Ra PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri zjutraj bo izšla posebna PONEDELJSKA IZDAJA našega dnevnika z naj novejšimi vestmi o razvoju dogodkov okrog tržaškega vprašanja. JX- - §tev. 240 (2550) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 11. oktobra 1953 Cena 25 lir l odločnim nastopom tržaških demokratov fo jugoslovanskih narodov bomo preprečili nakane pohlepnega italijanskega imperializma Jftršal Tito je se enkrat pondaril, da bo FJLft«! smatrala prihod italijanske vojske v cono A za agresivno ^janje, proti kateremu bo nastopila z vsemi sreilstvi, ki jih ji daje listina vštevši oboroženo silo - Pove-i® tudi, da so na mejo cone A že prispele enote J F A in da jugoslov. vlada podvzema nadaljnje ukrepe Ti* žaško delovno ljudstvo z ogromnim navdušenjem sprejelo odločni sklep Jugoslavije cu, ,^e bil3 danes ' °bletmce ustano-£»afcih p”°rmo::3vskih parti-ie Pred onrnm zborovanju, ! Sovorii n ?° mr>ožico 1 j u- !! Sovorif množico lju-» Maršal ,dsednik republi-k^arii Potem ko je Moravskih i ■ vl°S° južno-OV partizanskih odre- ov u Partizanskih odredbi, i. narodnoosvobodilni Tovariši ®araal Tito rekel: f^nate Vs ln tovarišice, vi ?!ia, od lf ra2v°i vprašanja 9*. Vi a°vca v°jne P3 do s. ^st n«0b^° veste, da le jffah. Vi !!°,boien Po naših i ! borili vS- ’ da so se za prelivali S1 na®i narodi in tsB^ditov03 v kri za njegovo bratje VI\'.veste, da so j Peli DoH Istri več' kot 20 let tre m vsemiVerjethim teror-faš.,mrjgočimi poiz-■ b' jih , ”'-b okupatorjev, . Uničili Ti ? Sl jih ‘ . okupatorjev, t,'t,viteli| odi. Ti fašistični stlniatl mnmso bil’ v svojih h' ^ so ag° slabSi od ti-?te ^ in°tDdanes v Rimu. ko S* ta into v Rimu, ko daših r,„ ?e naše države u narodov. Leta 1945 smo bili pod pritiskom prisiljeni zapustiti Trst, da ne bi prišlo do spopada s tistimi, s katerimi smo bili v zavezništvu v osvobodilni vojni. Mi smo bili tedaj popolnoma sami. prepuščeni samim sebi. Razumljivo je, da se tudi nismo nikdar sprijaznili s tako rešitvijo, kakršna je bila tedaj. Nam so tedaj govorili, da je Trst potreben zavezniškim armadam kot oporišče za oskrbovanje bojišča in za nadaljnje napredovanje v Avstrijo in Nemčijo. Dobro je, tedaj smo morali pod silo ] pritiska zapustiti Trst. da bi tako omogočili lažje oskrbovanje zavezniških čet in uspešno razvijanje vojne. Vsakdo pa se sprašuje, čemu j je bilo treba kasneje to opori-: »če odtrgati od Jugoslavije in ustvariti nekakšno Svobodno tržaško ozemlje pod zavezniško upravo. To je bilo zato. ker tedaj nihče na svetu in niti zavezniki ni imel toliko moralne pravice in poguma, da v tem trenutku da Trst in vso cono A Italijanom. Kajti Italijani so bili sovražniki njihovi in naši, kajti Italijani so se boril do skrajnih sil, dokler niso kapitulirali, dokler niso bilo vrženi na kolena. V poslednji fazi, ko je bil nemški fašizem že zlomljen. so šele oni dali neki namišljeni prispevek v tej veliki borbi. In zato je morala biti gromne množice). Jaz danes s tega mesta, tehtajoč vsako besedo, izjavljam, da to, kar sem iziavit na Okroglici, velja tudi danes in da tudi da- leaa ozemlja, kjer živijo v ogromni večini Slovenci, k Jugoslaviji. Tudi tega predloga niso hoteli sploh obravnavati. Tovariši in tovarišice, vse to so oni preslišali. Oni so delali nes taKO gledamo in da bomo svoje :n ; *tvarTT n(‘U' I?1 kat era /C 'hXmri,hr>'rr • mapo padlo ljudi csr:pwiip' '°- vCOB.BaiiA hr“- ^viji in toliko L ht tiili .fonov Ijndst va ! st 1 • "C nQše°krJn- ,raja hnr' ,.V , brnje. na;n vi» c *. k!° niti roi \ J('b s /j da nas niso Xl'Sve,,yxiptn in me- %»• lc*Un* n n k JUt v yskn,njat in 'u-pn/stvo. In s^o š,-' poZZ d?anaisti- S l Min,i 'rok" n,f t,. . - oi-^s. rotrann m borbo ®mo ga in zlo- s temi rokami iztrgali iz rok napadalca Zmagoslav-činske morilce odgnali v njihov brlog, smo bili prepričani, da bo, če ne za ledno, pa vsaj za dolgo dobo. lekcija zadostovala. Toda zgodilo se je. da nas že vseh osem dolgih povojnih let iz leta v leto udarjajo isti morilci, isti zločinci, isti roparji in ubi jalci, s pest mi še krvavimi od naših nezaceljenih ran v obraz, s pestmi krvavimi od ubijanja in klanja naših bratov in sestra, naših mater in očetov. Dogodilo se je. da so mogli vseh teh osem let počenjati to s pomočjo tistih naših bivših zaveznikov, s katerimi smo mo rilce in požigalce premagali. Zato je naš odločni krik zgolj najbolj spontani izraz našega gneva, izraz našega nadčloveškega potrpljenja, izraz ljudi. ki branijo najosnov-nejše pravice svojega obstoja, izraz najodlornejse volje, da storimo že er,, krat konec roparskemu pohlepu po nasi zemlji, po našili dobrinah. po rezultatih naše nadčloveške borbe za svobodo in neodvisnost. Zato je naš odločni: Ne! izraz našega n vseh jugoslovanskih narodov sklepa, da mora potu! a imperialističnim zločincem prenehati! Ves svet mora vedeti za to našo voljo, za ta naš nepreklicni sklep. Zato bomo vsi Slovenci, vsi tržaški delovni ljudje, vsi tržaški demokrati se močneje zavpili v svet: Dovolj je bilo popušča-n ja ! Dovolj je bilo nagrajevanja na padalcev! Dovol j smo trpeli in umirali, pod bičem tistega, ki danes ponovno steguje svoje zločinske roke po naši zemlji! Le tako bomo v enotni in strnjeni borbi s vsemi jugoslovanskimi narodi na čelu. z našim ljubljenim socialistični m voditeljem preprečili, da se sklep angleške, in ameriške vlade ne bo uresničil. prva etapa Svobodno tržaško, . ozemlje, ki je bilo ustvarjeno j vse mogoče da bi prišlo do ne na osnovi mirovne pogodbe in j kakšne rešitve, ki ne bi pr \-c ki jo je podpisala tudi Jugo- i oškodovala nasth ■ interesov slavija. Jugoslavija je podpisa-i k’ bi ustvarila vendarle v -la, ker se ni hotela pokazati j Tuv položaj v mm delu P*-kot nepomirljiv činitelj ža (Mi smo uajali^ razne pi. = vzpostavitev miru v tem delu | pred.oge,:v katerih tsmo p. ^ * Pvr„„. i tudf na žrtve. Toda hoteli srno. „ ,. . , ■ ,! ko gre za to vprašanje, da se Razumljivo je. da se mi s' Sp0i-azUmn6 z nami rešuje. Ko tem nismo sprijaznili za večne -u ^ ^ žrK,e 7ahte. case. Mi smo se sprijaznili za-j )t'e tudi na drugi strani časno, ker smo bili prepriča- , ,p ■ gaJTJ0 na eni strani. In ni, da bo prišio nekega dne do j (-a c za ^rtve re.s samo na pravične rešitve, da bodo ne-: Ani strani dokazuje to. da je kega dne pravilno ocenili upra- vse naše ljudstvo ogorčeno od- vičene zahteve r.aše države. „oVOr;i0 medtem ko na drugi naših narodov, naše žrtve, ki 5irani; proslavljajo in se vese-so jih naši narodi dali v borbi j4j0 je bij' izvršen ta akt. proti skupnemu sovražniku, j Mi 'srno "pre toda zahtevali smo vse l > odobravanje pravili ro to. česar si oni gotovo niso želeli s tem svojim dr/ave, ki Je prelila toliko krvi za skupno stvar, to je več kot nerazumljivo. In mi ne bomo s tem nikoli soglašali. Ce so hoteli oni doseči neko normalizacijo, tedaj oni niso smeli delati na ta način. Oni nas o tem niso niti vprašali. Oni na-s niso vprašali, temveč aktom, da bodo s tem, da so so to napravili, misleč, da bo- izročili ta memorandum, poslabšal; odnose med nami iti Italijo, da bodo na ta način oslabili fronto proti agresiji, tisb' fronto,, zn katero pravijo, da ima najslabšo točka na tem mestu, to je fronta proti agresiji, ki se ustvarja v Evropi. Jaz sem povedal, da vre to ni točno, da bo še to poslabšalo situacijo in da bo imelo še nedosledne posledice. Danes, ko smo pred takim mo mi malo pokrižali in potem bo vse v redu. NE! Moram vam reči, tovariši in tovarišice, v i,štem trenutku, ko so na ulicah Beograda, Zagreba in drugih mest naši ljudje dali duška svojemu ogorčenju in izražali svoje nezadovoljstvo prot.i temu, smo se odločili poslati naše čete v cono B. da poiačdjo tamkajšnji odred. (Dolgotrajno odobravanje). In one so vstopile v cono položajem, kaj naj bi nanra-i B. Jaz sem rekel, da smo mi vtli? Naše liudstvo je povedalo j napravili m da podv*e -- • mo še nadaljnje ukrepe -v tej kar smo podpisali. ' li- rese vn svoj: ne! Naše ljudstvo je ogorčeno. Odločili smo se, da ___ zaščitimo naše interese na pod- j Imamo pravico na °»° ustanovne 'listine Zdru/.e- s,I,ne Združenih naiodov PRVE POSL TITOVEGA GOVORA Sporočilo gKimrala VVintoriona - Francija š« odločanje zavrača odgovornost za enostransko dejanji: Anglije in Združenih držav Amerike - Foreign HfFice napoveduje tristranska posvetovanja Urad za obveščanje javnosti pri ZVU je izdal naslednje sporočilo: «Da bi pomiril ugibanja o možnosti lakojjnjega umika ameriških in angleških sil iz cone A, želi general