Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskam ici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za četert leta 55 kr.; pošiljane po pošti pa sa celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 10 kr. LJubijani v sredo 7. aprila 1858. Dolenec gorenskim tovornikom. *) Đa Dolensko, zlasti nizje Đolensko, prav dobre In zdrave vina rodi, to — Gorenci! iz svoje lastne skusnje veste. Kdo je v stani prešteti barigle, ktere vsako leto tu na Dolenskem natakate. Med drugimi vini so bile vselej zlo obrajtane in močno obiskane vina na južni strani Kerke pred njenim iztokom v Savo y to je 9 v vinskih goricah pri Kostanjevici in v fari sv. Križa. Komu zmed vas niso znane gorice: Aazkriže, Bočje, Brezovic, Gadova peč, Stari grad? Vina v teh goricah niso le močne in zdrave, temuč tudi terdne, in se deržijo po več let; zlasti so za poletni čas varne in hvaljene. "" V, - Vi gorenski tovorniki priđete vecidel do Kerškega, v lepih rajdah priplavajo; ondi do kadar tudi vase barigle pričat; kaj pa je eno uro od Kerškega v vinske gorice, ktere se vprek Kerke proti jugu Vašim ocem odprejo? Ne bo Vam žal! Vince boste dobili, da ga bote veseli, čisto kot sonce, mocno in boljse kup, kakor od Kercanov in njih bližnjih sosedov, kteri vam vino dražijo — češ, da ga kmalo ne bo nikjer vec dobiti. Lahko ga boste v Križeviških goricah še na tavžente estrajhov dobili. Da si pa daste na vrat na nos od opravljivih jezikov take očale na-takniti, skoz ktere ali malo ali nič ne vidite, in da tako hitro zapustite stare prijatle, to ni prav Zapopadek teh verstic ni bil le od dopisnika, ampak od več kot sto posestnikov Kerčanom in Gorencom že davnej namenjen. Te besede so tedaj iz njih sere in ust vzete. Pozdravlja Vas Iz Dolenskega 25. sušca 1858. Starograjc. postojite, in pozvedujete: kje da bi se dalo dobro vince kupiti. Kerčanje za Križevske gorice dobro vedó in pa ga vecidel iz gole dobroto njih vina dobro poznajo, samopridnosti na moč grajajo, ali pa terdijo, da unstran Kerke ni nic več vina 9 da je v ze y pokupljeno, poprodano še kak zveržek da večim y kar je ondi bilo dobrega, da se k tam dobi. Letos posebno pravijo, da je po toči točnik ni nič prida, da se ne čisti. Tega pa ne govorijo iz Ijubezni do resnice, ali zato, ker so po svojem okusu tega prepričani, ali da bi želeli Vas, Gorence, slabe kupčije obva-rovati, ampak iz gole samopašne dobičkari je Vas da njim zajic ne y zato y od teh vinskih goric odvracujejo uide. Oni sami ga namreč v Križevskih goricah sku-pujejo, da ga potlej Vam, se vé, z obilnim dobičkom pro-dajajo. To delà že več let posebno eden, kteri je že dosti vina po Križevskih goricah pokupil, akoravno ga je V ze veliko obrekoval in grajal, in veliko tovornikom pot v Križevske gorice prestregel, z besedo: „Tam sem ga ni nič ze jez zaaral ali pokupil; tisto je ze moje; tam zdaj prida dobiti." 23. dan preteklega mesca sušca je neki tovornik v Križevski gorici na Bočje m vina kupil, ker je še nekaj tarigelj praznih imel ; druge je bil v Kerških goricah natočil. Ko je Križevske vina le v eni zidanci pokusil y je rekel: „Dete! to so vina to! pa jih Kercani tako grajajo! mi je prav žal, da sem ga ze kupil. Ako bi ga se ne bil y bi bil vse barigle tukaj natočil." Ali vidite tedaj brezvestno obrekovanje, zraven sebe živeti ne dá. Dosti bolj po keršanski Ijubezni Ktero meso 9 nam na mizo priđe najdražje? 9 Prerajtal dr. Fernand S tam m. Kmet rajt reje aj ajt y aj miraj in povsod y i! Tako pridigovajo vsi uceniki kmetijstva in zivino-tako sem učil tudi jez. In ker se spodobi, da to tudi sam spolnujes y kar učiš druge y tedaj tudi vselej raj tam f meso kjer koli mi stevilke pridejo pod roke. Tako že več časa rajtam in ugibujem: ktero jémo najdražje? Naj povém, kar sem zvědi! in kako sern zvedil. Vsak lahko za mano rajta ; potem naj pa pové : ali sem jo prav zadel ali ne. Veckrat sem slišal tega in unega réči: „golobje meso je dober kup." Golobe rediti, prizadene malo stroškov in malo truda. Golobnjak se zbije za majhen dnar,. in par golobov se kupi za par grošev. To je za začetek vse. Po tem pa tudi ž njimi ni dosti stroškov. Golobom se verže le zvečer kako periše hrane, le da se k hiši pri-vadijo, in če se jim vlije enmalo janeževega olja na vratica golobnjakove, pridejo golobje vsak dan gotovo domu gospodar naj- s se boj , ktere in pripeljejo se ptujih tovaršev raje berž vjame in zakolje, ker vé, da tudi njegov sosed lahko janeževega olja vlije na svoj golobnjak in vjame naše. „Takih golobov meso je vendar kaj dober kup u pravi ktero sosedu tedaj ta in uni. je imel navado nek drug Kerčan, ki zdaj že v černi zemlji tovornikom reči: «Prijatel! tako je vino moje; če V . y i kakor le to, da se da bi ti tako meso ne obležalo predolgo v želodcu* Res nič ne morem zoper to reči y r> y počiva ni za Vas, si pa drugej pomagajte." To je bil dober sosed pošten mož! Gorenci! nikar lažnjivim obrekovavcom ne verjemite. Le sami pridite pogledat, pokusit in se pre- bojim ker tatvina ne tekne nikoli. Km al P m d v • vse kaj d ë ë y kar mi bo vse drugo rajtengo dalo. Sprehajaje se nekega lepega pomladanskega dne po polji vidim na neki grajšinski njivi tlačane grah sejati sejali so ga tako počasi, da sem mislil, da ga še le ste y * Ker smo přejeli to pismo iz rok nam dobro z nan ega moža, jejo. Ob enajstih kterega postenost nam je porok, da je res ni ca kar go vorí, mu nismo mogli odreći besede v „Novicahu, ceravno ostro papo pravici kara samogoltnost se vé da le tak ih sosedov, kteri zanemarjajo kristjansko pravilo: éesar ne želíš sebi, ne stori bližnjemu. Vred. ehaj Komaj pa zapustij sejati polje y 9 in grejo domu južnat. prileté cele rajde golobov vaši, planejo na njivo in poberajo grah iz razorov, kakor so planile nekdaj prepel nad tabor Israeljcov v pušavi Kakor sem se čudil pred nad lenimi tlacani, tako sem se 106 Po južini pridejo Torej bi se gotovo mnogim zlo vstreglo, ako bi ali slavno zavzel sedaj nad pridnostjo golobov. tlačani spet s plugi in voli, pa orjejo celi popoldan; zvečer družtvo sv. Mohorja, ali pa kaki so grajšaku povedali, da so lepo vsejali vès grah ceni preskerbeli Slovencom se y drugi domoljubi ene bukve Ali vsejani grah ni kalil; le tam pa tam se je zapa- bolj na prosto ljudstvo; tedaj bi omenjena po nizki Mislim tukaj le žila kaka cimica vuna unuiva, — plevcla pa toliko vec. ji i a v p u u u nm u e pisana dici, ťlačani pa so čez neke tedne sedeli doma pri pečenih terdih germanizmov zgodi. Kak P P dom kniga mogla S olobih in so ugibali, kako to, da ne obrodí grah, ki so bukvám ni eliko ležeče pisana biti, kar se tudi lahko o naj bi se reklo brez tem da bi le bile izverstnega ga sejali? Eni so rekli, da so ga morebiti pregloboko se- zapopadka. Kakošnega neki? Ne mislim tukaj in tudi v jali drugi so dolzili vřeme t. d Na tolste srolobe