 ata, 5 tona, 7. Veles. 8. Omiš, 9. Nin, 10. ar, 12. Laze, 14. kilometer, 16. obad, 18. tarifa, 20. usek, 22. Kuba, 24. O bero n, 26. bo. 28. očak, 29 Sava, 30 ak, 32. jeza, 33. rarog, 35. osat, 37. lira, 38. anal, 41. ser, 42. Ana, 43. pa, 45. as.
v so-
Iščeš
Zena je slišala svojega moža, ki jo sednji sobi nekaj rogovilil. »Kaj pa tam?« mu je zaklicala. Ali. nič!'
Kar v shrambo pojdi, tam najdeš konjak.«
Štev. 4o.
vSLO\LXij( , dne 28. februarja lOilb.
Stran 15
Gospodarstvo
Gradbena delavnost v Ljubljani
Bližamo se že novi gradbeni sezoni, za katero r«i nič kaj dobro ne kaže. javna gradbena dcldv-nost, če vpošlevamo samo visoke zgradbe, v Sloveniji, ni igrala nobene vloge, če izvzamemo nekatere naše občine. Tudi ceslogradnia se pri nas finansira predvsem iz sredsiev, ki so zbrana na ozemlju naše banovine. Drugače pa se državni program za zgradbo, oz. modernizacijo cest v Sloveniji še ni začel izvajati. Pač pa sc v okvirju lanskoletnega železniškega gradbenega programa gradi proga St. janž-Sevnica, ki trenutno zaposluje sumo par sto delavcev, v kratkem pa jih bo zaposlila znatno več, kar pa ne bo znatna razbremenitev za naš delovni trg, posebno v mestih Zalo je najvažnejše, kaj bo z zasebno gradbeno delavnostjo v tekočem letu. Tu so izgledi zelo slabi, ker nam niso znani nobeni večji projekti. Številna manjša dela pa skupaj ne morejo odtehtati včasih ene same večje stavbe niti po proračunski vsoti niti po zaposlitvi delavstva. Poleg najrazličnejših vzrokov, ki omejujejo gradbeno delavnost pri nas, pa je gotovo eden najvažnejših vprašanje novih posojil pri denarnih zavodih
S temi posojili ie bilo omogočeno številnim šibkejšim lastnikom stavbišč zgraditi si lepa domovanja, kar jc bilo ludi socialno koristno delo. Lc v kreditnem gospodarstvu jc bilo mogoče malim ljudem prili do svojih domovanj. Danes tega ni — in rccjki so listi, ki kjerkoli dobe posojilo Zato pa lem bolj čutimo, kako potrebno bi bilo spraviti zopet v normalni tek poslovanje naših denarnih zavodov. To je sploh ena najvažnejših potreb našega gospodarstva in sploh življenjskega obsloja Slovencev.
V zvezi z vprašanjem, zakaj ie pri nos stavbna dclavnosl tako slaba, pa moramo načeti ludi vpiašanje, zakaj ne zidajo pri nas nekatere zava-
Promet z Nemčijo
V	trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo, ki jc bila sklenjena dne 1 lanuarja 1934, jc bilo med drugim tudi določeno, da sc bo vsako leto sestala mešana komisija iz zastopnikov naše države in Nemčije, ki bo pretresala ovne v medsebojnem prometu ter stavila predloge za izboljšanje na vseh poljih, ki so v zvezi s oogodbo Taka komisija sc doslej, če se nc motimo, še ni sestala, čeprav sc opaža potreba.
Največ težkoč nastaja v našem prometu z Nemčijo zaradi ureditve plačilnega prometa. Dobili smo sicer novo ureditev plačilnega prometa s 15. januarjem 1936, o kateri so nekateri trdili, da bo postavila vse poslovanje med našo državo in Nemčijo na novo, trajno in boljšo podlago. Toda že sc kažejo nove težkoče po komaj enomesečni dobi. Zato sc bo v Belgradu prve dni marca sestala prvikrat že omenjena mešana komisija ki naj definilivno odstrani neprilikc v prometu z Nemčijo. Seveda jc vprašanje, kaj se da pravzaprav dokončno napraviti v teli težkih časih, ko se razmere tako hitro menjavao in se pogoji za medsebojni promet menjajo takorekoč čez noč. Zato bi bilo potrebno, da sc tu komisija -estane večkrat inKrVselej skuša odstranili neprilikc v medsebojnem prometu.
Opozoril bi pa pri tej priliki še na važno dejstvo, katerega naj bi reševala dolična komisija To je vprašanje tujskaga prometa. Nemški tujski promet ic za nas velike važnosti, razviti pa sc ne more lako, ker smo v blagovnem prometu z Nemčijo itak aktivni in bi velik tujski promet z Nemčijo to aklivnost Ic še povečal. Zaradi lega so tudi dane deloma meje za razvoj tujskega prometa i Nemčijo. Gotovo pa je, da se da v okviru danih možnosti promet še lepo razviti. Lani je stavila naša Narodna banka za tujski promet z Nemčijo dvakrat ria razpolago znesek po 10 milij Din. Toda pogajanja glede tega so bila nekoliko prepozno zaključena in Slovenija ni imela pričakovanega efekta od nemškega tujskega prometa, čeprav stoje Nemci na lepem mestu v naši statistik;. Zalo bi bilo koristno, da se ta komisija zavzame z.a lo, da se čimprej urede vsi predpogoji, ki so potrebni za uspešen razvoj tujskega prom -la med našo državo in Nemčijo, da ne bomo že sredi sezone, ko se bo to vprašanje urejevalo. To pričakujemo od le komisije.
Stanje naših Mitingov
Po poročilu naše Narodne banke je znašal dne 20. februarja aktivni saldo v plačilnem prometu z Nemčijo 461 milj. (dne 13. februarja 462 milj. Din). Trgovina z nemškimi čeki je zelo živahna. Trguje pa se na borzi tudi z nekaterimi nakaznicami iz dobe pred 15. januarjem. Na računu A. torej iz dobe pred 15. januarjem imamo 21.5 milj. mark, na računu B, t. j. novem od ^ januarja dalje pa tudi že 4.3 milj. mark.
V	kliringu z Italijo se saldo le polagoma zmanjšuje in znaša še 166 milj. Din (170.8 milj. Din). Zadnja izplačana aviza iz skupine pod 100 tisoč lir je bila izdana 16. oktobra lani.
Aktivni saldo z Bolgarijo je narastel od 195.000 na 451.000 Din, zadnja izplačana aviza ima št. 1038 (1038) z dne 18. januarja (18. januarja) in se je tako čakalna doba podaljšala od 27 na 33 dni.
Promet s T u r c i j o izkazuje za nas povečanje aktivnega salda od 1,925.000 na 2,012.000 Din. Zadnje izvršeno izplačilo ima št. 782 (780) z. dne 9. decembra (9. decembra). Čakati je treba torej 72 (66) dni.
Banovinske finance v preteklem letu
Iz referatov za 7. redno zasedanje banskega sveta dravske banovine posnemamo o stanju banovinskih financ v preteklem letu podatke, ki se nanašalo na dobo od 1. aprila 1935 do 31. decembra 1935, torej zn 9 mesecev proračunskega leta 1985-1936.
Dohodki banovin so znašali (v oklepajih preračunane vsote za vse leto 1935-36): doklade 27 66 (45.15) milj. Din, trošarine 20.8 (22.75) milj., takse 10.15 (13.45), nepobrane terjatve iz. prejšnjih let 0.06 (1.0), razni dohodki 0.58 (1.3), skupno 59.24 (83.66), milj. Din. K temu pa je prišteti še dohodke kmetijskega sklada v znesku 0.51 (3.8) in cestnega sklada v znesku 3.95 (7.7), milj. Din.
Izdatki pa so bili naslednji: občni oddelek 3.93 (5.7), upravni oddelek 0.42 (0.(53), kmetijski oddelek 4.4 (9.4), prosvetni oddelek 3.94 (6.35), tehnični oddelek 19.13 (28.94), oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 12.34 (17.02), finančni oddelek 11.3 (12.3), oddelek za trgovino, obrt in industrijo 1.45 (2.54) in rezervni kredit 0.43 (0.78), skupno 57.15 (83.65) milj., nadalje so znašali izdatki kmetijskega sklada 2.1, cestnega pa 4.2 milj. Din.
.ovalnice, ki so si v diugih mestih države, posebno pa v Belgradu postavile že lepe palače. Vse lo jc v zvezi z naložbo njih kapitala v naši državi in stremeti moramo po vzgledu drugih držav, da nc dovolijo odloka tega kapitalu, ki je pravzaprav denar naših zavarovancev, iz države. Popolnoma pravično, pa je zahtevati od teh zavarovalnic, da vpošlevajo ludi, iz katerih pokrajin jim doteka denar. Zc v njih reklamnem interesu bi bilo, da si v Ljubljani, kjer imajo navadno ravnateljstva za Slovenijo, zgrade primerne stavbe za svoje poslovne prostore itd. Tako pa imamo z. malo izjemami prav majo takih reprezentativnih stavb v Ljubljani. Največ je šc smisla pokazala za to Vzajemna zavarovalnica, ki ie denar svojih zavarovancev plasirala predvsem v Ljubljani kot svoicm sedežu Ta vzgled bi moral vzbuditi tudi druge zavarovalnice, ki bi_ lahko v Ljubljani zgradile reprezentativne palače za sebe in za oddajo prostorov drugim. To ne bi bil slab posel, kajti donosnost bi bila dovolj znatna, naložba kapitala po ludi varna pred raznimi drugimi pretresljaji, ki lahko zadenejo imovino
Vsepovsod se borimo za to, do bi denar, ki prihaja iz naših krajev, prvenstveno ostajal pri nas in oplojal naše gospodarstvo. Biti pa moramo dosledni in priporočati ludi zavarovalnicam, ki delajo na našem ozemlju, da pri nas nabrani denar prvenstveno plasirajo zopet pri nas Le tako bo mogoče še nadalje vzdržati naš življenjski standard in s tem sploh vso kulturno stavbo našega naroda. Da so v ta namen poklicani bnš oni, ki žive v tej ali oni obliki od našega naroda, se sa-moposebi razume. Storjeno pa bi bilo tudi veliko delo za omiljenje brezposelnosti, katero hočemo vsi zmanjšati in kar končno tudi ne bo v škodo zavarovalnic samih
Proračun za 1934-193Ti je izkazoval dohodkov 85.16, taktični donos pa je znašal 82.7, izdatki so bili preračunani na 85.16, dočim so stvarno znašali 80.19 milj. Din. Zanimivo je, da so bili višji kot proračuni dohodki banovine od trošarin in taks. Med posameznimi skupinami izdatkov so bili višji kot proračunani v splošnem oddelku in uprav-nem oddelku, dočim so bili v drugih oddelkih iz-j datki nižji, kot je določal proračun.