Winterton ponoviti, da bo točen datum objavljen kasneje. Priprave za odhod bodo seveda zahtevale nekaj časa«. lasi se niso mogli sporazumeti, kdo naj bi bil guverner, ko so za-padni zavezniki iz številnih vzrokov, ki so šli v glavnem v njihovo korist, dali tristransko izjavo v cilju, da pomagajo biv, šemu predsedniku italijanske vlade zmagati na volitvah. Da, namesto reševanja notranjih gospodarskih in socialnih problemov so se odločili dati kos s krvjo prepojene slovenske zemlje, vključno Trst, Italiji. Tovariši m tovarišice, mi nismo nikoli priznali tristranske deklaracije, ker je bilo to enostransko dejanje, ki ga mi nismo mogli sprejeti. S to tristransko deklaracijo prejšnja in sedanja italijanska vlada stalno maha po zraku in zahteva njeno uresničitev. Ko so zavezniki videli, da se ta stvar ne more rešiti brez naše pri- j volitve in da mi ne bi na to nikoli pristali, so oni napravili I drugo stvar, oni so sedaj del- j no uresničili to tristransko de- j klaracijo, s tem, da dajejo pra-j vico Italiji, da prevzame Trst in cono A, da jo postavljajo i na iste pravice, kot jih imamo j mi za upravljanje, in da bo to i samo začasna rešitev. Tovariši in tovarišice, jaz sem odkrito povedal zastopnikom dveh velesil, da nihče nima pravice postavljati na isto raven nas in Italijo. Mi smo se bojevali proti Italiji, proti fašistom. proti tistim, proti katerim so se bojevali tudi oni. (Odobravanje). Mi priznamo zaveznikom, da imajo pravico okupirati cono A in oni imajo tudi pravico nadalje tam ostati, toda nimajo pravice postaviti Italijo kot okupatorja našega ozemlja, nimajo pravice postaviti za okupatorja niti na košček naše zemlje tistega, ki je bil njihov in naš sovražnik v pretekli vojni. (Aplavzi). Mi tega akta ne priznamo in mi smo jim to povedali. In jaz mislim, da naš narod ni nikoli tako jasno in glasno rekel: ne, kot je rekel na predvčerajšnjih spontanih manifestacijah in demonstracijah (Aplavz). Tovariši in tovarišice, postavljeni smo iznenada pred izvršeno dejstvo. Toda za nas to ni končano (Dolgo odobravanje). Ko danes tukaj govorim, pretehtam vsako svojo besedo in želel bi, da razumejo to tudi tisti, ki nas doslej niso hoteli razumeti, ki niso hoteli razumeti, da jaz govorim zelo resno in da govorim v imenu 17 milijonov ponosnih držav'ia-nov socialistične države. Tovariši in tovarišice, naša država se je znašla mnogokral iz oči v oči z zelo resnimi položaji. Moram reči, da smo danes zopet pred zelo kočljivim položajem Ali mi moramo napraviti to, kar je v interesu nas samih Mi moramo napraviti to tudi tokrat, ker ne moremo več nikomur verjeti, temveč samo samim sebi v svoje sile, svojo odločnost, v svojo stolanstvo in v svoje pravice Na Okroglici sem govori' ze-lo resno, toda kaže, da so me na Zahodu napačno razumeli, misleč da je to propaganda pred 300000 ljudimi Jaz sem govoril ono, kar misli vse nase ljudstvo, govoril sem zelo odkrito da bomo mi smatrali prt-hod itaUJanskih čet v cono A slovens-ke predele, i Skedenj i Zavije i vse tisto področje, ki je naseljeno s Slovenci, ko je že Trst sam -po iebj pretežno italijanski. To pa naj bo. ket je že večina javnega mnenj_a v svetu sprejela to kot resnično dejstvo ne glede na. to, da je Trst v srcu našega etničnega ozemlja. Toda oni so bili proti temu. Mi smo zahtevali tudi skupno upravo. Oni tega niso sploh upoštevali, kaj še, da bi o njem diskutirali. Dal sem predlog o internacionalizaciji Trsta ter za priključitev osta- nih narodov in imamo pravico, da uporabimo vsa sredstva, ki jih ta listina predvideva vključno tudi oboroženo silo, če bo potrebno. (Dolgotrajno ih vzklikanje). Kajti mi imamo prav, njihov akt P3 je enostranski. Oni so prekršili mirovno pogodbo. Mi imamo pravico, da se dvignemo proti tej kršitv i, proti posegom v naše interese. Tovariši in tovarišice, jaz bi želel, da se to vzame zelo resno. Kajti mi tako naprej ne moremo! Mi zahtevamo, da umaknejo ta svoj sklep, ki je nemogoč, ki ga mora vsak posten človek v svetu obsoditi. To da se zadovoljujejo apetiti italijanskega imperializma na račun male delati Nočemo dopustiti, da se italijanski imperializem polagoma širi proti nam in da nam ponovno trga kos za :co-som. Mi smo to napravili, ker rmo odločeni iti do skrajnosti. Kot je po tej izjavi in po deklaraciji zaveznikov predsednik italijanske vlade Pella izjavil, da je to prva faza za uresničenje njihovih osvajalnih namenov. To pomeni, tovariši in tovarišice, da smo morali ukrepati tudi zaradi teh izjav, ki jih gospod Pella ni dal sam brez odobritve ali vsaj brez tihega pristanka pred svojim parlamentom, in jaz lahko rečem, tovariši in tovarišice, da so ukrepi, ki smo jih sprejeli in ki jih bo- ške deklaracije iz leta 1948. Predstavnik Foreign Officea je tudi dejal, da ne more od- (Nadaljevanje na 3. strani) PARIZ, 10. — Po današnjem govoru maršala Tita so v francoskih uradnih krogih ponovno poudarjali, da Francija z vso zadevo ni imela nobenega opravka. Francoske vlade, še enkrat zatrjujejo v francoskih uradnih krogih, piso vprašali za mnenje, tem. več so jo samo obvestili o sprejetem sklepu, Francija pa je pripravljena, zatrjujejo francoski uradni krogi, z vsemi močmi pomagati prj iskanju prijateljske ureditve tržaškega vprašanja. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da bo britanska vlada z veliko pozor, nostjo proučila današnji govor maršala Tita in noto FLRJ vla- dama ZDA in Velike Britanije. Po obojem se bodo nato začela tristranska posvetovanja med Londonom, Washing-tonom in verjetno Parizom. Predstavnik ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je angleška vlada svetovala Jugoslaviji .zmernost, Nato je povedal nekaj besed o današnjem Titovem govoru, poudaril pa je, da gre samo za prVo in neobvezno sodbo: med drugim je omenil, da po njegovem prihod italijanskih čet v cono A nc bi bilo agresivno dejanje, ker cona A ne spada pod Jugoslavijo. Predstavnik Foreign Officea tudi ni hotel povedati, ali pomeni angloameriški sklep o coni A STO revizijo tristran. govoriti na vprašanje, kdaj in v kakšni obliki bo izvršena predaja oblasti Italiji v coni A. V Washingtonu predstavnik ameriškega državnega tajništva ni hotel komentirati da. našnjega govora maršala Tita v Leskovcu. Predstavnik je dejal, da «zaradi weekenda pristojni uradi še niso mogli proučiti točne vsebine govora# in da poleg tega državno tajni, štvo še pričakuje celotno besedilo govora. V nekaterih washingtonskih krogih poskušajo še vedno dokazovati. da ic bil sklep o prepustitvi cone A ((prispevek k pomirjanju med Italijo in Jugoslavijo# in izražajo upanje, da se bodo prve reakcije pomirile. Današnji Titov govor pa je v političnih krogih močno omajal zaupanje v (Nadaljevanje na 6. strani) Protest na OZN v imenu 40.000 volivcev Svoje proteste so poslali: Fronta za neodvisnost, Slovansko-italijanska ljudska ironta Slovenska demokratska zveza, Slovensko - krščanska socialna zvezo. Skupina neodvisnih Sloven _________________ Prelest Mršili hercev NOB, m Včeraj so se sestali predstavniki petih političnih skupin. ki skupno predstavljajo 40.000 volivcev in ki imajo v programu borbo proti italijanskemu imperializmu in borbo za ohranitev neodvisnosti našega ozemlja, Te politične skupine: Fronta za neodvisnost, Tržaški blok. Slovansko - italijanska ljudska fronta, SDZ. SKSZ in neodvisni Slovenci so s tega sestanka odposlali Varnostnemu svetu OZN brzojavko naslednje vsebine: aSlovenske in italijanske stranke, ki podpirajo STO, protestirajo proti kršitvi mandata s strani angleške in ameriške vlade s samovoljnim odstopom uprave Italiji. Opozarjajo na grozečo nevarnost oboroženega spopada na STO in zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe-Fronta za neodvisnost, Slovansko • italijanska ljudska fronta, Tržaški blok, Slovenska demokratska zveza, Slovenska - krščansko socialna zveza in Neodvisni Slovenci.