1) 1 PhimuRSKI DNEVNIK gtgr^pT"" Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 258 (10.477) TRST, sreda, 7. novembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* 2_Gqvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO 20-DNEVNEM OBISKU V EVROPI HUA GUOFENG ODPOTOVAL V PEKING NA ITALIJANSKO-KITAJSKIH POGOVORIH SKLENILI OKREPITI SODELOVANJE MED OBEMA DRŽAVAMA Zadnji dan pogovorov posvečen dvostranskim odnosom in mednarodnim vprašanjem — Uradni obisk v Italiji ^dnika kitajske vlade Hua zad ^n®a se j.e končal včeraj z j/tajim srečanjem s predsednikom «>go. °b koncu tega tretjega po-v’0I'a med obema vladnima po-t)am'ar,'ema 50 Podpisali «izjavo o stv 0tl’h» glede kulturnega, znan-enega in tehničnega sodelovanja dnt kitajsko in Italijo, podoben "Rumeni, j^j zadeva gospodarsko trgovinsko področje ter proto- 1arnih »u in ki predvideva odprtje konzu-uradov LR Kitajske v Mila-... republike Italije v Šanghaju Včerajšnji pogovor v palači Chigi -le zadeval predvsem dvostran-0 sodelovanje in poglavitne teme (j®™'arodne politike. V povzetku f^banjii, pogovorov sta Hua Guo-in Cossiga ugotovila, da je st'° mnogo stičnih točk. Obe vladi .A .Izkazali izredno voljo za poji °"ltev gospodarskega sodelovanja tem v zvezi naj omenimo, da v R?° v začetku prihodnjega leta . Rimu sestala mešana italijansko-kajska komisija). V ta okvir šoki tudi obiski v LR Kitajski pred-„ n'ka vlade Cossige in zunanje-*a ministra Malfattija. nUa Guofeng je govoril o «kras-v n prejemu*, ki ga je bil deležen Italiji in o uspehih, ki jih je do-srf6' P°g°v(>ri so potekali v «pri-mnem, odkritem in plodnem vzduš-de*’ iie delal predsednik kitajske vla ki je v zvezi z zunanjepolitični-j vprašanji orisal kitajsko stališče j . Posameznih tem. Predvsem je v.™> da Kitajska podpira prizade-ij,nla za mimo reševanje sporov, ki in f)Je ,treha premostiti s pogajanji „1 a je proti vmešavanju v notra-nik i^^ove drugih držav. Predsed-vA. k^ajske vlade je izrazil še zlasti j. 'k° zaskrbljenost ob razkolu, do rnrega je prišlo v arabskem tabo-jij 'n Poudaril, da bo krizo na Bliž- ^ - vzhodu mogoče premostiti sa-ti-a-7' globalnimi, enakopravnimi in vJrimi mirovnimi pogajanji. Go-B 11 je tudi o kitajsko-sovjetskih rjgovorih, ki so v teku v Moskvi in Dori- so v ™u v m JJ^rial, da je-kitajska vlada mne-jčr* da je sporazum o prijateljstvu ^sodelovanju s SZ zapadel, ker iP1! ni bilo več pogojev. Kitajska, Sfc*. ' tista, ki jih je imela z Ja- Sv||Ua Guofeng je nato obrazložil SJC stališče do položaja na azij-ie ku jugovzhodu ter poudaril, da ti , ajska trdno odločena zagotovi-ske ,t0vanie zakonitosti kampučij-Vir.i v'ade, ki jo je oborožen poseg ^mama ogro7.ii. d0 ^?dal, si prizadeva, da bi prišlo s0 Pimbolj konkretnih pogajanj, kot liil sv°je strani je predsednik ita-Kai ,anske vlade Cossiga v zvezi s TITOV OBISK V OCENI ROMUNSKEGA TISKA BUKAREŠTA — Vsi trije romunski dnevniki Scantea, Romania li-bera in Skantea Tineretului so včeraj objavili celotno besedilo izjave predsednika republike Tita po vrnitvi v Beograd z uradnega in prijateljskega obiska v Romuniji. Vsi trije dnevniki v daljših komentarjih tudi najvišje ocenjujejo Titov obisk in njegove pogovore z Nicolaem Ceau-cescom in poudarjajo, da so nova močna vzpodbuda h krepitvi nadaljnjih jugoslovansko-romunskih stikov. Partijsko glasilo Scantea v komentarju z naslovom «Pot trajnega prijateljstva* poudarja, da je bila za romunski narod velika čast, da je lahko znova pozdravil predsednika Tita, vidnega voditelja narodov Jugoslavije, prijatelja romunskega naroda in velikega borca komunističnega gibanja. Titov obisk in pogovori obeh predsednikov so potekali v tradicionalnem prijateljskem vzdušju ob polnem razumevanju in visoki stopnji vzajemnega spoštovanja. Izhajajoč iz temeljev sodelovanja ZKJ in KP Romunije, ki temeljijo na enakopravnosti in vzajemnem zaupanju, sta predsednika o-pozorila tudi na pomen uporabe teh načel v mednarodnem delavskem gibanju, piše Scantea. Romania libera pa v daljšem komentarju srečanja Tita in Ceauces-ca označuje kot dogodek izrednega pomena ne le za stike med državama. ampak za splošno stvar socializma, miru in sodelovanja na Balkanu, v Evropi in svetu. PO SKLEPU POSEBNE KOMISIJE PRI STATISTIČNEM URADU ISTAT ZA TO TRIMESEČJE OSEM TOČK POVIŠKA DRAGINJSKE DOKLADE Novo breme bo predvsem prizadelo industrijo - Predsednik CESPE komunist Peggio ostro kritizira vladno politiko RIM — Draginjska doklada se bo v tekočem mesecu zvišala za 8 točk, kar bo znašalo 19.112 lir povišanja mesečnih prejemkov v novembru, decembru in januarju prihodnjega leta za delavce in nameščence v industriji, trgovini, kmetijstvu in bančništvu. Sklep je sprejela posebna komisija strokovnjakov pri državni statistični ustanovi ISTAT. Komisija je izračunala, da je porast življenjskih stroškov v trimesečju avgust - oktober povzročil porast pokazatelja premične lestvice na 205,65 (zaokroženo na 206). Letos je že drugič, da draginjska doklada poskoči za 8 točk (prvič v trimesečju marec - maj). Sistem sedanjega izračunavanja draginjske doklade sega v drugo polovico 1. 1974, ko so uvedli «težke» točke ter določili pokazatelju vrednost 100. Od tedaj se je draginja tako povečala, da smo prišli že do ravni čez 200 točk. Ta proces je zelo nevaren: 1. 1974 je enoodstotno povišanje življenjskih stroškov povzročalo zvišanje draginjske doklade za eno točko, sedaj pa smo že na ravni dveh točk. „„„.........................■iiiimiimiiiimMiiiiiMiiiiiiiniiiliAiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii.mn...................... MEDTEM KO SE NADALJUJE ZASEDBA AMERIŠKEGA VELEPOSLANIŠTVA Pa odstopu ministrskega predsednika Bnzargmn je položaj v Teheranu skrajno nejasen in napet Ajatulah Homeini nepričakovano obsodil protiameriške izbruhe v državi - Previdni komentarji v ZDA - Zdravstveno stanje Pahlavija se je poslabšalo - Neposreden poseg generalnega tajnika OZN (ripučjj0 bjj mnenja, da obnovi-je ,Vo-iaak'h operacij dokazuje, da DohAfta brez zamujanja poiskati sto j n° rešitev, ki bi zagotovila ob-sJ neodvisne Kampučije, brez pri jo , bijih oboroženih sil in ki bi ila vIa Pri kit Včera j popoldne na uradni in jjateljski obisk v Jugoslavijo, ka-Za • Ra ie povabil zvezni sekretar šef ^Ranje zadeve Josip Vrhovec. Ja kitajske diplomacije ho ostal v tern S aviii do 9. novembra, med-Sv0 j cas<)m pa se bo pogovarjal s o A gostom Josipom Vrhovcem vPr a- d.i aktualnih mednarodnih 6eiovSanPb ter o dvostranskem so-V,aniu med obema državama. 10 J-tevanje, ugotavljajo, poteka ze-'t*>vn- 1n°- temelje zani Da so po Iju'1 med sestankom predsednika t^V ^ua Gucfengom leta 1977 v 4tlSu in lani v Beogradu. Mehdi Bazargan TEHERAN — Po zasedbi veleposlaništva ZDA v Teheranu s strani večje skupine islamskih študentov se je hrupno in množično proti-ameriško vzdušje v državi izrodilo v pravo notranjepolitično krizo, saj je spričo razburljivih dogodkov včeraj odstopila vlada, ki ji predseduje Mehdi Bazargan. Ajatulah Homeini je kmalu nato ostavko sprejel, v popoldanskih urah pa se He uradno ' f-izvedelo, da je najvi.^ji ir*6hski verski in politični voditelj pozival Bazargana, naj ostane na svojem me?tu ter ukazal naj se takoj prenehajo vse protiameriške manifestacije in izbruhi v državi, «ki jih izkoriščajo ljudje, ki si želijo neredov.* Samo dan prej pa je Homeini neposredno podprl vdor in zasedbo a-meriškega veleposlaništva, včeraj pa je nepričakovano obsodil protiameriške akcije: protislovje, ki zgovorno dokazuje, da je položaj v državi vse prej kot jasen. V tem trenutku ie zelo težko predvidevati, kaj pomeni to ali celo kaj se skriva za ajatulahovim pozivom, morda samo vabiio študentom, naj prenehajo z zasedbo ambasade ZDA in izpustijo talce, ali pa, kot menijo nekateri, se Homeini zaveda, da bi taka politika samo izolirala Iran v svetu. Tudi Bazarganov odstop odpira mnoga vprašanja ter ponovno postavlja v dvom sicer že tako in tako napete in nejasne odnose med versko ter politično oblastjo, ki so se po odstopu predsednika vlade še bolj skalili. Vsekakor je gotovo, da se iranska revolucija nahaja pred novo in težko preizkušnjo, ki bo pokazala v kakšni meri bo znal Iran, upoštevajoč svoje verske in zgodovinske posebnosti, nadaljevati po poti, kjer verski fanatizem v mnogih primerih predstavlja samo oviro razvoju in napredku. Zasedba ameriškega veleposlaništva v Teheranu pa se medtem nadaljuje, položaj pa je skrajno na Pet, saj so včeraj krožile vesti, da namerava skupina študentov dati Washingtonu ultimatum za izročitev šaha Pahlavija, v nasprotnem pri- n,,,.................... V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Politično ozadje razprave o lakoti Govoriti bi morali ie o humanitarni plati vprašanja, vendar pa se vse prepogosteje pojavljajo politični interesi blokovsko vezanih držav NEW YORK — Za pomoč Kampučiji je že nakazanih 210 milijonov dolarjev, vendar pa še ni dogovora o tem, kako bodo dovažali hrano prebivalstvu, ki umira od lakote. Predlog razvitih držav zahodne sfere je, naj bi hrano dobavljali preko Tajske do kampučijske meje. Vietnam pa predlaga pot po vietnamskem ozemlju. . Kljub temu, da vsi zagotavljajo, da gre zgolj za humanitarno akcijo, pa je vprašanje še enkrat politično. Stanje je najhujše na tajsko-kam-pučijski meji in predlog zahodnih držav je torej precej utemeljen. Vendar pa so ljudje, ki se nahajajo na tem področju, v glavnem begunci, ki jih je iz države pregnal poleg lakote tudi novi režim, ki ga podpira vietnamska vlada. Dejstvo je namreč, da so Vietnamci naselili v Kampučiji kakih 200 tisoč kolonov in to na najbolj rodovitnih zemljiščih, s katerih so pregnali Kam-pučijce, ki niso hoteli sprejeti novega režima. Odtod zadržanje Vietnama, ki bi s sprejemom predloga zahodnih držav dejansko priznal svoje odgovornosti za sedanje stanje v Kampučiji. Pri tem pa uživa Vietnam podporo držav sovjetskega bloka. Predstavnik SZ je na konferenci OZN izjavil, da je njegova vlada že poslala pomoč »zakoniti kampučijski vladi*, s čimer je seveda mišljena Samrinova vlada, ki jo podpirajo vietnamske okupacijske čete. Sovjeti so predstavnika te vlade cele pripeljali s seboj v New York in so ga hoteli vtihotapiti v generalno skupščino OZN kot nekakšnega predstavnika Rdečega križa, vendar pa jim to ni uspelo. V zameno pa so dosegli, da niti predstavnik Demokratične Kampučije ne more sodelovati pri razpravi, ker je pač država, ki je predmet diskusije. Humanitarnega je torej v tej razpravi bore malo, mnogo manj kot na ženevski konferenci, kjer so o-bravnavali vprašanje vietnamskih beguncev. Vse ocene gredo skozi politično oceno in odražajo se stališča posameznih vlad in držav, še zlasti tistih, ki so strogo vezana na blokovsko politiko. To pa so tudi države, ki razpolagajo s sredstvi in ki bi res lahko pomagale kampučijskemu ljudstvu, da bi lahko prež;velo ta težki trenutek, (bbr) ZR Nemčija ponovno zahteva izročitev zločinca Wagnerja SAO PAOLO — Veleposlanik ZR Nemčije je v imenu bonske vlade ponovno zahteval od Brazilije izročitev nacističnega zločinca Gustava Wagner’ja, ki je odgovoren za smrt več stotisoč ljudi v taboriščih smrti v Tre-blinki in Sobiboru. Kot znano, je brazilsko vrhovno sodišče pred nedavnim izpustilo na svobodo kriminalca s sromotno motivacijo, «da so njegovi zločini zastareli*. VVagner-ja, ki je kot dokazujejo dokumenti osebno nadzoroval »pravilno delovanje* plinskih celic v Treblinki in v Sobiboru, so aretirali v južnoameriški državi pred enim letom, njegovo izročitev pa so takoj zahtevale vlade ZR Nemčije, Poljske, Izraela ter Avstrije. Brazilske oblasti pa se niso zmenile za proteste svetovnega javnega mnenja in so čez nekaj mesecev zločina celo izpustile na svodobo. Po vsej verjetnosti bo torej tudi Wagner kot Men-gele, Bormann in drugi nacistični krvniki tudi vnaprej lahko mirno živel pod varnim zatočiščem nekaterih vlad in režimov Latinske Amerike. OZN VValdheim posegel pri iranskih oblasteh naj posredujejo za izpustitev ameriških talcev, čeprav je že i-man Homeini posredno pozival študente naj prenehajo z zasedbo ameriške ambasade. Glasnik najuglednejšega ajatulaha pa je sporočil, da Homeini ne misli imenovati Bazar-ganovega naslednika, ampak, da bo funkcijo in posle ministrskega predsednika prevzel revolucionarni svet. Novega predsednika vlade pa naj bi po neuradnih vesteh izvolili šele po neposrednih predsedniških volit vah, šahovo izročitev v zameno za izročitev talcev je včeraj tudi uradno zahteval v ameriškem glavnem mestu iranski odpravnik poslov v ZDA Ali Agah, ki je tudi izjavil, da je zadeva odločilen dejavnik za bodočnost diplomatskih in gospodarskih odnosov med državama, (st) RIM — Jutri se bo sestalo socialistično vodstvo, ki za razliko od demokristjanskega ne bo obravna valo notranjih problemov, temveč bo svoje zasedanje posvetilo najbolj pe rečim političnim vprašanjem. O po ložaju znotraj stranke bodo govorili po povratku tajnika Craxija iz Kitajske. . . v meru pa bi ubili ameriške funkcionarje, ki so od nedelje zaprti v poslopju ambasade. Te govorice so nato demantirali, čeprav so v ZDA ponovno potrdili in tokrat zelo jasno, da ne nameravajo izročiti bivšega «kralja Vraljev», ki je v New Yorku na zdravljenju. V ta namen je treba omeniti, da so zdravniki klinike, kjer je šah na zdravljenju, prav včeraj sporočili, da se je v zadnjih urah zdravstveno stanje Pahlavija ponovno poslabšalo, zaradi česar ga bodo morali po vsej verjetnosti ponovno operirati. V Beli hiši pa z običajno previdnostjo sledijo dogodkom v Iranu in ameriško zunanje ministrstvo je včeraj ponovno potrdilo, da je Wa-shington dobil direktno od Homeinija zagotovila, da se ne bo ameri škim talcem v Teheranu zgodilo nič hudega. Z večjo zaskrbljenostjo pa gledajo na možnost, da bi spričo razvoja dogodkov Iran zmanjšal dobavo nafte ZDA in nekaterim drugim zahodnim državam, kar bi gotovo še bolj zaostrilo petrolejsko in sploh energetsko krizo v svetu. V poznih večernih urah se je izvedelo, da je sam generalni sekretar Nadaljuje se zbor vseh kardinalov v Vatikanu le Maria Garrone, Egidio Vagnoz zi jjn Giuseppe Caprio v strogi tajnosti spregovorili o povezavi med Cerkvijo in kulturo in o gospodarskem stanju vatikanske države. Popoldne so se kardinali razdelili v šest jezikovnih skupin, da bi lahko poglobili nakazane probleme in izdelali svoje predloge in nasvete v smislu predvčerajšnjega papeže vega govora. Dva kardinala s Fi lipin sta se medtem srečala z Janezom Pavlom