Zbor dolžnikov v Ljubliani I. marca
V Ljubljani obstoja, kakor smo že )>onovno jtoročali o njegovih akcijah, pripravljalni odbor za ustanovitev društva dolžnikov, kateremu načeluje dr. Ant. Sagadin. Ta odbor je sklenil sklicati za I. marec ob 10 v Trgovskem domu veliko gosjx>-dar-sko zborovanje, da pridejo do izraza zahteve dolžnikov.
Dolžniki se organizirajo vsejiovsod v državi in se je njihovo gibanje razširilo tudi k nam. V glavnem zahtevajo olajšanja neznosnih bremen zaradi visoke obrestne mere in prehitre amortizacije svojih dolgov. Dokler pa se ta individualni postopek ne izvede, predlagajo ukinitev vseh ekse-kucij in prisilnih. prodaj, nadalje predlagajo zakon o razdolženju vseh stanov ljudstva ter o izplačilu zamrznjenih vlog, smatrajoč, da brez denarja ni obnove gospodarstva.
*
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kojnika Konrada in Jelke, trg. z mešanim blagom v Ločah pri Poljčanah; narok za sklepanje poravnave 8. aprila, oglasiti se je do 1 aprila 1936.
Konec poravnave: Nedl. Bručana Marjana. Davorina in Ljubice, trgovcev v Slov Javorniku 198. zastopanih po varuhu Rozmanu Jožetu, trgovcu v Ljubljani; Kržan Ana, lastnica neprot. tvrdke Kržan Ivan, trgovina z meš. blagom na Vrhniki.
Uvedba prisilnih uprav. Dovoljena je prisilna uprava zavezancu dr. Šemrovu Francetu kot do-družabtiiku tvrdke (gre za Elektrarno v Kranju Pavel Mayr in drug). Nadalje je odobrena prisilna uprava rudniškega obrata deln. družbe Črna Kao-lin ter je imenovan za prisilnega upravnika Pirnat Ludvik, arh. uradnik v pok. v Kamniku.
Borza
Dne 22. februarja 198«.
Denar
Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi izredno znaten. Znašal je 10.34] milj. Din v primeri s 4.808, 9.129. 5.502 in 3.709 milj. Din v prejšnjih tednih. Ta dvig prometa je pripisovati povečanju prometa s funti in nemškimi čeki. V ponedeljek je znašal promet celo 3.194 milj. Din.
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 2.95 -3, za dolar pa 49.25—49.75.
Po poročilu belgrajskega tednika »Narodno blagostanje so ta teden tečaji popustili zaradi dajatev Narodne banke. Tečaji so bili ti-le (v oltle-pajih tečaji prejšnjega tedna): Švicarski frank 16.675 (16.875—16.975), francoski frank 3.36 (3.415 do 3.44), angleški funt 251 (256.50—258) in dolar 50.40 (51—51.50).
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.21125, London 15.105, New York 302.875, Bruselj 51.55, Milan 24.30, Madrid 41.875, Amsterdam 207.»), Berlin 123, Dunaj 57, Stockholm 77.&5. Oslo 75.85, Kopen-hagen 67.45, Praga 12.68, Varšava 57.70, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.65, Buenos Aire6 0.835.
Živina
Mariborski sejem 21. februarja. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 132 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči (komad) 5—6 tednov stari 75- 85 Din, 7—9 tednov 90—120 Din, 3—4 mesece stari 140—200 Din, 5—7 mesecev 230—310 Din. 8—10 mesecev 360 480 Din, 1 leto stari 530 -800 Din. t kg žive teže 5—6.50 Din, 1 kg mrtve teže 7—9 Din. Prodanih je hilo 52 komadov.
Hmelj
Savinjska dolina. Vkljuh temu, da je trajno nekaj zanimanja in povpraševanja, z-adiijih štirinajst dni v hmeljski kupčiji ni prišlo do pomembnejših zaključkov. Sicer pa je razpoloženje v splošnem mirno, cene j>a so ostale nominalno nespremenjene.
Najvišje eene, plačane zadnji čas za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Spalt) ......88 Din
Češkoslovaška (Zatec) .... 52 Din
Anglija (Crolding)......39 Din
Francija (alzaški)......32 Din
Jugoslavija (savinjski) .... 20 Din
Poljska (\volinjski)......18 Din
Belgija (Alost).......1fi Din
4merika (Oregon)......15 Din
(»Slov. hmeljar«:.)
Šport
Po zimski olmpijadi
Športni dogodki, ki so se odigravali 10 dni v Ga-Pa, so za nami. Vrvenje mednarodnih množic, ki so se 14 dni kretale, občudovale, zabavale v najlepšem zimskem letovišču Nemčije, je prenehalo; Ga-Pa je dobil svoje normalno lice. Samo spomin na velike športne dni, je še svež iu bo še dolyo ostal nepozaben tako pri onih, ki so odšli s te zimske postojanke kakor pri onih, ki so osiali tam. šjx)rlni dogodki, ki so se stopnjevali iz dneva v dan, senzacije, presenečenja in razočaranja vsega je bilo v izobilju. Zraven pa športna moda, revija športnih Besov in nočni lokali, kjer so se zabavali petični Nemci in inozemci, vse to je spremenilo tiste dni Ga-Pa v veliko športno mesto. Zato se ini zdi prav. da napravimo kratek pregled, kar smo videli in doživeli.
Na športnem polju.
Bile so to največje zimske olimpijske igre kar se jih je doslej vršilo. Še več. Bila je io največja zimskošportna prireditev, kar jih jc doslej svet
Sonja H en i c.
prvakinja v umet. drsanju na IV. zini. olimpijadi
sploh videl. Od smučanja, drsanja pa do streljanja na ledu, vse zimskošportne panoge so bile na programu letošnje zimske olimpijade. V smučarskih panogah so dominirali kakor je bilo najprej pričakovali severnjaki. Srednjeevropejci j;m tu niso mogli do živega. Edina domena Srednjeevropcev je bila alpska kombinacija, ki so jo izvojevali v svojo korist. i'a tudi tu je kazalo, da bodo zavzeli prvo mesto Norvežani, kajti pri smuku moških iu žensk so sigurno zmagali oni. Toda pri slalomi je nastal popoln preokret in severnjaki so se morali zaenkrat še sprijazniti z mislijo, da v tej panogi še niso kos Srednji Evropi. Kaj bo na prihodnji olimpijadi. pa prepustimo bodočnosti. Zato so pa v klasični kombinaciji nedosegljivi. Še v večji meri velja to za skoke, v katerih se bodo pri prihodnjih igrah grizli zoj>et samo severnjaki med seboj. Izgleda. da bodo nosili zastavo še vedno Norvežani,
umetno drsanje na ledu,
ki zasluži po vsej pravici naziv .umetnost". Pravi umetniki so bili oni, ki so se nam predstavili bodisi v dvojicah ali pa kot posamezniki, laka eleganca, finesa in sigurnost, kol smo jo videli pri nekaterih tekmovalcih in to celo pri najtežjih, najriskaiitncj-šili prvinah, je množice, ki so do zadnjega kotička napolnile stadion, opetovauo fascinirala. Kljub temu. da so se gledalci zavedali, da mora vladali pri izvajanju tako težkih likov popoln mir. da ,ie motijo tekmovalcev, se niso mogli vzdržal1, da ne bi dali duška svojemu navdušenju s tem. da so večkrat med izvajanjem samim dvignili močan aplavz. Akoravno bi morala biti olimpijska prisega sveta vsem, pa se vendar ne moremo otresti vtisa, da presoja ni bila pravilna niti pri tekmovanju dvojic, niti pri posameznikih. Ali so na sodnike vplivali ljubljenci — večkratni svetovni prvaki ali karkoli. dejstvo je, da jc bila presoja sodnikov čestokrat prav čudna. V parili sla zaslužila prvenstvo drugoplasiranca, pri posameznicah pa je Angležinja Colledge v poljubnem drsanju ludi ' nadkrilje-vala Norvežanko Sonjo I lenie, da je bilo izven vsakega dvoma, da zasluži v poljubnih likih boljšo oceno od nje. Toda zmagala jc Sonja, sicer z neznatnim naskokom. Še večja pa je bila razlika pri moških lam so bili kar trijs, ki so imeli poljubno drsanje na višji stopnji kakor priljubljeni Karli. Zlasti je ugajal Avstrijec Kašpar, ki je imel v svoji kombinaciji najriskantnejše gibe in dobil ie slabšo oceno Schiifer je sicer zelo elegantno in sigurno drsal, toda tvegal je prav malo Težkocie ni bilo take kakor pri nekaterih drugih mojstrih. dasi-ravno nočem zanikati izrednih fines, ki jih je imel v svoji sestavi.
Mednarodni živ-žav
Če se zbere na tako majhnem kraju, kakor jc Ga-1'a. 28 različnih narodov, potem si lahko predstavljamo, kako je izgledalo po lokalih, ulicah, stadionih. Na vsak korak si slisal drug jezik, drugo narodnost. Pravi babilon je bil to Se večja pc-
Birger Ruud,
prvak v skokih na IV. zim. olimpijadi
strost pa je bila v noši, osobito kar se športne ■ obleke tiče. Najrazličnejše barve, celo take, ki jih mi sploh ne prenesemo in potem pa tudi ua najrazličnejše načine izdelane. Sploh si videl vse, kar si more predstavljati najbujnejša človeška domišljija. V tem pogledu je bilo dosli videti in oni. ki ljubi modno revijo, je tu prišel prav gotovo na svoj račun.
In organizacija?