* Proti nezakoniti in enostranski odločitvi vlad ZDA in V. Britanije so nastopile v do- kot agresivni akt, da «j» bomo smatrali kot akt agres Je pro i naši državi (Te besedejespre Je'o dolgotrajno ploskanje o- tudi žene, organizirane v ženskem oddelku Fronte za neodvisnost, ki 50 naslovile protestno brzojavko Varnostnemu svetu OZN in pa mladinska sekcija Fronte za neodvisnost s protestno brzojavko predsedniku OZN. Protest partizanov Bivši borci NOB, matere in žene padlih borcev za svobodo, zbrani na zborovanju, sklicanem v zvezi z enostranskim sklepom angloameriških vlad, ki izroča cono A STO italijanskim imperialistom, ugotavljajo, da ta najnovejša koncesija italijanskemu imperializmu predstavlja najbolj grobo kršitev in odkrito izdajstvo načel, za katera so se v protifašistični borbi borili ramo ob rami z bivšimi zavezniki in z vsemi svobodoljubnimi narodi. Nagrajevanje dedičev fašističnega imperializma pomeni ustvarjanje istih pogojev, kj so že enkrat povzročili svetovni spopad, v katerem so milijoni borcev vseh narodnosti, med drugimi tudi angleške in ameriške, izgubili svoja življenja za obrambo demokracije in neodvisnosti narodov. Zato bivši borci najodločneje zahtevajo, da vladi Anglije in ZDA prekličeta gornji ukrep ter se sklicujejo na OZN in vse miroljubne narode sveta, da v tej skupščini obsodijo enostranski postopek ZDA in Anglije kot sovražen načelu miru in enakopravnosti med narodi, istočasno se bivši borci NOB, invalidi, matere in žene padlih borcev zahvaljujejo neprecenljivi pomoči, ki jo njihovi borbi nudijo narodi in vlada FLRJ z maršalom Titom na čelu ter jim obljubljajo, da se bodo tudi dalje neizprosno borili proti fašističnim zavojevalcem za pravično rešitev tržaškega vprašanja, ki jo bomo dosegli takrat, ko ne bodo več na oblasti tuji funkcionarji. marveč bo o sebi odločalo tržaško demokratično ljudstvo samo. Smrt fašizmu — svobodo narodu ! Italiji ponovno potrjuje, da se i lik del slovenskega ozemlja, zahodne velike države trudijo, uničeval z ognjem in kako Čim bolj zadovoljiti ne-1 slcuensko imetje in slonen- nasitni pohlep italijanskega' skega človeka z namenom a.a imperializma na naj račun,' bi slovenski narod izbrisat na račun slovenskega in tr- ■ zemlje. žaškega prebivalstva sploh ter Protizakoniti in protidemo-s tem dajati potuho njegovim , j-,rotični odstop uprave naše težnjam po zavojevanju na- prejšnjega tlačitelja, ki dokazuje. da se nikakor ni izneveril prejšnjim metodam narodnega zatiranja. Iz vseh omenjenih razlogov zahteva Slovensko - hrvatska prosvetna zveza, da se krivični enostranski sklep pre- CONA B protestira daljnjih predelov jugoslovanskega ozemlja. Enostransko in svojevoljno prepustiti uprauo naše cone Italiji pomeni nagraditi včerajšnjega nečloveškega tlačitelja slovenskega in hrvatske-ga prebivalstva v Trstu, Primorju in Istri, uničevalca slovenske šole, besede, prosvete; pomeni nagrado za bazoviške strele in . za požigalce narodnih domov ter končno nagrado za včerajšnjega pripravljalen druge svetovne vojne in napadalca, ki je zasedel ve- '■one Italiji ki ni niti članica ; kliče in se slovenskemu pre-združenih naro- \ bivalstvu cone A omogoči po- Organizacije — do v pomeni odobravanje kolonialnega zatiranja slovenskega prebivalstva, ki ga Italija izvaja na Goriškem in v Beneški Sloveniji, je torej poziv, naj Italija tudi v Trstu nadaljuje z raznarodovanjem in nacionalnim zatiranjem Slovensko in hrvatsko prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja se ni borilo za svojo svobodo ob strani zaveznikov zato, da bi ga zdaj prav ti zavezniki potiskali znova v popolno odvisnost od polna enakopravnost z italijanskim prebivalstvom in u-živanje vseh človečanskih pravic, zlasti prosto uporabljanje materinega jezika, v smislu načel Listine Organizacije združenih narodov, mirovne pogodbe in proglasa o človečanskih pravicah, ter izraža skrajno ogorčenje slovenskega prebivalstva zaradi dosedanjih krivic, ki še zmeraj trajajo, in zaradi najnovejšega poskusa, da se te krivice še povečajo. VSA JUGOSLAVIJA ogorčeno demonstrira Protest SHPZ Slovensko-hrvatska prosvet-na zveza v Trstu, fci ima nalogo da čuva in množi prosvetne in kulturne vrednote slovenskega in hrvatskega ljudstva Tržaškega ozemlja, najodločneje protestira zoper krivični in enostranski sklep vlad Združenih držav Amerike in Velike Britanije, da prepustita nadaljnje upravljanje cone A Svobodnega tržaškega ozemlja vladi republike Italije Milijoni manifestantov na ulicah jugoslovanskih mest in krajev - General Kosta Nagy in admiral Čemi v coni B BEOGRAD, 10. — Po vesteh, k; prihajajo v Beograd iz raznih krajev države, so po vseh mestih in trgih Jugoslavije o. gromne množične demonstracije. Na številnih protestnih zborovanjih po mestnih ulicah vseh večjih in manjših jugoslovanskih mest milijoni Jugoslovanov ogorčeno obsojajo diktat Anglije in Amerike, da se izročita Trst in cona A italijanskemu imperializmu, in navdušeno pozdravljajo odločne besede maršala Tita, ki je spregovoril v imenu vseh jugoslovanskih narodov in ki se je pokazal kot najboljši zaščitnik interesov jugoslovanskega ljudstva, še posebno pa ljudstva Slovenskega Primorja in Trsta. Ljudstvo odločno zahteva, da se enostranski diktat prekliče ker je j nepravičen in ne more prispe- Prepustiti upravo naše cone I vati k reišitvi tržaškega vpra- šanja, * . Ti ogorčeni protesti vseh jugoslovanskih narodov so izraženi v tisočih in tisočih brz(> javk, ki jih delovni kolektivi ustanove in posamezniki pošiljajo predsedniku republike maršatu Titu, Zveznemu izvršnemu svetu ter tajništvu za zunanje zadeve. Medtem ko to poročamo, korakajo in demonstrirajo po ulicah in trgih Beograda impozantne množice ljudstva, ki vzklikajo: «Za Trst, za Trst Hura, hura, hura! Dol z imperialističnimi trgovci! Dol s farizeji iz Washingtona in Londona! Zapuščamo skrbi naše, javljamo se v bombaše!« Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je nocoj okrog 19. ure v spremstvu podpredsednikov izvršnih svetov Makedonije L Koliševskega in Srbije Petra Stamboliča ter drugih uglednih osebnosti prispel z vlakom v Skoplje, Maršala Tita je pred železniško postajo pozdravila ogromna množica 80.000 prebivalcev Skoplja in okoliških krajev, ki so prišli na proslavo Nocojšnja ((Politika# poroča, da je jugoslovanska vlada poslala močne kontigente čet v cono B in da so jugoslovanske čete že na demarkacijski črti med cono A in B in na meji med cono A in Jugoslavijo. V pristanišča cone B so prispele enote Jugoslovanske vojne mornarice. Danes sta generalni podpolkovnik Kosta Nagy, poveljnik zagrebšKega vojaškega področja in kontraadmi. ral Josip Cerni obiskala cono B in nadzorovala tam razme. ščene enote. Nadalje poroča «Politika» da se je v coni B več tisoč prebivalcev prijavilo za prostovoljce KOPER, 10. — V jugoslovanski coni so se danes ves dan nadaljevale demonstracije proti sklepom Angležev in Amerikancev na račun jugoslovanskih narodov in v korist italijanskega imperializma. Po včerajšnji manifestacij^, ko so prebivalci koprskega 1 okraja docela napolnili prostran Titov trg, so se danes nadaljevale manifestacije po vaseh in mestih vse jugoslovanske cone. Delavci pe podjetjih, ki so včeraj zapustili delo. so danes med delom prirejal; protestna zbo. rovanja kjer so sprejeli številne resolucije, v katerih pozivajo jugoslovansko vlado, naj vztraja odločno v borbi za naše pravice in da naj sprejme vse odgovarjajoče u-krepe. V resolucijah so ogorčeni demonstranti protestirali nad izdajstvom Angležev in Amerikancev, Danes so prišli v jugoslovansko cono prvi kontingenti enot Jugoslovanske armade in Jugoslovanske vojne mornarice, ki so jih prebivalci navdušeno spre. jeli s cvetjem in darili. Zvečer je bilo v Kopru na Titovem trgu improvizirano protestno zborovanje, kamor so šle množice, ki so manifestirale po ulicah. Ob najpomembnejšem dogod. ku sečjolskih rudarjev, ki so danes potegnili iz obnovljenega rudnika prve vagončke premoga, se je tudi razvila spontana demonstracija proti krivičnim ukrepom. S prireditve, ki so jo imeli v rudniški dvorani, so poslali brzo. tavko maršalu Titu v kateri mu zagotavljajo, da so seč-jolski rudarji pripravljeni ta. koj prijeti za puško in napeti vse sile. da ne bo italijanski imperializem nikdar več strašil po Trstu. Podobna gesla so izražali tudi drugi kolektivi demonstranti, ki so klicali: «Da,ite nam puške«, ((Življenje damo, Trsta ne damo«. Ogorčene manifestacije so se nadaljevale pozno zvečer. k ^ dopoldne ob 10. uri vsi k odkritju spomenika pokojnemu skladatelju Franu Venturiniju, ki bo na pokopališču pri Sv. Ani! »1’OMINISKI 1)XEV1 Na današnji dan je bil leta 1814 rojen Ivan Mažuranič, hrvatski pesnik. Umrl je leta 1890. J Danes, nedelja 11. oktoMa Firmin, Negoslava Sonce vzide ob 6.15 in..z?20 Lun! 17.27. Dolžina dneva ima. , vzide ob 9..56 in zatone Ma Jutri, ponedeljek 12. Maksimilijan, Drug.s‘j__ . Občinski sveti občin Devin-Nabrežina, Repentabor, Dolina ter prebivalstvo Križa, Saleža, Sempolaja, Prečnika, Praproti, Slivna, Ricmanj, Prebenega Doline in Domja zahteva od OZN, da prepreči prihod Italije v cono 1 - - — ■ ■ ■ — n, ■ ... ■ - — ..........................