II., da bi 'zdelala program obiska, ki ga ima oanež na sporedu v začetku leta 1980 v njuni deželi. Maroška ofenziva v Zahodni Sahari RABAT — Maroške oborožene sile so pred dnevi sprožile v Zahodni Sahari obsežno ofenzivo proti o-svobodilni fronti Polisario, ki se bori za popolno neodvisnost države. Čeprav vest niso uradno potrdili, kaže, da sodeluje v ofenzivi nad sedem tisoč maroških vojakov, ki razpolagajo z več kot tisoč tankov in oklopnih vozil. Vse to so posledice rastoče inflacije. čeprav v pristanih krogih pripominjajo. da zvišanje prejemkov delavcev in uslužbencev ne dohiteva nevzdržno rastočih življenjskih stroškov. Zadnje zvišanje draginjske doklade bo obremenilo italijansko gospodarstvo (v glavnem industrijo) za 1600 milijard lir na leto, kar bo seveda vplivalo na konkurenčnost industrije same. Kar se tiče državnih uslužbencev bodo zanje zvišanje draginjske doklade izplačali po polletnem sistemu. Od prihodnjega leta naprej bo tudi za te uslužbence začel veljati trimesečni sistem, čeprav od začetka z enomesečno zamudo. Reakcije na ta skok draginjske doklade so pri večini političnih in gospodarskih opazovalcev negativne. predvsem za vlado, ki po mnenju mnogih ne sprejema nobenega protiinflacijskega ukrepa ter celo predvideva še večjo stopnjo inflacije v bližnji prihodnosti. Komunistični poslanec Eugenio Peggio, predsednik CESPE (Centro studi di politica e-conomica) je izjavil, da novo povišanje draginjske doklade nazorno prikazuje vso resnost položaja zaradi ponovnega inflacijskega vala. Res je, da je inflacija prisotna tudi v drugih državah, toda ne v tolikšni meri kot v Italiji kjer znaša vsakoletna stopnja več kot 10 odstotkov ter bo letos ponovno presegla 15 odstotkov. Peggio meni, da je sedanja vlada neposredno odgovorna za to težnjo vzroka za katero pa ni mogoče naprtiti pretežno ali v glavnem porastu cen petroleja. Politična linija, ki jo vodijo razna ministrstva, navaja vsak dan bolj na sum, da namerava vlada odpreti pot inflaciji. Minister za industrijo in drugi njegovi kolegi nimajo nobenega pomisleka, ko velike gospodarske organizacije nenehno zvišujejo cene. Sploh ne zahtevajo pojasnil in večkrat izda ia jo preveč brezskrbno raz:^ jjo-oblastala. Minister za industrijo Bisagiia ni čutil potrebe, da bi takoj izrazil svoje nasprotovanje zahtevi združe nja zavarovalnic, da se premije zvišajo od 26 do 50 odst. Tudi ukrepi, ki zadevajo javno upravo in zvišanje tarif javnih uslug in storitev, ki jih vlada pripravlja prav v tem trenutku, siliio vedno boli v inflacijo ter izpodkopavajo vrednost lire. RIM — Včeraj zjutraj sta se se stala tajnika PSI Craxi in PSDI Longo. Kot poročajo, sta proučila najpomembnejša politična vprašanja ter sklenila, da se bosta v teku meseca sestali delegaciji obeh strank. Mezdni poviški za avstralske kovinarje SYDNEY — Avstralska mezdna arbitražna komisija (razsodišče, ki sklepa o mezdah in delovnih pogojih) je priznala 500.000 delavcem ko- VATIKAN — Nadaijuje se ple narni kardinalski zbor v Vatikanu. Včeraj zjutraj so kardinali Gabrie- .......................................mn.........nun.. NA SINOČNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Odobren zakonski osnutek o reformi javne varnosti Ustanovili bodo vsedržavni odbor za red in varnost RIM — Ministrski svet je sinoči o-dobril zakonski osnutek o reformi javne varnosti, ki ga je v prejšnji zakonodajni dobi odgovorna parlamentarna komisija že začrtala na podlagi osnutkov, ki so jih predstavile razne stranke. Po izjavah ministra za notranje zadeve Rognonija, predstavlja odobreni zakonski osnutek korak naprej v boju organov javne varnosti proti običajnemu kriminalu in naraščajočemu terorizmu in prevratništvu, ki zahteva s strani organov javne varnosti posodobljenje in koordinacijo svojih struktur. V tem smislu poverja 'osnutek ministrstvu za notranje zadeve vse glavne pristojnosti za vodenje in koordinacijo raz nih teles javne varnosti. Ustanovili bodo zato v okviru tega ministrstva posvetovalni organ, ki se bo imenoval Vsedržavni odbor za red in varnost, načeloval mu bo minister, člani pa bodo najvišji predstavniki vseh sil javne varnosti. .Podoben organ bodo ustanovili tudi na pokrajinski ravni, z namenom, da se okrepi učinkovito delovanje pre-fekta Novost predstavlja tudi demilitarizacija policije, ki ne bo več pod rejena vojaški disciplini in voja škim zakonikom, ampak bo postala oddelek notranjega ministrstva. Agenti javne varnosti bodo torej, ko bo zakon stopil v veljavo, u radniki oziroma funkcionarji notranjega ministrstva, za katere pa bodo veljale nekatere omejitve, predvsem v zvezi s sindikalnimi vprašanji. Dovoljeno bo ustanavljanje sincli katov, ki pa ne bodo smeli biti povezani z drugimi sindikalnimi organizacijami, kolikor se slednje sklicujejo na strankarska načela, še vedno pa se policijski agenti ne bodo smeli vpisati v stranke ali pa biti angažirani v politični dejavnosti. Zakonski osnutek odločno pre poveduje tudi pravico do stavke ali drugih podobnih manifestacij, kot so lahko «bele stavke*. Vladni načrt poudarja tudi strokovno in poklicno usposabljanje a-gentov in zato ustanavlja višjo po licijsko šolo. kar naj bi omogočilo agentom višji strokovni in kulturni razvoj, (nf) Bomba v florentinskem vseučilišču FIRENCE — Včeraj popoldne je na inštitutu za patološko anatomijo florentinske univerze v notranjosti bolnice Careggi eksplodirala bomba, ki je ranila štiri študente, ki so se pripravljali na izpite. Bomba je baje eksplodirala pod katedrom. Raziskave na Jadranu ROVINJ — V Rovinju sta pristali raziskovalni ladji «Bannock* iz Genove in »Umberto D'An cona*’ iz Be- netk, pridružila pa se jima je tudi jugoslovanska ladja oceanografske raziskave »Vila Velebita*. To je o-benem tudi začetek pomembne akcije jugoslovanskih in italijanskih strokovnjakov, ki bodo v naslednjih nekaj letih raziskali Jadran. Raziskave imajo za cilj predvsem zaščito obal in življenja v Jadranu, skupna akcija pa bo prvo leto tekla v vodah severnega Jadrana, ki je tu di najbolj ogrožena, kasneje se bodo strokovnjaki preselili na srednji in južni Jadran. Pertini v petek na Siciliji RIM — Predsednik republike Pertini bo od 9. do 11. t.m. uradno obiskal Sicilijo. Obisk se bo začel v petek, prvi dan pa bo Pertini v Palermu sreča] sicilske predstavnike v poslanski zbornici, senatu in ustavnem sodišču ter z najvišjimi predstavniki civilne in vojaške oblasti. Na sedežu prefekture pa bo predsednik republike sprejel župane iz doline Belice. vinske industrije mezdne poviške do okoli 12.000 lir na teden. Domnevajo, da bodo ti poviški v kratkem povzročili podobne poviške pri o-stalih petih milijonih avstralskih delavcev. Avstralska vlada je nezadovoljna s sklepom komisije, ker se boji, da bo okrepil inflacijo. Zaskrbljeni so tudi delodajalci, ki pravijo, da se bo znižala konkurenčnost avstralskega blaga na tujih tržiščih. BANGKOK — Triindvajset ljudi je bilo ob življenje, 152 jih je bilo ranjenih in 429 aretiranih ob tradicionalnem tajskem »prazniku veselja*. Letos je prišlo do številnih incidentov po vsej državi. V pokrajini šantaburi so neznanci odvrgli tri bombe, ki so ubile 16 ljudi in ranile 70. V pokrajini Yala je bilo u-bitih z ročno bombo sedem ljudi in ranjenih 60. Z bombami in strelnim orožjem je bilo ranjenih v drugih krajih večje število oseb. Policija je letos prepovedala metanje petard. itiiiiiiiiniiiiiiHitiiiiimiitiHiiitiiiHiiiiiiiimiHiiiiMI BILBAO — Policijski agenti so včeraj ustrelili 24-letnega baskovskega komunista Francisca Cabal lera, ki se z avtom ni ustavil pr-kontroli na cesti. Okoliščine dogodka so še nejasne: širijo se namreč govorice, da so bili policisti v ci-vilu in brez policijskega avta ter da mladeniču sploh niso dali razu meti, da gre dejansko za cestni blok. REFORMI V BRK Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je včeraj zavrnil 3. člen osnutka zakona o reformi psihiatričnega skrbstva, s katerim bi morala dežela prevzeti to službo, kot predvideva vsedržavna psihiatrična reforma iz leta 1978. Člen so zavrnili svetovalci levite in nekaterih drugih skupin, ker je demokristjan Pic-tri vrinil v besedilo popravek, po katerem bi bilo treba izvajati psl-hratrlčbo reformo v sodelovanju • psihiatrično kliniko tržaške univerze. Smisel psihiatrične reforme je v novem, človeškem pristopu k vprašanju umskega zdravja, v pristopu, kakršnega je v Trstu uvedel Franco Basaglia. Tržaška stvarnost je postala vsedržavni zakon, ali vsaj vzorec, na katerem je ta zakon osnovan. Pri tem sedemletnem postopku reforme umskega zdravja pa ni sodelovala psihiatrična klinika, kjer so še vedno v veljavi nekdanji načini zdravljenja. Bojkot in oviranje reforme Franca Basagiie je bilo za vodilno strukturo univerzitetne klinike načelo in nič ne kaže, da bi se ta struktura sedaj nameravala prilagoditi psihiatrični reformi. Formalni razlog je, da gre za univerzitetno kliniko, ki je podrejena ministrstvu za šolstvo in ne deželi, dejanski razlog pa je politični, saj psihiatri starega kova ne pristajajo na reformo, ki jim odreka »popolno oblast* nad bolnikom. Predlog, da bi postala tudi univerzitetna psihiatrična klinika decentralizirana enota nove psihiatrične strukture v tržaški pokrajini in v deželi Furlaniji - Julijski krajini le bil torej gola provokacija, ua se še enkrat dloži prehod psihiatrične oskrbe od pokrajin pod deželno u-pravo, kljub temu. da je zakon zadolžil deželo, naj že z januarjem letošnjega leta prevzame psihiatrično oskrbo. O tem deželnem zakonskem osnutku bodo tako lahko razpravljali ponovno šele čez šest mesecev, kar pomeni, da dežela ne bo spoštovala niti prihodnjega roka za prevzem psihiatrične oskrbe, to je 1. januarja prihodnjega leta. In morda je bila prav v tem želja demokristjanskega svetovalca, ko je, zavedajoč sc tudi možnih političnih posledic v sedanjem kočljivem trenutku deželne uprave, vztrajal pri svojem predlogu po «sodelovanju» psihiatrične klinike pri izvajanju reforme. Ta ponovna odložitev tako pomembnega vprašanja seveda ne prizadene ne deželnega sveta in ne psihiatrične klinike; prizadene predvsem bolnike, ki potrebujejo bo'jših storitev, takih, ki jim jih zagotavlja reforma. Seveda, res je, da je v naši deželi stanje v zadnjih letih precej napredovalo in ne beležimo primerov, o kakršnih poročajo v drugih deželah (v Girifalcu pri Ca-tanzaru Je v psihiatrični bolnišnici 650 oseb, id teh pa jih je le 50 umsko bolnih: vsi ostali s<> handl-kapirani, shizofreni ali samo stari), vendar pa je izvajanje reforme nujno potrebno, da se tudi ostale pokrajine prilagodijo tržaški stvarnosti in da zadobi ta stvarnost tudi tisto pravno - birokratsko osnovo, ki je pač v Italiji nujno potrebna. Provokatorski predlog in dejstvo, da je stranka relativne večine na njem vztrajala kljub očitni nevarnosti zavrnitve zakona in možnosti političnih posledic, pa je lahko le še enkratna potrditev, da je človeški pristop k vprašanju umsko bolnih še vedno trn v peti marsikomu; predvsem tistim, ki kljub reformi še vedno menijo, da za ljudi, ki so bili toliko let zaprti v starih umobolnicah, še vedno ni prostor« v sedanji družbi, (bbr) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 7. novembra 1979 1 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ZAKONODAJNEGA ORGANA Zakonski osnutek o psihiatrični službi je bil zavrnjen s pičlo razliko glasov Predmet spora je bij 3. člen, ki je uvrščal konvencionirano univerzitetno psihiatrično kliniko med strukture, ki naj bi skrbele za zaščito umskega zdravja Edino KD in del LpT za tako rešitev, ostale skupine so temu nasprotovale TUDI VČERAJ NI BILO POUKA Nepredviden razplet na včerajšnji seji deželnega sveta, ki je razpravljal in glasoval o posameznih členih zakonskega osnutka o psihiatrični službi v deželi. Že tretji člen (od skupno 19), ki določa strukture, ki bi skrbele za zaščito umskih bolezni, je razdvojil skupščino na dva nasprotujoča si tabora. Predvideval je namreč, da bo med temi strukturami tudi konvencionirana univerzitetna psihiatrična klinika, s čimer se niso strinjale stranke levice in druge laične sile. To so potrdile tudi pri glasovanju tega spornega člena, ki so ga z razliko dveh glasov zavrnile. S tem je propadel tudi celotni zakonski osnutek, saj je bil tretji člen nekakšen temelj, na katerem bi morala sloneti celotna psihiatrična služba v deželi. Takega razpleta ni pričakoval nihče. Res je, da so pred tednom dni v splošni razpravi prišla do izraza različna in v marsičem tudi nasprotujoča si stališča o psihiatrični službi in o vlogi dežele na tem področju. Res pa je tudi, da so se skoraj vse politične skupine z redkimi izjemami (PLI in neofaši-sti so se izrazili skrajno negativno o vsebini celotnega osnutka) v bistvu strinjale z vsebino osnutka in podčrtale važnost tega dokumenta, ki bi moral odslej urejevati psihiatrično službo, čeprav so napovedale predložitev amandmajev, ki pa ne bi v bistvu spreminjali vsebine zakonskega predloga. Na včerajšnji seji je bilo tako predloženih skoraj 40 amandmajev (svetovalec Liste za Trst Bologna jih je sam predložil 22!). Najprej je deželni svet z večino glasov zavrnil dva popravka Liste za Trst in ravno tako s široko večino odobril prva dva člena zakonskega osnutka. Pri tretjem pa je naletel na nepremostljivo oviro. Kot smo uvodoma povedali, je tretji člen uvrščal med strukture, ki naj bi skrbele za psihiatrično službo, tudi konvencionirano univerzitetno psihiatrično kliniko. Svetovalci Renzulli (PSI), Battello (KPI) in Cavallo (DP) so k temu členu predložili popravek v smislu katerega naj bi se omenjena ustanova črtala s seznama predvidenih struktur. Po kratki, a zelo jasni razpravi o predlogu levice je bilo takoj jasno, da sta se v skupščini ustvarila dva tabora. To je potrdilo tudi glasovanje, ki ga je bilo treba zaradi nesporazumov pri štetju glasov večkrat ponoviti: s 25 glasovi proti 21 je bil popravek levice zavrnjen. Proti so glasovali svetovalci KD in LpT (razen Tas-sinarija), odločilnega pomena je bilo vzdržanje PLI, neofašistov in Furlanskega gibanja. Skupščina je tako z večino glasov zavrnila a-mandma levice, treba pa je bilo še glasovati b celotnem tretjem členu. Tudi to glasovanje je bilo v dokaj napetem vzdušju, saj je bila razlika v glasovih med obema taboroma minimalna. Proti pričakovanju in ob splošnem vznemirjenju je bil tretji člen zakonskega osnutka z večino glasov zavrnjen: proti je glasovalo 25 svetovalcev, za njegovo pa le 21 (KD in 