Prvovrstna, ua višku. Vse je funkcioniralo, vse je bilo na svojem mestu. Red in disciplina taka, da človek včasih res ni vedel, ali je bila olunpijada prirejena zaradi reda in discipline ali zaradi olimpijade same. Uniforma zraven uniforme, kontrola pri kontroli. Toda bolje je zahlevali pretiran red in pretirano disciplino, kakor bi pa zaradi malenkostnega nereda kaj ne funkcijouiralo. Oglaševalci so pa imeli to napako, cia so preveč rinili svoje v ospredje. Saj je razumljivo, da so vsakemu domači najljubši, vendar je trebi tudi podčrtati tir-j->clte
Kari Schiifer, prvak v umetnem drsanju na IV. zim. olimpijadi
toda nič ne bomo presenečeni, če se bo kak šved povspel na čelo tabele v skokih. Ga-Pa je bil v tem pogledu dovolj zgovoren. Dobro se je držal v najtežji smučarski panogi Poljak Marusarz in prezreti ne smemo dalje živalih Japoncev, ki znajo pošteno zagosti tudi severnim narodom pri V. zimskih olimpijskih igrah, osobito, če se bodo vršile na njihovi zemlji. Teki na dolge proge so domena Švedov. Večjega dokaza, kot je bil letošnji smučarski maraton v Oa Pa, vendar ne |>otrebujcmo. Kar vsa prva štiri mesta so pripadia njim. A odličnih in edimli Srednjeevroj>ejcev Ceha Musila in našega Smoleja, ki sta se vrinila v prvo deselo-rico severnjakov, ne smemo prezreti. Tega uspeha, ki ga nam je priboril Smolej, ne znamo ceniti in še dolgo ne bomo razumeli, kaj se pravi doseči 10. mesto v taki konkurenci severnih narodov. Mi ne smemo gledati na mesto, ki ga nam je priboril naš odlični smučarski maratonec, ampak poglejmo njegov čas, ki ga je rabil za 50 km iu pa in to je glavno — kdo je pred njim in za koliko in kdo je za njim. Ce vidimo za njim celo vrsto severnjakov, vse Srednjeevro|xe. da ne omenjamo Japoncev, Amerike in drugih, potem nam je vsak komentar odveč.
O bobu. ki ga pri nas ne gojimo, ne bom obširneje pisal, pač pa bi samo poudaril, la je lo vožnja, iti se razvije v peklenski tempo in je tekmovanje v tej nanogj nredvsem tekma živcev kar še je videlo zlasti na nevarnih zavojih. Zato preidem na krasen zimski šport, na
Ivar Ballangrud.
najhitrejši drsalec v Ga-Pa
tujcev, kar velja v prvi vrsti za našega Stnoleia. čc se v hitrici napravi pomota, to ni nri takem ogromnem aparatu nič čudnega, saj jc napovedovalec opetovano zamešal Norvežane in Švede. Malo huj-sa jc seveda napaka, če se navede pri našem Smo-leju, katerega se ludi na progi ni omenjalo, da ie Japonec. In če se to ponovi še v listih, potem, ko je ze v oficijelni listi rezultatov izvedena korektura. pa postaja stvar že malo sumljiva
Prišli smo v Ga-Pa, da tekmujemo z največjimi m najmočnejšimi narodi sveta. Domovina jc poslala nase fante tja, da pridobijo našemu mlade rtm športu novih lavorik. častno ste zastopali naš šport m našo domovino in zato vam še enkrat Najlepša hvala!	[. K—er
Danes Itirija : Hermes
podzvezina nogometna tekma ob »»?? na igrišč, Mermesa z dobro predtekmo. Upamo, da nam
no današnja tekma nudila lep šport in da ne bo zopet vzrokov /a kakršnekoli nešportne izpade. Sodil bo e. Camernik
Obče znana
GOSTILNA \
sc proda
Vprašati pri g. .Janko Kostajnšeku, trgovcu pri Sv. Martinu pri Vurbergu
BALKAN
v Mariboru
Linhartova ulica
Hiša
novozgrajena, solidno delana, enonadstropna, v kopališkem mestu, oddaljena t uro s parobrodom od Sušaka, naprodaj. V pritličju velika dvorana, soba in ostale pritikline. Velika cementirana klel. V nadstropju 6 sob z 12 posteljami in ostalim inventarjem. Hiša je oddaljena 30 metrov od parobrodske postaje, z razgledom na morje. Zelo ugodna prilika za kupca, ker se v isti zgradbi nahaja tudi hotel in restavracija, ki bo naprodaj na dražbi 29. februarja. Vrednost cenjena na 192.990 Din, najnižja j ponudba 96.495 Din. Natančneje v upravi »Sloven ca< pod št. 2464.
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova B Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-uištva lista.
Tinčkove in Tončkove prigode 261.
Pola naših prijateljev se ločijo.
S HAMBURG-AMERIKA LINIJO
PO DE2ELAH
SREDOZEMSKEGA IN ČRNEGA MORJA
orientvotnja:
od 11. marca do 3. aprila 1936 Genua—Haifa - Istambul - Athen -Genua omentvotnm:
od 5. do 23 aprila 1936 Genua —Haifa— Athen—Venezia
vožnja v Črno morje :
od 25. aprila do 14. maja 1936 Genua Constanza Batura—Athen —Venezia v0žn1a n« atlantske otoke in anglijo:
od 16. maja do 4. junija 1936
Genua Tenerife - Madeira —Otok Wight Hamburg Potovanje se lahko plača z registermarkami. Pojasnila, prospekte in karte dobite pii:
NEMŠKEM PROMETNEM URADU	VL. PINTAR
Beograd, Knežev Spomenik 5	Ljubljana. Tyrševa c. 1 III.
Cvr^iu»» *■«>» i-"1«"
Lahko si mislite, otroci, kako so se kapitan Mrhar, mornar Koki in kraljica Tinkatanka zavzeli, ko so zagledali plavajoči otok sredi reke in na njeni drobni postaviti naših dveh ljubih prijateljev — Tinčka in Tončka! Kapitanu Mrbarju se je ob tem pogledu kar brada naježila, tako se je zbal za usodo mladih dečkov.
Zdaj se gotovo ne bomo videli nikoli več,« je žalostno zabrundal predse in si naskrivaj otrl drobno solzico iz oči. -Uboga dečka! Tako rad sem ju imel.
Tudi kraljici Tinkitanki se je storilo milo pri srcu, ko je morala mirno gledati, kako se otoček s Tinčkom in Tončkom čedalje bolj oddaljuje in izginja na obzorju. Najbolj pa je bilo seveda.hudo Pri-možku. ki je tako na lepem izgubil svoja najljubša prijatelja.
KUUČ SVETA PHILIPS RADIO APARAT
%
TYPA 510 A
Din 270-
MESEČNO
TYPA 944 A
Din 120'-
MESEČNO
Tyia 944 A 24-1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena	Din 1995—
na obroke naplačilo Din 159-— in 18 obrokov po	Din 12®-—
Oddamo:
poslovne prostore, samsko stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kopalnice, ter komlortno štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Poizve se: Uprava palače »G r a f i k e« , četrto nadstropje.
Zelo ugodno!
Dražba gostilniškega posestva!
Dne 28. februarja ob devetih bo pri sreskem sodišču v Celju dražba gostilniškega posestva ge. Marije Hilgert na Sp. Hudinji. Izklicna cena 100 000 Din (kavcija 20.000 Din, ki se lahko založi v vrednostnih papirjih na dan dražbe pri sodišču).
KLEPARSKA DELAVNICA
ANTON FUCHS
Gosposvetska c. 16 ..PRI LEVU"
:e za kleparska dela še vedno	Telef.
ajcenejša in najsolidnejša	38-12
Prvovrstoa Izdelava Nizke (CM
Dolgorelao odplate-vM|e
Typ« 510 A 5-t-l cevni oktodni superpozi-cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija ladinga, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena ......
na obroke naplačilo in 15 obrokov po .
Din 3825--Din 278 Din 270-
'š Z bogom, zbogom, hrabra dečka!« so vsi štirje začeli klicati v daljavo in mahati z rokami. A njihovi klici so izzveneli v praznino. Tinček in Tonček svojih prijateljev nista več mogla ne slišati ne videti. Prepuščena valovom reke, ki so ju gnali na milost in nemilost Bog ve kam, sta uboga dečka ždela na plavajočem otoku in štela zadnje ure svojega mladega življenja. Tako žalostno je bilo vse to, otroci, da se zdajle niti jaz, Kotičkov striček, ki tole pišeui, ne morem več premagovati: že tri debele solze sem si obrisal izpod nosa — in že mi četrta sili iz oči... Ojoj, ojoj!
ZAHTEVAJ TE BhEZPLACNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU
Gostilničarji,
HCIfiTTliCn UUBUANA, Aleksandrova 6
• JU I I NEK * C E L J E, Aleksandrova 9 11 tovarne (Remec-Co, Duplica - Kamnik
Lepo žensko blago
po 5, 6 in 8 dinarjev dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica št. 15.
ako hočete bi$ res zadovoljni —* kupite trpežne, solidne in lepe stole
Potnik
ki potuje po Sloveniji, Liki in Hrv. Primorju s svilo in tekstilnim blagom, želi premeniti sedanje mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobro vpeljan«.
Ia krape
prodaja vsak petek na trgu v Mariboru Uprava graščine grofa Herbersteina, Ptuj.
Zahvala
Za vse izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, tasta in strica, gospoda
Ivana Smolnikarja
šolskega upravitelja v pokoju
izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini za tolažbo v bolezni in spremstvo na zadnji poti v Šoštanju in v Celju, šolskemu upravitelju g. Martinu Vrečku in predsedniku šaleške podružnice SPD v Šoštanju g. Ivanu Sušlju za poslovilne govore, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam, mladinskemu zboru, ki je pod vodstvom g. Vrežeta zapel žalostinko, šolski mladini iz Zavodnje in Šoštanja,
ki je spremljala pokojnika na zadnji poti, okrajnemu šolskemu nadzorniku g. Pestevšku, cerkvenemu pevskemu zboru iz Vojnika za prelepe zadnje pozdrave ob odprtem grobu ter vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj!
Šoštanj, dne 21. februarja 1936.
Žalujoči rodbini Smolnikar in Novak.
I
Ludwig Ganghofer:
20
Grad Hubert
(Roman.)
France je pogledal kvišku v veliko okno. Kar zasliši za seboj lahko rožljanje in ko se je obrnil, je zagledal Bruknerja, s sklepano koso v eni roki in s kladivom v drugi. Kmetova postava je bila upognjena in nezaupno je meril lovca. »Kaj pa iščeš ti pri nas?«
Bog daj, Brukner! Gonjača rabim za osem dni. Nimaš veselja? Grof ne plača slabo, štiri marke na dan.«
Jaz. Gonjač? Kako se moreš kaj takega domisliti?« Brazde v kmetovem obrazu so se poglobile. »Ali pa te je poslal Šiper?«
Šiper?« Zdelo se je, da France ni razumel vprašanja. Bog obvaruj! Kar sam si mi prišel na misel. — Torej? Moreš?«
Nak!« Brukner je poizkušal ostrino kose in šel proti hišnim vratom.
No, no, no! Pravkar sem si mislil, da bi ti malo zaslužka ne bilo zoprno.«
No. I jene,« se je vmešala Mali. »bodi pameten! Tritedes tamrk ni kar tako.«
Pusti me pri miru!« Kmet je stopil na prag, meril lovca čez rame in ošabno rekel: Hočeš še kaj?«
France je zardel, oslal je pa miren. »Govori, kakor hočeš, jaz ti ne zamerim!« Obrnil se je vstran ter pobožal z roko otrokovo glavico. Bog te obvaruj, Mali! Pa drugič!« S komolcem si puško popravljaje, je odšel.