— ■. , . ..... .. . im, - — Navdušeni komentarji k govoru maršala Tita in k odločnim ukrepom Jugoslavije - Preplah in demoralizacija med iredentističnimi kr0|! Proletariat proti kominformističnemu vodstvu# ki izigrava voljo delavstva-Navdušenje in borbenost - Glavno geslo vseh: Italije Po vesteh o zbiranju jugoslovanskih vojaških enot vzdolž meje s Tržaškim ozemljem in po vesteh v množičnem protestnem gibanju po vsej Jugoslaviji. je včerajšnji govor maršala Tita vlil prebivalstvu vsega ozemlja in še posebej tržaškim Slovencem novega zaupanja in prepričanja, da je Jugoslavija odločena z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, vkljjčno z orožjem, kot je izjavil sam maršal Tito, preprečiti, da se uresniči nizkotni načrt Anglo-amerikancev v korist italijanskega imperializma. Domala vse tržaške družine so včeraj imele nastavljene svoje radijske aparate na postajo jugoslovanske cone STO - Koper, ki je ves dan prenašal govor maršala Tita bodisi v celoti, bodisi v izvlečkih izmenoma v slovenščini in italijanščini. Na ulicah se je v glavnem komentiralo samo to in na obrazih velike večine tržaškega mestnega prebivalstva, >}e bilo brati odkrito zadovoljstvo za odločne besede in dejanja Jugoslavije. Ljudje so glasno komentirali v javnih lokalih, barih, tramvajih itd. da je Jugoslavija storila pač to, kar je kot neodvisna država morala storiti in istočasno to. kar si je velika večina prebivalstva celotnega ozemlja želela in pričakovala. Kakor so ukrepi Jugoslavije opogumljujoče vplivali na vse, k,i odločno nasprotujejo prihodu Italije, pa so odločni koraki FLRJ in jaisen opomin maršala Tita italijanskim imperialistom i 4 V tržaški okolici so ljudje spontano začeli brisati vsiljene italijanske napise, ki pačijo s ovenski značaj našega ozemlja. S tem so hoteli izraziti svoj ogorčen protest nad odločitvijo Anglije in ZDA, da nam naprtijo italijanski jarem. množičnem sestanku v Dom-! zahvalne spomenice vladi FLRJ V teku včerajšnjega dne so ponekod v okolici izobesili slo_ venske zastave kot izraz navdušenja nad odločnim nastopom Jugoslavije v obrambo naših, narodnih interesov. Na naši fotografiji vidimo plapolati slovensko zastavo na drevesu pri openski tramvajski postaji. lišču obrambe svojih in naših interesov proti italijanskemu imperializmu. Podobno so sklenili tudi na ju ter v Sv. Križu, kjer je ljudstvo v brzojavki OZN zahtevalo, da ta obsodi in prepreči ukrepe vlad ZDA in Anglije. Na obeh teh sestankih je vladalo navdušeno borbeno ozračje in prepričanje, da bomo z odločno akcijo in s pomočjo Jugoslavije preprečili prihod Italije. Tudi na množičnem sestanku v Saležu je prišla do izraza odločenost upreti se z vsemi silami ‘izvedbi sklepa zapadnih sil, kar so izrazili v brzojavki OZN in v resoluciji vladi FLRJ, v kateri se zahvaljujejo jugolovanskim narodom za odločno obrambo naših pravic. Nič manjše borbeno razpoloženje kot drugod, vlada tudi tv vaseh gempolaj, Prečnik, Slivno in Praprot, kar je prišlo do izraza na množičnem protestnem sestanku v Sem-polaju. odkoder so prav tako poslali resolucije in brzojavke OZN, maršalu Titu, jug. narodom in vladi. Izbrali so štiričlansko delegacijo, ki bo zahvalno resolucijo vladi FLRJ v Trst in tam še ustmeno sporočila zahvalo prebivalstva svoji matični domovini. Prav tako uspela množična sestanka sta bila tudi v Ric-manjih in v Prebenegu, od koder so prav tako poslali protestne brzojavke na OZN in in maršalu Titu Predsedstvo _ Osvobodilne fronte v Trstu še vedno prejema iz vseh krajev Jugoslavije brzojavke, s katerimi organizacije. delovni kolektivi in sploh ljudstvo Jugoslavije zagotavljajo vso svojo solidarnost in pripravljenost, da na vsak način zaščitijo tržaško ljudstvo pred italijansko okupacijo. ((Vedite, da smo z vami«, pravi med drugim brzojavka iz bosanskega mesta Derven-te, «in če bo treba se bomo z orožjem v roki borili, da ne postanete plen fašističnih tolp. Življenje damo, a Trsta in cone A ne damo». «Z vami je vsa jugoslovanska mladina in narodi Jugoslavije«, sporoča mladina iz Ljubljane. ((Naše ljudstvo ne bo trpelo te krivice. Ostanite čvrsti in vztrajni, kajti vaši bratje v svobodni domovini ne bodo nikdar dovolili, da zopet padete v kremplje italijanskega fašizma«, so brzojavili od kolektiva Zastava-film. «Mi smo kot granit trdni in monolitni z našimi brati v Trstu in pripravljeni smo dati svoja življenja...«, sporočajo rudarji iz Petrova. Podobno sporočajo iz Skop-lja, od koder je prišla cela vrsta brzojavk, Sarajeva, Zemuna, Beograda in drugih krajev. in tistim, ki mu uglajajo pot agresije, porazno delovali na tržaške iredentistične in fašistične elemente, ki.so že delali svoje račune v zvezi s prihodom italijanskih okupatorjev. Preplah, ki se jih je polastil že po vesteh o premikih jugoslovanskih vojaških enot, se je po Titovem govoru še povečal. Kljub pozivom iredentističnih strank, naj se izobesijo italijanske zastave, se je v jutranjih Urah temu pozivu odzvalo le malo priseljenih Italijanov in običajnih tržaških iredentistov. Sele v popoldanskih urah, ko so aktivisti Lege Nazionale in fašistične škvadre po stanovanjih prisiljevale in grozile vsem, ki ? tav niso izobesili, se je število teh nekoliko povečalo, vendar so celo v strogem središču mesta bila številna okna, na katerih so običajno bile zastave, prazna. < To žalostno podobo (za iredentiste namreč), je skušala agencija «ANSA» vsaj za_ javnost v Italiji popraviti z lažnim poročilom. da je »italijanska zastava vihrala razen na občinskem stolpu, na vseh javnih in privatnih hišah in to ves dan. To se bodo danes Tržačani smejali na ta račun! Tudi vodstvo ACEGAT je priskočilo na pomoč fašističnim škvadram in ukazalo natakniti zastave na tramvajska in filo- bitsna vozila. Toda marsikatero ... ' ____________________________________________ ________ od teh se je iz predmestij mo- " ~ ~ ..... ralo vrniti brez zastav, kajti m m h ■ mm __^ n p aam Siii Zahvala Nabrežine Jugoslaviji kaj jih čaka pod Italijo da bo------------------------------------------------------------------------------------------------------------ do ostali vsi v službah, da ne sejah občinskih svetov občin Repentabor, Devin-Nabrežina in Dolina, je prišla do iz- SKLEPI ZASEDANJA IZVRŠNEGA ODBORA ASI2Z PREKLICATI KRIVIČNI SKLEP 1 Protestna brzojavka glavni skupščini OZN, zahvalna brzojavka maršalu Titu. poziv demokratičnemu ljudstvu Izvršni odbor ASI2Z je na seji 10. t m. sprejel naslednje sklepe: 1. poslati protestno brzojavko gospe Vijaji Lakshimi Pan-dit, sedanjemu predsedniku Glavne skupščine Združenih narodov, proti nezaslišanemu in militarističnemu sklepu a-meriške in angleške vlade, da izročita cono A STO italijanskim iperialistom; 2. zahvalno brzojavko predsedniku FLRJ maršalu Titu in po njem jugoslovanskim narodom za odločno in pravično stališče, da se prepreči vrnitev te zemlje pod suverenost bivših okupatorjev in premagan, cev; 3. poziv vsem naprednim, demokratičnim in antifašističnim ženam in po njih vsemu tržaškemu delovnemu ljudstvu, naj dvigne svoj glas1 z zahtevo, da se takoj prekliče- bodo okrnjene nobene pravice itd. itd. Končno je še povedal, da ga je sprejel papež, ki je seveda poslal blagoslov «trpe-čim bratom« v coni B in se s tem pridružil italijanskim fašističnim imperialistom, kot je to storil takrat, ko so šli na svoj beraški pohod na Balkan, v Rusijo, Abesinijo itd. Vse drugačno vzdušje pa vlada, kot smo že poudarili, med protiitalijansko usmerjenimi množicami. Razen odločnega nastopa proletariata, ki je spontano dalo stavki, proti volji kominformističnega vodstva, značaj demonstracije proti italijanskemu imperializmu (o čemer pišemo posebej) ter o soglasnih protestih občinskih svetov slovenskih občin (poročamo posebej) le “naše ljudstvo dalo duška svojemu borbenemu razpoloženju in navdušenju nad Titovimi izjavami in ukrepi Jugoslavije v zaščito naših pravic, v številnih protestnih množičnih sestankih ter v spontanem izobešanju slovenskih zastav na pr. na Opčinah in brisanju raznih italijanskih napisov v naših popolnoma slovenskih krajih. Na množičnem sestanku v Dolini, katerega se je udeležilo veliko število domačinpY’ so prisotni odločno protestirali proti odločitvi Angloame-rikancev in se izrekli za enoten nastop vseh Slovencev in italijanskih demokratov. Z zborovanja so poslali protestno brzojavko OZN in resolucijo vladi FLRJ. v kateri se zahvalujejo za njeno dosedanjo