3 svetovalci LpT). Odločilen je bil glas tistih solidarnosti, ne preživlja najboljših trenutkov. Kriza, o kateri se govori že več časa, nekako lebdi nad celotnim delovanjem deželnega organa. Nov primer takega vzdušja nam bo lahko pokazala že današnja seja, ko bo deželni svet razpravljal o -treh zakonskih osnutkih, od katerih sta bila dva — emigracija ter socialne in podporniške službe — pogostoma predmet ostrih razprav. Na nekaterih slovenskih višjih srednjih šolah tudi včeraj ni bilo pouka. Vzroki so vedno isti: težave z ogrevanjem. Ponavlja se torej stara pesem, rešitve pa očitno še ni videti. Na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois* včeraj sploh ni bilo pouka, na znanstvenem in klasičnem liceju »France Prešeren* pa se je pouk redno pričel v prvih popoldanskih urah. a so ga bili prisiljeni prekiniti po treh učnih u-rah, ko je sonce zašlo in .je začela temperatura v učilnicah naglo padati. Vsega je kriva okvara na napravah za ogrevanje, vendar se da okvara tudi popraviti, čeprav je znano, da potekajo popravila v javnih poslopjih običajno počasneje. Slovenske višje srednje šole očitno niso izjema. Ravnatelja obeh šol sta včeraj poslala brzojavko pokrajinski upravi, ki mora posredovati pri za takšna popravila u-sposobljenem podjetju Menda se je stvar nekoliko zataknila ravno pri tem podjetju, ki ne utegne kriti vseh potreb. IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllllMIMIIIIIIlIlllIllIlillIllIllIllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIMIIfllllMIIIIIIIIIIIMIIIHIIIirilllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllUllIlIlIliHIIIIIIIIIII VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Napeto vzdušje ob podelitvi častne diplome prof. Salamu svetovalcev, ki so se pri glasovanju amandmaja levice vzdržali, v tem primeru pa so glasovali proti. Vznemirjenje ob takem razpletu je bilo splošno. Poročevalec Tonel (KPI) je takoj predložil nadome-stilni amandma k 3. členu, kar pa je po pravilniku nemogoče. Na predlog Barazzuttija (PDUP) so sejo prekinili, da bi se načelniki skupin sporazumeli o nadaljnjem postopku, čeprav je bilo skoraj jasno, da je zakonski osnutek v celoti propadel. Po enourni prekinitvi je podpredsednik sveta Varisco, ki je vče: raj nadomeščal Collija, tako predvidevanje potrdil. Po pravilniku bo deželni svet lahko znova razpravljal o zakonskem osnutku o psihiatrični službi v deželi čez šest mesecev. Včerajšnja seja nam je še enkrat pokazala, da sedanja programska večina, ki sloni na politiki široke • Žensko gibanje Krščansk. demokracije iz Trsta je razpisalo fotografski natečaj ob priliki manifestacij za Mednarodno leto otroka. Črno-bele in barvne fotografske posnetke na temo «Otrok in njegovo okolje* je treba vložiti do 7. decembra na sedežu Ženskega gibanja, Trg San Giovanni 5. Za vsa ostala navodila se zainteresirani lahko obrnejo na omenjeni sedež vsak dan razen ob sobotah. v Se vedno težave z ogrevanjem na slovenskih višjih šolah Italijanski dijaki so s sprevodom po mestnih ulicah protestirali proti ministrski okrožnici štev. 243 Slovesnost ob podelitvi diplome honoris causa Nobelovemu nagrajencu in direktorju miramarskega mednarodnega centra za teoretsko fiziko, dr. Abdusu Salamu, na tržaški univerzi, je včeraj potekala v znamenju protesta študentov in nestalnega učnega osebja proti za konskemu osnutku ministra Vali tuttija in proti namenu univerzitetnih oblasti, da izrabijo podelitev diplome nobelovcu Salamu in na ta način, ob začetku akademskega leta potisnejo v ozadje zaskrbljujoča vprašanja italijanske univerze. TISKOVNI POROČILI PSI IN KPI Dežela mora koordinirati vloge zdravstvenih teles Po včerajšnji seji, na kateri je bil zavrnjen zakonski osnutek o psihiatrični službi, sta svetovalski skupini PSI in KPI izdali tiskovni poročili, v katerih sta še enkrat obrazložili lastni stališči v zvezi s psihiatrično službo, oziroma o vlogi, ki jo morajo imeti univerze pri izvajanju zdravstvene reforme. Svetovalska skupina PSI predvsem poudarja, da ni o tako važnem vprašanju prevladala potreba po privile-giranju interesov in potreb umsko prizadetih, s čimer bi anticipirali važen del zdravstvene reforme. PSI nadalje poudarja, da morajo v procesu reforme sodelovati vse komponente departmajev za umsko zdravje. V ta okvir je treba postaviti tudi univerzo, pri tem pa upoštevati člen štev. 39 zdravstvene reforme, ki teži za tesnim sodelovanjem med didaktično in raziskovalno dejavnostjo na eni strani ter med dejavnostjo krajevnih zdravstvenih enot na drugi strani. Omenjeni člen nadalje pripisuje deželam osnovno vlogo sogovornika z univerzami z namenom povezave in koordinacije. Svetovalska skupina KPI pa v svoji noti med drugim pravi, da bi z vključitvijo univerzitetne psihiatrične klinike med zdravstvene strukture (ki bi ji naslednji člen štev. 13 zakonskega osnutka v razpravi poveril vlo"o diagnostičnega in zdravstvenega centra), ne upoštevali glavnega namena celotnega zakonskega osnutka in sicer koordiniranje posameznih vlog dežele ter zdravstvenih enot in univerze. Vključiti konvencionirano univerzitetno psihiatrično kliniko v departmajsko strukturo z ustavno priznanimi nalogami diagnosticiranja in zdravljenja, nadaljuje KPI, bi pomenilo vključiti v departma zunanje in avtonomno telo, ki je v konkurenci z ostalimi zdravstvenimi telesi To pa je v nasprotju z vsemi deželnimi normativi (o izvajanju državnega zakona o zdravstveni reformi), ki slonijo na decentralizaciji in samoupravljanju. KPT nadalje poudarja, da mora dežela pri izdelavi deželnega zdravstvenega načrta (v smislu člena štev. 11 o zdravstveni reformi) skleniti konvencijo z univerzo, da bo s tem dejavnost psihiatrične klinike vključena v deželnem zdravstvenem načrtovanju. Če bi na včerajšnji seji sprejeli vključitev univerzitetne klinike med zdravstvene strukture, kakor je v komisiji predlagal prof. Pietri, zaključuje KPI, bi zakonski osnutek izgubil ves inovatorski pomen, ki so ga pravilno doumele vse tiste sile, ki hočejo drugačno zaščito umskega zdravja, (as) POPRAVEK V pismo uredništvu Olge Ban z dne 4. t.m. o poimenovanju šentjakobske osnovne šole se je vrinil tiskarski škrat, in sicer na mesto, kjer pisec govori o »nekulturnih zločinskih napadih*. V resnici pa je šlo za «nekulturne žolčne napade*. Študentje in nestalni docenti tržaške univerze, ki so se udeležili slovesnosti, so večkrat z ostrimi medklici prekinili uvodni govor rektorja univerze de Ferre, ki je govoril o uspehih tržaške univerze in o njenem poslanstvu v zbliževanju narodov preko znanstvenega sodelovanja z univerzitetnimi in drugimi znanstvenimi ustanovami po svetu. Študentje so rektorju očitali, da pozablja na žgoče in nerešene probleme, s katerimi se ubada tudi tržaška univerza. Rektorjevemu uvodnemu govoru je sledil poseg prof. Giacoma Coste, dekana fakultete za matematiko, fiziko in naravoslovne vede, ki je opozoril prisotne na zasluge in znanstveno delo Nobelovega nagrajenca na področju teoretske fizike in prebral motivacijo za podelitev diplome honoris causa. Po podelitvi diplome, ki je potekala v precej napetem vzdušju zaradi medklicev demonstrantov, je dr. Abdus Salam v zahvalnem govoru očrtal razvojno pot znanstvene misli skozi zgodovino in prizadevanja, ki so pripomogla k boljšemu poznavanju narave in njenih zakonov. V zvezi s tem je omenil velike univerzitetne centre v preteklosti in pomemben delež, ki so ga dali razvoju naravoslovnih znanosti raziskovalci vseh dežel in narodov. Poudaril je, da moramo v tem smislu gledati tudi na delo mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru, ki je nastal na pobudo Unesca in ki s svojim de lom izpričuje Univerzalni značaj znanstvene misli. Prisotni študentje, ki Salama med njegovim izvajanjem niso motili, so nato prebrali resolucijo, v kateri zavračajo slovesnost ob podelitvi diplome Abdusu Salamu. ker gre za dejanje, s katerim hoče univerza zakriti svojo nesposobnost, da bi ustrezala dejanskim družbenim zahtevam. Prav tako zavračajo Va- lituttijev zakonski osnutek, ki ima za cilj vzpostaviti na italijanski univerzi absolutno vladavino rednih profesorjev in ponovno vzpostaviti sistem, ki je propadel z uporom študentov pred enajstimi leti. »Nismo proti znanosti, ne proti dr. Salamu,* so poudarili študentje, »marveč proti strumentali-zacijd znanosti in samega Salama s strani "baronov”, smo proti ponovnem poskusom vzpostaviti na univerzi sistem "baronij".* (sai) Na sliki: rektor de Ferra izroča prof. Salamu častno dip:*imo. Naj bo tako ali drugače, ostaja dejstvo, da so slovenski dijaki kar naprej brez pouka. Tudi za danes je vprašljivo, če bodo lahko ostali v učilnicah. Sicer pa nista sveto-ivanski višji srednji šoli edini primer. Nekaj podobnega je bilo predvčerajšnjim na openski osnovni šoli «France Bevk* in težave z ogrevanjem so bile tudi drugod. Vse kaže, da si bomo to zimo, pa čeprav se koledarsko pravzaprav še sploh m pričela, pošteno zapomnili. Pouka včeraj ni bilo tudi v nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah. Razlogi so tu drugačni. Dijaki še naprej protestirajo proti ministrski okrožnici, ki nalaga podaljšanje šolske ure za deset minut. S tem protestom so tudi včeraj množično stopili na ulice. Več sto dijakov se je v jutranjih urah zbralo na Goldonijevem trgu ter pred Rossettijevim spomenikom. V sprevodu so šli pred nekatere šole v mestnem središču ter se nato napotili proti univerzi, kjer so se nameravali sestati z univerzitetnimi študenti. Organi javne varnosti pa so jim to preprečili. Dijaki so se tako vrnili v mesto in se nato mimo razšli. Tudi včeraj ni prišlo do kakšnih incidentov. Vprašanje J. Gerbec o «mussoliniadi» Komunistična senatorka Jelka Gerbec je naslovila vprašanje notranjemu ministru in ministru za pravosodje, s katerim sprašuje, če sta seznanjena z vsebino in s tonom govora, ki ga je 11. oktobra imel pred »fojbo* v Bazovici neki gospod Ughi iz Firenc. Sprašuje ju, če ne sodita, da so bile tiste besede, ki jih je govornik izrekel na ozemlju, katerega prebivalstvo ima zaradi svojega razvoja potrebo po miru ter omikanem sožitju in sodelovanju z obmejnim prebivalstvom, še posebno žaljive. Ministra nadalje sprašuje, če nista v besedah in žalitvah, ki jih je govornik izrekel na račun predsednika republike, italijanskega naroda in tujega poglavarja prijateljske države, izsledila kaznivih elementov žalitve in hujskanja sovraštva in nasilja. Komunistična senatorka sprašuje ministra, če je bil proti govorniku sprejet kakšen ukrep. .1-' i Proslava ob 60-lfitnici i oktobrske revolucije Na pobudo krajevnih sekcij KPI bo danes na sporedu vrsta javnih manifestacij, s katerimi bodo komunisti počastili 60-letnico oktobrske revolucije in ki so tudi dejanski začetek akcije za včlanjevanje novih članov v letu 1980. Tako bo na sekciji pri Sv. Ani spregovoril ob 17.30 član pokrajinskega vodstva KPI Claudio Tonel, ob 19. uri bo v Skednju na manifestaciji sodeloval član pokrajinskega tajništva Fausto Monfalcon, v Podlonjerju pa bo ob 19. uri spregovoril senator Paolo Šema. Podobna manifestacija bo tudi v Soščevi hiši na Proseku. Gostje Unije Italijanov iz Istre in z Reke v naši deželi V petek, 9. novembra, se bo v Trstu začelo tridnevno gostovanje široke delegacije Unije Italijanov iz Istre in z Reke v Furlaniji - Julijski krajini. Gostovanje, ki ga prirejata tržaška ljudska univerza in Unija sama pod pokroviteljstvom deželne uprave, se bo začelo na sedežu deželnega sveta, kjer bodo italijanske goste z onstran meje sprejeli predstavniki deželne ustanove in drugih krajevnih oblasti. Poleg uradnega sprejema je spored gostovanja Unije Italijanov iz Istre in z Reke zelo bogat. V vili Manin v Passarianu bodo dan kasneje odprli razstavo italijanskih i-strskih slikarjev, folklorne in zborovske skupine pa bodo nastopile v soboto in nedeljo v Vidmu in v Pordenonu. V Vidmu bodo v petek predvajali dokumentarec, ki prikazuje življenje in razne dejavnosti italijanske manjšine v Istri in na Reki, za tem pa bo na sporedu javna razprava. • Pod predsedstvom deželnega odbornika Cociannija se bo jutri ob 15. uri sestal deželni koordinacijski odbor za prevoze. Na dnevnem redu bo razprava o zakonskem osnutku, ki zadeva vlečnice, določitev proračuna za izvenmestno avtobusno službo za leto 1980 in razprava o vprašanju avtobusnih tarif. DREVI V KULTURNEM DOMU Nora Jankovič m Neva Merlak na drugem koncertu sezone GM no- Solospevi ob klavirski spremljavi na vem koncertnem klavirju Glasbene matice Nora Jankovič Na drevišnjem, drugem koncertu nove sezone Glasbene matice, se nam bo predstavila naša domača u-metnica mezzosopranistka Nora Jankovič z vrsto samospevov od baroka in romantike do starejših in novejših slovenskih skladb pa še IIIIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimiUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIinillllllll SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU ZELO PRIVLAČEN NASTOP KANTAVTORJA IZ REZIJE Občinstvu se je predstavil Rino Chinese - Julijan Slrajner spregovoril o ljudski glasbi • Predstavitev knjige Edvarda Zajca Sinočnji torkov večer v Sloven-venskem klubu je privabil v Gregorčičevo dvorano veliko občinstva, saj je bil po mnogočem nenavaden in celo razburljiv. V gosteh je bil namreč kantavtor iz Rezije Rino Chinese, ki je poslušalcem predstavil vrsto svojih skladb, seveda v rezijanskem narečju, kar je na občinstvo napravilo svojevrsten vtis. Mladega kantavtor ja je pred šestimi leti odkril Milko Matičetov v vasi Osojane, od koder je Chinese tudi doma. Matičetovega seveda pri tem ni vodila želja po odkritju talenta moderne glasbe, prisluhnil je predvsem besedam, besednim zvezam Chinesejevih besedil, ki so tipične za arhaični rezijanski dialekt, oziroma za rezijansko glasbo. Kot je dejal znanstveni delavec na oddelku za, etnomuzikologijo pri SA ZU Julijan štrajner, se v Chinese-jevjh popevkar zrcali. ljudsko izročilo, v njih so avtentični elementi Rezije. Doslej je Rino Chinese u-stvaril kakih dvajset pesmi, v katerih opeva naravo, lepote gora, večkrat pa je zaslediti tudi sodobne teme, kot so izseljeništvo, tožba nad Danes praznuje svoj 67. rojstni dan KRIŽMANČIČ ANDREJ Vse najboljše mu voščijo žena Katka, vnuček Igor, sin in hči z družinama. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiMMiiitiiiniiiiiimMiiniiiiiiiiuimiitiiirvMiiiiiiniiiiMMriMtiiniiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiimiiiii NA SREDNJI ŠOLI SIMON GREGORČIČ V DOLINI Ploden posvet o sodelovanju med šolo in vaškimi organizacijami Posvet je bil prvi te vrste ■ Koristno razčlščenje pogledov o odnosih med šolo in organizacijami, ki delujejo izven nje V ponedeljek, 5. novembra, je bil na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini posvet med člani zavodskega sveta, pedagoškim kolegijem in predstavniki športnih, prosvetnih in mladinskih organizacij v Bregu, Posvet je bil pionirske narave, kajti podobnih sestankov te vrste še ni bilo ne v Dolini ne na drugih šolah. Udeležilo se ga je lepo število kulturno - prosvetnih in športnin delavcev. Po uvodnih besedah predsednika sveta staršev Marina Pe-čenika so se prisotni spustili v živahno in plodno debato. Iskreno in mestoma polemično razgovarjanje je razčistilo marsikateri pojem prav glede odnosov med šolo in društvi. ■iitiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiMiuitiiiiiitiiniiMiitMMitiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiMiitiimiiiMiiiniiiiiiiiiiitiiiimiiiii JAVEN PROTEST TRGOVSKEGA OSEBJA Med včerajšnjo 4-urno stavko trgovskih uslužbencev je bilo ob 15. uri sindikalno zborovanje na Goldonijevem trgu. Predstavnik enotne sindikalne zveze FULCTAS/CGIL -CISL - UIL Squassero je obrazložil zahteve stavkajočih, ki jih Conf-commercio noče sprejeti, oziroma vključiti ,v novo delovno pogodbo (prejšnja je zapadla konec junija). Te gredo od preureditve prerazdrob-ljene prodajne mreže, ki je vir skokovitega naraščanja cen, do raztegnitve sindikalnih pravic, se pravi delavskega statuta prav na vse trgovske uslužbence. Položaj dobrih 6 milijonov teh uslužbencev je danes tak, da jih delodajalec lahko vsak trenutek brez utemeljitev odpusti. Govornik je v podkrepitev njihovih zahtev napovedal nadaljnjih 8 ur razčlenjene stavke. Med včerajšnjo stavko so bile nekatere trgovine, tako tudi velika blagovnica v Car-duccijevi ulici vseeno odprte. globinskega odnosa društev do šo- manj primerne, ali celo nevarne.* Mlade prodajalke v sprevodu po mestnih ulicah Ve in glede konkretnih predlogov, kaj bi se dalo na tem področju storiti, da bj zgubili čim manj mladih sil in bi jih čim več vključili v matična društva in vaške organizacije. Značilen in kristalno razjasnjujoč je bil uvodni poseg Marina Pečenika, ki je poudaril soodvisnost šole in družbe, kateri oblikujeta predvsem našo slovensko stvarnost na ozemlju, na katerem živimo. »Zato, aa se sile ne razpršijo, so potrebni tesnejši stiki med šolo in vaškimi organizacijami, potrebno je njih dejavnosti usklajati, kajti oboji zasledujemo iste cilje. Zakon o zavodskih svetih iz leta 1Ž174 vnaša veliko novosti v šolsko življenje, predvsem pa odpira brezštevilne možnosti sodelovanja med šolo in izvenšolskimi organizacijami. Zaradi ukoreninjenosti italijanske družbe v napačne in preživete forme življenja, se to še ne dogaja. Zato pa hočemo mi, ki delamo za boljšo bit slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, to oviro premostiti in šolska vrata na steza j odpreti vsem družbenim dejavnikom. Kar se naše šole tiče, je bilo doslej sodelovanje z zunanjo stvarnostjo povečini sad nerednih stikov, ali pa je slonelo na pobudah posameznikov. Od danes naprej pa želi biti to sodelovanje koordinirano, konkretno in vzajemno.» Ravnatelj dr. Aldo Štefančič pa je ugotovil, da »gremo dandanes po vaseh narazen in da drug za drugega ne vemo več. Tudi v šoli se ponavlja stanje, 1-j je na vasi: imamo otroke, ki so angažirani in otroke, ki niso. Naloga šole in vaških organizacij pa je naslednja: skrbeti, da so po malem vsi otroci nekako zaposleni z zdravimi in koristnimi dejavnostmi, ker jih s tem odtegujemo družbam, ki so zanje Nato je sledil razgovor, ki je prehajal od načelnih razglabljanj do stvarnejših ugotovitev in predlogov. Posvet na dolinski srednji šoli je nova in sveža pobuda. Predstavlja nov način, kako se spoprijeti z našo stvarnostjo, je nova pobuda tudi pri iskanju modernejših prijemov v kulturno - prosvetnem delovanju. Želja organizatorjev je tudi ta, da bi dolinskemu posvetu sledili podobni sestanki tudi na drugih šolah, tudi na višjih. Očitno pa je, da bo treba pogosteje sesti za mizo, toda drugič že z izdelanimi načrti v rokah, ris pomanjkanjem dela, itd. V vseh teh skladbah je močno vidna ljubezen do rodnega kraja in ljubezen do petja, kar je pravzaprav vrlina vseh Rezijanov. Ob Chinesejevih popevkah je štrajner razpredal svoje misli o ljudskem petju in ljudskih običajih, tako da smo lahko dobili povsem zaključeno sliko o tovrstni ustvarjalnosti v Reziji. Sicer pa je bil sinočnji večer še po marsičem zanimiv. Predsednik Slovenskega kluba Marko Kravos je pred Chinesejevim nastopom predstavil tudi knjigo slikarja Edvarda Zajca Informatrii, ki jo je izdalo ZTT. Knjiga je izšla sicer že pred nekaj meseci in je s svojo vsebino in zasnovo vzbudila veliko pozornosti tako v Sloveniji kot v svetu. Smisel te knjige je sinoči obrazložil Zajec sam, in ,.sicer z mislijo, - da v njej predstavlja tisto, cesar ne more na svojih -mestovah--Gre-za -interakcijo, postopek dela, ki privede umetnika do zaključnega produkta — «slike». Naj zaključimo še z mislijo, ki jo narekuje že sam uspeh sinočnje orireditve v Slovenskem klubu — takih večerov si občinstvo še želi. Slokad organizira tritedensko otroško srečanje Po uspeli prireditvi »Ringa raja*, ki sta jo pred nekaj tedni pripravili SPZ in ARCI, se pripravlja še druga tovrstna manifestacija za ovrednotenje mednarodnega leta otroka. Tokratna pobuda prihaja iz vrst Slovenskega karitativnega društva -SLOKAD, ki namerava pripraviti celo tritedensko srečanje otrok, kjer bodo sami malčki poročali in posredovali vsa svoja gledanja in počutja odraslim, to je staršem, učiteljem, socialnim delavcem in podobno. Uradna otvoritev srečanja bo 18. novembra, ko se bodo otroci najprej zbrali pri nedeljski maši s petjem, branjem in z ofrom v dobre namene, nakar bodo razdeljevli letake o mednarodnem letu otroka, ki jih bodo sami pripravili. S pomočjo skavtske mladine in drugih animatorjev bodo sestavili literarne spise in se udeležili v ta namen organiziranega «ex tempore*. Zaključna prireditev bo 9. decembra v Kulturnem domu v Trstu. Tu bodo malčki prikazali s krajšimi prizorčki, petjem, diapozitivami in še 'z drugo obliko animacije stanje otroka v svetu, »ob katerem naj se starši in sploh vsi odrasli resno zamislijo* — kot je povedal Marijan Živic na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je potekala v prostorih Slovenske prosvete. Vsi zainteresirani otroci naj se čimprej zglasijo v krajevnih župniščih ali na telefonsko številko Toneta Bedenčiča 211113. •iMiintiiiimiiiiniiiiiiiimiiiiMiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiuiininiiiiiimiiMiiiiMiiiiniiMiiuiiiMMiiiiimiiin VČERAJ NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODISCU Mlademu posiljevalcu potrdili zaporno kazen Umberto Pravisani je bil obsojen na 3 leta in 3 mesece zapora Tržaško prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvostopenjsko razsodbo, s katero je kazensko sodišče 2. marca letos naložilo 3 leta in 3 mesece zaporne kazni Umbertu Pravisaniju, posiljevalcu France H. Obenem mora obsojeni poravnati sodne stroške in povrniti 250.000 lir civilni stranki. Dogodek se je pripetil 9. januarja zvečer. Pravisani je žensko zaprosil, naj ga z avtom zapelje do doma in zatem jo je v zakotnem predelu mesta dvakrat posilil. Na-padenka je mladeniča takoj prijavila sodišču. Med sodno obravnavo je bila v dvorani večja skupina žensk, ki so v trenutku, ko je predsednik sodnega zbora ukazal nadaljevati proces za zaprtimi vrati, hrupno protestirale: agenti javne varnosti so odločno nastopili in tem se je še odločenje zoperstavila Maria Grazia Gianichedda, ki so ji sodniki po hitrem postopku prisodili 5 mesecev zaporne kazni pogojno zaradi odpora silam javnega reda in jo nato izpustili. • Na pobudo tržaških anarhistov bodo predvajali drevi ob 20.30 v Študentskem domu, Ul. F. Severo 158 film o «Neznani revoluciji: U-krajina 1917 - 1921*. Neva Merlak do del iz domače in svetovne M' klorne zakladnice. Poleg nastopati na odrih opernih gledališč, na terih je odpela že vse pomembne?* mezzosopranske vloge, se Nora J0*' kovič s posebno ljubeznijo Posve\. prav koncertnemu petju. Zato ^ lahko prepričani, da nam bo tud tokrat pripravila posebno lep k0 certni večer. . Noro bo pri klavirju spremljaj druga naša slovenska tržaška C^s’ bena umetnica, pianistka Neva lak, ki jo prav tako poznamo že * mnogih njenih klavirskih spremil®' in tudi solističnih nastopov. Poseti nost njenega tokratnega koncertne' ga sodelovanja s pevko pa bo. v t«j*j da bo kot prva koncertna pianistJ» igrala na novem koncertnem kine1' rju, ki ga je GM kupila prav teh dneh v Hamburgu. Gre za koti certni klavir svetovno priznan1 znamke Steinway modela D, k® pomeni največji koncertni klavir. ™ je vsekakor velika pridobitev z“ našo Glasbeno matico oziroma njeno sedanjo in naslednje konceh' ne sezone, saj bodo tako naši dti mači in gostujoči umetniki lahko Vd, njem do kraja uveljavili svoje mUP' kalične sposobnosti. Za Tržaško koncertno drt^tvo Izraelski Trio Vuval v gledališču Rassetti Gost tretjega večera koncertne W zone Tržaškega koncertnega dru’ štva v gledališču Rossetti, je bil • ponedeljek zvečer izraelski fT? Yuval iz Tel Aviva, ki ga sestoj1' Ijajo pianist Jonathan Zak, violin'* Uri Pianka in čelist Simca Hele® Trio je bil ustanovljen leta 1969 ^ fe je’ hittb‘itvdljavil zlasti v Amerik]’ od leta 1674 dalje pa tudi v Evropi■ -V Trstu je. tokrat nastopil prvič■ Na 'sporedu je imel Beethovnov* Variacije na romanco «Jaz sem krti jač Kakadu» op. 121/A, Saint-Soeti sov Trio v F-duru op. 18 in Bahru' sov Trio v G-duru op. 8. Že po prvih taktih Beethovnova' variacij je bilo zaznati, da gre z zelo muzikalnični ansambel s P°[ udarjeno težnjo krepkega muzicirti nja, kar se je potem potrdilo tud v ostalih dveh skladbah, predvsev> pri Brahmsu tudi na mestih, kje' bi bila potrebna večja uglajenos komorne igre. Vsekakor je vodim® osebnost tria pianist, pri obeh S0', dalih pa smo lahko občudovali c,]j in lepo oblikovan zvok, kakor tu® visoko tehnično raven. Zlasti dogna'_ no je ansambel izvajal Saint-SoeU' sov trio, v katerem je dosegel tud najvišjo stopnjo homogenosti. Za dodatek je izraelski Trio z*' gubi ljubljenega sinčka Mitje. Sošolka Sonja Božič - Pahor ža globoko sožalje Stanki ob trap®* ni izgubi sinčka Mitje. Silva Makor z družino izreka ijt boko sožalje Stanki in Henriku izgubi malega Mitje. primorski dnevnik 3 GORIŠKI DNEVNIK 7. novembra 1979 Gledališča jtOSSETTl Danes, 7. novembra, ob 20.30 (kova n 22.50) red «prost» predsta-jtjeorgn Kaiserja «11 funzionario ^nler». Rezervacije za vse pred- * # * l)- Barv- EinLi , za vsakogar. ®jsior 15.30 »Campione*. Jon Gp.^het. Barvni film. gttacielo 16.00—22.15 »Uragano*. Epn?rvn* BI«1 za vsakogar. Mit.*6 «Alien». Barvni film j?n,,n 16.00 «La tigre si scatena*. Eli r,Uce Lee. Barvni film. j^fammatieo 15.30-22.00 «Vizio boccas.. Prepovedan mladini pod (M,; ftom. Barvni film. zin '° l® 2® «Moonraker - opera- Ong SDD7in^ Rnffpr Mnnrp Rarv- n. - spazio». Roger Moore. Barvno; fil ček"n. u°r,a. 16.30 «Distretto 13 - le briga- M fi'm. fiJerno 16.30 «Patrick». Barvni Prepovedan mladini pod 14. ČM* morte». Barvni film. t» t°l 16.00 «1 guerriOTit^j^pot- 'eto ^repovecian mlawm pod,,Up- Vb, m- l0r'o Veneto 16.30 „ - .,„C1U m.,™ ultimo °mo». Barvni film. Prepovedan Vol,adini Pod 18. letom. J®/Milje) 16.00 «La. grande av-AldJk ras>- Drugi del filma, ^"■»aran Zaprto. Potovalni urad Aurora Prjredi za svoje kliente za-. lučni izlet v Kranjsko goro, y ?*cer p in 9. decembra 1979. Pisovanje pri potovalnem ura-11 Aurora, Ul. Cicerone 4. *a novoletno potovanje v Pal-!n° de Mallorca od 27. decem-U® do 3. januarja je na raz-wl*ago še nekaj prostorov. SLOVENSKO STALNO,. GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih V petek, 9. novembra, ob 16. uri abonma red H. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 abonma red F (druga sobota po premieri). Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ter eno uro pred začetkom predstav. PD «FRANCE PREŠEREN* VEČER HRVAŠKE FOLKLORE Sodelujeta: Ogranak Seljačke sloge iz Donje Dubrave Hajdenjaki iz Donje Pulje v Boljuncu, gledališče France Prešeren, v soboto, 10. novembra, ob 20.30. ODSEK ZA ZGODOVINO NŠK TFS «STU LEDI* IZ DOMAČE SKRINJE RAZSTAVA NOŠ, SLIK IN DOMAČIH PREDMETOV V Kulturnem domu v Trstu ! *®&jjfe#$£ * rt*in ' SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST VABI na prvo predavanje \ novi sezoni znanega slovenskega himalajca TONETA ŠKARJE Govoril bc o sedmi jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi na Mont Everest: Predavanje bo jutri, 8. novembra. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Vabljeni! GLASBENA MATICA Trst Sezona 79 • 80 Drugi abonmajski koncert Danes, 7. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NORA JANKOVIČ mezzosopran NEVA MERLAK klavir Na sporedu: Piccini. Gluck, Schumann, Chopin, Lajovic, Škerjanc, Simoniti, Srebotnjak, Berlioz, Musorgski, Ravel, Turina, Falla. Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prosveta PD Slavec Ricmanje-Log priredi v soboto, 10., in v nedeljo, 11. t.m., v Prosvetnem domu v Ricmanjih 1. razstavo domačih vin. Na sporedu je koncert domače godbe na pihala, mladinski ex tempore ter prosta zabava ob zvokih ansambla Pomlad. NA POBUDO POKRAJINSKE SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL Zborovanje, da bi davčna reforma ne ostala samo izrabljeno geslo Po nekaterih podatkih sodeč, Gorica ne nudi možnosti za uspešno delo odvetnikov, komercialistov in geometrov ■ Skopi (vsaj na osnovi prijavljenega dohodka) tudi dohodki v trgovinskem sektorju Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 ČE ŽELITE dobrega psa Labrador Retriverja, starega šest tednov, prijatelja otrok in nezahtevnega v stanovanju, ki je dober prinašalec in čuvaj ter odličnih staršev, z rodovnikom, pokličite po telefonu popoldne ali zvečer (061) 23-546. PRODAJAM^Rtole®«) poslopje z dvoriščem in 1.000 m3 zgrad- be in 1.200 t tRžaško združenje obrtnikov včlanjeno v Confarttgianato Ul. Ghega 1 - tel. 64-514 obvešča •ta bo danes, 7. t.m., ob 20.30 ®a sedežu združenja OBČNI zbor za kategorijo: KRZNARJI 8 sledečim dnevnim redom: m 1. 2. 3. 