Mali je pogledala brata: »Toda I>enc? Kaj pa imaš?«
Počasi je pristopil kmet k sestri. Kaj pa hočeš s tem lovcem?«
»Zakaj pa? Kai pa ie?«
»Pazi se! Da mi ničesar ne začneš! To bi mi ne godilo!«
Mali se je vzravnala ter odložila na blazino otroka. ] Iz slabotnih ročic so padli nagelnji na tla. »Nekaj ti I bom povedala, Lene: Pri sestri mi ni bilo slabo. Toda, | na prvo besedo, da me brat rabi, sem takoj pripravila kovčeg. — Tvoji trije otroci naj bi ne opazili, da jim i manjka mati. Sicer sem pa polnoletna in sem lahko prijazna s komur hočem. Ne vprašujem te po tem, kar imaš proti Francetu. France je bil moj tovariš. In to ; vedi, lene: taka sem bila vedno, da nisem nikoli do- l volila skruniti svojih stvari.
Pritisnila je otroka nase ter odšla mimo brata v hišo. '
V	brezupni potrtosti je kmet gledal za njo. Kakor z neko slabostjo obseden, se je vlekel do klopi ter se spustil nanjo.
S sosednjega dvorišča je odmeval Francete'- glas, ! ki je ogovarjal mladega fanta. Z njim je dobil lovec gonjača, ki ga je bilo še treba najeti. In zdaj sta šla v gore. k lovski koči, v kateri je grof Ege najrajši j domoval. ker je bila sredi najboljšega kozjega lovišča.
France je imel pred seboj peturni pohod, najprej skozi bukovje, kjer so se v listovju še svetlikali rumeni listi, nato skozi temno, hladno jelovje in široko brestovje. V neki planšarski koči je France počival ter pojužinal za skromno kosilo skledo mleka. Pri tem je našel druščino.
V	kočo je stopilo mlado dekle, čigar brhki, okrogli ! jamieasti obraz je žarel <xi vročine. Njena čedna, k obil-nosti nagnjena postavica v napol mesni obleki je dajala na znanje, da je dobra prijateljica zrcala. Zeleni suknjeni klobuk, ki ga je nosila v roki, je bil okrašen z gorskimi rožami, a šopek alpskih rož je bil pritrjen na konico '
palice. Zdelo se je, da ni nerada opazila lovca. Medtem, ko je odlagala klobuk in palico na leseno klop, je pozdravljala z zaupnim migom svojih črnih oči.
»Bog naj, Lizika!« je prikimal France ter južinal dalje.
Stara planšarica, ki je stala pri ognju, je pogledala čez ramo; zdi se, da ji novi gost. ni bil po volji. »Kako pride sem?« je mrmrala.
»Vedno ne moreš sedeti za strojem. Človek mora tudi zrak vdihavati. Sobni zrak mi ne de dobro. Zdaj sem v gorah!«
»Pojdi?« jo je vprašala stara zbadljivo. »In čisto sama?« — »Da, stoj, to je škoda,« se je smehljala Lizika, da si videl med rdečimi ustnicami male blesteče zobe. Nekaj se jih je že ponudilo za spremstvo. Toda vsak mi ne ugaja. Jaz sem izbirčna!« Vsedla se je ua Francetovo stran, pritisnila roko na njegov komolec ter pokukala v skledo. »Si vse poemakal? Čisto nič nisi pustil zame?«
»Naka, čisto nič!« France je vstal ter postavil prazno skledo na klop.
Kam pa hitiš? Posedi vendar in dajva se malo pogovoriti!«
Mudi se mi!« Lovec je pograbil puško in šel.
>Neotesanec! To ti moram povedati!« se je kujala Lizika, medtem ko se je planšarica zadovoljno hehetala predse. Nato je starka stekla za lovcem. Za kočo ga je došla, glasno se smejoč v predpasnik. »To si pa res lepo odpravil. Takšno! Njen oče čisto nič ne ve in Cavner je drugače vendar poštenjak. Kaj vse govoričijo ljudje o dekletu. Takšna nemoralnost, kakršno ima to dekle? Boš videl, ne bo dolgo in prišel bo nekdo sem, takle mestni nali spanec, s katerim si bo dala sestanek .. .!<

s
MLI TEDEN
12-1 BatUt v raznih barvah za žensko perilo, meter Din T-
12-6 Tenis ilanela
za perilo, meter
Din 5-50
12-8 Flanela za domače halje z raznimi pisanimi vzorci, Sir. 70 cm, meter Din 9 50
12-10 Švicarski markizet za zastore v beli in ekri barvi, sir. 110 cm, meter
Din 15-
šir. 150 cm Din 20'-
12-2 Tusor-popelin
v vseh barvah za žensko perilo, meter	Din 10-boljša vrsta Din 12*-
12-7 Enobarvna ilanela v vseh barvah, meter Din 6*50
12-9 Modrotisk za predpasnike, širina 80 cm, meter Din 7'-
12-11 švicarski cvirnati markizet
bel in ekri, širina 110 cm, meter
Din 17-
šir. 150 cm Din 24'-
Komur je do cenejšega nakupa, naj takoj zahteva
brezplačni slovenski cenik
Največja trgovska in odpremna hiša v Jugoslaviji.
<*B V globoki žalosti naznanjamo vest, da na« fe nai nad vse ljubljeni
I~ oče, stari oče in ded, gospod
Josip Debelak
y:dlar in tapetar
22. februarja ob desetih dopoldne, v 83. letu starosti, za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika po v ponedeljek 24. februarja ob desetih
dopoldne iz hiše žalosti, Sv. Jurij ob Taboru, na domače pokopališče. Sv. Jurij ob Taboru, dne 22. februarja 1936.
Žalujoči ostali.
HERSAN CAJ
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svoistev raznih zelišč se dobi, ako se uživa
»HERSAN ČAJ"
mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R. W. Pearsona, šef-zdr,ivnik»
v Bengaliji (Angleška Indiia). Po večletnih izkušnjah je neovrgliivo doka zana velika vrednost
„H E R SA N CAJft"
in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji Imenjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu. otoleniu obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljeniu, zapeki, protinu (gihtu), črevesnir boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelen'U.
„Hersan Ca|" se dobiva v vseh lekarnah. Poučno knjižico in vzorec Vam pošlje zastonj:
JtADIOSAtr, Zagreb. Duklianinova 1
Res:. S. St. 14001 Z dne 6. VI. 11134
Vsemogočni je po dolgem trpljenju, v 90. letu starosti, pre-videno s sv. zakramenti, odpoklical v večnost našo dobro mamo, staro in prastaro mamo, taščo m teto, gospo
Uršulo Roth roj.Leutz
Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek ob pol treh popoldne iz hiše Resljeva cesta št. 1 na pokopališče k Sv. Križu.
Zadušnica za rajnko bo v petek, dne 28. februarja 1936 ob pol osmih zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, Litija, Dunaj, Graž, dne 22. februarja 1936.
Josef Roth, dvomi svetnik, sin; Ana Pettauer, Amalija Stlbenegg, Marija Roth, Antonija Strzelba, Irma Roth, hčere — in vse ostalo sorodstvo.
+ Umrl je danes po daljšem trpljenju, previden s tolažili svete vere, naš nepozabni soprog, brat, svak in slric, gospod
Jakob Grilc
posestnik
Predragega pokojnika spremimo k večnemu počitku v ponedeljek 24. t. m. ob desetih na pokopališče na Brezjah.
Brezje, dne 22. februarja 1936. Nežka Grilc roj. Finžgar, soproga, Marija Kuiar, sestra, in ostalo sorodstvo



Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je naša ljubljena soproga in mati, gospa
w \r »	p v*	V« v
Jožefa buslerstc
soproga gostilničarja pri »Slepem Janezu«
danes, v 45. letu starosti, boguvdano za vedno zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek* ,di» 24.. februarja 1936 ob pol štirih popoldne iz hiše žalosli,Taptiže St. 13, na pokopališče v Dravljah.
Z a p u ž e , dne 22. februarja 1936.
Žalujoči soprog in otroci.
.;./•:>: Murti
Priljubljen in poznan kot filmska zvezda
TIP 510
PHILIPS RADIO
samo Din 232'- mesečno
LSPSitl POMLADNI SEJEM 1936
začne 1. marca 60 Z popusta na vieh nemških državnih železnicah
Obvestila, tudi zn nabavo cenejših register mark daje: Častni zastopnik
ING. G. TONNUvS, IJIBM it\A, TrrSeva 33
Teleton 27-H2
r ■ \	•. .., -	alt	s
ZVANI0NI BIRO LUPCIŠKOfi SAJMA, BEOGRAD Kneit Mihajiava 38
Zapustil nas je za vedno naš dobri oče, stari oče m tast,
gospod
Andrej Horvat
poštni ekspeditor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 24. februarja 1936 ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, cesta IV, št. 6, na pokopališče Vič. Ljubljana, dne 22. februarja 1936.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob prebridki in nenadni izgubi našega iskreno ljubljenega brata in strica, gospoda
Franca Stuparja
ravnatelja Kmetijske družbe v p. in najstarejšega slovenskega esperantista
izrekli sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvalimo preč. duhovščini, zastopnikom Kmetijske družbe, zastopnikom Ljubljanskega esperantskega kluba, posebno predsedniku kluba g. Kozlevčarju za tako lep nagrobni govor, gospej Rohr-manovi. šolskemu vodstvu vodiškemu za spremstvo pri pogrebu in vsem zastopnikom raznih korporacij; nadalje vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter končno vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti Najlepša hvala vsem in za vse! Vodice, dne 21. februarja 1936.
Žalujoča rodbina S t u p a r.

r>. f ■ v-1 />t^M
lnSiunln
VSI, KI STE SKRBELI ZA ZDRAVJE NAŠEGA LJUBEGA POKOJNEGA, GOSPODA
7rnnsi Mecllaka
ireikep pmifeln^a refeientn
IN VSI, KI STE GA POČASTILI S PETJEM. GOVORI. CVETJEM IN SPREMSTVOM, SPREJMITE NASO SRČNO ZAHVALO i
V LJUBLJANI, DNE 22. FEBRUARJA 1936.