borbo in prosijo naj še naprej čvrsto stoji na sta- razn odločna obsodba anglo-amerišhe odločitve glede usode cone A, odločitve, ki pomeni gospodarsko in nacionalno suženjstvo tržaškega prebivaltsva • Resolucije OZK in FLRJ Zahvala občine Devin-Nabrežina vladi ljudsko republike Jugoslavije VLADI FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE, BEOGRAD Občinski svetovalci občine Devin—Nabrežina zbrani na izredni seji dne 10. oktobra 1953 izražajo svojo hvaležnost jugoslovanskim narodom in vladi za podporo, ki nam jo danes nudijo v naši borbi proti ponovnemu zasužnjevanju naše zemlje po Italiji. Prepričani smo, da boste vložili vse napore za to, da se prepreči uveljavitev nezakonitega sklepa ameriške in angleške vlade ter da boste zastavili vse, svoje sile v to, da se ohrani in. ustvari STO z vsemi jamstvi za njegovo celovitost' kot’so jasno predvidena v mirovni pogodbi, Nabrežina 10. oktobra 1953. Poziv repentaborske občine v borbo proti italijanskemu imperializmu Občinski svet občine Repentabor, zavedajoč se resnosti položgja, nastalega z odločitvijo ameriške in angleške vlade, da ponovno izročita cono A Svobodnega tržaškega ozem. Ija imperialistični Italiji, ki zahteva enotnost vseh Sloven- cev in demokratičnega prebivalstva, obsoja izdajstvo, ki so ga izvršili kominformovski voditelji s Togliattijem na čelu z glasovanjem v parlamentu, skupno z demokristjani in fašisti, za priključitev celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji S tem so pripomogli, da je prišlo do gornje odločitve in posledic, ki jih bo le-ta imela za Tržaško ozemlje in prebivalstvo. Enako obsojamo kominformovsko vodstvo v Trstu, ki z raznimi akcijami podpira klerofašiste v prizadevanju za italijansko okupacijo ne samo cone A, temveč tudi cone B. Zato pozivamo vse prebivalstvo občine, da se enotno strne v borbi proti načrtom italijanskega imperializma in njegovih odkritih pomagačev. Repentabor Včeraj popoldne je bila na županstvu na Colu izredna seja občinskega sveta repentaborske občine, na kateri so razpravljali samo o tržaškem vprašanju. Ze pred začetkom seje je bilo čutiti borbeno raz- rezala mnenje vseh svetovalcev in zastopnikov vseh političnih skupin v devinsko-na-brežinskem svetu. Po kratkem odmoru je župan prebral to re_ solucijo, ki je naslovljena Varnostnemu svetu OZN ter bo poslana v vednost ZVU. V resoluciji občinski svet ugotav- jo krivični sklepi angleške in ameriške vlade ki hočeta krepiti nenasitne italijanske imperialistične apetite ter izročiti to našo zemljo, osvobojeno s krvjo in z žrtvami borcev osvobodilne vojne, Italiji ter poziv naj se bore za samoupravo Tržačanov za gospodarski in socialni razvoj Trsta, za delo in mir in za bratsko sožitje med Slovenci in Italijani, Množični sestanki jutri 12. t. iti. ODBOR OF I. OKRAJA vabi vse člane na množični sestanek, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20. uri na sedežu OF v Ul. R. Manna 29. Na dnevnem redu trenutni politični položaj. Zaradi važnosti sestanka vabljeni k udeležbi. SEKTOR BARKOVLJE vabi na množični sestanek, ki bo v ponedeljek 12. t. m. ob 20.30 v Frankolovem. Sestanek je v zvezi s sedanjim položajem. III. OKRAJ OF III. okraja vabi svoje članstvo in simpatizerje na sestanek, ki bo v torek 13. t. m. ob 20. uri v običajnih prostorih. Na dnevnem redu bo vprašanje sedanjega teritorialnega položaja. IV. OKRAJ OF IV. okraja organizira 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skednju vsak dan od 19. do 21. ure. položenje občinskih svetoval-. ija> (ja predstavlja enostranska cev, ko so z ogorčenjem ko- > odločitev uničenje mirovne mentirali nezaslišano odločitev ! pogodbe z Italijo ter s tem uni. angleške in ameriške vlade • čenje STO, da je ukrep proti-glede prepustitve cone A Ita- j zakonit, ker ne upošteva mne- liji. Važnost seje je v uvodu j nja prebivalstva, ki v ogrom- poudaril župan tov. Alfonz 1 ni večini zahteva spoštovanje Škabar, ki je dejal, da je tre- I mirovne pogodbe in dokončno ba v tem trenutku, ko gre za l ustanovitev STO ter da ukrep tako odločilne sklepe pokaza-1 presega meje mandata, ki sta ti, da nočemo več Italije v te I ga dobili vladi Anglije in A-kraje. V tem duhu so bile tu-1 ™®!;ike od Varnostnega sveta. Tržaški prolelarial usmeril v protest proti povratku stavko Italije Deiavstvo preučevalnih tečajev kljub nastopu policije demonstriralo proti sklepu Anglo amerikancev - Resolucija delavcev zaposlenih pri cestnih delih - Popolna stavka v pri stanišču, toda ne po zamislih komintormovskih sindikatov - Stavke delavstva v okolici Tržaško delovno ljudstvo v veliki večini odločno obsoja krivični sklep ameriške in angleške vlade, da se izroči uprava cone A STO Italiji. Ta odpor tržaškega delavstva je prišel do izraza tudi v stavki, ki so jo napovedali kominformovski sindikati, Ce_ prav je vodstvo teh sindika tov dejansko pozivalo k stavki le zato, da se protestira proti delitvi obeh področij, ker s tem ne bi prišlo vse STO pod Italijo, ter da se hkrati zahteva plebiscit, pa delavstvo ni nasedlo tem kominformovskim spletkam m je povsod, kjer je stavkalo, jasno izpričalo, da stav. ka predvsem z zahtevo, da se ne sme več vrniti v Trst Italija Kar so Enotni sindikati namerno pozabili in iz pustili, je dodalo in poudarilo delavstvo. Res, stavka niti zdaleč ni dosegla tistega uspeha, ki bi ga lahko, če bi ne bilo vmes komintormovskih spletk Mnogi delavci so šli na delo le zato, ker so se bali, da bi po pozivu Enotnih sindikatov njihovo stavkanje objektivno pomenilo podporo Pelli in Togliatti iu. ki oba stremita k priključitvi vsega Tržaškega ozemlja k Italiji. Zato je tudi stavkalo veliko število delavstva le v ladjedelnicah, Tovarni strojev, železarni in drugih večjih podjetjih, med- tem ko je drugod delalo. V velikih podjetjih in tovarnah pa so v glavnem delali samo pristaši Delavske zbornice in uradniki. Prav po krivdi dvoumne kominfor-movske politike Enotnih sindikatov ni stavka dosegla tistega uspeha, za katerega so bili dani vsi pogoji Zato se na primer ni ustavil tram vajski in filobusni promet, ki bi dal mestu čisto drugačno lice. Kot smo že dejali, pa je stavka zavzela jasen značaj nasprotovanja sklepu obeh zahodnih vlad, da izročita Trst Italiji To se je videlo tudi v pristanišču. Tu so res stavkali prav vsi delavci. Na burnem sestanku pa so čjsto odkrito povedali, da stavkajo proti povratku Italije v Trst. Zato so brali tudi ostre ievite voditeljem pristaniških družb in sindikata Daprettu, Terzo-nu. Muslinu in drugim. Odločna volja delavcev proti naklepom italijanskega im. perializma je prišla do izraza tudi med delavci preuče-valnih tečajev. Od teh jih je zbrala pred delavnicami in pozivala še ostale, n»i se pri. družijo k stavki Tedaj je dalo ravnateljstvo vse delavce zapreti v delavnice, nato pa je poklicalo še policijo. Tu so delavci napravili zborovanje in na njem sprejeli naslednjo resolucijo. Nad ISO delavcev, zaposlenih v p reučevalnem tečaju v Ul Flavia v tržaški industrijski coni je danes 10. oktobra zapustilo delo v znak protesta proti sklepom amer i. ške in angleške vlade, da odstopita Trs t upravi italijanske vlade. Naš protest pomeni tudi upravičeno zahtevo, da se sklepi o izročitvi tega področja Italiji prekličejo, kajti delovno ljudstvo ima pravico živeti neodvisno ih svobodno in mora imeti tudi pravico do samoupravljanja. Ker je delavstvo intervencija policije zelo ogorčila, je vzklikalo: »Vidite, prav to nas čaka, če pride Italija; za. pirali nas bodo!