pa » niso mislili, kteri so pojuznali setev in pridelk ob enem. Vprašam sedaj: je li ktero meso dražje, kakor je g zapopadek ne jemljem splošnega izobraženja, ne duhovnih reči y bodo lobj y kteri z vsakim zernom pozobljejo pridelk in slamo y Meso desetih gosí ni tako golobov drago kakor r------- ... ------------------, „« ,.JU je meso tatinskih časopisi donašali Danica,é ne kratkocasnic in povédk in ne solskih kakor dozdaj, Prijatel", reči. v „Drobtince", Glasnik" in » Koledarji y » To nam Novice". se druge knige in drugi ? v Prav imate mi reče neki grajšak, kteremu sem kmet Zapopadek naj bi obsegel le to, kar je kmetu kakor to povedal yy aj dražje m J v njegovem zivljenji potrebne Povedano bilo 5 da bi šli vsi golobje rakom žvižgat golobje, in prav bi moglo biti vse le ob kratkem a ________.... y da bi bukve preveč » Ne mu sežem v besedo stroskov ne prizadjale, pri vsem tem pa vendar razumevne žival znana, ktera se redi od še dražje hrane meni je še druga bile. V zapopadek njih naj bi sevzelo: I. del: „Navad ; hrane." řlnvAŠL-P uiA^ni jn dom°": it a r> r> me vprasa tu ta je?" Naj Vam sedaj povém y kar sein dozivel drugo zimo loveskebol v Živino rej a, nav stavek od čbelarst r> d bol pripomock If. del in pripomock Toliko je padlo, da je bilo vse belo, kamor je oko t f • z V . // z ivino." III poducenje in post del : . P Pri ba neslo. Tudi zima ima svojo prijetnost. Podam se tedaj na dot sprehod, in sadno drevje ob poti mi je kazalo stezo, naj grém. Grém tedaj, pa berž zapazim zajčji s Gledam in gledam: zakaj tudi zajic je pred menoj ravno kjer led. : „Obdelovanje polj dje, od gnoja, in kako s pridelki ravnati IV. del : Najbolj potrebne reči o s a d j o r e j přístavek od gojzdov." J V. del t. travnih T) Od tra vnik m tù šel, ker jez gi Ber zapazim troje oglodanih dre VI P m v • ziv vesc. „Z Bogom ljube drevesca! ve se ne bote vec ljenja veselile; za kosilce vas je poručal zajicl* si mislim. Zima z velikim snegom je terpela 6 tednov; če si tedaj ta » Nasveti in naznanovanje skušinj pri to p aš n i ko }p o d arst in li u zajic iše vsak dan tako kosilo, jih bo pokončal nad sto; pop za vsak funt njegovega mesa tedaj potřebuje 15 in še več in gospodinst si ih." VIII. del d planetom p loh u VII del Î5 Post 0 p » y Nekoliko iz vecne ali stoletne pratik patih zvez d itd. in poslednič: kra tek in mlj o vid t dreves kako Ali j P tem ta kim se kt m « J ajčje? Pr f naj reče kdo y d dr azj Kaj tolik reči v maj h bukve? S N n i y V ce potreba za kmete vsake reči iz korenine dokazati more reči po vesti! Raj tati je treba y raj tati in potem bi se zvediio f d jih ne učiti, kteri je bil pervi zdravnik, kakošne so bile živali pred vesvoljnim potopom, kako so Rimci orali in Egip- aj si h golob ne d V f cam pšenico sejali; le to kar je daj y kuretnino, ktera po dvorišču pobera zaveržene zerna in škode ampak naj raji ima vzeti in storiti, naj se pové. Čmu pa še nazadne od kaj ima v roke in ljovid od t Vsi radi beremo zd kar ne delà kraj ih Pt je y y kj tud r je aj dj aj se ne terpe v takih skušnje od vremena poterdij ali kaj w kar nam kdo naprej y ampak raji naj se spogajo pripoveduje, akoravno dobro vémo, da nihče nič gotovega če že moraš s puso okoli hoditi; se pametneje pa ne vé, kakor le tišti i/ I ^ VU /il/ IIIUIWO d (/WOV imvrvctvâ ^ ako postaviš pušo v kot in špogaš mile ptičice ki ti y ki je naturi večne postave dal ali je, u ku posuivis pu»u v ivui ni opus«© miiv puvivu, myi «,* „pisal Vélíko Pratiko", kakor naš Koseski praví, ^ak; tako sladko pojó in ti berejo škodljive gosence po drevji. bi tedaj kmetu veselje kratili vřeme slediti? Vraže se p ^Í v _ v I___T* i! ____1 • __f i • i • v « • v ... V praví Zakaj Če že moraš streljati, strelaj v tareo Kaj bi kdo vertnarju rekel, kteri bi na svoj sadil veliko sočivja in bi potem koz va-nj spustil t za tej poti ne mnozijo; njih zelezno podia le verlo pod kopujejo veselil. Popis t bi posebno doslužene vojake Ali je to kaj drugace y če gojzdar hoce editi mlad gojzd y pa izreja seme v njem 2 yy Vse to že imamo v našem jeziku izdelano in v bukvah natisnjeno « Vém y da s tem marsikterega golobičarja in marsikte- bibliotéko utegne kdo reči. Res je, da imamo; ali celo rega lovca razžalim y pa zamera gori, zamera doli bi kmet mogel imeti, ako bi hotel vse to po mnogih bukvah in casopisih raztreseno najti. Veliko je pa ajtenga mi to dá, kar sem tù povedal, in kar to vem, tudi tako pisanega, da prosto ljudstvo ne razume. Imena .__i__________il.*__•__i____t^irs*. « < • ».v . ,. v . ............. . mi nobena golobnina in nobena zajcevina ne disí vec tako dobro kakor popřed, ko te rajtenge nisem vedil; vselej si zraven imena pristaviti: kadar to ali uno boli, vzemi to in bolezin so v razlicnih krajih različne, zatorej bi bilo dobro mislim v ali je ta oblizek toliko vreden kakor je drag?" to. Ravno tako bi moglo, kar se piše od ravnanja z zmerz in kakor Bank prikazen v Makbetu mi sto- njenimi, utonjenimi itd., le kratko povedano biti, kaj je storiti, sicer bi mertvudnik poprej umerl, kakor bi star pijo od zajcov oglodane sadne drevesa, omuljene smereclce in plevélno grahovo polje pred oči, da vès nevoljen veržem skledo z zajcom in golobi v kot in se ne dotaknem mesa take živali, ki je drugim in meni toliko škodo naredila Hosp. Nov u kmetišk moz svoje ocala poiskal in tri ali štiri strani dolgo poducenje prav počasí prebral. Ne vé tudi iz dolzega pod-učenja hitro kaj porabiti. Kar je pa kratko povedano, brez » Ktere bukve bi naši ljudjé radi imeli? Slovenci sploh po hribih in dolinah, zlasti mlajši, znajo do malega brati in tudi prav radi beró. Veliko bukev pa borni kmetič ne more kupovati. V nekterih krajih imajo teze za vselej v glavi obderzi. Taka kniga, se vé da kar je le mogoče dobro doveršena, bi storila veliko dobrega. in kadar bo sčasoma bolj poznana, bo le redka hiša brez nje. Primerjena bi bila za da rila v nedeljski šoli. a Ne bi tedaj prazne slame ne mlatil. kdor bi se ome-njenega delà poprijel; samo tega ne smé pozabiti, da: kdor nek bukviša, kar je res hvale vredno. Za majhno plačilo, teri celó zastonj, ondot dobijo vsake slovenske bukve od čas; do časa. Vsi in povsod pa niso tako srečni, in zavolji bolje za kmeta piše, mora vedno kmeta pred o c mi imeti in na vsakoršne okoljšine pri kmetiški hiši paziti. c. posebnih okoljšin se ni nadjati, da bi bilo hitro 10? Bolovanje pa izhodnem ali po jutrovih deželah letu 1857 Spisal Mihael Verne. XXII. Nekdanji Izraeljci so imeli saj dvé ali tri sela z imenom Ram a, pa nobeno ni sedan ja Rama. Eno teh sel je stalo blizo Betlehema, in zato pravi sveti evangeli kervi se ne prelije, in križanci imajo, tako reci, pred vratmi Jeruzalema veliko terdno mesto v rokah. Iz polnega serca popevajo hvalo Bogu, da je sovražnike svoje zgol s strahom razkropil, kakor tolikokrat