Žaluicit ostali
Zahvala
Vsem, ki ste nam izrazili .sožalje, darovali cvetje, spremili na zadnji poti naSega nepozabnega očeta, soproga itd., gospoda
Ivana Jalena
se najtoplejc zahvaljujemo
Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Volbanku za njegovo požrtvovalno pomoč tekom dolgotrajne bolezni, č. g. duh. svetniku Lavtižarju za niegove plemenite, prijateljske obiske, njemu in č. g. kanoniku Volcu za toplo občutene poslovilne besede obema pevskima zboroma za tolažilne žalostinke. Zahvaljujemo se g. sreskemu načelniku dr Vrečarju, županu g. Pintbahu, občinskemu odboru Rateče, gasilnim« društvoma Rateče in Bvlapeč. Športnemu klubu Rateče in šolski mladini za spremstvo na poslednji poti. Dolžni smo zahvalo števil nim poslovnim in stanovskim tovarišem pokojnika, ki so mu izkazali z**dnio čast. Dolžni smo zahvalo oblastem lostran in onstran meje. ki so omogočile sprevod na domače pokopališče. Izrazili moramo svojo hvaležnst vaičanom iz Rateč, ki so pokazali posebno sočustvovanje in ki so dan pogreba spremenili v svečan praznik.
Rateče, dne 22. februarja 1936.
Žalujoči ostali.
Mali oolaii
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoke pelitna vrstica po Din 2'SU. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko
Za damtke obleke, plašče in kostume
priporočamo sledeče vrste blago na pr.:
Crep de Chine v vseh glavnih barvah .... od Dlll 24'— naprej
Flamisol maroccn, crep-satin..........„ sr- n
Volneno blago, 70 cm šir.......«... „	„ 16"— „
Volneno boljše vrste, 100 cm šir.........
Fino volneno, 130 cm šir. ...........„ SS-
Kamgarni za kostume v črni, rujavi, modri in
sivi barvi, 140 cm šir. ........„ 65'— „
Peril
no blago za vsakdanje obleke . • • • M	,, 10- •i
Lister za predpasnike • • • • • II	M
45-
Boliši kloti za halje in predpasnike........., 18_°— „
Kretoni za predpasnike	Dlll 6' — . 8'—. 10'—,
kakor tudi vse vrste blago za različne podlage,	po najnižjih cenah
F. I. Goritar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29
Samostojna kuharica
starejša, skromna in poštena, išče službo k dobri rodbini s 1. marcem ali takoj. Cenjene ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Dobra kuharica« št. 2255.	(al
Ekonom
mlad, trezen in pošten, z večletno prakso — išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2239.
Dekle
pošteno, zanesljivo, vajeno šivanja, kuhanja ter hišnih del, išče službo k manjši, mirni krščanski družini. Pismene ponudbe upravi Slovenca « pod Poštena« št. 2307.	(a)
Brezposelna učiteljica
gre kot vzgojiteljica even-tuelno kot gospodinjska pomočnica. Ponudbe upravi Slovenca Maribor pod Takoj«.	(a)
Mlinarski pomočnik
izredno izvežban v valč-nem mlinu - išče službo. Položi več tisoč dinarjev kavcije, eventuelno vzame mlin ludi v najem. -Ponudbe podružnici SI.« v Ptuju pod št. 2391. (a)
Absolventka
gospodinjske šole — išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2467.	(a)
\luzbodobc
Zastopnike
za prodaio posnemalnikov, brzoparilnikov itd , iščemo »Persons«. Liubhana, poštni predal 307 (b)
Prodajalko
s kapitalom — iščem za specerijo na deželi. - Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Zanesljiva« 2260. b
Kartonažno delavko
(tudi v večernih urah) — sprejmemo. Cojzova cesta št. 9.	(b)
Oskrbnika
oženjenega, sprejmem za Gorski Kotar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Poštenje« št. 1996. (b)
Gospodična
poštena in pridna, zna šivati, govori tudi hrvatsko in nemško, išče mesto k otrokom; gre tudi čez dan. Ponudbe upravi »Slov. pod Vestna« št. 2423.	(a)
23-letna gospodična
s trg. akademijo (prav dobro), z 1-letno prakso, z znanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika s stenografijo, francoskega in angleškega jezika v govoru in pisavi in strojepisja, išče primerno službo v večjem podjetju. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Prima reference« št. 2399.	(a)
Kuharico in slugo
za graščino, ki sta že v večjih hišah službovala, z dobrimi priporočili in z dolgoletnimi spričevali -sprejmem v službo. Nemško pisane ponudbe na: Grad Turniš, pošta Ptuj.
Služkinjo
za vsa hišna in kmetijska dela, kakor za molžo krav - iščem za takoj. Plača 150 Din. Vprašati: Anton Arsenšek, Slov. Bistrica.
(b)
Trgovski pomočnik
manufakturne in konfekcijske stroke, dober izložbeni aranžer, vojaščine prost, s prvovrstnimi referencami, se sprejme. Ponudbe pod Trgovski pomočnik« št. 2389 upr. »Slov.« v Mariboru. (b)
Hišno
z letnimi spričevali, sprejme dobra meščanska družina v Ljubljani. Pogoji: znati mora dobro šivati, prati, likati in servirati. Ponudbe upravi »Si.« pod »24« št. 2465.	(b)
Služkinjo
ki zna dobro kuhati sprejme obitelj 2 oseb. Plača 400 Din mesečno. Ponudbe s prepisi spričeval na: Franjo Streicher, Zemun.	(b)
Salon »Chic«
sprejme samostojno mo distko in prodajalko za stalno.	(b)
Hišnika
ki bi opravljal tudi dela na polju, poročenega in poštenega, sprejmem na posestvo v Gorskem Ko-taru. Ponudbe na K. De lič, Zagreb, Gajeva ul. 48.
Službo dobi
gospodična, ki zna kroje nje in vezenje, v trgovino šivalnih strojev. Potrebna kavcija 5—10.000 Din. — Pismene ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod Vezenje« št. 2499. (b)
Stanovanja
Trisobno stanovanje
opremljeno, s kuhinjo, kopalnico, vrtom, aa periferiji Bleda, se odda za vse leto ali več let v najem. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z., Ljubljana pod št. »2174«. (č)
Podstreš. stanovanje
blizu magistrata, dvoriščna stran, predsoba, kuhinja, soba. oddam s 15. III ali 1. IV. solidni in mirni stranki. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »2—3 odrasle osebe« 2430.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam. Jurčkova pot 101, Ilovica.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam. - Toplice št. 19, Zagorje ob Savi.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam z marcem odraslim osebam. Rožna dolina, Cesta *II. št. 9.	(č)
Trisobno stanovanje
kopalnica, vrt, balkon, parkel, takoj oddam za 650 Din. Naslov v upra i »Slovenca« pod št. 2495
Boljši obrtnik
in posestnik želi poročiti do 30 let staro gospodično, ki bi imela primerno doto v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sreča« št. 2322.	(ž)
Mizar
srednjih let, želi poročiti gospodično z okrog deset orali posestva. Ponudbe upravi »Sloverica« Maribor pod »Poroka«, (ž)
Trisobno stanovanje
velika predsoba, poselska soba, kopalnica, plin, elektrika. oddamo takoj ali pozneje. — Dvofakova 3. Poizvedbe pri hišniku, (č)
Sobe
Opremljeno sobo
takoj oddam solidnemu gospodu. Ljubljana, Vcr-stovškova ulica 11. (s)
Kot družabnica
s kapitalom pristopim h gospodični ali gospej. V poštev pride trgovina z mešanim blagom, event. trafika. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiva«.	(t)

ODDAJO:
Pisarniške prostore
lepe, sestoječe iz 6 sob in pritiklin, oddamo za ugodno ceno blizu palače Banske uprave. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2371.	(n)
Prazno sobo
oddam takoj ali s 1. III. v podaljšku Riharjeve ul.
Informatorje
zanesljive in agilne, iščemo po vsei Dravski banovini. Ponudbe: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 I. (b)
Izvežbana prodajalka
dobra, za prodajo sadja v veži, se takoj sprejme. —-Wolfova 1 I, vrata 6. (b)
Inkasant
Tvrdkam in trgovcem sporočam, da prevzamem inkaso za Ljubljano in okolico proti majhni odškodnini in polni garanciji. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Pošten inkasant* št. 2403.	(a)
Tovarniška delavka
23 let stara, išče zaposle-nje v Ljubljani ali Kranju. Cenj. ponudbe upr. »SI.« pod »Delavka« št. 2404. a
Trgovec
galanterijskega blaga in kratke robe, ki vodi agen-turno in komisijsko pisarno, išče zastopstvo sličnih predmetov. Ponudbe poslati na: Mirko Lončarič, Zagreb, Meduličeva ulica št. 30.	(a)
Boljša gospodinja
išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2458. (a)
Majerja
na polovico, odrasli otroci, z znanjem nemškega jezika, s 4 delovnimi močmi, iščem. - Knez Sulkov-ski, Bresternica, p. Maribor_(b)
V svrho zaščite
in kontrole avtorskih pravic iščemo zastopnike v mestih in trgih Dravske banovine. Tozadevne ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod »Ljubljana 29* št. 2445.	(b)
Boljše dekle
staro nad 20 let, z nekaj razredi meščanske šole -sprejmem k otrokom tn v pomoč gospodinji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro -Kranj« št. 2421. (b)
Pridno služkinjo
sprejmem * 1. marcem. -Rožna dolina, Cesta IV. št. 16. (b)
Kletar
dober aranžer, z dolgoletno prakso, išče službo v hotelu ali bufetu. Pismene ponudbe podružnici »Slovenca« Celje. (a)
Prodajalka
7. večletno prakso v trgovini z mešanim blagom, t dobrimi spričevali, marljiva in vestna, išče me-alo. Ponudbe podružnici Slovenca« v Celju pod značko »Vestna«.	'al
Zdravo dekle
za hišna dela in nadzorstvo 3-letnega fanta — sprejme Marija Sfiligoj, gostilna in mesarija, St. Iij v Slov. gor.	(b)
Hišno pomočnico
pošteno, sprejmem v stalno službo. Dobra hrana in plača. Ponudbe upravi »Slov.« pod Snažna, urna, mirna« št. 2405. (b)
Natakarico
mlajšo, kavcije zmožno -sprejmemo. - Bleiweisova cesta 15.	(h)
Trgovsko moč
zmožno samostojno voditi podružnico v industrijskem mestu, iščemo. Gotovina 30 do 60.000 Din potrebna. Samida & Co., Ljubljana. Tyrševa 53. (b)
Mizarskega vajenca
krepkega, sprejme tvor-nica pohištva Ig. Repše, Ljubljana, Tesarska ul. 7.