« Podobno resolucijo so sprejeli tud' delavci, ki delajo pri tlakovanju ulic: Delavci, zaposleni pri popravilu Ulice Geppa. stavkamo v znak protesta proti sklepom ameriške in angleške vlade, da se cona A STO izroči italijanski upravi in zahtevamo, da se samovoljni sklep prekliče. S tem so delavci izbili napovedani stavki protijugoslovansko ost in jo usmerili tja, kamor kažejo interesi vsega tržaškega delovnega ljudstva. Da je vladalo povsod takšno razpoloženje, potrjuje tudi dejstvo, da so morali vidali jevski priganjači včeraj zjutraj prepričevati delavce, da stavkajo tudi proti prihodu Italije Ce bi Enotni sindikati s svojim proglasom izrazili resnično voljo tržaškega de. lavstva ter ne bi skušali s stavko dejansko podpreti šovinistične politike, bi včeraj prav gotovo povsod počivalo delo in ne le v velikih tovar. nah. Vsa odgovornost, da ni do tega prišlo, leži na vodstvu kominformovskih sindikatov, ki so s tem še enkrat izdali interese tržaškega delavstva in ljudstva sploh To delavstvo pa je kljub temu našlo način, da je dalo izraza svoji odločuj volji proti povratku imperialistične Italije v naše kraje. V celoti pa je stavkalo de lavstvo na podeželju in povsod poudarilo, da ima stavka značaj protesta proti priključitvi k Italiji. Tako so na Repentabru stavkali vsi delavci v kamnolomih, pri SE LAD, občinski uslužbenci itd. Prav tako so stavkali tudi delavci lesne zadruge na Pro seku. V kamnolomu «Cava Romana« v Nabrežini so žal stavkali samo slovenski delavci, ki so izjavili, d i «'iv-kajo proti angloameriškemu sklepu, ki izroča upravo cone A Italiji Ko so zvečer delili plačo, je delovodja Sonzogno izjavil; »Vi pa. ki ste stavkali proti Italiji, ne boste do. bili plače«. In res, so dali plačo samo stavkokazom, di sestavljene vse tri resolucije, katere so občinskemu svetu predložili v odobritev svetovalci Jože Bizjak, Silvester Škabar in Ludvik Guštin. Ker objavljamo sprejete resolucije na drugem mestu, naj le omenimo, da so bile sprejete z veliko večino glasov, medtem ko je resolucija, ki so jo glede tržaškega vprašanja predložili kominformisti, dobila le tri glasove in je zaradi tega propadla. Pri tej seji naj omenimo predvsem borbenost in ogorčenje občinskih svetovalcev, ki se je stopnjevala potem, ko je kominformistični predstavnik Veljko Guštin v pomanjkanju drugih argumentov pričel či-tati «Delo» ter na vsak način hotel dokumentirati svoje »izjave«. Občinski svetovalci so mu očitali izdajstvo ter ga vpraševali ali ga ni sram, da se sploh upa prikazati med ljudi. Atmosfera se je razgrela tako, da kaj takega v re-pentaborskem občinskem svetu še ni bilo videti. Značilno je tudi Guštinovo zadržanje med čitanjem resolucije, ki obsoja kominformovsko izdajstvo. Veljko Guštin je namreč čita-nje spremljal z živalskimi glasovi ali izrazi kot n. pr. «bal-le», kar je bil edini argument, ki ga je znal najti v odgovor. Ko so mu drugi občinski svetovalci očitali izdajstvo in ga pozivali, naj namesto ((Dela« prebere izjave Togliattija v «Unita», je V. Guštin izjavljal, da ga italijanska partija nič ne briga, da oni nimajo nič skupnega z njimi ter da se ne strinjajo s pisanjem »Unita«. Toda takoj zatem je padel v protislovja ter se s tem še bolj osmešil. Repentaborski občinski svet je na tej seji pokazal svojo odločno voljo, da ne pride do uresničitve angloameriškega diktata ter borbenost proti nameram italijanskega imperializma, ki hlepi po naši zemlji. Devin Xiibrf/.(nu Druga taka izredna seja občinskega sveta je bila včeraj zvečer v Nabrežini, kjer so se na županstvu zbrali svetovalci devinsko - nabrežinske občine. Po uvodnih besedah župana Terčona, ki je poudaril resnost položaja, so se k besedi oglasili razni občinski svetovalci, ki so izrekli svoje mnenje o predloženi resoluciji ožjega odbora ter soglasno obsodili odločitev angleške in ameriške vlade. Svetovalci so le zahtevali, naj bo protestna resolucija bolj ostra in so zaradi tega določili štiričlansko komisijo, ki naj resolucijo pregleda in sestavi tako, da bo iz- Ubčinski svet zaradi tega protestira proti krivični in samovoljni odločitvi in zahteva, da Varnostni svet odločno in takoj prepreči razkosanje STO, uveljavi mirovno pogodbo ter vzpostavi red in zakonitost. Ko je bila ta resolucija soglasno sprejeta, je svetovalec tov. Srečko Colja predlagal še eno resolucijo, katera naj se pošlje vladi FLR Jugoslavije. Vsi občinski svetovalci, razen štirih predstavnikov komin-formistične partije, so glasovali za resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu, en svetovalec (SDZ) pa se je glasovanja vzdržal. O resoluciji, ki bo jutri poslana v Beograd, so se v svojih izjavah ugodno izrazili poleg predlagatelja tudi predstavniki SDZ Terčon in Floridan, predstavnik Slovenske krščanske socialne zveze Drago Legiša in drugi. Med sejo je bilo opaziti, kako močno je prizadela krivična odločitev angleške in ameriške vlade naše prebivalstvo, saj predstavniki v občinskem svetu niso štedili z ostrimi besedami, ki so nedvoumno označevale razpooženje slovenskega prebivalstva. Dolina Tretja izredna občinska seja je bila včeraj v Dolini. Svetovalec Liste slovenske .kupnosti tov. Marc je zahteval, da se občinski svet odločno izreče proti nezakonitemu predlogu Angležev in Američanov, ki hočejo dati Trst Italiji Ta korak je tov. Marc označil kot protipraven, ker so ^ Angleži in Američani dolžni, da upravljajo to področje v imenu OZN in nimajo nobene pravice razpolagal; z njim brez pristanka OZN. Zato je zahteval posredovanje Varnostnega sveta, ki naj prepreči prihod Italije v Trst. Tov. Marc je poudaril, da so jugoslovanske čete prišle na mejo, da preprečijo prihod Italije v Trst. Po nekaterih strupenih izpadih kominlormističnih svetovalcev proti Jugoslaviji, ki so sledili uvodnim izbruhom kom-informističnega župana Lovrihe je bila dana na glasovanje resolucija, ki jo je predlagal župan. Resolucija obsoja anglo-ameriški predlog in zahteva spoštovanje mirovne pogodbe in ustanovitev STO, ki je bila soglasno sprejeta. NOČNA SLUŽBA LEKARN Al Cammello. DreVored XX. septembra 4; Godina, Čampo S. Giacomo l; Sponza, Ul. Montorsi-no 9 (Rojan); Vernari, Trg Val-maura 10; Vlelmetti. Trg detla Borsa 12; Harabaglta, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. IZREDNA SEJA tržaškega občinskega sveta V sredo 14. t. m. bo izredna seja tržaškega občinskega odbora, na kateri bodo razpravljali o vprašanjih, ki se nanašajo na zamenjavo ZVU z italijansko upravo. Parada policije na Monfebellu Ob prilik; 10. obletnice u-stanovitve policijskih sil je bila včeraj zjutraj na konjskem dirkališču na Montebel-lu parada, pri kateri so sodelovali poleg ostalih oddelkov tudi konjenica in motorizirani oddelki. Svečanosti je prisostvoval gen. Winterton, ki je v spremstvu gen. Mac Fad-vena pregledal postrojene od_ delke. Med sporedom so bile tudi ekshibicijske točke policijskih psov, konjenice in motorizira, nih oddelkov (TiLKUALiŠČE"VEKD1) Gledališka skupina CALINDRI-ZOPPELLI - VOLPI - VALERI ponovi danes ob 17. uri komedijo B.Shawa ((OROŽJE IN ČLOVEK«. Danes dopoldne pa bo ob 11. uri LJUDSKI SIMFONIČNI KON-CERt orkestra Tržaške filharmonije pod dirigentom Luigijem Toffolom. Sodeluje pianist Mau-reen Jones. Na sporedu je uvertura iz Mozartove «Carobne piščali«, nato Beethovnov ((Koncert št. 4» za klavir in orkester, nato Viozzijeva ((Kraška uvertura« In nazadnje Straussov poem »Smrt in preobrazenje«. Mati oglasi POOBLAŠČENA SOFERSKA SOLA KRALJ (Carli) pri Pcrtotu v Nabrežini, Kamnolomi 65. Za pet-intridesetietnico popust cenam tečaja za 50 odstotkov. Tečaj za avto 3.000 lir. za motorna vozila 1.000 lir. Vpisovanje pri Pertotu v Nabrežini in na Opčinah pri Kralju. Avtostrada Bani 40. Najemnina avtomobilov za krste in poroke 1.000 lir. OPREMLJENO SOBO za eno ali dve osebi oddam. Naslov na upravi lista. ČISTILKA ZA URAD alt za hišno pomočnico išče delo. Naslov na upravi lista. URADNICA Z DOLGO PRAKSO, hitra strojepiska, vešča vseh pisarniških del išče namestitve — eventualno poldnevno. Naslov na upravi lista. NAJBOLJŠE VEZENINE na stroj vam izdela vezilja v Trstu Ul. Giulia 13. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. oktobra se je v Trstu rodilo 13 otrok, poroke so bile 4, umrle so 4 osebe. POROČILI SO SE: agent C. P. Renato Siderini in gospodinja Bruna Figliola, električar Ferruc-clo Volpe in gospodinja Bruna Braida, .trg. predstavnik 'iktor Clarence Neargarder in baristka Maria Medos, narednik ameriške vojske Richard R. Hivner ln gospodinja Maria de Plazer. UMRLI SO: 14-letna Angela Arco, 13-letni Marino Albi, 50-lctni Alfredo Beros ln 71-letni Arttyo Arzioni. LOTERIJA Danes 11. oktobra 1953 ob 10. uri dopoldne bo na pokopališču OlMie HUMKI FRANU VENIURINIJU prosvetnemu delavcu in glasbeniku. 5’ ' BARI 19 21 43 59 26 CAGLIARI 88 52 14 82 lo FIRENZE , 22 89 17 40 37 GENOVA 59 71 40 56 88 MILANO 78 27 14 52 44 NAPOLI 46 59 57 60 .19 PALERMO 39 89 16 10 17 ROMA 79 55 21 57 18 TORINO 18 79 77 24 38 VENEZIA 65 64 54 87 9 „8 - Arirton. 14.00: »Svet v kah«, G. Pečk, A. B L pr Armonia. 14.00: »Tra8,- <«!■!, banda«, S. Granger, Aurora. 14.00: »Ata:n murni konj«, Rascet, la. K. Urbani. bodcf^ Garibaldi. 14.00: «Krll?herid#, sti», N. Patrick, D. R, cr Ideale. 14.30: »Minesota«. meron. lki nrtWT Impero. 15.00: <(JetS rol®,\ii sti», G. Garson R- po!i«S? Italia. 14.00: »Pozdravi' N. Pizzi. T. Reno, Y. Montand. roti Viale 14.30: »Francis P‘ ri», D. 0’Connor. |VJti Kino ob morju. H-311'. y, S> zločinci«, A. Nazza • ^ pr son. Mladini izpod ‘ povedano. . Deve:>' Massimo. 