4. Poročilo predsednika Razprava o sindikalnih dejavnostih Izvolitev predsednika in upravnega odbora Razno Včeraj-danes Ranes, SREDA, 7. novembra ^ ZDENKA l(Uce Vzide ob 6.52 in zatone ob tla r~ Dolžina dneva 9.53 — Lu-Zlde ob 19.39 in zatone ob 9.59 Jutri, ČETRTEK, 8. novembra BOGOMIR Vrem ta ,, včeraj: naj višja temperatu-ob V. stopinj, rajnižja 5,1 stopinje, 1°02 4' uri 10 stopinj, zračni tlak hib pada, vlaga 68 odstotna, je ft,- rje' nebo skoraj jasno, moranj *rn°’ temperatura morja i5 sto- ROJSTVA in smrti so SE: Esmeralda A-Uo r}!°' Anc*rea Calaz, Massimilia-feti,U Afhiolo, Valentina Reja, Lo-Moni Astolfi, Chiara Scherianz, * Ca De Modo, Alan Bosco. Dragovich, 51-letni Luigi Masiello, 24-letnd Roberto Smaniotto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul Roma 15 Ul Ginnastica 44. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. SQ: 581etnj EdoardoMaz 69-letni Rodolfo Sussani. 69 5g». ____________________I 84.U Maria Magris vd. Mottech ii ‘Vina A/i«-;- __..A Donlct Maria Muzica vd. Paolet 4: /5-letna Iolanda Zambon vd iettL1, 74-letni Giuseppe Mosetti, 80 letu; Anr>a Mauri por. Caris, 79 -^ani0 Pban, 73-letna Olimpia Sta, vd Tulli, 86-let,nl Andrea V(j 80-letna Dolores Kerpan Ustini, 83-letni Giorgio Veglia, c bi ,.a Giovanna Cergol vd. Stoc-Hia ‘i!etni Giuseppe Crisman, 90-65.]?: Giuseppina Bezek vd. Udovič, ?&-]wna Maria Timeus por. Topi, tsto e? Karolina Lenassi por. Me-• t>5-letna Živka Trifunovich por. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7, ure: telef. štev. 732 627. PELLICCERIA C E R V O priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira! TRST, Vlale XX. settembre 16 Tel. 796301 terena. Informacije ob delavnikih od 16. do 18. ure na tel. št. 53516. IŠČEM zaposlitev kot frizerska vajenka. Telefonirati na tel. št. 228626 v jutranjih urah. VRTNARJA sprejmem v službo dvakrat tedensko z vpisom v socialno zavarovanje. Ponudbe na upravo PD pod šifro «sposoben». PRODAM večjo količino semenskega in jedilnega krompirja sorte igor. pakirano v vreče. Cena din 3,60. Čarman — Sp. Senica 6 — 61215 Medvode. NUDIMO takojšnjo zaposlitev v Gorici uradniku, oziroma uradnici z nekajletnimi izkušnjami. Obvezno znanje slovenščine. Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na u-redništvo PD v Gorici. NA PRODAJ je samopostrežna trgovina jestvin v štandrežu. Pojasnila po telefonu 5160. PRODAM avto ford GL 1100 1976 malo rabljen (30.000 km). Na 0-gled ob vseh urah; tel. 812353 od 14. do 16. ure ali po 21. uri. PRODAM nov sesalec za prah in loščilec za pod znamke «Hoover» po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. 223973 od 20. do 22. ure. PRUDA A peč in gorilnik (bruciato-re) kompleten na nafto s silo od 30.000 do 40.000 kalorij v dobrem stanju. Telefon 57-35-75. IŠČEM enosobno opremljeno stanovanje v najem po možnosti v predelih Grete, Rojana in Barkovelj, Ponudbe poslati na upravo PD, Ul. Montecchi 6, pod šifro »stanovanje*. NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovin' nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v .iajem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB • Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv Ivana ali na Opčinah Tele fonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mod? Valentino pri Domju, tel. 820 191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ELEKTRONSKE ■ TV igre po t& varniški ceni lahko kupite v trgovini TV - elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontpve! 134 tel 225 471 PRODAM fiat 127 - 71. letnik v odličnem stanju. Telefonirati v ju tranjih urah na tel. št. 824425. POZNANO tržaško trgovsko podjet je išče šoferja z vozniškim dovo ljenjem C aii B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika — stalna zaposlitev — tel. na 69-077 ali 65-482. Sodeč po podatkih, ki jih je te dni objavilo deželno vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL, sodi goriška pokrajina, vsaj v deželnem merilu, med bolj zaostala področja, kjer ni pogojev za uspešno delo nekaterih kategorij profesionalcev. Kar 86,4 odstotka komercialistov je za leto 1976 prijavilo bruto dohodek nižji od 12 milijonov lir. Še večji reveži so geometri. Kar 96,4 odstotka teh samostojnih delavcev je prijavilo bruto dohodek nižji od 12 milijonov lir. Nekoliko «bo>lj» pošteni so odvetniki. 30 odstotkov pripadnikov te kategorije je pred tremi leti imelo več kakor 12 milijonov lir bruto dohodka. Res čudni podatki, ob katerih se velja zamisliti, človek pa sploh ne ve, kako morejo ti ljudje plačevati najemnino za pisarne in plačevati pomožno uradniško osebje .. . Kako je s prijavami dohodkov na trgovinskem področju? Razmerje je tu sicer nekoliko drugače, še zmeraj pa je kakih 40 odstotkov trgovcev, ki bi se jim najbrž splačalo lokale zapreti in si poiskati drugačno zaposlitev. Zakaj tega ne napravijo? Okrog 40 od stotkov je namreč takih, ki so celo leto garali za bruto dohodek nižji od 12 milijonov lir. Take so prijave lastnikov trgovin s konfekcijo, medtem ko je podatek za lastnike javnih lokalov še bolj za skrbljujoč. Tak uspeh poslovanja je prijavilo kar 45,6 odstotka lastnikov. Od starih dobrih navad, o poštenosti, o drugačnih odnosih med državljani in državo, o pojmovanju pravic in dolžnosti je torej ostalo bore malo. Tako davke redno in v celoti v glavnem tudi pri nas plačujejo odvisni delavci in uradniki ter upokojenci. Zgodba ' o davčnih utajah nj od Včeraj, kvečjemu so novi podatki, ki smo jih navedli. Leta in leta sindikati in predstavniki naprednih družbenih sil opozarjajo na to zlo, za katerega je v dobršni meri kriva tudi neurejena organizacija davčne u-prave, oziroma njena neučinkovitost, predvsem v odnosih do velikih utajevalcev. V odnosu do malih utajevalcev pa zna bjti ista uprava zelo učinkovita ... Za davčno in finančno upravo, ki v celoti4 ^fApbMufčb okrog 55 tisoč u-službencev. skrbj kar 11 glavnih .ravnatclM^.1 '388 okrožnih davčnih uradov. 155 carinskih izpostav, 95 pokrajinskih finančnih nadzorni-štev in kopica drugih uradov. Skratka gre za preveč razvejan aparat, ki ga je reha preurediti, sicer bo reforma davčne uprave ostala le izrabljeno geslo, pravijo sindikati, ki so se v tem pogledu angažirali tako v vsedržavnem, ka kor v deželnem merilu in je prav temeljita in dosledna fiskalna reforma ena od glavnih točk sindikalnega boja. Kako to doseči? Predvsem s široko akcijo informiranja, z vrsto zborovanj, kjer bodo pojasnili na pake sedanje ureditve in nakazali predloge za njeno reformo ter predvsem za bolj pravično poraz delitev davčnega bremena. Pokrajinska sindikalna federacija je tako zborovanje sklicala za jutri zvečer, na sedežu sindikata kovinarjev v Tržiču. Namenjeno je sin dikalnim aktivistom, predstavnikom tiska in vsem. ki jih zanimajo družbena dogajanja. Zborovanje bo ob 18. uri. ter se je pri tem poslužil tudi argumentov, ki jih je na prvi seji izpostavil predsednik deželne komisije za Osimo Amaldo Pittoni. Poletto je podčrtal potrebo, da pokrajina prevzame vlogo načrtovalca in pobudnika akcij, ne da bi s tem hotela posegati v pristojnosti občin in drugih krajevnih ustanov. V razpravi so preučili tudi nekatera specifična vprašanja, ki jih bo mogoče rešiti v kratkem, Srednjem in dolgem roku in ki se nanašajo na izgradnjo jezu na Soči, izgradnjo infrastruktur cestnega in obmejnega značaja, izgradnjo objektov za intenzivno kmetijstvo, zlasti v Štandrežu, kjer so v teku razlaščanja zemlje in izgradnjo vodne poti Tržič, Gorica, Ljubljana. Sporazumeli so se o tem, da bodo na pristojnem mestu spodbudili akcijo, da se tudi jugoslov. stran opozori naj izpolni določila pogodbe (očitno je tu namig na izgradnjo mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba, kjer je jugoslovanska stran v zamudi, op. ur.) Na takšen način bo dobila potrditev tista politika prijateljstva in sodelovanja, ki je zaobjeta v sporazum in ki jo je predlagalo in hotelo tudi samo obmejno prebivalstvo. Komisija je s takšnim zadržanjem poudarila izrazito političen značaj sporazuma ter njegov cilj, odstraniti spor, ki je trajal toliko let. Komisija je nadalje poudarila, da je izvajanje gospodarskega dela sporazuma povezano s političnim delom sporazuma, ki ima za cilj odpravljati morebitna protislovja med voljo zainteresiranega obmejnega prebivalstva ter konkretnim izvajanjem ekonomskih določil na kraju samem. Ob zaključku sestanka je pokrajinska komisija izrazila željo, da bi vse na območju pokrajine delujoče politične in družbene sile stvarno zadolžili za reševanje nekega vprašanja, ki podobno kot tale, zadeva življenjske interese celotne poso-ške skupnosti. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / KATOLIŠKI DOM Drevored 20. septembra, v četrtek ob 20.30 ETBIN KRISTAN KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Na gledališko predstavo bo udeležence s Krasa pripeljal avtobus, ki bo vozil po običajnem voznem redu. Prireditelj priporoča točnost, ker se bo predstava začela točno ob napovedani uri. — Abonmajske izkaznice so na razpolago na sedežu SPZ. Prireditve V onviiu kumirmn pnreu.iev cikla Srečanja z avtorji, ki ga prireja goriška občinska uprava, bo drevi ob 18.30 v deželnem avditoriju nastopil Enzo Biagi. Znanega časnikarja in pisatelja bo predstavil Fer-ruccio Borio. Razstave V razstavni galeriji tl 'iorchio v Gorici bo od 10. do 23. novembra razstavljal Edoardo Pirusel. Goriškemu občinstvu predstavlja vrsto krajinskih podob, zlasti z bližnjega goriškega Krasa. Razstavo bodo odprli v soboto, 10. novembra, ob 18.30. Pet slikarjev v Novi Gorici V Ločniku koncert šestih zborov V ločniški cerkvi priredijo v soboto ob 20.30 koncert, na katerem bo nastopilo šest zborov. Koncert, ki bo brezplačen, prirejajo ob Martinovem prazniku. Nastopili bodo cerkveni zbor iz Ločnika, zbor Mirko Filej, zbor iz Tapogliana, iz cerkve sv. Ignacija, ženski zbor iz Koprinega ter zbor iz cerkve S. Ambrogio v Tržiču. Razna obvestila Prosvetno društvo »Danica* z Vrha vabi vse člane na 17. občni zbpr, ki bo v petek, 9. novembra, ob 20. uri v gostilni pri «Lovcu*. Slovensko planinsko društvo priredi v decembru smučarski tečaj za mlade člane. Vpisovanje je že v teku na sedežu društva, kjer nudijo tudi vsa pojasnila. Prosvetno društvo Naš prapor obvešča, da bo prva vaja mladinskega zbora danes, 7. novembra, ob 15. uri v društveni dvorani. Kino Te dni je v galeriji Meblo odprta skupinska razstava likovnih del Hermana Gvardjančiča, Zmaga Jeraja, Borisa Jesiha, Bogoslava Kalaša in Franca Novinca. Od petih slikarjev so trije doma iz škofjeloškega, dva pa iz Ljubljane: glavno besedo kaže, da ima torej «stara» Loka. . . Čeprav se zdi, da so danes korenine življenja postranska stvar v primeri z »naknadne človekovo vzreditvijo*, vendar si obiskovalec ob vstopu v razstavni prostor ne more kaj, da bi se ne spomnil na Groharjev in Jakopičev škofjeloški čas izpred dobrih 70 let. V splošni usmeritvi današnje slovenske likovne stvarnosti pomeni ta «premislek» nedvomno svojevrsten in drzen premik ter zavesten pretres naše likovne ome njive od začetka izrecno «naše» preteklosti. Kakor je razstava na videz raznolika je tudi v skupinskem tekstu lepo čitliiva. Jeraj se ukvarja s svojevrstnim dualizmom, ko se narava že koplje v lastnem kaosu in vtaplja v kozmično torno. Gvardjančič na drobno označuje bilke valujoče tra ve. Celo pesem sonca (in soncu): Novinčeva prozortiina listov se spleta v samo svetlobo. Kalaševa figura se razedeva in miglja s pomočjo tehnike nekakšnega makrodivizioniz-ma. Jesihova drevesa in grmi so na žametu prostranega travnika dvakrat nedosegljivi, v odmikajočem se prostoru in v oblegajoči megli: toda Herman Gvardjančič: »Bosanska trava 1977» presnavljanje je že mimo, je že prav- tuz iz Foljana, Ulica Santa Elisabet ljica. Slikarji nam tu pripovedujejo ta 8. Včeraj okrog 13. ure se je samo nekakšno zgodbo o impresionizmu kot poglavju, ki se pri njem čudimo, da je imelo v sebi toliko; vsebine in sporočilnosti. m. r. Seja komisije za vprašanja Osima Na seji stalne komisije pokrajinskega sveta za reševanje vprašanj, ki izhajajo iz osimskega sporazuma (navzoči so bili svetovalci Cej, Bres san, Longo in predstavnik pokrajin skega odbora Lodi) je predsednik komisije Silvino Poletto obširno govoril o vprašanjih, ki se pojavljajo ob izvajanju osimskega sporazuma NEUGODNO POSLOVANJE RONSKEGA LETALIŠČA Več poletov na notranjih progah kljub temu pa manj potnikov Nepričakovan porast charterskih poletov - Izredni deželni prispevek za dograditev pristajalne sleze Rahlo neugoden in nekoliko nepričakovan obračun poslovanja ron-škega letališča v 'rvih devetih mesecih letos. Zabeležili so kar za 8,6 odstotkov več poletov, pri vsem teto pa se je število potnikov celo znižalo. v primerjavi z istim obdobjem lani. O tem je tekla razprava na skupščini konzorcija za ronško letališče, na kateri so odobrili obra čun za lansko poslovanje ter predračun za prihodnje leto, ki izkazuje 1.747.610.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Največ pozornosti so namenili u-gotavljanju vzrokov za nazadovanje potniškega nrometa na domačih progah ter nekaterim vorašaniem v zvezi z dograditvijo infrastruktur. V prvih devetih mesecih letos so na letališču zabeležili 2225 poletov (v enakem obdobju lani samo 2048) in 136.772 potnikov. me-Hem ko jih je bilo leto prej 139.969. Nekoliko drugače je bilo glede charterskih poletov, katerih število je letos izredno poskočilo. Do konca septembra so zabeležili 316 pole tov (v istem obdobju lani 139) ter 31.707 potnikov, oziroma 81,3 odstotka več kakor v prvih devetih mesecih lanskega leta. Rahlo se je povečal tud« obseg tovornega prometa. Do konca septembra so na deželnem letališču v Ronkah iztovorili, oziroma natovorili 541.573 kilogramov blaga, v enakem obdobju lani pa okrog 14 tisoč kilogramov manj. Za nadaljnja tri, leta ne bi smelo biti hujših finančnih težav, saj je dežela že zagotovila redni prispe vek. Prav tako pa je dežela po skrbela za ded-atni prispevek v višini 4.923.0d0.000 za dograditev. 