Učenko
za strojno pletenje, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - M. Cvikel, strojno pletenje, Kočevje 56, v
Fant
zdrav, močan, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino meš. blaga. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2364. (v)
Vajenca
za pleskarsko obrt sprej mem. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2415. (v)
Zdravega vajenca
za slaščičarsko in medi čarsko obrt, sprejmem. Pogoji po dogovoru. Hra na in stanovanje v hiši. Fani Starv, Krško 31. (
Vajenca
ki ne je že učil kovaške obrti, sprejmem s 1. III. Pojasnila da: N. Pustinek, klepar. Sevnica.	(v)
Pouk
Dobrega učitelja
za pouk kitare iščem. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Kitara« št. 2374. (u)
Nemško konverzacijo
nudim. Grem na dom. — Ponudbe upravi »SI.« pod ■ Gospodična« št. 2479. (u
Lepo sobo 4
novo opremljeno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice - oddam mirnemu in treznemu gospodu. - Naslov v upr. »SI.« pod št. 2447. (s
Prazno sobo
v Dukičevem bloku oddam dami. Naslov v upravi »Slovenca« pod 2511.
Opremljeno sobico
oddam boljši osebi. Vodovodna 5, I. nadstropje, (s)
Prazno sobo
pripravno za štedilnik	—
takoj oddam. Cesta	na
Loko 22.	(s)
II
Radio
u
Tricevni radio
zelo poceni proda Havli-ček, Rob, Dolenjsko. (i)
I
Aufomotor
i
Ct avto svo/ s turi o roda/tiS aT motorja bi znebil se rad bri kunetv ti mnugo priienr tlovendrv najmanj? inserat
Avtobus Turino-Fiat
20 sedežni, malo rabljen, prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod Ugoden na kup« št. 2418.	(f)
Tritonski tovor, avto
prodam, tudi na knjižice Naslov v upravi »SI.« pod št. 2487.	(f)
Tovorni auto »Ford«
tipa 1931, še v dobrem stanju, naprodaj eventu-elno tudi za vrednost po sameznih delov. Cesta 29. oktobra št. 24.	(f)
Tovorni auto
dve in pol tonski Chevrolet, novejši tip, prodam tudi na obroke. Naslov v upravi - Slovenca-- pod št. 2516.	(f)
i £303323
©Of ZPlAČtN POUK V I COAN .3U
MAPMOMIKt OO
__ CENIK
;MEINEL'HER01DW1
jrvORMICt 6LA1BIL MARIBOR il 102
Pozor pevska društva
šole in cerkve! Harmonije od 2000 Din, pianine 8500, 10,000, 12.000 Din dobavlja Tvornica Ivan Kacin, Domžale. Popravila, ugla-šeiije, izposojevanje najceneje. Zaloga materijala, strun itd. — Naročila se sprejemajo: Komenskega ulica 26'II. Zahtevajte ce-nik!	(g)
Stare instrumente
za godbo na pihala - kupimo. Ponudbe poslati na Gasil, četo v Pilštajnu. g(
Črn pianino
žel. konstrukcije, malo rabljen, primeren za večji lokal, prodam. - Kos, Idrijska 3.	(g)
Fotoatelje
se ugodno odda v Tržiču. Ponudbe: Jug, fotograf — Kranj.	(n)
V najem se odda
trgovski loka' : lepim stanovanjem (hišo), velikim vrtom in posestvom v trgu Sevnica — ob ugodni priliki se nudi tudi naprodaj. Natačnejše informacije daje Hranilnica in posojilnica v Sevnici.	(n)
'zdelovalnlca
harmonik
Zahtevajte ceniki
Gostilno
dobro vpeljano, center Ljubljane, oddam takoj v najem s kompletnim inventarjem in nizko najemnino podjetnemu gostilničarju. Ugodna prilika! Naslov v upr. »SI.« pod št. 2448.	(n)
Gostilno
oddam takoj zelo ugodno v najem ali na račun. Ponudbe podruž. -Slov.« v Celju pod značko »Letovišče« št. 2407.	(n)
Lokal
v sredini mesta, oddam takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2482.	(n)
Pisarniški lokal
(2 sobi), tik sodišča, pritličje, event. souporaba telefona, se odda. Vprašati telefonično 24-61. (n)
Njivo
blizu Sv. Križa oddam v najem. Poizve se: Sv. Petra cesta 34.	(n)
Veliko, suho klet
pripravno za skladišče — takoj oddam. Poizve se v trgovini Strojanšek, Pred škofijo 21, Ljubljana, (n)
Pekarno
oddam s 1. marcem v najem. Eksistenca sigurna. Naslov v vseh poslovalnicah Slovenca«. (n)
IŠČEJO: V najem vzamem
dobro idoči vinotoč, bu-fet ali gostilno za točenje prvovrstnega ljutomerskega vina. Kavcije zmožen zakonski par. Lastna koncesija. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1976. (m)
Pravkar došla
prava erfurtsfea semena
uradno preizkušena
katera dobite v trgovini
M. Vidmajer,
Cankarjevo nabrežje 3, — in na stojnici Nabrežje 20. septembra, poleg tromostovja.
Za hranilne knjižice
Ljudske posojilnice, Banovinske hranilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani imam več kupcev, ki iste izplačajo takoj v gotovini po najvišji ceni. — Zglasite se v moji pisarni: Alojzij Planinšek — trg. agent, za bančne posle, Ljubljana — Beethovnova ul. 14/1, telefon 35-10. (d)
Iščemo posojilo
v gotovini, kratkoročno ali dolgoročno, proti prvovrstnemu jamstvu industrijskega podjetja in dobremu obrestovanju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurno naložen denar« št. 2274,	(d)
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice ljubljanske z vlogo 100.000 Din — zamenjam za knjižico Ljudske ali Mestne hranilnice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2305
Kateri stavbenik
bi hotel sezidati v Ljubljani na delno obročno odplačilo enodružinsko hišo? Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Garancija« 2328.
Kupim vlož. knjižico
Mestne hranilnice Ormož, do 60.000 dinarjev. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 2356. (d)
FR. LUBAS
In sin
Ljubljana, Tyrieva c. 36
Denar
HranilnehniižiGe
vseh zavodov lahko prodaste ali kupite proti takojšnjemu plačilu — najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Planinšek Alojzij, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1.. telefon št. 35-10.	(d)
Hranilne knjižice
vseli zavodovj in • vrednostne papirje
kupujemo in prodajamo najugodneje. — Invalidska Zadruga, Zagreb, naš zastopnik za Dravsko banovino: Adamič, Ljubljana, Gosposvetska c. št. 8. Telefon 32-86.
Hranil.ftnjižice
vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru.
Posojila
vezana na štednjo in večletno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in štedionica d. d. Krap. Toplice. - Glavni zastopnik za dravsko banovino: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din znamke.	(d)
Družabnika
z večjim zneskom sprej mem v večjo trgovino v svrho razširitve obrato vanja. Ponudbe upr. SI.« pod »Gorenjsko« 1990. (d
Lokal
iščem v sredini mesta. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sredina mesta«, št. 2077.	(m)
Stroji za plisiranie
vseh velikosti po najugodnejših cenah. Brezobvezne ponudbe pošlje
A. Guttmann - Zagreb • Marttfeva 4
Tel. 58-21 Specijalna trgovina tekstilnih in ostalih šiv. strojev
Hranilne knjižice
orodaste ali kupite
najbolje ootom moie pisarn« Solidno poslovanjel Priložite znamkol Rudoll Zor6, Ljubljana. Gledališka ul 12 Telefon 38-10
Posojila
na vložne kniižice daie Slovenska banka Liub' liana. Krekov trg 10
Vložno knjižico
Mestne hranilnice Ormož, za 120.000 Din, prodam za ca. 52% Ponudbe upravi »Slov « pod »Mestna« št 2463.	(d)
10.000 Din kavcije
dam ali posodim onemu, ki mi preskrbi stalno službo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Jamstvo« št. 2471. d
Vojno škodo
(Ratna šteta), obligacije mestne občine ljubljanske in hranilne knjižice takoj lahko prodaste po najvišj ceni proti gotovini potoni trg. agent, bančnih poslov Alojzij Planinšek Ljubljana — Beethovnova ulica 14,'I, telefon 35-10.
Vse bančne
in kreditne posle, nakupe in prodaje lahko uredite najugodneje potom Trgov, ag. bančnih poslov Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 14-11. palača »Dunav«. Telefon št. 35-10.	(d)
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne krone
kupuiem oo najvišjih dnevnih cenah. . A. KAJFE2 urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Kupim pletilni stroj
št. 4 ali 6, 50 do 80 cm širok. Korun, Zidani most.
Apno
10 vagonov, kupim suk-cesivno skozi sezono. Zahtevam debelo, celo blago, kapaciteta 30 kubikov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2316. (k)
4000 Din dam
tistemu, ki mi pripomore do stalne službe. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Stalna služba« št. 2380.
Hranilno knjižico
Celjske mestne hranilnice za 15.000 Din — proda Uplaznik Helena, Sv. Lovrenc 47, Sv. Pavel pri Preboldu.	(d)
\nsm\
Harcer kanarčke
dobre pevce in plemenske
samice poceni prodam. _
Celovška cesta 53, Šiška.
E05TO
Zlato
kupujem ter plačam najvišje dnevne cene. - Prevzamem popravila in predelave. F. Čuden, Prešernova ulica t.	(k)
Stari, mehki svinec
kupujemo. - Ponudbe na: A. Resman k. d., Zagreb, Ilica 223.	(k)
Vsak
ovrstno
zlato kuDuie
po oaivišiib cenab CERNE. luvelu, Liub ana Wolfova ulica št J
Cunje
kroiaške odrezke. tekstilne odpadke, ovčio volno.
kupi vsako množino Arbeiter. Maribor. Dravska 15.
Voz
tovorni, lahek samček — kupi Ahlin, Koseze 3 — Ljubljana VIL	(k)
Hladilno napravo
rabljeno, za posameznega mesarja, velikost ca. od 250 do 300 kg mesa, kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hladilna« št. 2273.	(k)
Pisalni stroj
manjši, dobro ohranjen -poceni kupim. Ponudbe z navedbo cene upr. »SI.« pod »Brezhiben« 3400, k
Sodarsko orodje
dobro ohranjeno, kupim. Homan, Stražišče pri Kranju.	(k)
Zastavne listeMp srebro kuprr7'
Grajski urar v Mariboru Lastna popravljalnica.