ob časih starodavnih Izraeljcov. V Ra m la h najdejo križanci velike zaloge žita i olja 9 vina in mnogoverstne hrane, ter se krepcajo in odškodujejo za pen injkanje, ki so ga sèm ter tjè terpeli. Cez nekoliko govoré o pomoru nedolznih otročičev: „Glas se je slišal iz Rame, Rahel, ki objokuje otroke svoje, in se ne dá uto- Druga Rama pa, ki je domovina dní pusté junaški križanci dovelj mocno posádko v Ramlah u laziti, ker jih vec ni. preroka Samuela, je bila na hribih efrajmskih. Današnje Rame pa ne nahajamo v svetem pismu ne starega ne no-vega zakona. Skleniti moramo tedaj, ali da je še ni bilo in odrinejo naprej, bližnji Jeruzalem oblegovat. Dolgo časa imajo križanci Ramie v rokah vojskah, zlasti pa v v dolgih vojskah je sreča sedaj na ti, sedaj na uni strani. Veliko let pozneje začne izverstni Sala din križance terdo stiskati in jim vzame tudi Ramle, ter se 9 ali pa da se je drugac imenovala. In res se je imenovala ne Rama, ampak Ar ima tea. Od tod je bil tisti izverstni, pravični možak, ki je po smerti Jezusovi prederzno da mašuje za pervo sramotno zgubo lepega mesta s tem, ga popolnoma razruši in razdene, da bi ne bilo dalje kri k Pilatu šel 9 in ga za mertvo truplo prosil namrec Jožef Arimat ej ski. V Arimateji pa, ki se sedaj Rama ali prav za prav Ramle imenuje, zakaj Arabčani ne pra stjanom v bran in pribezalisce. Od takrat se ni moglo mesto vec povzdigniti. r XXIII. 9 * 1 "VW-td k -v m 9 » i., i ■ Ker morem v Ramlah po sili dva dni biti, Ti hočem Z* Ji $3 s 4I A Al UM VUI1JI liv * m U,— ------------------1 f . / vijo Rama, ampak le Ramle, kar pešeno zemljo tù še en list pisati, dasiravno dobro vém, da kakor mene naznanja, in zemlja je res pešena kakor okrog Jafe Arimateji, pravim, je stanoval še drug imeniten v veri mož z imenom Nikodém, bodi si da je bil od tod domá 9 tudi Tebe zelja le naprej v Jeruzalem zene in vleče. Poterpi, prijatel! sedaj ne more še biti. Današnje Ramle so majhno revno mestice, ki utegne " » v « v J "VUI 01 VAM J^ Uli IUU UUI11», --------V"--------------------V----- "---- ----------7 - ---CT ali da se je bil kot Jožefov iskren prijatel tù nakupil. Se- 1© kakih 3—4000 dus šteti. Ulice so po navadi ozke in danji frančiškanski samostan stoji, kakor sami frančiškani poïne nesnage kakor po drugih mestih v jutrovih deželah. terdijo. na mestu, kjer je Nikodémovo, ne pa, kjer je Celó mestna okolica se je žalostno spremenila. Drevja 9 Jožefovo poslopje stalo. Zato pa imajo frančiškani v sa- zlasti palm, oljk in smokev je se mnogo okrog mesta mostanu poleg cerkvice za službo božjo tudi posebno i al sve temu Nikodému posvećeno kapelico. Nikodém pa je tisti učitelj v Izraelu, ki je bil ponoći k Jezusu přišel, da bi »««uum onam, bc ne ^icn uic uu m^i«, oiuj* pravo čisto resnico zvedil. Zato je djal Gospodu: „Rabbit vis°k stolp, iz kterega se po sila dolgi in široki planjavi ne kar enega lepega in dobro obdelanega verta koršni Jafo kinčijo, ne vidiš tù. ne četert ure od mesta ka Na zahodni strani v se stoji vemo 9 da si od Boga přišel učitelj ; zakaj čudežev ti deiaš. ne more nihee delati > ki jih na vse kraje vidi, kakor deleč okó nese. Pravijo mu » stolp ako ni Bog ž u aut?, liv luujv uiuvv «VIUll , M IVU 111 JL»Ug JLi lij ÍIÏ1. . ■ y Jf " ----- --- • — 7 -----J~ -------- O Kristusovih časih je bila Ari mat ea še berž ko ne terdijo, da poleg krasnega stolpa je stala nekdaj lepa cer štirideseterih mučencov", pa nihče ne vé 9 zakaj. Nekteri le majhna, pa gotovo prijetna in mikavna kakor malo ka-košen kraj — lepo prebivališče, vredno možakov, kakoršna 9 posvećena unim štirideseterim mucencom, ki so pri kev mestu Sebaste v Arménii serčno smert storili in to sta bila Jožef in Nikodém zakaj okolica mesta je še utegne res biti, dasiravno ni viditi dan današnji najmanj »>« « v« j.1 i «.v u i/ in , /iWiv u j unuiiua iiionia jo ot? ~ -"o --— ----j —— *--- — ------ ---- --------——v-------v dan današnji v resnici lepa, prijazna in mikavna, dasiravno sega sledu kakošne cerkve. Obširne razvaline na južni je le malo obdelana. Kadaj pa je Ar imate a veliko mesto strani stolpa so najberže- ostanjki krasnega poslopja ali sa- postala in ime spremenila, ni prav znano. Najberže so so- mostana nekdanjih templarjev, ki se po svojem pervem zidali novo veliko in terdno mesto Arabčani ali Saraceni, stanovaliscu blizo tempeljna v Jeruzalemu tako ime ko so se jeli nadušeni za svojo novo vero po ptujih de nujejo Poglavni namen tega slovečega vitezkega reda je želah razširjati. Tù v veliki krasni planjavi so hotli za bil namreč evropejske romarje k božjemu grobu, ki so ta vsako nevarnost in potrebo terdno pribežališče imeti, ki so kfat kakor še dan današnji večidel čez Ramle v Jeru ga po zemlji — Ramle imenovali; ime Arimatea pa se žalem hodili, varovati in spremljati, da jih niso Arabčani je malo po malem popolnoma pozabilo. napadali. Lahko je tedaj verjeti, da so junaški vitezi tù ze veliko O pervi križanski vojski so bile Ramle brez ugovora obširno poslopje za-se in v prenocisce pobožnih romarjev, in poleg njega tudi visok stolp sozidali, da bi- že od deleč lepo, naljudeno in terdno, utaborjeno mesto. Za nimivopa je, da so Ramle — toliko terdno mesto perve vsako nevarnost lahko zapazili. Omenjeno obširno po križancom v roke prišle. Tolik strah je šel namreč pred slopje je sedaj vse razrušeno in poderto, in le spodnje hrabrimi ptujci od zahoda, da so Ramlenčani svoje dasi- terdno obokane podzemeljske shrambe so še v dobrem stanu; ravno terdno in z vsem potrebnim obilo previđeno mesto stolp pa se veličastno stoji in je le sèm ter tjè nekoliko po naglo zapustili in se v notranje kraje umaknili, ko so se škodován. To je pač čudo veliko v teh krajih, po kterih so križanci bližali. — Pobožni križanci so obhajali binkoštne razni divjaki o raznih časih veliko huje razsajali kot nek- praznike pri Cez a rej i, in so štiri dní tam počivali. Nato danji Vandali v Evropi in Afriki. — Stolp je na štiri vogle 9 pa zapuste morski breg, kterega so se do takrat deržali, vès iz rezanega kamna in kaj lično okincan z mnogover ter udarijo čez veliko saronsko ravnino naravnost proti stnimi predori. Nekteri teh predorov so upodobljeni kakor Ra ml am. Peti dan prenočé vsred planjave. V tem pa zvezdice, nekteri pa po mnogoverstnih drugih oblikah. 