3.000 metrov dolge pristaialne steze, ki j„ bodo dokončali spomladi. Dodatni prispevek je bil nujno potreben spričo podražitve del. Tako obračun kakor predračun sta bila odobrena z večino glasov. Predstavniki nekaterih ustanov, članic konzorcija, so namreč glasovali proti. Gorici Mladinski krožek v pred novo sezono Prejšnji teden se je sestal širši odbor Mladinskega krožka Gorica. Člani odbora so najprej razpravljali o trenutnem stanju dela z mladino na Goriškem, nato pa so se pogovarjali o nalogah, ki jih bodo skušali uresničiti v prihodnjih mesecih. Na sestanku so tudi imenovali začasni upravni odbor, ki bo vodil in usklajeval dejavnost društva do občnega zbora, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta. Predsedniške dolžnosti bo začasno opravljal Igor Prinčič, ki ga bo nadome-stoval Danijel Jarc. Za tajnika so imenovali Borisa Perica, medtem ko se bosta z blagajno ukvarjala Suzana Saksida in Livij Semolič. Od osnovnih programskih točk, za katere so se domenili, naj navedemo le nekatere. Tako bodo tudi letos poskrbeli za proslavo 29. novembra, pripravili eno ali dvodnevni mladinski Seminar t- r razne športne in rekreacijske manifestacije. Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje tesnejšega sodelovanja z novogoriško mladino. Pod pokroviteljstvom pokrajine Posvet o uživanju mamil med mladimi Pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave bo v torek, 13. novembra, znanstveni posvet o toksi komaniji, ki ga prireja goriško zdravniško društvo. Govorila bosta profesor Carlo Runti s tržaške univerze in Giancarlo La Maida, strokovnjak, ki dela v milanski bolnišnici San Carlo in ki pri milanski občinski upravi odgovarja za vprašanja zdravstva in socialnega varstva. Medtem ko bo profesor Runti obravnaval tehnično plat vprašanja s poročilom o proizvodnji, mešanju in prepariranju mamil, bo Giancarlo La Maida skušal obrazložiti zapleten postopek zdravljenja in po novnega vključeyanja narkomanov v družbo. 1 Gre na žalost za zelo aktualno vprašanje, saj se pojav uživanja mamil nezadržno širi tudi med mladimi na Goriškem, čeprav je še do pred nekaj leti izgledalo, da gre za močno omejen pojav. Posvet bo vodil predsednik pokrajinske, uprave, profesor Silvano Pagura. Iz goriške bolnišnice 10 dni se bo moral zdraviti v gori-ški bolnišnici 51-letni Francesco Fan- ranil v prometni nesreči v Garibaldijevi ulici v Gradišču. V goriško bolnišnico so sprejeli včeraj dopoldne tudi 76-letno Karolino Medvešček iz Jazbin 10 v šte-verjanski občini. Ranila se je namreč pri delu. Delala je pri stroju za ličkanje koruze, pri tem pa ji je desna roka v trenutku nepazljivosti zašla med kolesje. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73-328. Gorica VERDI 17.15—22.00 «Tutto suo pa-dre*. E. Montesano in M. Prati. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Rocky 2». Silvester Stallone in T. Shire. VITTORIA 17.00-22.00 «La porno detective*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «La ragaz-zina parigina*. PRINCIPE 14.00—22.00 «Pericolo nagli abissi*. J\ova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 »Zapeljevanje*. Italijanski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 »Gusar*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Puščica, meč in karaten-Ameriški film. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Gianluca Visen-tin, Giovanni De Francisco, Daniele Romano, Francesco Quartetti, Raffaella Cutugno. UMRLI SO: 70-letni upokojenec Ermanno Bressan, 54 letna gospodinja Irma Turus, 53 letna gospodinja Assunta Midolini Canciani, 81-letna Maria Zamolo vd. Propetto. OKLICI: upokojenec De Francisco Giovanni in gospodinja Marian-na De Francisco. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. mmiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiimititmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiMMiiimiiiiiiiiimiiil PO KOLAVDACIJI V ČETRTEK, 8. NOVEMBRA NA LOČNIŠKEM MOSTU DVOSMERNI PROMET Objekt, v vrednosti 3 milijard lir, bodo v celoti dogradili v enem letu Jutri bodo kolavdirali novi ločniški most. Postopek bodo pričeli ob 8. uri zjutraj in ga skoraj gotovo opravili v teku dneva. Za to priložnost bodo na most zapeljali večje število s peskom natovorjenih kamionov s prikolicami, da Bodo dosegli tolikšno obtežitev mostne konstrukcije, kolikšna je predvidena v izračunih. S pomočjo naprav tržaške -univerze bodo izmerili, za koliko milimetrov se bo most uločil. Morda že tisti dan, vsekakor pa naslednjega dne, bodo objekt izročili namenu, starega pa zaprli in kdaj pozneje tudi podrli. Potres ga je namreč nepopravljivo poškodoval, do tolikšne mere, da so ga oprli za tovorni promet ter tudi osebni prOfnet dovolili samo v eno smer. Od dneva kolavdacije dalje bodo na ozkem cestnem odseku med nekdanjim -križiščem na Majnici ter med novim mostom uvedli s sema-forom uravnavan dvosmerni promet za osebna vozila. Takšen režim bo na tem odseku veljal približno enC leto, vse do takrat torej, ko bodo dogradili tudi drugo fazo del, ki obsega povezavo med mostom in Majnico. Ta del ceste bo namreč speljan po stebrih. Na Majnici po novem ne bo več križišča v nivoju, kakršnega smo imeli poprej. Z mosta bo v Ločnik peljala ravna cesta, le kdor bo namenjen v Pod-goro ali v Gradišče, bo na kraju, kjer je bilo poprej križišče, zapeljal v desno. Cesta proti Gradišču bo v novem loku speljana pod državno cesto. Celotna vrednost objekta bo znašala tri milijarde lir. ANAS, ki gradi ločniški most, se ukvarja tudi z vprašanjem, kako — kljub zadostnim opozorilnim znakom — povečati prometno varnost na križišču državne in pokrajinske ceste med Štandrežem in Sovodnja-mi, torej na križišču, kjer so prometne nesreče na dnevnem redu. Iz stikov med ANAS, prometno policijo in pokrajinsko upravo se bo po vsej verjetnosti rodila zamisel, da bo ANAS namestil utripajoči semafor z rumeno lučjo. Ker ANAS nima osebja za takšne službe, bi morala za upravljanje popolnega semafora (z zeleno in rdečo lučjo) poskrbeti pokrajina. V zvezi z nesrečo v Škocjanu Orožniki aretirali 32-letncga Riccarda Ramaglionija Devetintridesetletnega Saveria Braido, ki je umrl za posledicami prometne nesreče v nedeljo zvečer pri zasledovanju tatu, ki ga je presenetil v lastnem stanovanju, bodo pokopali šele danes poooldne. Sodnik je namreč odredil, obdukcijo trupla. Medtem so prisl2 na dan tudi nekatere druge podrobnosti. Tržiški orožniki so v ponedeljek proti večeru aretirali 32-letnega Riccarda Ramaglionija iz Tržiča. Ul. 24. maja pod obtožbo kraje z ob-težilnimi okoliščinami. Izkazalo se je namreč, da je imel Claudio Mascarin, 26-letni mladenič, ki ga je Saverio Braida zaman skušal zaustaviti in je pri tem prišlo do tragičnega naleta avtomobila, tudi pomagača pri nečednem opravilu. V stanovanje naj bi skupaj vlomila Mascarin in Ramaglione. Odtod tudi aretacija. Mascarin je še zmeraj v tržiški bolnišnici, kjer ga stražijo. PRIMORSKI DNEVNIK 4 7. novembra PRI Novosti prihodnjega leta Novi Fiatov malček «panda» SPOŠTUJTE VARNOSTNO RAZDALJO Spaštujte varnostno razdaljo. To je eno od priporočil, ki se najpogosteje ponavlja v vsaki kampanji za varnost na cesti, pogosto ga najdeš med priporočili vsake specializirane revije in šole dobre vožnje. Dejstvo je namreč, da je trčenje v avto, ki vozi pred nami, morda najbolj pogosta prometna nesreča, vendar pa tudi tista, ki bi se ji najlažje izognili. Varnostna razdalje je odvisna od številnih dejavnikov. Glavni pa je vsekakor hitrost. Tem večja je hitrost, tem večja mora biti varnostna razdalja. Poleg tega elementa pa je treba še upoštevati vreme (na mokrem cestišču se avto ustavi počasneje), pnevmatike, učinkovitost zavornega sistema in seveda čas reakcije vsakega šoferja. Ob upoštevanju vseh teh elementov lahko rečemo, da je na suhem cestišču pri hitrosti 60 km na uro varnostna razdalja med vozilom vsaj 15 m, pri hitrosti 100 km 25, pri hitrosti 140 km •15 m, zavorna dolžina pa 28,5 m, 73,5 m in 135,5 m. POLEMIKA PLAMTI Evidenčne tablice tudi za mopede? Tovarnarji jim nasprotujejo, medtem ko so jim zavarovalnice naklonjene Problem mopedov, malih motornih koles, ki jih lahko vozi vsakdo (dovolj je, na je dopolnil 14 let) brez vozniškega dovoljenja, je že dalj časa v središču polemike. Po svoji praktičnosti in okretnosti in tudi cenenosti so mopedi v vsakodnevnem mestnem prometu dejansko nadomestili kolesa. Zelo so razširjeni med mladimi, za katere predstavljajo prvi korak k motorizaciji, kupijo ga tisti, ki si ne morejo privoščiti dražjega osebnega prevoznega sredstva, po njem seže,jo tisti, ki se veliko vozijo po mestu in ki potrebujejo praktično in okretno prevozno sredstvo brez preglavic za parkiranje. S skromno porabo bi bil lahko moped tudi idealna rešitev za energetiko varčevanje, toda ... Fordova »erika* •iiiiiiiiiMniiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiMiiinmiiiiiiiiiniiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiii POMEMBNA POBUDA JUGOSLOVANSKE TOVABNE V Rakovici razvijajo popolnoma nov dizelski motor za osebne avtomobile Novi motor tovarne IMB naj bi zmogel 80 KM • Sodelovanje s tovarno Perkins , JU./* LeyIandov »metro* Evropske avtomobilske hiše napovedujejo precejšnje in pomembne novosti za prihodnje leto, novosti, ki bodo nedvomno dale svoj pečat vozilom osemdesetih let, saj bodo dokaz, kako avtomobilska industrija misli odgovoriti na vse težave (ključnega pomena je v tem pogledu energetska kriza), ki bremenijo osebna prevozna sredstva. Poleg dizlov, ki jih sedaj že gradi ali vsaj pripravlja vsaka večja avtomobilska hiša. bodo glavne novosti zadevale vozila nižjega in nižjega srednjega razreda, ki so v Evropi najbolj razširjena, saj so dokaj sprejemljiv kompromis med malimi vozili za mestni promet ir) nekoliko večjimi avtomobili, ki, so primerni za daljša potovanja ali za nedeljski izlet z družino. Za Italijo bo nedvomno najpomembnejša novost Fiatov »panda*, ki bo najbrž prevzel mesto 127. Avto, ki bo na prodaj v prvih mesecih prihodnjega leta, bo na voljo kupcu z dvema motorjema: malim 650-kubičnim motorjem Cdvobatni, zračno hlajeni motor, ki premore 30 KM in ki sedaj poganja 126) in z močnejšim šti-ribatnim 900-kubičnim motorjem, ki bo premogel 45 KM. Sredi leta bodo predstavili tudi Fordovo «eriko», vozilo nižjega srednjega razreda, ki bo nadomestijo že zastarel »esc ort*. Pravijo, da bo avto po zunanjih razsežnostih manjši od prednika, notranjost pa bo nedvomno prostornejša in udobnejša. Pogon bo na prednjih kolesih, vgrajevali pa naj bi 1.300 in 1.600-kubične motorje. V drugi polovici prihodnjega leta pa naj bi bil končno nared Leylandov «metro», naslednik slavnega minija. Pri oblikovanju novega vozila je britanska avtomobilska hiša delno opustila »filozofijo* minija in se je odločila za avto, ki bo lahko konkurenčen sedanjim vozilom nižjega in nižjega srednjega razreda. Motor bo isti kot minijev in bo postavljen poprek pred prednjo premo, pogon bo na prednjih kolesih, vozilo pa bo dolgo okrog tri metre in pol in bo znatno bolj prostorno od nekdanjega Leylandovega malčka. Končno gre v tem okviru omeniti še mali »renault*, o katerem se v zadnjih časih veliko govori. Avto, kot vsi tovrstni modeli francoske hiše, naj bi bil predvsem praktičen, neke vrste dežnik na štirih kolesih. Govorijo, da bo nasledil »katrci*, vendar pri i*e-naultu teh domnev niso ne potrdili ne demantirali. Prav tako ni znano, ali so verodostojne govorice, da bo malčka poganjal majhen tribatni motor. Edino, kar lahko rečemo s precejšnjo gotovostjo je, da bo novo vozilo Renaultov odgovor na Fiatov «panda». Poleg omenjenih je na vidiku še nekaj novosti predvsem v srednjem razredu. Sem sodi prenovljena Talbot Simca 1510, kateri bodo najbrž dodali rep, Audijev kupe in nova Citroenova limuzina. V drugih domačih tovarnah za zdaj o dizelskem motorju ne govorijo veliko. Kaže, da se strategi proizvodnje preveč ukvarjajo z drugimi problemi, vendar se bojimo, da bodo začeli prepozno slediti tekmecem, vse skupaj pa na škodo domačega kupca. Podkrepimo to s podatki: prav do letos nismo imeli serijske izdelave avtomobilov z dizelskim motorjem. Leta 1978 je iz naših tovarn vseh vrst avtomobilov prišlo le 10 odstotkov takšnih z dizelskim motorjem: skupna proizvodnja 279.759 vozil, od teh z dizelskim motorjem 27.684! Očitno avtomobili z dizelskim motorjem v Jugoslaviji še niso dobili svojega mesta. Zadnja zvi-tlkfto' 'pa' šo prišla prav šarijacdfi' uvoznikom avtomobilov z dizelskim motorjem, tako da je tudi pri nas vedno več takšnih’1 avtomobilov. Cena dizelskega goriva je še vedno precej nižja od cene bencina (13,50 din za liter super proti 9,40 din za liter dizelskega goriva D 2), to pa je za družinski proračun občuten razloček. Pri predstavnikih tujih avtomobilskih tovarn v Beogradu smo izvedeli, da je najbolj priljubljeni avtomobil z dizelskim motorjem francoski peugeot. Ta tovarna je imela do pred kratkim v proizvodnem programu tudi manjši dizelski avto — 204. Zdaj pa zelo dobro prodajajo tudi modele 504 z dizelskim motorjem. Le nekaj manjše je povpraševanje po oplih. Dizelski modeli Fiata, Volva in Forda še niso prispeli v naša konsignacijska skladišča, čeprav se kupcev ne manjka. Brez preroškega daru je mogoče videti, da prihaja čas dizelskih motorjev v osebnih avtomobilih. Spodbudna novica za nas je prišla iz industrije motorja v Rakovici pri Beogradu. Domačim izdelovalcem in sestavljavcem avtomobilov naj bi kmalu ponudili sodoben dizelski motor za osebne in dostavne avtomobile. Rakovški kolektiv s kakimi 5000 zaposlenimi in petdesetletnim izročilom v izdelavi dizelskih motorjev je edini izdelovalec takšnih pogonskih agregatov pri nas za lahka gospodarska in dostavna vozila. Proizvodni program obsega dizelske motorje od 30 do 150 KM, s podobnimi konstrukcijskimi rešitvami, ki jih vdelujejo v domača gospodarska vozila (za- stava in TAM), traktorje (IMR in 1MT), uporabni pa so tudi kot industrijski motorji. Svoje motor- je prodaja IMR v 15 držav na svetu. Tudi švedski Volvo kupuje v Rakovici dizelske motorje za svoje traktorje, precej jih pošiljajo v Egipt, najbolj znani evropski izdelovalec dizelskih motorjev, Perkins iz Velike Britanije, s katerim IMR sodeluje že 25 let, pa kupuje na leto 7000 do 8000 teh motorjev. «Po nepopolnih podatkih imajo samo trije odstotki vseh avtomobilov na svetu dizelski motor,* nam je povedal inženir Mijat Miljkovič, do pred kratkim direktor TOZD IMR-inženiring in predsednik Sekcije za motorje z notranjim izgori'Vahjem pri Jugoslovariškdmi društvu za motorje in vozila. V bližnji prihodnosti ■ pričakujejo; sdao bo' to število naraslo kar na 40 odstotkov, v Jugoslaviji pa bi dotlej moralo biti do 15 odstotkov osebnih avtomobilov s takšnim motorjem. To so sicer najbolj optimistične napovedi, vendar rimajo stvarno osnovo. Spomnimo na prednosti dizelskega motorja v primerjavi z bencinskim: porabi manj goriva (razloček sega celo do 30 odstotkov), njegovi izpušni plini so čistejši. Sicer pa so dizelski motorji za avtomobile po značilnosti vedno bližnji bencinskim bratom. »Zaradi vsega tega in zaradi večjega povpraševanja po avtomobilih z dizelskim motorjem na našem trgu smo začeli močneje razvijati popolnoma nov, sodobno zasnovan dizelski motor za osebne avtomobile,* je povedal Miljkovič. «Jeseni naj bi bili dokončani prvi prototipi rakovškega prvenca. To bo štirivaljni motor z zelo velikim številom obratov. Zmogel naj bi do 80 KM, dovolj za avtomobile srednjega in višjega razreda ter dostavne avtomobile. Potrudili smo se, da izdelujemo takšen motor s turbinskim kompresorjem. S takšno napravo bi lahko imel tudi do 100 KM! «Po značilnostih,* pripoveduje Miljkovič, «naj bi se ta motor približal ustreznemu bencinskemu.