(M
Spalnico
iz trdega lesa, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2457.	(š)
Zaradi selitve
ugodno prodam novo mehko spalnico ali zamenjam za drugo blago. Naslov v upravi Slov.« pod št. 2469.	(š)

Dražbeni oklic
Dne 20. marca 1936 ob 9.30 bo pri okr. sodišču v Vel. Laščah dražba posestva Ivana Levstek v Mak Laščah št. 27. Posestvo obstoji iz hiše, v kateri se izvršuje gostilniška obrt, gospodarskih poslopij, 6 gozdnih, 7 travniških in 6 njivskih parcel ler 1 pašnika. Redi se lahko 6 glav živine. (o)
V oglasnem oddeJkt
»Slovenca« dvignile
sledeče ponudbe:
Bodočnost 2100 Denar 1676 Dober zaslužek 185') Dobro mleko 2063 Dobrosrčen 1093 Dravska banovina 1973 Gorenjska stran 1245 Izurjen 1337 Lepn lega 2106 Ljubljana-mesto 197^ Malo kapitala 1743 Mirna stranka 2050 Mirna in zanesljiva 927 Okolica 1159 Pohištvo 2158 Pošten 1820 Pridna in poštena, Višnja gora Skromna 1747 Stavbna parcela
95—1852 Takoj 1486 Točnost Ugodno 1708 Varčna 1819 Velik promet 1681 Vesela pomlad Zanesljiv in točen 1362 Zanesljiv 1789 Zavarovalnica 908 Zelo ugodno 1522
Gospa V.... pove to Gospe M....
a gospa M. gospe S. in hitro ie novica vsem na jeziku. Zaupljive, kakršne ie so ženske, čutijo potrebo, da vsako reč. ki ie zares dobra, dalje priporočajo. Samo tako si je mogoče razlagat dejstvo, da dandanes na milijone žensk uporablja reformne vložke »Camelia«. Vse so spoznale. da je s pomočjo »Camelie« rešen važen problem, ki je ženske od oekdai
razburjal jn oviral Ali bi se moderna ženska ki ima kai smisla za higieno in estetiko, še mogla ravnati po zastarelih, nehigienskih metodah? Debeli sloii najfinejše puhaste »Camelia« vate iz stani-čevine jamčijo za največjo sposobnost vpianja in za diskretno jničevanje. A »Camelia« pas jamči za varno nošnjo in za prosto gibanje,

Vložki:
populai 10 kosov speeia) 6 • Pasovi:
ic sukanca . . . »vileoi. ozki . • svileni Široki svileni trote .
Din	24,-
•	12,-
»	20,-
»	20,-
•	26,-
»	26-
Idealni reformni vložki in pasovi za dame
Domači izdelek
Dobiva se v vseh trgovinah s higienskim potrebščinami. Drugače, na vpraianjc. Vam sporoči naibtižnjega dobavljala Rave d. d., Zagreb
Parite na modri originalni ravoj!
Posestva
Droben oglas v ••SlavfiUU-posestvo Ti hitro proda; č* ie ne x gotovim denarjs.n, pač kunca ti » kniiitco <1a
Realitetna pisarna
Adamič Albin
Ljubljana, Gosposvetska 8 Telefon int. 32-86
, vile, posestva in partele
t največji izberi. Uspešno in kulantno posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. Oprava hit In posestev zanesljivo po dogovoru. Stanovanla in lokali ▼ veliki izberi. - Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. Hranilne khjiiice
Posredujemo nakup in prodajo. Posoiila
vseh vrst preskrbujemo. Vse informacije brezplačno. Pismen odgovor priložite znamko Din 3'—.
Parcela
blizu trnovske cerkve — naprodaj. Poizve se: De-vinska 5.	(p)
Dve parceli
ugbdrife"-'prodam. Ponudbe uprafvi- »Slovenca- pod »Lepa lega« št. 2106. (p)
Stavbno parcelo
500* m, na zelo lepem kraju, prodam. Aljaževa št 8, Sp. Šiška.	(p)
Stavbno parcelo
ca. 600 m', v Ljubljani — Stan in dom — prodam. Sušnik Cecilija, Postojnska 12.	(p)
Novozidana vila
enonadstropna, 6 stanovanjskih prostorov, vrt, tik Mirja - naprodaj za 250.000 Din, — Ogled dnevno od 14.-do 15. ure na Emonski cesti št. 25. p
Posestvo
srednje veliko, v bližini mesta ali v večjem prometnem kraju na deželi kupim. Ponudbe na naslov: Korže Stanko, Ponikva ob j. ž.	(p)
Hiša
z nekoliko zemlje, tik dr žavne ceste, pripravna za obrtnika ali upokojenca, 20 minut od postaje Sv. Peter v Sav. dolini, takoj naprodaj. Cena 35.000 Din. Helena Obreza, Sv. Peter v Savinjski dolini. (p)
Hišo z vrtom
v Celju, na Zg. Hudinji prodam. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, (p)
Nova hiša z vrtom
naprodaj. 20 minut iz me sta ob Mariborski cesti. Cena 32.000 Din. F. Va-novšek, Lastni dom 18 — pri tovarni Westen, Celje.
Hiša
na prometni točki, pripravna za trgovino ali gostilno — z okoli 8000 mf zemlje — naprodaj. Več se poizve: Ladja 13 —• p. Medvode.	(p)
Kupim hišo ali vilo
v mestu ali v neposredni bližin i mesta. — Cena do 250.000 Din. Plačam v gotovini. — Ponudbe upravi "Slovenca« pod št, 2323.
Pgsestvo
9 ha, ob državni meji na prehodu, novozidana hiša, gospodarsko poslopje, pripravno za specerijsko trgovino, naprodaj. Mlin — stroji na vodni pogon. Primerno za upokojence. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 376.	to)
Štiristanovanjsko hišo
Hišico
s trgovskim lokalom pro- ' dvostanovanjsko, v Stoži-dant na Jesenicah, Kralja ' cah - poceni prodam. Več Petra cesta 15. — Curk ! se izve v gostilni pri Ur-Franc, Frankopanova 11,'bančku danes od 9, ure Maribor.	(p) naprej.	(p)
Hiša z vrtom
naprodaj. Nova vas pri Mariboru, Bolfenkova 19.
Letoviški penzion
Planina nad Jesenicami, 1200 m nadmorske višine, obstoječ iz enonadstropne hiše, raznih gospodarskih poslopij in 40 oralov zaokroženega posestva, bo naprodaj na javni dražbi dne 7. marca 1936 ob 10.30 pri sodišču v Kranjski gori. Sezona zimska in letna! Ostala pojasnila daje notarska pisarna v Kranjski gori.	(p)
Parcelo
ca. 400 m2, nasproti stare remize, prodam. — Franc Fister, Zaloška cesta 10, Ljubljana.	(p)
Naprodaj nova hiša
s petimi prostori, voda v kuhinji, 25 sadnih dreves, vinograd za 400 1 vina, četrt ure od farne cerkve, pri državni cesti. Cena 18.000 Din. Franc Srebot, Sv. Križ pri Litiji, (p)
Hišo
z gostilniško obrtjo, 25.000 m5 zemlje, pri Trbovljah, prodam. Ponudbe podruž. »Slov.« v Trbovljah pod »Prometna točka« 2395.
Enonadstropna hiša
tristanovanjska, naprodaj iz proste roke na Kode-ljevem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2417. (p)
Hišo
oddam proti preskrbi 2 starih ljudi io prevzemu dolga, primerno za upokojenega duhovnika ali uradnika v letoviščarskem mestu. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2459.	(p)
Vogalno parcelo
v Trnovem, ugodno prodam. Poizve se: Studen-tovska 7.	(p)
Majhno posestvo
kupi organist v bližini
cerkve, kjer je ali bo prazno mesto organista-cerkovnika. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2438. (p)
Stavbna parcela
400 m'-', poleg Mladinskega doma Kodeljevo - naprodaj. Poizve se: Opeka, Tyrševa cesta 9-II. (pj
Enodružinsko hišo
z vrtom, v bližini Celja ali Ljubljane, vzame takoj v najem stranka brez otrok. Točne ponudbe na: V. Kenda, Šmartno ob Paki.	(p)
Mlekarne in sirarne
dobaviteljice sira, naj javijo naslov v upr. Slov.« pod »Prvovrsten« 2443. r
Otroka
vzamem v vso oskrbo. -Ponudbe upr, »Slov.« pod pod šifro »Po dogovoru« št. 2483.	(r)
Inkaso
hitro in uspešno izvršuje: Gospodarska oisarna — Ljubljana, Selenbtirgova 7, I. nadstropje.	(r)
Kmečka zaščita
Vse posle uspešno izvršuje: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Selenbur-gova ul. 7, I. nadstr. (r)
Tristanovanjska hiša
z vrtom, v Zeleni jami -naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2409. (p)
Štiristanovanjska hiša
novozidana, pet minut od tramvaja - poceni naprodaj. Cena 85.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2442.	(p)
Dvostanovanjska hiša
z vrtom, primerna za vsako obrt, poleg glavne ceste, poceni naprodaj v Zagorju ob Savi. Pojasnila daje Ljudska hraniln. in pos. v Zagorju o. S, (p)
Dvostanovanjska hiša
s klavnico in mesnico, blizu farne cerkve — ugodno naprodaj na Izlakah pri Zagorju ob Savi. Pojasnila daje Ljudska hran. in pos v Zagorju ob Savi.	(p)
Lepe sončne parcele
naprodaj. Hradeckega cesta 8.	(p)
Parcelo
ob kamniški železnici pod Ljubljano, ugodno prodam. Prevzem hipoteke ali hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 2428.	(p)
Stavbo za pekarijo
nedovršeno, dam v najem ali prodam. Prevzem hipoteke ali hranilne knjižice. Okolica Ljubljane. -Naslov v upravi »Slov.« pod št, 2429.	(p)
Razglas
Franc Pleško iz Smihela št. 8 proda malo posestvo 7. gospodarskim poslopjem v Regrči vasi št. 37 v nedeljo, dne 1. marca 1936 ob 3 na javni dražbi na licu mesta. - Cena 20.000 Din. Dražbeni pogoji so pri prodajalcu.	(p)
Novo hišo
r. vpeljano elektriko in velikim vrtom, eno postajo od Ljubljane - prodam za 58.000 Din. Naslov v upravi »-Slovenca-
pod št. '2402. "" fol
Stavbna parcela
blizu tramvajske postaje šole in cerkve, naprodaj Vprašati: gostilna »Sojar-Dravlje 30 pri Ljubljani, p
Trgovsko hišo
prodam. Center Ljubljane dva trgovska lokala, ve lika restavracija, veliko stanovanj. Letno donaša 110.000 Din. — Ponvdbe upravi »Slovenca* pod -Najboljša hranilnica« št. 2494,	(p)
Na dosmrtno oskrbo
se sprejme oseba z nekaj kapitala ali posestva. — Udobnost zajamčena. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dobrosrčen človek«.
Gostilna ((LOVŠIN**.