120 pošljejo Roberta in Gastona s 500 vojaki Ramle ogledat, stopnic pelje do verha. ker so jih mislili naslednji dan napasti in vzeti. Pa misli Se nek drug ostanjk iz nekdanjih časov se vidi pri si, kako se Robert in Gaston zavzameta, ko vidita na- Ramlah, namreč velik in terden vodnjak, tudi le cetert mesto brambovcov na ozidji mestne vrata na stežaj odperte. ure od mesta na severni strani. Pravijo mu „vodnjak svete Žive duše ni vidili, pa pametno se bližajo križanci vendar Helene", pa ne verjamem, da ga je sv. Helena napravila. v le po malem, da bi v kakošno skrivno zasédo ali v ka- Ti pobožni cesarici so bili posebno sveti kraji in stavbě kosno zad ergo ne zabředli. Kmali pa se prepričaj o da je cerkev pri sercu. Ne rečem, da ni znabiti tù in tam tudi ůkwvi^u »1%/ uwwiuuii. rvi u u li |ja ne picpnvaju ut» je vvmv» p* » * 7--- --------- mesto res čislo prazno« Polna radosti in veselja se verneta kakošnih vodnjakov napravila, ker jih je v ti suhi deželi Gaston in Robert s svojimi vojaki k veliki vojski, ki na- toliko treba; da bi pa bila pobožna cesarica takrat slednji dan pride in prevažnega mesta polasti. Ne kaplje majhnim in malo naljudenim Rami am tolik vodnjak sozi 108 dala, mi ne gré v sebi! nic kaj v glavo. Pa sej to nirna tako nič gospodar obraćati po svoji volji i divja zverina se &mt Tak vodnjak, ostanjk slavnih Rimljanov, sem streljati : pa živina ima samo jednoga gospodarja i zverina vidil nekdaj na Napolitanskem ne delec od nekdanjih slastnih streijati sme pri nas samo, kdor ima oblast Baj. ■ I ■ MMiHBi ^ÊÊÊÊÊM nagguM mrnmm kristjan v Tam so hranili Rimljani vodo za svoje brodovje, ki Bosni i Hercegovini ima pa toliko gospodarjev, kolikor je je za nosom misenskim stalo. Vodnjak pri Ra ml ah je Turkov, i vsaki ima oblast i ga sme strahovati, ga siliti, ga misenskemu jako podoben. Obok sloni na 24kloncnikih, ki delé vodnjak v šest predalov na širokost in v štiri na dol- Pa v ti nesrečni deželi gré vse pod zlo — tudi ta guliti j redko da gost. premoženje silo mu otimati — i ako kristjana i ubije, glava zaboli, da bi ga kaznili. Turčina od toga Naj vec nasilja pa moraju prestati kristjani od za krasni, toliko koristni vodnjak je jel razpadati. Skerbna kupnikov, od fanarijotskih gerčkih vladik 1 od vlada bi ga še lahko popravila y pa v teh krajih ni vlade! turskih voj ako v. Ozrimo se še enkrat po ti lepi planjavi, ki je bila V Turčiji nisu tako vredjeni davki, kakor v naših de lastnina starodavnih Filistejcov. Tam je stalo mesto Tamne, zelah, da bi vsaki vedil, koliko ima porazmerno i pra-kjer je Samson zrele žetve požgal; dalje proti morji mesto vično na leto dacije plaćati; davke ne sprijemlju zato po- Get. domovina orjaškega Golja ta; kake dvé uri od tod stavljeni uradniki nego tam se davaju davki v zakup v proti jugo-izhodu je grozo vito boj išče y kjer so Fil i st ej ci nájem, v dražbu, v licitaciju; kdor največ ponudi, tistomu tako strašno Izraeljce otepli, da so jim celó „škrinjo miru se da oblast davke terjati, pobirati, skupljati i tak člověk , i ljudi, ktere on po celi pokrajini in sprave" vzeli. Pač dragocen plen! Pa kaj pomaga tudi imenuje se zakupnik najsvetejša reč, ako je clovek prav rabiti ne ume! V razposlje dacije pobirat, su zakupniki, su prave pijavice tem kervavem boju sta poginila Ofni in Finees, razujz- za kristjane. dana hudobna sina premehkega vikšega duhovna Hel i-ta, Davki, ktere moraju kristjani vsakoga leta plaćati, su !n cvet naroda izraeljskega je bil v strašni bitvi pokončan. blizo sledeči: carski porez na vsaku hišu 95 grošev y Pa cemu Te spominjam teh starodavnih prigodb, ker Ti turskih y vojnica, tudi od vsake hiše y serbesija (ne imam še kaj važnišega povedati. vem y kako bi se po slovensko imenovala) od vsake hiše Tri ceterti ure od mesta Ramle na severni strani je po dve dvajsetici; kazan lij a, kakor bi rekel kotla od vsakoga kotla jeden zlat, to je, 4 gold. 30 kr. ; Lida, ki jo je sv. Peter z velikim čudežem poslavil. Glej, rina, kako lepo nam djanje Aposteljnov (IX. 32.) to pripoveduje! dacija od duhana, to je od tabaka, kdor ga sadi „Prigodilo se je, pravi, da pride Peter, ko je vse obhodil, y carina se jemlje na tergih i tergoviscih od blaga, ali se v tudi k Svetim, ki so v Lidi stanovali. Nasel je pa ondi proda y ali se ne proda ; dacija, ako kdo umerje i za „nekega člověka z imenom Enéa, ki je osem let v postelji pusti dete pod 15 let staro, tada se popise vse blago i od ležal, ker je mertuden bil. In Peter mu pravi: Enéa, popisa se plača 180 grošev turskih; — dacija, ktera se Gospod Jezus Kristus te ozdravi: vstáni in postelji si! In mora plačati, ako se kdo utopi ali ubije, da ga sme žlahta yy „urno vstane. In vsi, ki so v Lidi in v Saronu stanovali, pokopati, 70 grošev turskih ; y ž i r o v i n a yy živine y , to je, dávek od se plača od vsake hiše po dvajsetici, i od vsake so ga vidili in se spreobernili k Gospodu." Iz Lide je isel Peter v Jope ali Jafo, kakor sem že zgorej povedal. svinje i prešiča po 47 turskih par; Lido sem iz Ramel vidil; tje pa nisem šel. Mestice ali marveč selo je le revno, pa lep gaj raznega drevja ga obdaja. Celo selo šteje sedaj med svojimi stanovavci le 25 desetina se jemlje od vsake stvari deseto, nekada deveto ; — tretjinaod vsega vsako tretje, čto zemlja rodi; jemlje se vsaka tretja kopa sena na travniku i žita i snopovja, na njivi, vsaka tretja V 30 katoliskih kristjanov. Dva sta se dala nekemu an gležkemu misionarju zapeljati, pa oba sta svojega poprej cetvert repe y pese y redkve, paprike, posušenih sliv (čve snega duhovnega pastirja, častitega frančiškana, že prosila y da bi ju spet v naročje sv. katoliške cerkve sprejel. „Enega, mi je pravil verli frančiškan, mislim v kratkem sprejeti y za druzega pa ne maram, cc in veliko bo imel opraviti prej ko ga spet sprej m em." — Angležki misionarji ne bodo v teh krajih nikdar veliko opravili. Le posamesne maloprid-neže spreobernejo vcasih, ker svojo versko spoznavo z šplov) i vsega drugoga sadja; tretja mera žganja, vina i tako dalje. Tretjina ni od sultana, nego su ju izumili Turki i ju hoče silo nametnuti kristjanom. Zvunaj totih davkov je ješče mnogo plačevanja i otimanja, da se clovek moraš čuditi, kako se narod ješče preživi. Pa ako bi se jemale vse te dacije redovno, poraz- dnarjem razširjajo, pa take spreobernitve terpé le tako dolgo, dokler terpi dnar. Kakor hitro noče misionar več Pa tudi lahko vidili merno i pravično, ne bilo bi za narod niti pol tezave: pa vse se daja pod zakup, v licitaciju. Tu zaganjaja i zdražuj 11 te davke, posebno desetinu i žirovinu, tako vi soko y dnarja dajati, so tudi novi spreobernjenci proč f poduk je tak, da, ako bi hotli oči odpreti, bi y da se jim ni dobrega vspeha nadjati. Zoper přečisto Devico in zoper papeza nespametno razsajati, se ne pravi kristjan čko vero učiti. Tù mi v hipu pride na misel, kako se La hi s svojim da bi zakupnik jesce svojih denarjev ne mogel sku piti i sbrati, ako bi hotel po pravici desetinu i ostale davke pokupljati i sbirati. Pri vsem tom obogatiju toti zakupniki v kakih šestih letih tako, da su milijonisti, ako ravno su popred siromaštvo prodajali: narod pa ostane siromak, vláčen i žejen, gol i bos, i mora s kravami orati, ker je moral konje i vse prodati. južnim nebom ponasajo. Vsak trenutek se slisi — „il bel gole — il bel cielo d'Italia." Južno laško