* Zamisel o izdelavi sodobnega dizelskega motorja za osebne avtomobile v Rakovici je stara deset let. Že 1969 se je IMR dogovoril s Perkinsom o izdelavi motorja za osebna in dostavna vozila. Domača industrija, trdijo v IMR, ni pokazala zanimanja, zato so nadaljevali izdelavo motorjev za go-sppdarska vozila in traktorje. Morda je vzrok tudi v večji ceni dizelskih motorjev v primeri z bencinskimi, ker je njegova proizvodnja skoraj dvakrat dražja. To je zaradi natančnejše izdelave, boljših materialov in dražjih raziskav. Pritisk v zgorevalnih komorah je na primer trikrat večji kot pri bencinskem. Zato mora biti motor bolj masiven in težji. «Tudi naša skupina strokovnjakov,* pravi Miljkovič, «to pa so v glavnem mladi inženirji, polni navdušenja, je nalete'a na zadrege, ki pa smo jih z uspehom rešili. Zato si prizadevamo, da bi na trgu takoj za tem motorjem ponudili tudi druge Motorje za majhne avtomobile. V voznem paijfeiiP'rŠBSvšKe industrije motorjev že več kot leto dni vozi zastava 1300 z dizelskim motorjem. Kot prototip so jo razstavili na lanskem avtomobilskem salonu v Beogradu. »Ta avto bo še naprej ostal samo v našem veznem parku,* nadaljuje inž. Mijat Miljkovič. «Vanj je vdelan znani dizelski motor Per-kinsa, ki ga na podlagi industrijske kooperacije izdeluje pri nas že dve desetletji in pol. Pri 4000 obratih na minuto doseže 52 KM. Pri nas je ta motor zlasti v vožnji po mestu pokazal izredne lastnosti. Več kot zanesljivo je, da bi s svojimi značilnostmi (poraba 8,51 dizelskega goriva, največja hitrost 108 km/h oziroma 124 km na uro, če opravimo spremembo v prenosnem sistemu) ustrezal širšemu krogu kupcev.* Kot smo sližali v IMR, za zdaj opravljajo poizkuse samo za tovarniške potrebe. V Zastavi se namreč pripravljajo na izdelavo naslednika modela 1300 (zastava 104). Fiat, s katerim tesno sodeluje Zastava, je pred kratkim dal na trg modela 131 in 132 z zelo sodobnima dizelskima motorjema. Zaradi tega in na podlagi nekaterih napovedi direktorja Fiata Giovannija Agnellija med pomladnim bivanjem v Jugoslaviji je treba pričakovati, da bodo v bližnji prihodnosti objavljeni prv načrti Crvene zastave z dizlom. Dotlej bodo v dostavne avtomobile 412 N in 616 D v Kragujevcu tako kot (Po »Avto magazinu*) Prednost in obenem hiba tega prevoznega sredstva je ravno v dejstvu, da ga lahko vozi vsakdo in da je brez evidenčne tablice. V večjih mestih so mopedi prava poslastica za tatiče, poslužujejo se ga za tatvine, izsiljevanja. U-gotavljanje istovetnosti voznikov je praktično nemogoča, kar se co-gaja čestokrat tudi v primeru prometnih nesreč: mopedist, ki največkrat ni zavarovan, jo lahko nemoteno odkuri. Istočasno pa je mopedist, zlasti v mestu in ob sedanjem kaotičnem prometu zelo izpostavljen nesrečam. Da bi vnesli nekoliko reda na to področje, so nekateri poslanci predlagali, naj bi tudi mala motorna kolesa imela evidenčno tablico ali vsaj dobro vidno oznako, na katerem naj bi bila številka ogrodja. Proti temu na so vzrojili industrijci, ki menijo, da bi tak ukrep lahko znatno zavrl prodajo mopedov. Po njihovem mnenju bi bilo nesmotrno postaviti tako oviro prevoznemu sredstvu, ki ne preseže hitrosti 40 km na uro. Polemika plamti in postaja iz dneva v dan ostrejša. Če je res, da je v .izvajanju vsake izmed prizadetih strani vsaj zrno resnice, ,ie pa prav tako res, da je treba nekaj ukreniti in napraviti kaosu konec. Vprašanje pa je, ali bodo pristojni organi končno kaj ukrenili. Upati je vsekakor, da se ne bodo v tem primeru odločili za enega izmed vseobsegajočih ukrepov, ki spremenijo vse in nič in ki so, žal, tako značilni za italijansko stvarnost. Tesnejše sodelovanje Talbot-Matra Avtomobilski koncern Peugeot -Citroen in tovarna Matra sta sklenila ustanoviti novo avtomobilsko družbo «Matra automobiles*. ki bo prevzela v lastno režijo dosedanji Matrov avtomobilski odsek. Kot doslej bo «Matrd automobiles* uporabljala v glavnem dele iz proizvodnje »Talbot* imela pa bo dostop v »bapkft. avtodelov* celotnega konfiHmrrProizvodn.jo nove družbe lx>, Jiot doslej, prodajal «Talbot» % svojo prodajno mrežo. Sodelovanje med »Matro* in »Talbotom* se je začelo pred desetimi leti Jadranska pasaro \ Izrazito ribiški čoln je postal tudi rekreacijsko 1> Podražitev nafte in z njo v zvezi tudi prekomerna podražitev u-metnih mas sili proizvajalce športnih plovil, da iščejo nove materiale, ki naj nadomestijo predrage poliesterske smole. Od druge polovice leta 1978 do danes se je cena poliesterske smole skoraj podvojila in stane sedaj že 1.400 lir za kilogram. Izgle-di za bodočnost so slabi. Nafta kot osnovna surovina se bo še podražila. Ameriško zakonodajo o prepovedi svinčevega tetraetila kot protidetonatorskega sredstva v bencinu bodo prej ali slej sprejele tudi druge države in ga nadomestile z bencolom in drugimi aromatskimi ogljikovodiki, ki ne bodo več razpoložljivi za poliesterske smole. Podražitve bodo prej ali slej povečale konkurenčnost najstarejšega materiala v ladjedelstvu, lesa, ki so ga prav umetne mase izrinile s tržišča. Samo po sebi umevno bo les konkurenčen le pri plovilih daljših od 5 metrov, med regatnimi jadrnicami pa je les še vedno najidealnejši material. Med prednostmi tega materiala naj navedemo predvsem specifično težo, lije voda. 4&wi,..Uup, dobro, duši udarce valov- 4ir-trtpljnje-motorjr, da je za manjše ribiške čolne tak material skoraj nenadomestljiv. Glavna pomanjkljivost lesa je predvsem zamudno vzdrževanje. (Nadaljevanje na zadnji strani) AUTO GAS PLINSKE INSTALACIJE BEDINI — LANDI TARTARINI LOVATO Cena naprave — brez montaže 180.000 lir VARNOSTNI VENTILI TESTIRANI V JUGOSLAVIJI Plinske jeklenke vseh velikosti za vse avtomobile Ročne in električne črpalke za polnjenje plina v rezervoarje NADOMESTNI DELI AMAR tel. 741946 TRST Ulica del Bosco 6 — TRST Nadomestni deli za FIAT — AVTORADIO Dodatni deli za vse avtomobile Vsako leto moramo čoln vsaj elM krat dvigniti iz vode, ga P1-el,aJ.| v,f,a vati in zaščititi s protivegeta1* j Ce nim premazom.’ Občasno morajr| jjjl z njega zdrgniti barvo do i®5a\jji| ^5 rednem vzdrževanju pa smo l^l ™ leuueui v/.ui/.evanju pa ^ ko gotovi, da nas bo čoln ,PreZie| pjjj *«r 11 *he in 1u *io d HcUS uu umi r' j. vel, saj 100 let stara jadrnica r še vedno uporabna in zanesli1'^ Kaj takega si ne moremo PrlVw ščiti z umetnimi masami. Do n" davnega to ni bilo niti bistven saj bi bil predolgo trajajoči ' delek za potrošniško miseln**-.. ^ prava poguba. Današnja enčfajl * ska in gospodarska kriza je tu\| t to spremenila. . I o Les se bo torej prej ali s * gor ponovno pojavil v ladjedelnic8'j ^ z njim tudi plovila, ki so delno . j šla v pozabo. Mislimo tu Pr(\. vsem na domačo jadransko PaS.‘ ro, ki je nastajala iz stoletnih 1 košenj jadranskih ribičev in £ postala najbolj varno plovilo n ‘ Jt pusicua iiiijuiMj vaino )mivuv . , šega morja. Njene plovne sPoS°/1 ^ nosti in zmogljivosti je kaj ki" I Spl lu izkoristila industrija, a pa®* iz poliesterskih smol se ne , jo kosati z njenimi lesenimi vl' nicami. * C« Danes vam bomo torej preJ*!,? I vili jja^j-ansko pasaro, ki ji v stu pravimo tudi lošinjska pa®*'/ saj jih' prav na tem kvarnerski otoku ..zasledimo največ. klasične mere so: dolžina 5 trov, širina 1,80 metra, višina pa 0,76 metra. Te mere so ostale 8 spremenjene dokler je pasaro P\ ganjalo portugalsko jadro ali P" mišice ribičev ob veslih. Z uV -j. motorja se je čoln podaljšal, Lg dno pa je izginilo. Pasara j® ,t izrazito ribiškega čolna jws‘18 I j. kaj kmalu tudi rekreacijsko P, J vilo, a ni nikoli prodrla v šir£ javnost kot se je to zgodilo z hL tonskimi in angleškimi ribišk>a jadrnicami. Jugoslovanski Pr°' vajalci čolnov prodajajo več ijL čic pasar iz ojačenih poliestersk smol, a kot smo že omenili je P merjava z lesenimi skoraj nemo* ča. Kljub temu pa so tudi te 41, dustrijske* pasare zanesljivejše marsikaterega dopustniškega P^ vila, ki obljublja le udobje, varnost pa se ne zmeni. Francoska avtomobilska hiša P nault je obnovila sporazum s k lumbijsko vlado. Po tem sp°r^ zumu bo Renault okrepil sVes bodo odigrali povratne tek-kov °?n'8ne finala v pokalu prva-k. ,ln Pokalu pokalnih prvakov ^Šestnajstine finala v pokalu " A; Zaposlene bodo štiri ita-;e in tri jugoslovanske ekipe. banski POKAL PRVAKOV ko^uk bo danes pred dokaj lah-^ogo. že v prvem srečanju ŠPORT NA TV 15 .pijanska televizija bo danes ob Ho' 8 neposredno prenašala, povrat-ki^ometno srečanje v okviru polk.,?. UEFA me.d vzhodnonemškim i°m ^ar* Žeiss Jena ter beo-ste * 0 Grveno zvezdo. Posnetek i-turti , me bo ob 20.30 prenašala koprska televizija. »pijanska televizija danes ne bo toj^aala nogometnih tekem, niti >kkn a me, prvenstva sklenila z dvema Pol« ma televizijskima postajama, h.^.tega noče tvegati, da bi bilo jta (0:4) SREDNJEEVROPSKI POKAL Udinese in Čelik tokrat v gosteh Danesi bodo odigrali četrto kolo srednjeevropskega nogometnega pokala. Udinese, ki je v prvenstvu osvojil zanesljivo zmago proti Ascoliju, bo igral v gosteh proti češkoslovaški ekipi Ruda Hvezda, ki je tretja na lestvici. Čelik, ki bo prav tako igral v gosteh in je trenutno v vodstvu v tem pokalu, se bo spoprijel z zadnjim na lestvici, z moštvom Debrecena. LESTVICA Čelik 3 2 1 0 5:1 5 Udinese 3 1 2 0 3:2 4 R. Hvezda 3 1 0 2 5:7 2 Debrecen 3 0 1 2 1:4 1 V obeh tekmah so zmagali borovci, toda tudi Kon-tovelci so s prikazano igro povsem zadovoljili Bor - Kontovel 86:74 (48:32) BOR: Ražem 6, Žerjal 14, Klobas 22, L. Koren 4, Krečič 4, Racel 10, Vatovec 2, F. Koren 2, Marsich 6, Pegan 10, Canciani 4, Perce 2. KONTOVEL: Ban 10, Prašelj 6, Lisjak 10, Benčina 4, Daneu 6, Pici cini 4, Volpi 4, Košuta, Perini, Tau-čer 12, Sosič 14, Kerpan 4. V okviru priprav na bližnje promocijsko prvenstvo sta se v prijateljski tekmi pomerila Bor in Kontovel. Zmagali so bolj izkušeni borovci, ki razpolagajo z višjimi in starejšimi igralci. Tekma se je obvi-jala enosmerno, vsekakor pa Kon-tovelci niso dosti zaostajali za nasprotnikom in se bosta oba naša zastopnika dobro odrezala v prvenstvu, čeprav imata različne ambicije. Prispinmjlp za DIJAŠKO MATICO Šved Bjom Borg je igral tudi na Kitajskem ij.^Hesljivo v gosteh premagal L, 0 enajsterico Vejle kar s 3:0. Vebkih presenečeni je torej c, s*o moštvo že četrtfinalist. j^anje v Splitu se bo pričelo bo Italijan Vrin.Uri’ sodil P® današnji spored l^io Tbilisi (SZ) - JKahi- ‘UOJ SPLIT (Jug.) N«, ■ jSi? u, C?« Včj'-'" ^4D(klePa'U izidi prvih tekem) s* . Ur*er (ZRN) (3:0) (Irska) - Celtic (p^adrid (Šp.) - Porto (Ciper) - Ajax jj^te (švi.) - Dinamo Ber- »ftOpR) d:2) j^bourg (Fr) . Dukla OaJčSSR) (1:3) (2:3) (1:2) (0:10) r** (Rom.) - Nottingham ^?1.) (0:2) POKAL ^Kalnih prvakov pokalu imata Italija in Ju-VoJ^Tia svojega zastopnika. Ned-Ifcj bo pred lažjo nalogo turin-tfii., Ventus, ki se bo doma spo-PrL?z bolgarsko ekipo Beroe. V bil; ^ srečanju so Turinčani izgu-*-• 0;1, to razliko pa bodo lahko (0:1) dati nadili, seveda pa bodo morali od sebe, kajti Bolgare ne ,Cer,jevati. Tekma se bo pri-p °b 20.30. bi ^ težko nalogo pa bo Rijeka, vo j? .^Prejela v goste Lokomoti-sWii°Šice- v prvem srečanju so gotult zmago 2:0 čehoslovaški no-*n t° razliko bo težko na-bf| . diti, čeprav so Rečani v do-v° t*1*’ sa3 so v s°boto zaneslji-fteltj lagali Hajduk. Srečanje na 86 bo pričelo ob 17. uri. današnji spored »-SNTUS TURIN (It.) - Be- R5eK(aB°1) Kni- (Jug.) ■ Lokomotiva toSSR) 8 (Angl/S (NDR) ' Arsenal S?)* Dinamo Osi 's (Škotska) - Valen-(Sp.) POKAL UEFA (0:1) (0:2) (1:2) (4:1) (0:1) (2:3) (0:0) (1:1) Omenili bi še, da sta obe ekipi s prikazano igro zadovoljili in da sta trenerja poslala na igrišče vse razpoložljive igralce. «PROPAGAN DA» Bor - Kontovel 59:50 ( 30:23) BOR: Kovačič 8, Krapež 8, Bran-dolin 27, Smotlak 2, Gruden, Žerjal, Pupulin 4, Jogan 4, Tavčar 6, Žnideršič. KONTOVEL: D. Starc 7, Piras 6, P. Starc 4, Terčič, Grilanc 13, Danieli, Pertot 4, Emili 14, Škabar 2, Furlanič, Kompare. Prvenstvo «Propaganda» se bo kmalu pričelo, zato sta se mladi postavi Bora in Kontovela srečali v prijateljski tekmi, ki je služila za pripravo obema ekipama, ki bosta skupaj z Bregom zastopali slovensko košarko v tej kategoriji. Zmagali so mladi borovci, ki so bili v igri bolj prisebni. Mladi Kon-tovelci pa so jim bili vseskozi za petami in niso nikoli popustili. I-gra je bila zelo borbena in duhovita. Pohvalili bi prav vse igralce, izstopala pa sta Brandolin pri Boru in Grilanc pri Kontovelu. Cancia ROKOMET ATLETIKA ZA LETO 1981 Zagreb želi finale EP Zagreb je predložil svojo kandidaturo za organizacijo velikega A finala. evropskega atletskega pokala za leto 1981. Vse kaže, da bodo Zagrebčani organizacijo te prireditve tudi skoraj gotovo dobili, saj so edini predstavili resno kandidaturo. Za organizacijo te prireditve so se namreč zanimali le še vzhodni Nemci, ki pa trenutno ne izpolnjujejo vseh pogo-jev, ki jih zahteva izpeljava tako pomembne športne manifestacije. Kot so povedali v Zagrebu, bedo ta finale priredili ob koncu julija ali v začetku avgusta, trajal pa naj bi tri dni. HOKEJ NA LEDU V okviru mednarodnega tekmovanja za pokal evropskih prvakov v hokeju na ledu bo jutri ljubljanska Olimpija igrala v Sofiji proti bolgarski ekipi Spartak. Bolgarska ekipa je dokaj močna, saj igra v njenih vrstah kar 13 državnih reprezentantov. JugoslovansKa državna smučarska reprezentanca je v ponedeljek odpotovala na skupni trening na sneg, včeraj pa je tudi že trenirala. Prva moška ekipa je na treningu v Kaprunu, v Avstriji, ostale pa na Tonalu v Italiji in v Intertuxu v Avstriji. BOKS V POLSREDNJI KATEGORIJI JUGOSLOVAN M. BENEŠ OSTAL EVROPSKI PRVAK V tretjem krogu je premagal Nizozemca Adriea Hussna ROTTERDAM — Jugoslovanski profesionalni boksar Marijan Beneš je v ponedeljek zvečer ohranil evropski naslov v polsrednji