14.30: «Nori Martin, J. Lčtvts. -uslc«' Mocerno. 14.00: «P1 ar Morgan, V. Mayo, ■ Savona. 14,00: «udf31 . otoka«, B. Lancast • pjy» Vitterio Veneto. 13.45. Davis, S. Havden. v r Secolo. 14.00: ‘ Vabimo k odkritju vse njegove častilce, vse naše prosvetne delavce in vse ostalo ljudstvo. ODBOR Pevski zbori naj se zberejo točno ob 9.30 pri glavnem vhodu pokopališča Sv. Ane. Od tu pojdejo pevci skupno na določeno mesto pri grobu. SHPZ Danes II. oktobra 1953 ob 17. uri gostuje v društveni dvoran; na KONTOVELU prosvetni krožek z Opčin z veseloigro v 3 dejanjih Trije vaški svetniki Vabimo k številni udeležbi ! (Vstopnice bodo na prodaj uro pred pričetkom predstave). Ljudska prosvola PROSVETNI KROŽEK NA OPČINAH javlja članstvu in ostalemu občinstvu, da je knjižnico krožka prevzel mladinski odsek ln da bo poslovala vsako nedeljo od 10. do 12. ure v prostorih krožka, Kon-konelska 1. Citate lepo slovensko knjigo! Razna obvestila TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« Danes 11. t. m. bo od 9. do 12. ure v prostorih kluoa v Ul. Roma 15-11. sestanek filatelistov. Članom bodo na razpolago naročene znamke in novitete. Nadaljevanje delitve revije »Nova filatelija« št. 9. Filatelisti, ki se želijo vpisati v klub naj se zglasijo pri službujočemu odborniku u-pravnega odbora. •Darovi in prispevki V počastitev spomina poko. .e-ga Josipa Primožiča daruje Aibin Sancin 2000 lir za Dijaško Matico. Izleti MOTOKLUB »MLADOST« NABREŽINA Organizira enodnevni izlet v Dornberg 25.10.1953. Vpisovanje do 15. t. m. Tridnevni izlet v Maribor 30. X„ 1. in 2. XI. t. 1. Vpisovanje do 20. t. m. MOTOKLUB »AMATORI« organizira izlet na Reko Opatijo 25. t. m. Vpisovanje samo za člane do 15. t. m. med 17. in 18. uro. IZLETI PDT 25. t. m. izlet v Novo Gorico ln Plave, nato čez Korado v Vrhov-1 je (Brda). Vpisovanje do 16. t.m. Hossettl. 14,15: ((Vrnitev Don Ca-milla«, Fernandel, G. Cervi. Excelstor. 14.00: »Kadar ženske ljubijo«, M. Carol, A. Lualdi, D. Gelin. D. Darieux. Nazionale. 14.15; »Vesela vdova«, L. Turner, F. Lamas. Fllodramniatico. 14.00: ((Osvojitev Kalifornije«, C. VVilde, T. VVright. Arcobaleno. 14.00: «Bajni Andersen«, D. Kaye, J. Marie. Astra Rojan. 14,30: »Karibsko rla-to», J. Payjie, A. Dahi. Grattacieio 15.00: «Okrutno morje«, J. Havvkins, V. Mc Kenna. A'abarda. 14.30: «Skrivnosti Mata Grossa«, skrivnosti«, A. Stroheim. . hrez Radio. 14.30: «Kdo Jč k. Y. Šanson. A. NaMar'' NEDELJA, 11. oktob'31 JUUONIiU* A «, j * (: «> v A • 254,6 m ah u^8 skVjjŽf 8.00 Poročila. 813 KršetV narodne. 8.30 ritm^iS1 ce. 9.00 30' veselih 1 eK, .ti Mladinska oddaja: «MU eU(, Poročila. 13.45 Glasb melL;) 15.30 Od melodije« oj0, ‘L. 16.00 Naši pevski zbori )j00 s. Promenadni koncert. ^ žem po Jugoslav«' pesmi. 18.30 Fride r : zji Klavirski Koncert št. veSti. S j opus 21. 19.00 Večerne $ V Glasba za lahko noc. nja poročila. TllSf *J’ seK 306.1 m ah 880 \0 $ 8.30 Lahke melodije- riSR VIP„AnvV AJOOV^ ^ Vpisov. VELIKI GOVOR MARŠALA TITA V LESKOVCU V OBRAMBO TRSTA PRED ITALIJO Ge mislifo, da se bomo odpovedali temu, kar je naše gt ceno njihove pomoči, se taki pomoči odpovedujemo k da se zadovoljujejo apetiti italijanskega imperializma na račun male države, ki je belila toliko krvi za skupno stvar, je več kot nerazumliivo * Kašega potrpljenja je konec! J^daljevanje s 1, strani) CteAth> Popolnoma upra-Ukrepe, 0 ka-ie v *“°. že govorili, a nih-iltjjtj nas ni hotel po- %Lpravi Pella i?l)6rr> govoru v svojem pred parla-Vdeuo,,, tP°- pravi; Obema Udaril a sem tak°i jetje" morebitno spre- Ptav, pijanske strani u-B v Trstu aioel ln con3 A ne kejst.®,? ,.na noben način tam .J 1 odpoved zahte-s,“bodno„ “ahjanstvo vsega torej t„j- *-ržažkega ozemlja »i, lahv «°ne B- Dalie’ Pra‘ !o mi S.ogovorim tistim, ki v,ra vsem?l3i vprašanja in S^bljeni’ prav tak0 diu Slede usode veli- ■tega 2a °?emlja, tako važ-Poročii naso zgodovino, da »»riši an»eriške (pazite, to-*ie ;n , tovarišice), ameri-Po lormi ?nske vlade niti Preju^,. a‘ti po vsebini ne Ptiznania na. noben način Pravic n- našib legitimnih ‘Udi n„ „vse ozemlje, to je d'cira Ono B, ne preju-?at3e da -Z?°-S*'1 ' Italijanske da nadalju ?iači ta načela in Pn ttS' v smislu njiho-^esnicitve, uporabljajoč ^ 2avP,najnus*rezneiše obli-J,5Protiu 1 sklep ni v • le?“ * tristransko izja-? se n. ,°d nje navdihuje dejani P°y.ezuiejo. Ta ui-oaL sko oztvlia deian- h„ ur9ditev~iLi °.živIia deian' ga rnačafa 36 pr0Vlz0rK> tovilao. Seda3 smo pa %U . '3Var»i in tovarišice. Rajali gosPodje, ki so mi “» to “i^onrorandum ttii , rekli, . nobene zveze s jpi-i lziavo, da je to Jtajaa t 6V’ 330 verietno >1 bo gospod Rel- jjv» Verietno nekakšne iz- ?*hjšine P,rav‘cah slovenske «>3i* in ’t,ta 3)0 °n in tako S je ak° daUe, a gospod tjihovn ^i nave rea?„A »»Mii. so de-f ?2lrfili en del tri-rjnto n*zi»ve. In Pella to vlk#sn«iJe' Brugi del bo-i realizirali, pravi. 5i tisk *e Prijel itali- dejal, da je treba pOstavl?°godbo uni4iti in liVKaj Ilja vprašanj a Istre 8^Uhai l* ?dai tukaj? Kdo to kašo? Skuhali so jo naši zavezniki. Toda mi nismo več pripravljeni prenašali taka ignoriranja in podcenjevanja interesov naše države ter naših narodov. Tega ne bomo več prenašali. Niste hoteli sprejeti naših predlogov, o njih niste hoteli niti slišati, sprejeli ste enostranski sklep. Sedaj mi stopamo v akcijo in bomo napravili to, kar je v korist obrambe naše države in naših pravic in to moram njim sporočiti. Razumljivo je, da jaz ne izključujem možnosti, če bodo dobr0 razmislili in če bodo to svojo odločitev še spremenili, da se začne reševati to vprašanje bolj preudarno, bolj pametno in bolj pravično. Mi nismo nikakšni poklicni puntarji in prepirljivci, ki se z vsakim spremo. Mi smo danes v taki fazi našega razvoja in enotnosti našega ljudstva in naše države in se zavedamo svoje moči, svojega ponosa in svojih pravic, da ne moremo dovoliti, da se kdo igra % nami in da delajo to. kar so nekdaj delali. Nekdo bo morda rekel na Zahodu, glejte jih, kakšni so, pa jim daj pomoč! Dobro je, mi se zahvaljujemo za to pomoč, mi smo jim to Že stokrat povedali. Toda mi ne moremo prodajati za to pomoč svoje zemlje. In mi smo jim tudi to povedali. Ne moremo prodajati naše s krvjo prepojene zemlje za njihovo pomoč. Ce pa gre za to, da kdo misli, da moramo mi žrtvovati to, kar je v zgodovinskem in narodnostnem in vsakem pogledu naše in da se postavlja neki pogoj za to, potem se odpovemo vsaki pomoči. Odkrito povem in menim, da se vse naše ljudstvo s tem strinja. Naš ponos in naše dostojanstvo je prvo in prav tako zaščita naših interesov. To je najvažnejše, potem šele pride vse ostalo. Pretrpeli smo že številne težike dni. Bili smo že popolnoma sami, izolirani, prepuščeni na milost in nemilost samim sebi. Mi smo že poskusili; kaj pomeni stradati, borili smo se lačni, bosi in goli, jemali smo z zobmi in rokami orožje okupatorju in zmagali smo, dosegli smo svobodo in neodvisnost. Mi ne bomo niti danes dovolili, da nas nekdo izsiljuje. Jaz ne pravim, da je to kdo rekel. Tega ni še nihče rekel, toda že so se pojavili takšni glasovi. Toda povem vam že vnaprej, da to ne bo uspelo pri nas. Tovariši in tovarišice, ko z našimi zahodnimi zavezniki, | teljstvo? A do tega ni daleč. ko gre za vprašanje agresije in ohranitve miru. tedaj to ni bilo propagandistično geslo, prav tako ne naši govori in naše pisanje, temveč smo mi iskreno mislili in še danes mislimo, da je to potrebno. Mi nismo šli zato, ker nam dajejo pomoč, mi smo šli zato, ker smo sodili, da je to v našem interesu, ker so na nas pritiskali z druge strani. r Predvsem pa je nam do tega, ! da je mir. Naj bo mir in mi | smo pripravljeni tudi dvajset I let dlje delati in se mučiti, | da izgradimo boljšo in sreč-| nejšo bodočnost. Toda ne bo-i mo se od nikogar pustili izsiljevati. Morda bo kdo prišel na misel, da je to že znak. da se mi čutimo bolj svobodni v tem našem odporu proti pritisku z neke strani. Naj pride pritisk od katere koli strani, mi ne bomo dovolili, da bi to nekdo izkoristil za dosego svojih ciljev. Mi smo sposobni vsem odgovoriti in bomo odgovorili; Proč roke od naše ozemlje, proč roke od naše s krvjo prepojene zemlje! Ako pa prav hočete, evo nas, tu smol Vi ste Imeli priložnost videti ponosen narod, močan narod. ki ve, kaj hoče, ki dela neverjetne napore. Hočete biti njegovi prijatelji, ali pa hočete Izgubiti njegovo prija- S to deklaracijo so to prija teljstvo okrnili, okrnili so prijateljstvo