nebó je res lepo, pa sirijansko bi utegnilo še lepše biti. Zrak je čist in gibčen, in zvezde, ki se tu svetlejše in veče kažejo kakor Kadar dojdu zakupniki v selo y to je y kakor da bi prišli kaki divji razbojniki. Dacij terjaju, kolikor se jim y pri nas, se lesketajo y da se jih ne morem nagledati. svidi daju plaçai. y kolikor se samo izdreti more iz naroda; pisma ne da bi se clovek mogel izkazati, kada i koliko je uže (Dalje sledí.) Kadar se porez pokupi uže po vsih selih, onda poenu ne redko sopet od početka pobirati tako Ozir svetu čuje celo leto i se vendar nikada ne doplaca. zapiše neredko mnogo spodar v djanju ima, se mora plačati Kadar skupljaju desetinu, mora narod zakupnikom za-stonj služiti i jim delati, čto ukažu; mora dajati jim jesti i piti Bosna i Hercegovina. (Dalje.) Ne spodobi se primerjati člověka neumni živini po pravici se more reči, da imaju naši brati v Bosni i da se pla- Zakupnik kakor je go-kolikor je zapisal živine, za toliko več svmj i živine y V < žirovine. pa i y voziti jim desetinu, kamor zapovedaju. Nekada uzame Hercegovini manje pravice, nego pri nas v Sloveniji do- zakupnik desetinu v zakup za jedno leto Vf • A • 1 • > * ^ . t/ M _ _ - pobira pa de maca živina ali divja zverina v gori. S domaću živinu sme setinu po dve po tri leta, 1 narod si ne more pomagati. f 109 Zakup nik i muče narod samo telesno g e r č k i kor nobena druga Verbovčanka, no mastno župo skuha -----r----- ----—----------- "----v 4 v " ' . vm»v, V»..™», II» umoiuv ««JÍV oauit«, fanarijotski vladike ga pa muče duševno i telesno. da se ne vidi v njej tram, kakor v župici. ktero moja ■i à m Vit n #• i • V I I i lil • 1 V • I • •• m m m " m mm if Toti gercki fanarijotiski vladike nisu dusni pastirji i imaju gazdarica kuha." damo ime vladik; oni nisu taki dusni pastirji, kakoršni su častiti duhovniki i vladike pravoslavni v kneževini serbski „Ti pa bi le dobro sunil, V «•! « V se jezno Županja obregne saj imaš veliko službo, kupi več svinj, da bodemo pet-i v našem cesarstvu ; nisu kakor naši častiti duhovniki pra- krat v letu klali, potem pa boš lahko samo zabel lockal.a Ne zameri starka, saj veš, da ni vsaka beseda konj voverni (katolički). Fanarijotske vladike se pošiljaju v Bosnu i Hercegovinu i v Bulgariju iz Carigrada. Kadar je kako rt u jo oče župan vtiščejo in mesto vladičino v teh deželah prazno še enkrat obljubijo večer z onda nagernu Mihalom Mihalkovičovim v snoboke iti. i tu se ne Gerki carigradski i rumeliski na patrijarsiju, gleda na nečto drugoga, nego kdo za tako mesto n a j v e č dá i naj več plača. Samo iz toga se more lehko suditi, kaka zvěřina da v te kraje za vladika pride. Nije za cemperce bolji kakor je zakupnik. Njegova perva skerb je, Mihalko se dá pri lončarji lepo obriti in lase sko-drati, pretepa svojo čohovino, „sbiksa" z vodo kuhanih in komaj pričakuje srečnega suhih hrusk svoje čizme, večera. najpred iz naroda izdreti one silne novce (denarje), ktere bovcom je moral dati za to mesto; za tem si pa tudi ješče za se Tak ali! Kure so šle že spat, zvezde že svetijo prijazno nad Ver ko župan stopijo v Mihalkovičevo hišo rekši premoženja, kolikor se samo ne berzo i toliko nagromaditi kako more, ker dolgo ne puste jednoga na tistom mestu ««.iw —. r1' m* V.OW..I '«voiu, Diagosiovijeno vouo, i radi predevaju, da se veckrat potegne denár od takoga nesme se v snoboke. Stara matka Mihalkova mu velijo se poškropiti z blagoslovljeno vodo, in v žep luk utekniti, ker brez luka mesta. n Za klobuk si pa utekni dve betvi Tak je fanarijot. On ne zná jezika serbskoga ali bulgarskoga, ne zná babje dušice, na persa deni rožmarin imenu božjem." in tako idi v i ne more govoriti s narodom, kteromu bi imel biti dušni Ju reže vi so ravno pri večerji, ko naša snobača sto pastir, ne zná s ljudstvom moliti v cerkvi, ne zná učiti detea v učilišču; nije prijatelj narodu serbskomu i bulgar- pita v hišo. V Dober večer! poštena družba", rečejo oče župan ) skomu, nego uprav njegov sovražnik je: on zametjuje vse čto je serbskoga, zametjuje serbski jezik, serbske knjige i sili jim svoj gerčki jezik, kteroga narod ne razumi v cerkvi I v učilišču. Namesto da bi kristjane zagovarjal i pobranil Bog daj !" vsi odgovorijo. Snobača se h peči vsedeta. Jureževa Minka berž spozna, kaj ta pozni pohod pomeni, in zleti ko vrabec kadar puška pokne, iz hiše gori na dile. r pred tursko oblastjo, jih on sam tuži, kakor buntovnike, ako mu nisu v vsem po volji v njegovom nekristjanskom počinjanju. Taki su ti fanarijoti, da je moral veckrat že turski paša braniti kristjane pred nasiljem takih fa- narijotov! — Skoz okenjak radovedna posluša, ali bodo oče přivolili ali ne. n Zagrabita si pri nas a rečejo stari Jurež snoba čema. „Lepo zahvaliva, prej ne greva k mizi, dokler niste Vsi su jednaki; samo Dionisia, vladika nama volje spolnili odgovorijo oče župan v Sarajevu, glavnom mestu Bosne, hvale tamošnji kristjani, da je resnično bolji od drugih, kteri su do sada prihadjali iz Carigrada. Brez plačila je bránil i zastupal več kri- samo V baraj oce Jurez Kaj je pa Vajna prošnja?" Župan začnejo: Stari sokol je opešal, lovec mu postřelil edno krilo » r stjanov pred oblastjo, on je gotov pomagati f kde rece mlađemu preživi me ; jaz več ne morem ; tudi ni more vsakomu; on pokazuje veliku gorecnost za cerkev i ěolu, on je obečal dajati sarajevskomu učilišču vsako leto 1000 grošev turskih, dokler je za vladika v Bosni. To je lepo i hvale vredno, zato se pa tudi spomenja ime vladike Dio nisi ja celó v Sloveniji. (Konec sledí.) mati tvoja sokolića. Pošteni mož in „piirgar" Mihalkovic ne more več korit kopati; rad bi na stare dní zibal, zato reče mlađemu sokolu Mihalku, naj gre po tišti les, s kterim je Adam svojo ženo pervokrat ? ko ga je svadila, pretepal Na V V • zemlji raste, in radi bi za starega Mihalkoviča napravili zibelko v Dajte nam ga ? V saj veste, da nije zadnja hiša v Verbovcu Mihalkoviceva. Mladi sinko je pošten paj ; je ze Slovenske humoreske. Po narodnih pravlicah spisal Vicko D Ženitva v Verbovcu. dvakrat sam vino v Grad vozil i V Castitljivi „purgar" oče Mihalk • V so sklenili svo in trikrat meni po-v kteri so naše drage Razun tega ga niso še nikdar pajbi vlovili na nepošteni njivi, da bi mogel žerd jezditi, ali pa, da bi mu bili lesico ali pa bučico odrezali." magal železno škrinjo prevzdigniti pravice. jega sina Mih ala oženiti Sinko Mihalk recejo m Vse to je lepo rečejo oče J pa moramo ti si moras ženke poiskati, jaz sem ze star ; hočem ti go 1 à • V..