Gradišče 13 j
Vam stalno nudi | vina in žganja čez ulico:! Pristni dolenjski
cviček	l Din 10-— i
Šoto (Torimull)
najboljše sredstvo za po-boljšanje vrtne zemlje, posebno nasadov cvetlic in zelenjave, dalje za drevesnice in vinograde, služi tudi kot sredstvo za konserviranje - naročite najceneje pri Javnem skladišču nasl., Celje
Pišite še danes!
Ostanki
mariborskih tnkstilnih tovarn. brez napak, pristnobarvn' -Paket seriia A« za moško žensko, namizno oostelino Derilo in riuhe »Paket seriia B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti naiboliše kakovosti, vsak paket tO—20 m samo 107 Din Dalie novi »Original Kosmos Z paket«. vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve ali pa I 80 m za kratko zimsko suknio in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev Vsi oaketi poštnine Drosti Neprimerno vzamem nazai in zamenjam - Pišite takoi na »Kosmos* razpošilialnico, Maribor, Dvorakova ul. t.
Cenik in vzorci zastonj.
Štajerski Rizling« Portugalec » Silvanec	»
Čajni rum » Slivovka 45% » Brinjevec
kranjski 45% »
10--10--12-28-2«--
30--
Vreče
! za moko, otrobe, oglje — raznih velikosti — nudi Podbevšek Filip, Ljubljana VII, Celovška cesta 114
Prodam hišo
štiristanovanjsko, na lepem, sončnem prostoru, blizu šole in cerkve. Na slov v UDravi -Slovenca pod št. 2513.	(p|
Hiše, parcele in posestva najugodneje
kupite ali prodaste potom Gospodarske pisarne — Ljubljana, Selenburgova ulica 7, I. nadstr. (p)
Hiše, vile, oarcele,
posestva, prodaja in kupuje Realitetna pisarna. Ljubljana, Wolfova 1. (p)
Enonadstropno hišo
prodam. Plačljivo polovico v gotovini, polovico s knjižicami. Povšetova 55. Kodeljevo.	(p)
Majhno posestvo
v Framu, s sadnim in ze-lenjadnim vrtom, za upokojence, poceni naorodaj. Vprašati: Saria, Gosposvetska 13, Maribor, (p)
Novo vilo
dvodružinsko. prodam za 72.000 Din. Pobrežje pri Mariboru, Spesovo selo, Slomšekova 26.	(p)
Hiša
z vrtom in majhnim kozolcem naprodaj v Novi vasi Sv. Jurji ob juž. Žel. za ceno 12.000 Din. Izve se v trgovini Franjo Čret-nik.	(p)
V Celju
na prometni točki naprodaj dobro vpeljana gostilna in mesarija. Pojasnila daje: Rustja, Dečkov trg, Celje.	(p)
Razno
Vino za seno
ieli zamenjati Vinarska zadruga v Metliki. Ponudbe naj se pošljejo na isti naslov do 1. marca 1936.
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskerju.l Sv. Petra cesta 14. (1) j
Neveste!
Posodo in vso opremo za kuhinje izberete tudi na knjižice najugodneje pri , »JEKLO« - Stari trg.
Čistokrv. foxierijerje
resaste dlake, jazbečarje,! ugodno prodam. Zgornja I Šiška št. 41, Vila Čarman.
Malo rabljena kolesa in šival, stroji ki odgovarjajo novim, zelo poceni naprodaj edino pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (1)
Gospodinje, obrtniki!
Iz skladišča odprodaja
kuhinisko posodo razno orodje tehtnice štedilnike. kopalne peči tei raznovrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko Florjančič, železnina, Resljeva ce:'a št 3 (poleg Zmaiskega mostul Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice liublianskih zavodov	(1)
tfodroce
posteljne mreže, železne zložljive oostelie. otoma-
ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie
RUDOLF RADOVAN lapetnik Mestni trg 13.
Ugodni nakup morske trave žime cvilha za modroce id blaga '.a prevleke oohištva
VINA
iz
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo i a • I o v o 11 i I a Vašo pi vren aiholj I
ARBORIN (ZAKONITO ZAŠČITEN) UNIČI SADNE ŠKODLJIVCE!
CHEH0TECHNA, Ljubljana. Mestni trg 10
Mlad hompanion
8 kapitalom 75.000—100.000 Din se išče za dobro idoče podjetje iz leta 1934, ki bi prevzel istočasno samoprodajo vseh izdelkov ter potoval kol sode-Ipznik — Ponudb«" s priporočili pod -Industrija« I	na upravo »Slovenca v Mariboru.
Cijaniziranje
sadnega drevja, semen, kakor tudi stanovanj, najboljše opravite z garantirano dobrimi kemikalijami, ki jih dobite pri tvrdki »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjev. 8, telefon 2881. (1)
Šparrfeljeve saHike
v različnih, najfinejših sortah, za pomladansko saditev nudi najceneje Pahor, Skaručna nad Ljubljano.	(i)
Otroške vriske* kolesa
kupite ugodno pri
S. REBOLJ & DRUG
Ljub lana, Gosposvetska 13
Gospodinje !
4 do 5 Din vas stani' I kg pralnega mila, če ga kuhate z milnim ekstraktom Ruha« no najnovejšem navodilu, ki ga dobit« brezplačno v drogeriji
R. HAFNER Ljubljana VII..
Celovška cesta 61.
Fižol
vseh vrst, v vsaki količini. ugodno prodaja Zdol-šek E., Sv. Jurij ob i. ž.
Volneno l)ld*io
za damske obleke in svilo dobite v veliki izberi po ugodnih cenah državni uradniki tudi na mesečne obroke - pri
O B I. A č I L N I C I ZA SLOVENIJO j Ljubljana, Tvrševa c. 29
! (hiša Gospodarske zveze). ! Ho preklica prodajamo l blago tudi na Ii anilne [ knjižice, članic Zadružne zveze v Ljubljani.
Prodam
10	brejih težkih svini in
11	lažjih za rejo, angleške pasme. Kolodvorska 15, Domžale.	(I)
Čevljar, šivalni stroj
malo rablien. prvovrsten, za fino pripravo vrhnih delov - po jiko nizki ceni naprodaj. - Poizve se pri Franc Peterlin. Kamnik. Sutna.	(I)
Ceoljene trte
na štirih podlagah ti"jaki korenjaki, večje množine, sadno drevje, pri: Ziher, Zamušani. Moškanjci. (1)
Ref?i$tri-tia Hl«'<a'na
naprodai Vidovdanska 24
Gramofon,
damsko in moško kolo — poceni prodam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2541.	(I)
Vinske trte,
korenjake, sadne divjake, prodaja trtnica Graber — Juršinci pri Ptuju. - Priložite znamko,	(1)
Naprodaj
siva zimska suknja 700 dinarjev, črna za 500 Din, modra moška obleka 400 dinarjev, ženski čevlji, nizki, Št. 39. 140 Din. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 2231.	(1)
Kanarčki
najboljši rod iz Nemčije, odHkovani z zlatimi kolajnami. ugodno naprodaj.! Opeka, Tvrševa cesta 9,1 II nadstr.	(I) ■
Glasovir
(Konzertflugel) svetovne znamke, naprodaj. - Ponudbe upravi -Slov.« v Mariboru pod »16.000« št. 2391_(I)
Pesa in krompir
za krmo - naprodaj. Ant Čeme, Zg. Šiška 25. (1)
170 gramofon, plošč
prodam za 1000 Din. Josip Zigman. Zg. Šiška 215.
Prodam
1 stružnico za les, 2 pred-ležaja in transmisijo 9 m r. 35 mm. s krogličnimi le-žaji. konzularni in jerme-r.irami - ali zamenjam za dobro ohranjeno motorno kolo - Hribernik, Sv, Jerneja 47. Ljubljana VIL (1)
K>'artilne pese
več 100 kg naorodaj. —-Hlekš, Bizovik št. 39, Sp.
Hruiica.	(1)
Orehova jedrca
od 5 kg navzgor fco. 21 Din. Go!d;ruber Desider, Gračanica. Vrb banovina.
S)nr!'re,ya sena
prodam "U.100 kg Zg. Duplice 5, p. Grosuplje. 1
Pes - nemška doga
eno leto star zelo lep -naprodaj. Vprašati: Trgovino Zemljak Savski Ma-rof	(1)
12. zvezek
Divji kostanj
za presaditev — prodam. Zaletel, Stanežiče št, 7 —
St. Vid n. Lj. (I) --,
Preproga
2X3, zelo poceni naprodaj. Vprašati: Emonska 10, v trgovini.	(I)
Zapravljivček
skorai nov, ugodno naorodaj. M Cigole, Zg. Ga-meljne 22.	(I)
Kravo s teletom
prodam Sclca 63 nad
i Skofio Loko.	(I)
ie tu s V petih lest> e bil ustvar en ta veliki nemški teksli on
12 zrezkov 1 atlas
180.000 oo esnit v tekstu nad 20.000 s!i'
Naročile pri najbližji knjigami 4" struni obsegajoči prospekt „Brii<ki ns Le-ben". ki Vam ga dopošljejo zaslon in brezobvezno
Naročilnica
Podpisani prosim, .la mi založništvo HERDER. EREIBURG im BREiSGAU l.rev plačno pošlje potoni knjigarne
prospekt „Briicke ins Leben"
točen naslov:
Javnosti dajemo pismo, ki ga je poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hertmanna lastnika firme ]osip Hertmann in sin d. d. v Zagrebu, gospodu Milivoju A. Saviču v Beogradu, Milorada Draškoviča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozvanega in samozvanega Akcijskega odbora proti „BATT':
:cleaqim6.PPQHCT KC6.
~ PpST 5>TC6 ikGBEB 33S80
lING.RIHARD NAJMAN Z f. * 0 - B E B .Jelačičev trg 12.
JELAČtdEVTRG 35
TEISPOH Br 442Q«.-tel to dflpshfl adpe s a
HČRTMANSIN^ZAGREB
OOSTAMS«! DDETINAC 89
p juna 1935«
ZAGRCBfl,

Zob i-.
Milivoje A. S a-v i <5 .
B e o g r a d .
Kao--blagajnik Centralnog komi te-e Akoionih?odbora za-zaStitunacionalne koŽareko-obudarske proizvodnje doznafiio aam Vam danas-na-Važ-čekovni1 račun kod Poštanske štedionice
Dinar a 6;000.~ /šesthil jada/, koji iznos Izvolite upotrebitl..za ^kcioni odbor Beograd.
S jpoatovanji
To je autentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „Bati". Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju in čevljarskim potrebščinam torej tudi obutvi.	*
Za »Jugoslovansko tiskarno« v LJubljani: Kare) Č«?	Tzdajatell: Ivan Rakoree.	Urednik: Viktor Cenčiž.