kategoriji. Beneš je namreč v tretjem krogu premagal izzivalca, Nizozemca Adriea Hussna, ki se je v tej rundi predal, potem ko je bil na robu t.k.o. Že v prvih dveh krogih je bil jugoslovanski boksar boljši od nasprotnika vseeno pa ni bilo pričakovati, da bo Beneš s tako lahkoto odpravil s Hussnom, saj se je le-ta za ponedeljkov dvoboj temeljito pripravil. V profesionalni karieri je namreč Hussen štirikrat boksal in osvojil prav toliko zmag, že pri petem nastopu pa je naletel na boljšega tekmeca, Jugoslovana Be-neša in nov podvig mu ni uspel. Beneš tako povsem zasluženo o-staja evropski prvak v polsrednji kategoriji. SESTRI LEVANTE (Genova) — Zaradi nerazpoloženosti italijanskega boksarja Alda Traversara, bivšega evropskega prvaka srednjetežke ka- tegorije, so dvoboj med Italijanom in Avstralcem Tonyjem Mundinejem prenesli na datum, ki ga bodo morali še določiti. Boksarja bi se morala spopasti, v petek Italijanski manager Umberto Bran-chini je odpotoval v ZDA, kjer'bo skušal skleniti dogovor za boksarsko srečanje težke kategorije Holmes - Zanon. Kot kaže, bo do tega srečanja prišlo prihodnje leto v Tokiu. Ameriški organizator boksarskih dvobojev Don King si je že zagotovil prispevek japonske televizije za pravico do neposrednega prenosa tega srečanja (ki naj bi veljalo za naslov svetovnega prvaka), zdaj pa se trudi, da bi si zagotovil še prispevek ameriške TV. Dogovor za to srečanje bodo morali vsekakor podpisati pred 20. novembrom letos. Istočasno išče Branchini v Ameriki tudi nasprotnika za dvoboj z Mattiolijem. To srečanje bi moralo biti 23. novembra v Pordenonu in kolikor bo do njega prišlo ga bodo tudi prenašali po (italijanski) televiziji. miiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiniiHiiiliiMuiinni ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK 3:0 (15:5, Borg v LR Kitajski PEKING — Švedski tenisar Bjom Borg in Avstralec John Alexander sta nastopila na manifestaciji, ki je bila namenjena večjemu spoznavanju tenisa v Ljudski republiki Kitajski. Borg je na prvem profesionalnem srečanju v tej državi premagal Avstralca v treh setih s 6:3, 6:4, 6:1. Oba tenisarja sta se pomerila tudi v dvojicah. Borg je nastopil z mladim kitajskim tenisarjem Sunom Chunlatom, Alexander pa z veteranom, kitajskim teniškim prvakom Xunom Meilinom. Dvojici sta osvojili vsaka po en set. Na sliki: Borg in Sun Chunlat. . srečanje tega pokala bo 1(1 8n^nU- kjer bosta igrala Inter W, ri,ssia Monchengladbach. Fa-2a napredovanje v osmino V80 Milančani, ki so v prvem *gr£J' neodločeno 1:1. •Na Perugia. ki je v prvi tekmi 'Nin ne°dločeno (1:1), bi morala Njo Saškega predstavnika. Pred 'Stai ^a(°So pa bo Napoli, ki bo a. brez šestih izključenih 8i e„;dnih nogometašev proti moč-Cr ^teHci Standarda iz Liegea. Wf>a zvezda, kot edini jugoslo-H zastopnik v tem pokalu, bo 'Nov k v Jeni- Naloga Beograj 5° Sa, • • vse PN kot lahka, saj "bo in tovariši v prvi tekmi ^agMi z dokaj neugodnim W današnji spored .,chen„,(R.) - Borussia Mon-N^Kladbach (ZRN) (1:1) ge .J (It.) - Standard Lie- U:2) (It.) - Aris So- ^O (1:1) UVIDIN PREMAGAL SLOVANA Cividin — Slovan 28:27 (15:15) CIVIDJN: Manzin, Skalamera, Scropetta 4, Sivini 3, Petrovič 5, Pischianz 5, Calcina 1, Bozzola 3, Andreasič 7, Pellegrini, Pisani, Poleže, Brandolin. SLOVAN: Brglez, Bojovič M. 5, Bojovič V, 11, Jeras, Gorišek 7, Me-jaušek 2, Levičnik. Longo 2, Siro-tič. SODNIKA: Pahor in Djurdjevič (Koper) GLEDALCEV: 150 Cividin je v lepi tekmi premagal ljubljanskega Slovana, ki je bil v zelo okrnjeni postavi. V začetnem delu tekme, je bila igra precej zmedena in ni bilo nobenega protinapada; šele v drugem polčasu sta eki-j pi prikazali precej lep rokomet, a | moramo reči, da je gostom manjka-j lo tri četrt ekipe, kajti kar šest naj-j boljših igralcev je igralo v jugoslovanski B reprezentanci. Edini izmed boljših igralcev je bil Vlado Boje-vič, ki je dal kar enajst golov. Tržačani so vsi igrali precej lepo; najboljši pa se nam je ždel'Nesen Andreasič, ki je presenetil z dobro obrambo in lepimi zadetki.,,MTudi trener Slovana je dejal, da je Cividin mnogo boljši kot prejšnje leto, zlasti po prikazani borbenosti in a-gresivnosti. Med ljubljančani je bil najboljši Vlado Bojovič, ki je bil najboljši igralec tekme. I Breg - Sedaj obe ekipi čaka prvenstvo: j 1t..q\ Cividin bo v nedeljo igral v Bologni | J proti Mercuryju, Slovan (ki je po BREG: Ota, Salvi, Kerin, Žerjal treh tekmah na vrhu lestvice) pa bo F. in D., Pečenik, Kocjančič, Švab, imel v naslednjih tekmah močne Stepančič, Slavec, Zobec, Fontanot. nasprotnike. Max i BOR: Maver E. in L., Župančič, DVE ZMAGI BREGOVIH IGRALK Po dve toeki sta si priborila tudi Kontovel in Sloga Breg — Volley 15:8, 15:13) BREG: Ota, Salvi, Kerin, Žerjal F. in D. Pečenik, Švab, Slavec, Fontanot, Maver, Zobec. VOLLEY: Veronesi, Contessi, Fa-mulari, Pasetti, Zagaria, Savi, Godini, Gessi, Stuparic, Rizzi, Deci-mani. Franchini. SODNIKA: Brunello in Bat iz Trsta. Tudi 3. kolo tega prvenstva so Brežanke odigrale doma. Tokrat so nastopile rezervne igralke, ki so se tudi dobro odrezale. Naša mlada dekleta so vseskozi igrala bolje od nasprotnic, le v tretjem setu se jim je zataknilo in so nasprotnice povedle z 9:0. Nato je trener Brega poslal na igrišče. M tJjftljše igralke in so Brežanke,,Kt)l)Čno oživele. Izenačile so pri 11 zmagale s 15:13,; Brežanke so tako še vedno nepremagane in se jim večajo možnosti za zmago v njihovi skupini. MRS Bor 3:0 (15:13, 15:10, NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH DOLINSKE ENAJSTERICE TOKRAT NAJUSPEŠNEJŠE Osvojile so visoke zmage v prvenstvu začetnikov in cicibanov, slabše pa so igrali kadeti V NOVI GORICI Salonit najuspešnejši na turnirju Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v Novi Gorici vsako leto organizira tekmovanja delavcev - športnikov v najbolj množičnih športnih panogah. Teh pa je kar precej — od malega nogometa, odbojke, košarke, namiznega tenisa do atletike itd. Skupno jih je 17 ter se jih udeležijo več sto članov delovnih kolektivov iz občine. Ekipno tekmovanje v šahu je tokrat organiziralo šahovsko društvo iz Nove Gorice, in sicer 15. in 29. oktobra. Prireditev je bila v prostorih hotela «Sabotin», nastopilo pa je 14 ekip, s skupno več kot 50 šahisti iz delovnih organizacij. Po udeležbi na obeh tekmovanjih ni. svojih priložnosti za gol pa niso so prvo mesto zasedli šahisti iz «Sa-1 mog'1 izkoristiti, lonita* - Anhovo ki so zbrali 721 V drugem polčasu se ni stanje točk drugi so bili člani Carine (68 na igrišču bistveno spremenilo. Do-točk) tretji SGP Gorica (66,5 toč-! mačini so še vedno napadali, Breg ke). Sledijo ekipa Vozil (58 točk), pa se je dobro branil. Vsa dobra upokojenci so bili peti z 39,5 točke. | vpija m odlični posegi vratarja Sodelovali in uveljavili pa so se tu- j Zuppina pa niso mogli preprečiti di člani naslednjih delovnih kolek- poraza. Nasprotniki so po lepi akci tivov: «Istkra» iz Šempetra, «Poli- ji dosegli gol in tako osvojili obe galanU iz Volčje drage, «Meblo», točki. SMI «Trig!av» - zavarovalnica, «Cimos» i iz Šempetra. Večji delovni kolektivi Campanelle — Primorje 1:0 ZAČETNIKI S. Andrea—Breg 0:4 (0:2) BREG: Zuppin (Žerjal), Žerjal (Smotlak), Barut, Ciacchi, P. Žerjal, Tul, Biagi, Štrajn, Olenik, Godina, Klabjan. STRELCI: Klabjan 2, Barut, Tul. V začetniškem prvenstvu je Breg visoko premagal v gosteh ekipo S. Andrea. Že sam izid priča dejansko stanje na igrišču in zato ni potrebno večjih komentarjev. Brežani so vseskozi napadali in dosegli kar štiri zadetke. Dvakrat je bil uspešen Klabjan, tretji zadetek pa je iz enajstmetrovke dosegel Barut. Četrti zadetek je padel prav proti koncu srečanja, ko je Tul oo lepi osebni akciji preigral vso vrsto nasprotnikov in povedel. SMI Esp. S. Giovanni — Breg 1:0 BREG: Zuppin, Štrajn, Barut, Ciacchi, Tul, Štrajn (Olenik), Biagi, Rapotec, Klabjan, Godina, Sancin. Po visoki zmagi v prejšnjem kolu so Brežani nerodno izgubili proti ekipi Esp. S. Giovanni. Tale e-kipa sodi med najboljše tega prvenstva. V prvem polčasu so “ gu Billy ve, da je njego' kariere konec, saj mu maw ka samozavesti. .- Režiser John Houston. 0 je v svoji dolgi filmski k* rieri zrežiral več kot dv«l' set filmov, je s Sitim ®e' stom dosegel zavidljiv «' speh. Film sam in tudi «e' kateri igralci so bili v le’ 1973 nominirani za štev® oskarje in druge nagrade 21.30 Majhne skrivnosti velikih k”' harskih mojstrov 21.35 625 22.15 TV DNEVNIK Koper 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Nogomet - mednarodno s”6, Čanje 22.15 Albatros - film Režija: Jean - Piere MocW' igrajo: Jean-Piere Mock.' Marion Game, Paul Mrie Zagreb 17.45 Sezamova ulica 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV DNEVNIK 20.00 športna sreda 22.15 TV DNEVNIK 22.30 Kratek film ŠVICA 18.10 Program za mladino 19.05 V hiši in zunaj 19:35 Segnl 20.30 TV DNEVNIK 20.45 Argumenti 21.35 Glasbeni program KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.32 Crescendo in mušica; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim. svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Kje naj se u-stavimo; 15.10 Glasebni trenutek; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16,10 Glasbeni flash; 16.32 Crash; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Glasbeni dnevi Grisignane; 18.32 Evergreen; 19.00 Zbori v večeru; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.00, 13.05, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Naša pomlad; 13.37 Melodije na tekočem traku; 14 30 Iz naše glasbene produkcije; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 Po samoupravni poti; 16.40 Zapojmo in zaigrajmo; spored domačih viž ■IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIimillllllllllllHIMIIinilllllllHIfnilHlIllllfllllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIItllllllllllHIIIIlIffllllllllllllllllllllllHIIIIIimiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHimillllllllHIUIIIIIIIIIIimiHIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlli NEVERJETNO DOŽIVETJE MLADEGA AVSTRIJCA Pozabili so ga v samici policijske postaje «Vestnost in marljivost zglednih funkcionarjev» DUNAJ — Mladi Andreas Miha-vecz se je neke aprilske noči z avtomobilom peljal proti domu v Bregenz in morda ker je nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, je tisti dan močno pritisnil na plin ter se ni zmenil za tablo, ki je omejevala hitrost, niti na policaje, ki so mu sledili in mu veleli naj takoj ustavi. Po krajšem zasledovanju se je Mihavecz le ustavil, kai se je nato zgodilo ni znano, dejstvo pa je, da so agenti pripeljali mladeniča na policijsko postajo v Hoechst, kjer so ga nemudoma zaprli v samico. Naslednje jutro bi ga moral dežurni sodnik zaslišati... In tu se začenja skoraj neverjetna dogodivščina, ki bi kmalu postala tragedija. Andreasa Mihave-cza so dobesedno «oozabili» v ce lici, kjer je kar 18 dni samevai brez hrane in pijače in zdravnik, ki ga ie prvi pregledal je ugotovil, da je pravi čudež, če je fant v takih nemogočih pogojih sploh preživel. Sedaj je nesrečni Miha vecz še vedno v bolnišnici, čeprav je naihujše že mimo. gotovo pa ne bo zlepa pozabil tistih 18 dm, ki jih je preživel v samici v Iloech- stu, «pozabljen» in popolnoma o-drezan od sveta. Celotno zadevo je pred dnevi po novno obravnavalo sodišče v Fid-kirchu, ki .je ravno včeraj obsodilo na denarne kazni policijska funkcionarja, načelnika postaje v Hoech-stu, ki sta «pozabila» mladega Mi-havecza v samici. Sodna obravna va je pritegnila veliko pozornost avstrijskega javnega mnenja in vsen največjih časopisov in revij, ki so poslali na proces najuglednejše novinarje. «V prvih dneh mojega pri pora sem kričal in močno udarjal na vrata, nekajkrat se je odprlo okence^ in nekdo je pogledal noter ter odšel. Potem pa nič. čez nekaj dni sem odnehal, ker so mi zmanjkovale moči*. To je dramatičen od lomek tega kar je Mihavecz povedal sodnikom, ki brez dvoma ne potrebuje dodatnih komentarjev Kaj pa policaji, ki so «pozabi)i* na mladeniča v celici? «Ni bilo v naši pristojnosti, da posežemo* je izjavil policist, ki je nekajkrat po gledal skozi okence v samico in vi del Mihavecza. ki ni imel niti več moči. da bi govoril. Mladeničevi materi, ki je zaskrbljeno spraše vala po sinovi usodi, pa so na po licijski postaji odgovarjali: " Najnovejša izdaja plošč; 16.30 J1 gotonov expres; 17.05 Mi in gl«? ba; 17.25 Slavni pevci; 18.00 K« turna kronika; 18.05 Kulturni P«? štor: Slovenska književnost v taliji, Slovenska klasična glasb«' RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15-011, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasb«; no prebujanje; 7.45 Poštna kočij«' 9.00 Radio anch’io; 11.30 Glasb«, ni program z Mino; 12.03 - 13.15 ; in jaz; 14.03 Sei personaggi ! cerca di bambino; 14.30 Vog® d’Apocalisse; 15.03 Rally; 15" Popoldanska srečanja; 16.40 Ml? di in klasična glasba: 17.00 Pat«'1,' work; 19.15 Prisluhni, večeri s«» 19.20 Passaggio di consegne; 20.« Radio 1 - jazz 79. RADIO 2 . 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15-f' 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00' 8.45 Dnevi; 9.05 Ippolita, radV ska priredba; 9.32 - 16.10 R«d!e 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi; Dan uspeha. In potem?; 13; . Sound - Track; 15.00 - 15.45 °«, dio 2 - 3131; 16.37 In conce®' 17.55 Frammenti di luna; UH Srečanja in diskusije med ml?« no o življenju danes; 20.40 Sp« zio X - Formula 2. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 15;P°; 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacij«' 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 1 naših sporedov; 8.08 Z glasbo _ dober dan; 8.30 Pisan svet P1’«' ljic in zgodb; 9.05 Z radiom «> poti; 9.45 Turistični napotki; l®:^ Rezervirano za...; 12.10 Vel® zabavni orkestri; 12.30 Kmetij«11 nasveti; 12.40 Ob izvirih ljuds«« glasbene umetnosti; 13.00 Danes«, 13.; 13.30 Priporočajo vam . • 14.05 Razmišljamo . .; 14.25 N?s poslušalci čestitajo in pozdravil«, jo; 15.30 Zabavna glasba; 1®-^ «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio 0 17.; 18.00 Zborovska glasba v Pr« štoru in času; 18.15 Naš g0®?;' 18.30 Odskočna deska; 19.35 L«D" ko noč, otroci!; 19.45 Minute 5 ansamblom Borisa Franka; 20®. Narodne za koncertni oder: 20-2« Arcangelo Corelli: Tri sonate violino in generalni bas; 21.05 lomki iz opere Don Kihot; 22-® Revija slovenskih pevcev žaba«' ne glasbe; 23.05 Lirični utrii®1, 23.10 Jazz pred polnočjo.