# vV • » • ' _ » __m _ . __v . - - i 1 • j li -» «r • • v j // i ■ « stopi kušne. y £J\J Kf puivuiiu.il» iiAiiiuinv ixjvui »uivu i MUUUIV ^ i« v/ -T-í7------------ -j---^ ---- --------j — TT---------"ITT k mizi in testu Jurežu in punci Jurežici roko lepe „Marije rožen cvet44 le v gube zlo zene po 48 kr. presnét M Za župana pa je že čakal žure starine, kteri poprej 9 nice! Ker v ze ravno od, slovenščine iz Celovske tiskar UH naj govor^, kakor ga nastavi, pregovori tako: jez željo izrečeni y da častiti nasi gospodje uradnLki in „Na zdravje starih hrastov, ktera sta danes sopet notarji iz kancelij kmetom v slovenskem jeziku ukaze po- ozelenela: na zdravje očetov Mihalkoviča in Jureža!" Potem nastavi dulec v gerlo in se zderzga. Drugokrat pregovori: „Na zdravje sladkodišečih lip: tisniti, na priliko, oklice drazb, nápovědi stibre zaceli, kakor je postavno in unidan v „Novicah" prav lepo in mirno razloženo bilo. Mnoge ukaze dajejo na , ceno je poštenih mater Mihalkovičeve in Jurežičeve, ktere stvine itd 9 zakaj se to v domaćem jeziku ne stori 9 ste danes sopet razevéle!" Potem nastavi dulec v gerlo in da bi lahko vsaki župan ali njegov slug naravnost okli se zderzga. cati mogel, in tudi krnetje sami dopise brati znali, dokler Tretjikrat prigovori: „Na zdravje mlađega tersa zdaj od Jurka do Marka peté brusijo raztolmačenja iskaje in mlade rozge, da bi rodila dober sad: 11a zdravje pa vendar večidel pravega ne zvejo, ker med prostim ljud-ženina Mihalka in neveste Minke." Potem nastavi dulec stvom, ako kdo tudi majčkino nemškuje, vendarnobeden ne za 9- v gerlo, in se zderzga. stopi prav zvito zloženih dop 9 zlasti, ptuje Snobača se sedaj podata domu, in začele so se priprave besede vmesane, kakor „interveniren, Qualitát, Quantitât, za gostovanje. Kakšne? bodem Vam drugikrat povedal. Muzikalno slovstvo da gré res vse „kumulativ" bravcu po Kako bi naši ljudje se veselili, ko bi gosposka za- kumulativ" i. t. d glavi čela slovensko jim dopisovati pa le razumlj lepo po mjleit (sáciíia. sRuftraltfte OJîonarëtjefte fůr ^anborga* g domaće, ne pa terdo, z nenavadnimi besedami i. t. d t ----------— ----\ "/ - — ^ , .----,, - ' C» U I Ul/HJ til, O l ©d;uííe^rer itnb Seforberer ber Slo it fuit fl auf bem ti Celovčank sprozi, «pi tudi ti to reč, kakor tudi ťanbe. ^erauégegeben mit befonberer SSerutfjïdjttgung ber* Vém po lastni skušnji, da je težko ve jemgeit řanbpfarren 1 bte tyerrfe^enbe ín roeldjett bte fřouentfc^e ©praebe t *>on (Samííío 9Kcn*c&eř, Sebrer an ber l likega truda potrebno, se jezika naučiti in pisati, pa terdna volja vse premore. Kaj bi prosto ljudstvo okoli Dunaj 9Dî«ftffci)ute ju Çatbacfj. Ti zvezki, po celi poli, imajo v sebi v treh razdelkih: , post- kadence i. t. d., 3. pesmi za cerkev in šolo v nem- reklo, ko bi se mu pisma iz kancelije podajale y laske 111 ali slovanském jeziku! Le to naj pomisli 9 misli 1. opomine in poduke, 2. vaje v orglanji, preludije ludije y da je naša želja prenapeta. Pa brez zamere kdor Sicer pa lepo pisanko za Veliko noč! Cvetko y škem y slovenskem in po potrebi v latinském jeziku. Dobivajo Iz Pohorja. Knez V. W. je přepustil pred kratkem neki družbi lesarjev svoje gojzde se v Ljubljani pri J. Gio ritini-tu, in se prodajajo po _ _ T I______F J* W narocenji na vse po 15 kr., v prodaji pa po 20 kr. zvezek. zbudila v naši deželi y blizo 7000 oralov za 900 tavžent goldinarj Ako pomislimo, kako slabo in okorno orglanje se po sebno po farah na kmetih sliši, in to ne po nemarnosti organistov, temveč y , da jih izsekajo. Ta gonoba je zlasti pa v Pohorju silno nevoljo. 3, se gospodari vendar z našimi Dasiravno postava prepoveduje, se gojzdi tako, da se mora vsakemu serce tresti, kteri količ-zavoljo pomanjkanja lahkih in dober kup kaj v příhodnost pogleda. Tudi štajerska kmetijska družba podukov v orglanji, moramo gospodu Masek-u za njegovo početje hvalo vediti; organistom pa, in vsem prijatlom le-pega petja v cerkvi moramo te muzikalne zvezke, ki na je v svojem poslednj em zboru željo izgovorila, da naj bi se kmali d gojzd » poske ustanovile y brez mescc izhajaj 0 y prav prav pnporociti. p. Novičar iz avstrijanskih krajev kterih se gojzdna postava nikolj in nikjer ne bo prav spolnovala. Pri sv. Trojici v Holozah poleg Ptuja na Štaj. 30. sušca. P. A. S. — Dokler smo v okolici naši, pri Novi cerkvi namreč, žandarjev imeli, se ni nikoli taka nesreća Iz okolice Slovenograške na Staj Lani smo v „Novicah" brali: „Mala pratika", marca tika* Komar" 9 99 Slovenski koledar", „Slovenska koleda" pet 31. Velika pra- Slovenski zgodila, kakor ponoči od 27. na 28. sušca t. 1. Umorjene ste bile prav grozovito dve osebi : ostarjaskinja samica G P 9 y> pratik ali koledarjev za malo dezelico in mlada deklica 14 let stara, bivša moja pridna bile ste z drevnjačo po glavi udarjene tako y y slovensko! Ali ni to p Potem se res hvale vredni „Slovenski Romar" priporočuje ospodje med ljudstvom širijo. y naj ga posebno duhovni šolarka A. P. da ste bile mahoma mertve. Naše ljudstvo sedaj dobro spo-znava korist straže žandarske; zato z žalostním sercom ar ft Dragi pisatelji, pac res rečem, da nam je velika škoda y da v naši okolici nimamo meno 9 lik prcvec je pratik; za tega del prosimo več žandarjev, in tim y ker ravno skoz dolino y pustiti samovladnost za naprej „Mali in Veliki pratiki je najbolj prilična in občno ljublj a 9 ki sv. Trojice peljá pot iz daljnih horvaskih krajev 9 —j—m '« «»"«v ijuMiji/im, in pišite svoje kol^- darje za omiko in pobožnost ljudstva (po izgledu Albana štolc-a in Ad. Kolbing-a) b bojo potem vaše knige bolj pratik y za polovico aše fare celó iz turške Bosne, od kodar ženo mnogo prešičev v Marburg, Celovec, Nemški gradée i. t. d., in se tudi druzega blaga veliko po tej cesti prepeljava; pa tudi marsikteremu tiho- v • kup in zlasti prosto ljud —j I------ '««v iiiiiQ v w u ij o 1 rv u , iti £j laou jji uoiu ijuu stvo jih bo ložej kupovalo! Poznam nekega duhovnega go tapcu služi y y begunu in hudobnežu iz daljnih krajev, kteri vé, da ga tukaj in daleč noter do Krap ta pat dobro spoda " I---y -------- ««.vviti 1« \y v I w y v « 1 w 10UDU» „»Jiu 1 Romarja", da bi ga razdelili med svoje farane po 36 kr kakor je bil mehkovezan naznanjen; poštnino so sami ter peli. Na bukvarjevem listu pa je stal zvezek po 44 kraj< Mislijo, da se je mož za 8 kr. prehitel, ki so si naročili iz Cei 12 istisov Slov ni ne enega žandarja, na levo pa od Trojice 2 uri dalje velike horvaške y in gojzdi dobro zavetje dajejo hudobnežem. Verlo dobro bi nam kak prijatel iz visjega gosave uradništva pomogel y ako bi slavno ministerstvo za p ali stoj muha! prej dar sk t v našo faro poprosil y davka „Romarja iz bukvar odgovori, da dobiva b Ljubljane, ga tedaj ne more spod 44 kr. oddavati. Prašam zdaj zvezku ker se drugač se bodo hudobije gotovo na tem nevarnem poti večkrat godile, in tergovini na vsako stran se velik kvar kako boš imel še veselje, z zgubo blizo 12 kr godi y slovenske bukve priporočevati y 9 Tedaj le ena se uboji opetuvajo na kteri Ako hoćete preljube „Novice" od ako se blago po taki cesti sprevazati ima prat i ka naj nas Slovence prihodnje razveseljuje, pa po nasvetu gosp. Hicinger-ja cena lepoznanskih knig se zmanjšala pri koledarjih nekoliko popravljena, da bode Slo- naših okolic se kaj vec slisati Vam večkrat dopisovati. *) > sem rad pripravljen Le večkrat kaj! Prosimo. Vrtá. Ill Iz Zeleziiikov 30. sušea. skala letos zima; nadlos: Hudo nas je priti- jih je bilo v doljni Avstrii, namreč 13y2 milijonov » naj vsake baze, kamor se clovek menj pa v Bukovini, potem v Dalmacíi, na Solnograškem, ozré. Bile so pri tukajšnih fužinah kolesa blizo tri mesce Krajnskem in Koroškem. Največ pišem se je pisalo mesca zamerznjene; le kaj malega, in se to se je le s silo delati decembra, najmanj pa februarja. moglo. Enako je bilo pri mlinih. Komaj napol somfjeto Dunajsko mestno ozidje so zaceli 30. marca zjutraj dobivajo ljudje turšico (glavni živež tukajšnih stanovnikov) rano poderati. Kakih 150 delavcov vsakojake dežele raz iz mlinov. Ljudje so zmerzovali in stradali j da se Bogu kopava in razmetava zidovje tako pridno, kakor če bi bili smili. — Od enega praznika do druzega smo se nadjali to delo na svojo rajtengo prevzeli. Dunajčanom se bo tožito odméke, pa vse uganjke in kmečki pregovori so nas letos po tako priljubljenih sprehodiših okolj inesta, kterih je konec opeharili. Sv. Pavel, Svecnica, Pust, sv. Petra stol sv. s tem dnévom. Matija i kvaterni teden, tudi merknenje lune vsi ti so Na Dunaju imajo že od leta 1382 po dva sej ma v obetali to in uno, pa nihce ni ostal moz beseda. Vcasih so letu, kterih vsaki terpi po štiri tedne. Slišati je pri nas rekli: „kadar v Kodermacu (nekem mlinu blizo bodo popolnoma odpravili. da jih nas) grapa zamerzne, potem se 3 dni ne siri več voda u i Presvitli cesar so pristopili kot ud k dunajski 5 če se iz Poljan v naše hřibe zvon sliši, potem je kmetijski družbi. ali : kmali silna povodenj." Vse to je že letos bilo, pa le še je rajši mraz ko južno v V ces in pravil, da svet se suce okrog, to ni mogoče: zdaj pa to že verjamejo Dnarje nove veljave kujejo kaj pridno. Te dni so Ce bi bil našim kmetom kadaj trobil pripeljali zopet 150 centov srebra iz hramov narodne banke majali bi bili z glavami, v cesar. kovnico in ravno toliko centov že kovanih dnarjev > f da zemlja se so peljali v hrame nazaj je prisukala letos v nek posebno cuden kraj. Iz Rusije. „Allg. Ztg." piše iz J. Levičnik. Petrograda od 10. Iz Ljublj zazelj post kmali po veliki maj nika zadobi velj tako tudi za marca: V politi ki je vse tiho domá, in po unanji nikogar Za gotovo moremo povedati, da dolgo ne mika in ne briga. Car sam želi pred vsem drugim za posle na deželi bode oklicana mirú, časa in prostora za razvitje notranje kreposti Rusije. da e 1. dan prihod nj ega mesca Je pa ta postava kakor drugod našo deželo zacasna (provisorisch), in ne popada mesta ljubljanskega Odbor v » Novicah" V ze eckrat pohvalj družbe za d prip o m bert k m ko d el co v v Ljubljani je častitemu gospodu u poklonil lep spominek v zahvalo njego-evtrudljivega in koristnega prizadevanja pri ti družbi; izročil mu je sreberno in od znotraj pozlaceno veliko kupo Iz Cerile gore. Popotniki, kteri so prišli iz niksiske pokrajine v Mostar, so pripovedovali, da je ukazal knez Danilo, da se ima 20 tavžent vojakov zbrati in da se Černogorci zlo na vojsko pripravljaj©. Iz Italije. Pisma iz Rima od 23. marca pripovedujejo, da so našli ondi skorej na vseh hišah: „Viva Orsini" z ru-dečimi čerkami zapisano. Gosposka je ta napis povsod berž zbrisala, pa našla jih ni, kteri so to pisali. Jožefu Vogl vega (bokal) Dunaj ska kmetijska družba je počastila od bornika naše kmetijske družbe gosp. Mih. Amb da ga Je oj eg družbenika izvolila V o d n i k album je že blizo 800 Naročnikov na V oglasniku terža- V skrivnem zboru je bilo 19. marca 10 škofov poterjenih, med njimi tudi lizabonski patriarh. Gazz. Piemontese" je razglasila drugo pismo, ktero v za škega časnika smo te dní brali, da se p 1 j ubli k mleko vsaki dan skozi celo leto v Terst trada Riborgo Nr. 457) po 14 krajc. bokal dobiva kisla smetana je ondi naprodaj. Iz Ljubljane na veliki petek. (Con-tudi Od m se na vadno začnejo ljudje pogovarjati, kadar jim druge govorice potekó. Tega ne moremo sicer v „Novicah" reci toliko reci pripravljenih da kter vejo, kaj bi pred pri neste. Če tedaj od to, da zapišemo k < m govorimo ? storimo to le za tosnj m v naš list v spomin zanamstvu. Veliki petek (2. malegatravna) še le je dal okoli Ljubljane slovo letošnji zimi, ki se je začela s sne go m 15. grudna, in ki od tistihmal ni J u g ni dobiti. le mogel več y a skopnil je pisal Orsini Napoleonu, in njegov testament. Poslednje dni je bilo večkrat brati, da je čelo merzenje francozke in angležke vlade do napoli-tanske se na bolje obraćati; temu nasproti se pa napoli-tanska in sardinska vlada od dné do dné bolj pisano gledate. Iz Svajce. Bazelska vlada se je zoperstavila krepko zoper nove francozke konzule, in zvezni odbor je naročil dr. Kernu, švajcarskemu poslanců v Parizu, francozki vladi naznaniti, da so te naprave švajcarskemu ljudstvu zoperne. Poslanec dr. Kern je pri francozkem cesarju toliko opravil, da je Napoleon francozke opravnike po ministerstvu pooblastil, švajcarskim potnikom potne liste vizirati če prav sami k njim ne pridejo, ako jih pošlje njih vlada s j letos nikoli svojega topivnega zêsla v roke i je jemalo polju sneženo odej ? danes véliki petek) je deževalo celo dopold da je zginil sneg do malega. Pa kaj! ker nam to veselje grenijo spet vremenski preroki, ki pravijo: „če dežuje na veliki petek posebnim priporočenjen vizirat. Od druzih straní pa je brati, da švajcarska vlada neče spoznati francozkih novih konzulov, zavoljo česar je francozka zažugala, da bo vsem švajcarskim konzulom njih oblast odvzela, ako francozki v ne tekne dež celo leto • v u nic." K sreči za imamo tolažbo treba je le spomniti pišejo: Zdaj je eno leto k preg d to prerokevanje že pisano v rokah da letos so lagali vsi vre m per v ega do zadnjega; po tem takem bo tudi današnji Bog daj! ker nova suša bi nam bila strašna Švajci svoje oblasti ne dobé. Iz Nemškega. Iz Berlina kar so v jecah začeli hudodelce vsacega posebej zaperati in to se je kot prav dobro skazalo. Jetniki so krotkej prijazniši, kakor v jecah po starem načinu, m de z 1 až. go kra t dno nj ali in sovražili. Bali so se so se m il o -da ne bo nadloga. Polje nam obeta sedaj veselo příhodnost, zakaj tako lepo je, da ne more biti lepše; tudi misi niso spodarile letos. norija in samomorstvo následek posamnosti med jetniki, pa to _____________ _ .. v • ■ i «V £0 zgodilo 5 Kadar jih duhovnik ali učenik obise in ker tudi čuvaj i lepo z njimi i Kovičar raznih Iz. Dunaj sarstvu- prerédji se ni nikoli so pohleviii in podučlj ravnajo, prihajajo vedno krotkeji in boljši. K temu pa pri more tudi to, da imajo vedno delati, in da prav radi delajc - Brati je, da bo kraljev brat še šest mescov ob Od leta 1851, kar je poštništvo v ce- deržal vladařstvo, dasiravno kraljevo zdravje od dné do dné se je te vil pišem po pošti poši- terdneje prihaja ljanih tako pomnožilo, da so jih pošte leta 1857 27 milij Blizo Merseburg so poderali te dní staro hišo vec poslale, kakor leta 1851. Razposlale so jih namreč Ko je bilo delo že skoraj dokončano > je sanjalo nekemu leta 1851 samo 31 j leta 1857 pa 58 lL milij Največ prebivavcu, da mu kaže francozk vojak iz let 1806 1813 v starem ziđovji mesto, kjer so dnarji zazidani. Ko se zbudi, gré z zidarjem na tisto mesto in mu reče, ondi zid razko-pati. Zidar mahne komaj ene krate z kladvom, kar se odvali kamen, za kterim je ležala stara nogovica, v kteri je HH ■ H bilo 50 križavcov. Tako pripoveduje „Fr. Blatt." Tudi v Saks on ii se morajo podvreči novim fran-cozkim naredbam tišti, kteri hočejo na Francozko potovati. Iz Francozkega. Nihče se morda ne more bolj čuditi nad tako ojstro politiko v zadevah ptujstva, kakor Francozi sami, namreč pa Parižčani, ker oni imajo največ dobička po ptujih. Smélo bi se skoraj reci, da je mnogo ljudi, kteri mislijo, da je edino v Parizu raj in veselja dom. da bo maršal Pelissier z mnozimi y . V „Nord" pise, in imenitnimi služabniki v Londonu se pokazal. 100 tavžent frankov ima že tako na leto, kar mu pa nese še to, da je marsal, starasma, častni legijnik in poslanec, ima na leto več kot 400 tavžent frankov, to je blizo 200 tavžent gol-dinarjev našega dnarja. Minister notranjih zadev je zaukazal z razpisom od 8. marca, da se imajo vsi topovi, ktere imajo v mnogih mestih, da o posebnih svečanostih z njimi streljajo, v ar senate oddati. V razpisu je rečeno, da so ti topovi poško streljanju, in da dovani in bi lahko nesrećo uzrokovali pri bodo pozneje z drugimi namestjeni. Iz Angležkega. Minister Dizraeli je nasvetoval 26. marca v deržavnem zboru, da naj prevzame namesto izhodno-indijske družbe vlado Indije 1 minister, 1 namestnik predsednika in 18 svetovavcov. Svetovavci morajo biti možje, kteri Indijo dobro poznajo, volijo naj se samo za 6 let, po tem času pa naj se znajo zopet voliti; plače naj dobivajo 100 tavžent gold., pa v deržavni zbor naj se ne smejo voliti. Ako bi bilo časnikom verjeti, bi se mogli Fran- tako stermo so cozi in Angl se pogledovali i v • danes že bojevati Evropa se je že bala, za mir in za vse 9 kar izvira iz mini in vojske. Eni mislili tù in tam j da je Pel Samson, kterega namen je, Angleže v kozji Véliki kovači. Veliki kovači smo ! V Zelezo kujemo, Jeklo zdelujemc Reže ko strup. 5 smo j Verli Nikdar postaj Delamo vse noći V Sunder in hrup. Kaste se dvigjejo, Ogenj napihjejo, Iskrice švigajo Kviško nebes. V Ze se mašelj mezdi, Žlindra se tud' cedí; Goden je! Skup ljudi Ven ž njim na ples! v Ce se mašelj opre, Z jame nam ven ne gré Takrat se koža ere, Smo kakor cmok. Pa mu ne jenjamo, Skupaj se vpenjamo, Kviško ga zdregamo, Mora na stok! M oj ster ga z klesami Zgrabi, da y sumi y Nic se muditi ni, Dokler žari. Kladivo bunkati y Jame, ga gumpati Bunkati, bunkati Na mozlje tri. y Dobre tri vareže Terja vsak mozelj se Kleše sem naj deržé Prav jih v zobéh. Ze so razbeljeni, Srečno potegnjeni, Caklji odsekani Ležé po tleh. Pride pa cvenkov dan, Mesec je dokončan, Sedmi dan Bog je sam Sebi izbral. V cerkev se snidemo; Ko domu pridemo, Si sa privošimo . Kaki bokal. Rudarji, plavžarji, Jeklarji, cigarji. Kor balosarji. Vsi smo en rod. Marskaj pregaramo Pa nič ne maramo Zidane volje smo Vendar povsod! y y Zdaj ohladimo se f i Smeja se vmcice Kupe so polně vse Krog in okrog. Vsaka skerb naj gré v kraj, Vogni se danes saj, Terćimo, bratje, zdaj: Zivi nas Bog! y Bratje še terćimo^ Zdravje mu vošimo Pri komur delamo, V ' Zivi ga Bog! Dečve naših želja, Tudi Vam naj veljá Kamor serce peljá, Zivi vas Bog! 9 V. Kurnik rog vgnati, drugi pa, da je ravno ta mož izvoljen, prija-telstvo med tema narodoma še bolj uterditi. Bodi si pa Saj ovci, to je, Cyklopen. kakor kolj, to je gotovo i da ako je casnikarjem spod tika premalo, naj dej drugo Sedaj je zopet otok Per im v rudečem morju, o kterim vejo marsikaj govoriti. Ta otok ostane Angležem, dokler zoper to niso vgovora dali ne Francozi, ne Turki, še menj pa drugi Kaj pa k vodovod? Slisi se, da je sedanje anglezko ministerstvo enako zoper njegovo izdelanje, kakor je bilo Palmersto- novo in gosp. Les ep terme odmečil. bo še mnogo stalo, preden bo Francozka vlada je nek toliko odjenjala, da smejo Angleži zopet na Francozko, in ne potrebujejo, da bi jim poslanec ali konzuli na Angležkem potne liste vizirali. Iz Turškega« Poslednji časniki pišejo, da je 15. marca Kemal Efendi zopet z oddelkom armade v Klek odrinil, od kodar pojde v Hercegovino. Iz Greškega« Po potresu razderti Korint je ukazal kralj namesti na prejšnem mestu zdaj pri morju sozidati« Korinčani se nadjajo iz tega bolj vesele příhodnosti, ker jim bo kupcija po morju vec dobicka dajala, kakor dose-dan je kmetijstvo. Iz Azije« O mer Paša je zadel na svoji poti v Damask na velike overe. Ondašnje ljudstvo se je zoper njega vzdignilo in več bojev je imel že z njimi. Iz Kine. Angležki in francozki komisar v Kantonu sta dala mestne poglavarje zapreti, ktere sta postavila, ker so se zoper Evropejce zarotili, in brati je, da pojdejo Angleži in Francozi nad stolno mesto Peking. Darovi za Vodnikov spominek. Od I. XVII. naznanila Gospod Franc Marinšek, fajmošter na Tersteniku yi yy yy 99 99 99 99 yy 99 99 yy 9> V yy 99 « 99 99 9y 5) 99 99 99 7> y> 9) yy Boštjan Trojar, tersteniški župan . . Janez Justin, goriški fajmošter J. Hafner, oskerbnik Berdške grajšine Andrej Net, velki ceglar na Kokerci Juri Košmerl, šenčurski fajmošter . , yy yy kaplan Vencel Pehare, Bias Petrič, Matija Golob, župan v Šenčurji Andrej Bohinc, fajmošter v Cerkljah Janez Puhar, kaplan v Cerkljah Franc Arhar J. Wauken, učitelj Sturm, c. k. okrajni zdravnik v Cerkljah Janez Rant, fajmošter Predkloštrom y yy v • yy yy v Andrej Andolšek, kaplan Gale, oskerbnik Velesovske grajšine . , Janez Kastelic, fajmošter v Kokři . . . Andrej Keršišnik, fajmošter Pred dvorom Anton Zarnik, fajmošter v Vogljah . . Valentin Naglič, preddvorski župan. . Matija Markun, mlinar na Gornji Beli . , Franc Robljek, kmet v Bašlju . . . . Anton Alexander grof Auersperg . . . Konrád Pleiweies, tergovec v Krajnju . . Peter Kozler, c. k. notar v Sežanah . . Janez Toman, fužinar v Kamnigorici . . Josip Ogorevc, oskerbnik Dolske grajšine 738 fl. 52 kr, 1 1 1 1 1 1 1 1 10 5 5 2 1 fl. 30 kr. yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy v yy yy yy yy yy 7) yy yy v yy yy v f> yy y9 ry 10 20 20 30 30 30 30 16 40 12 30 30 20 12 10 yy 91 99 » » n 9 yy yy 99 yy » 99 99 99 yy yy 99 19 yy 99 » V 9 99 Skupaj 776 fl. 2 kr» Odgovorni vrednik : Dr* Jaoez BleiveiS* — Nátisk ar in založnik : Joief Bl&ZQÍk*