naših narodov in vlili v njihova srca sum v njihove pravilne in pravične namere. To vam hočem povedati. Popravite to, dokler ne bo prepozno, ker se lahko kmalu zgodi, da se to sploh ne bo moglo več popraviti, če nadaljujete po tej poti, po kakršni ste začeli. Tovariši in tovarišice, ko govorimo o tržaškem vprašanju, bi hotel omeniti neko stvar, do katere sem jaz že zdavnaj prišel in sicer do spoznanja, da ima Italija na nesrečo vedno take voditelje, o katerih sem že prej govoril, ki jo usmerjajo v napačno smer, ki jo usmerjajo proti nam in to ne s prijateljsko ponujano roko, temveč z nožem v hrbet. Prišel sem do prepričanja, da je vprašanje sodelovanja z Italijo, posebno še vprašanje vojaškega sodelovanja, zelo daleč, če bodo oni nadaljevali s takimi _po-skusi, s kakršnimi so začeli. Prepričal sem se. da je Italija s takimi voditelji nekakšen stalen nasprotnik, na katerega moramo vedno z budnim očesom gledati, ker Se oni celo drznejo govoriti in pisati po svojih listih, da so imeli v pretekli vojni pri nas civilizatorsko poslanstvo, ker smo mi jugoslovanski narodi barbarska horda, ki jo mora Prizor z demonstracij v Ljubljani. ZA REVIZIJO FAŠISTIČNEGA PROCESA PROTI NEDOLŽNIM OBSOJENCEM IZ KOPRIVIŠČA 330 LET ZAPORA OBTOŽENCEM čeprav je sodna oblast vedela za njihovo nedolžnost Z mučenjem eo jih hoteli prisiliti, da bi priznali umor, Ki ga niao Uvršili - Zahtevamo razveljavljenje vseh obsodb proti Slovencem po posebnem fašističnem sodišču GORICA, oktober. 23. februarja leta 1933 je bila v dvorani Posebnega sodi. šča v Rimu izrečena sledeča obsodba: «V imenu Njegovega Veličanstva Viktorja Emanuela HI., po milosti božji in volji naroda kralja Italije, Posebno sodišče za obrambo države ustanovljeno po členu 7 zakona od 25. novembra 1926 štev. 2008, sestavljeno iz spo. štovanih gospodov; Tringali Casanova, predsed- rekli, da gremo skupno nik, Lanari Pigtro, sodnik po- \ako demonstrira mASA BELA L i ki fkS* Zeicr v Ljubljani ni mogla več v unionsko dvorano v Ljubljani, posluša na ulici po zvočnikih govore s protestnega zborovanja v dvorani uUUCaH mal° Uu-if.1” kino !te.V. Oled“Mče, 0 V klno< k pred. 1 ». n_,.;c L)j.™«,~ vr^iajo Colli ir,G°!loai.'sw!««he0a aOstrž->Cne'1 oh- lnocchio vzbu- Ciso'Zavnik Slo UlCO Ornh’d“ se Tnt izroči m pore naj-0 angloameri- lnstt>0 *>šina, nato pa pZ u »e. 4j) 6 ‘ti T”lJenn __________ ti!?ra,»o. v!; °ZN’ ln aaPa- resolucijo, °redo ha utico. It,;. Oži: tu. vale, ulice so naen- „ pedil!f3ub Pozni uri in Snr & ie skupine ra",,h 0‘i Jev Pesnli St*. •«•>» aaJajo PrePerajo borbe- in rpi- Se «S~a >en3e’j0re,hn ..'"h*Lajte nam fr .Trsti“’ “Z3"- 43o t BO(Iobn;5 a ne damol«. k .^Pirajo. 11 :e jii tn Me *Kaj se je — nn i akeoa mo-Ljudje >Sr4n* ji>S lake° Ti«*,-’ ’** nue na 3en>e ie reliko, še večje ogorčenje zaradi krivičnega sklepa. Angleški in ameriški izletniki so takoj previdno poskrili svoje avtomobile. Ne pokažejo se na ulicah, ker vedo, da sta njihovi vladi napravili ponovno krivico Jugoslaviji in da je ljudstvo upravičeno ogorčeno Pred hotelom Slon je večja skupina demonstrantov. Improviziran govornik nagovori množico. Mimo pripelje neki zasebni angleški avto. Se preden se ustavi, ga obkoli velika skupina mož, žena in mladine Gospod in gospa v avtomobilu začudeno in zaskrbljeno gledata na razburjene obraze Verjetno ne razumeta niti besedice, toda dobro vesta, za kaj gre. »Kakšni zavezniki ste? Zato smo se skupno borili, da zdaj raŠe vlade podpirajo italijanske fašiste? Ni bilo prelite dovolj naše krvi? Se jih ne poznate? K,., so, ln vi, ki jih podpirate«. Tako vpije množica okoli avtomobila. Angleža previdno zapustita avto in se zatečeta v hotel. Ce ne bi takoj prihiteli miličniki, ne vem, kaj bi bilo z avtomobilom Uslužbenec Putnika pa je medtem previdno pospravil iz izložbenega okna angleške in ameriške plakate. Truden sem in grem v sobo. zaspati pa ne morem, kajti demonstrantom se ne spi. Vso noč hodijo po ulicah, kričijo in prepevajo. Jutro je lepo, sončno. Navsezgodaj se že premikajo še večje skupine. Mladina je pustila šolo, odrasli niso verjetno niti šli spat. Ozračje je napeto, elektrizirano. Z vseh strani prihajajo, z zastavami in napi. si; »Življenje damo, Trsta ne damo!«, aTrst-Gorica - naša je pravica!«. V dvorani Union je protestno zborovanje, a notri ne prideš, niti če bi bil miš. Pred Unionom pa je morje glav po vseh ulicah in trgu čez Tro-druge velike skupi- ročevalec, Ventura, sodnik, Rambaldi, sodni, Sgarii, sodnik, Pasqualicci. sodnik... razsoja, da so vsi obtoženci krivi... umora finančnega stražnika Cesara Rastellija, in jih obsoja: Stefana Močnika, Donata Li-pičarja, Valentina Lipičarja, Leopolda Lipičarja, Avguština Močnika, Rudolfa Preglja, Ivana Juga vsakega na trideset let zapora; Marka Močnika, Leopolda Šuligoja, Antona Lipičarja Le.p ld» Cango Andreja Brezavščka, Josipa Sulija vsakega na dvajset let zapora. Rim, 23. februarja 1932 - X. Predsednik - sodniki«. Kaj so obsojenci dejansko zakrivili, da jih je fašistično sodišče obsodilo na tako hude zaporne kazni? Ali so res napravili «atentat na državno varnost?« V razsodbi je posebno sodišče napisalo, da < je zajecljal trgovec. «Da, da Brez skrbi. Prosim oddahnite se vendar. Oh. seveda, tale revolver. To je čisto navadna igrača-Igrača za otroke.)) In revolver je izginil v žep. Vzdih olajšanja se je izvil iz trgovčevih prsi. Zdaj je čutil, da se je nehal potiti Hlad mu je spreletel hrbet. Ko je globlje zadihal, je čutil olajšanje. In pogumno je začel nekaj govoriti. Toda njegov obiskovalec ga ni pustil do besede. »Morda se čudite gospod, kaj me je privedlo, da sem vam zaigral tole komedijo; toda takoj vam pojasnim. V revnih časih živimo, to veste sami. Gospodarska stagnacija Pri nas v zavarovalstvu jo še bosebno čutimo.)) »Seveda, seveda.-.)) «Sicer pa izvolite se prepričati o meni. Moja legitimacija. No poglejte prosim.)) Gospod Nino je bral: Peter Marco rojen tega in tega, zavarovalni zastopnik, u-pravičen do sklepanja vseh zavarovalnih pogodb za zavarovalnico Unitas. Vzdih o-lajšanja se mu je znova izvil iz prsi. Torej vidite, pri nas v zavarovalstvu posebno trpimo zaradi zastoja gospodarstva-Ni posla, enostavno ni posla. Ce pa hočeš uspeti se moraš poslužiti novih poti. Samo v tem je uspeh Poglejte. Ce bi prišel k vam v trgovino, se vam lepo predstavil in vam predlagal, da se zavarujte proti vlomu tatvini ali ropu, bi me odslovili. Rekli bi mi, da ste že zavarovani, ali da zdaj ne utegnete. Ce bi prišel drugič, bi me vrgli skozi vrata. No, prosim, povejte ali ne bi bilo tako?« «Morda imate prav,y> je moral priznati trgovec. «Vidite torej, tako je. Bil sem zato prisiljen poslužiti se drugačne poti, ki je sicer nenavadna, združena za vas z majhno neprijetnostjo, toda bolj uspešna. Sami ste videli, da se danes ropa pri belem dnevu ne morete u-braniti. Tistih nekaj tisočakov za katere ste zavarovani, vam škode še zdaleč ne bi povrnilo. No, priznajte, da je res tako-)) »Da, morda imate res prav.» «No vidite. Jaz sem preračunal vrednost vaše trgovine, vaše zaloge. Zato se boste zavarovali pri zavarovalnici Unitas In sicer za tri milijone.)) «Tri milijone?« «Da, tri milijone. Premija je smešno nizka. Sploh ni vredno o njej govoriti. Toda če vas okradejo oropajo, skratka če kdo s silo odvzame vse stvari, dobitev takoj izplačane tri milijone, To pa bo pokrilo že precej škode. Mar ni tako?« Gospod Nino je priznal, da je res tako. »Toda še nekaj je«, je nadaljeval obiskovalec »Skoraj bi bil pozabil. Za odškodnino za tole današnjo neprijetnost. Prosim poglejte.« Z elegatno kretnjo je po-tegnil iz aktovke papir in ga razgrnil na pultu »Tu imam zavarovalno pogodbo. Poglejte. Tu stoji, da ■je prvi obrok premije že plačan. Te stroške nosim sam-Gredo pač na račun moje provizije. Tako boste prihodnji obrok plačali šele septembra. Torej... treba vam je samo podpisati in rešeni ste vseh skrbi za svoje premoženje. Brez stroškov-Samo podpis.« Gospod Nino je pomišljal. Človeka danes res mimogrede okradejo. In če je en obrok zavarovalnine ie plačan... Ce si se že sprijaznil s tem, da si ob vse premoženje, pa se izkaže, da to ni res, je podpis taka pogodbe malenkost. In tisti denar, ki ga bo plačal! Končno lahko vedno odpove. ((Podpišem«, je prekinil molk. ((Podpišem.« »Tako je prav gospod. Se jaz in stvar je v redu.« Spravil je zavarovalno listino v aktovko, napravil nekaj korakov po prodajalni in dejal: «Torej, gospod mi res ne zamerite? Zdaj ko sva uredila poslovno stvar bi vas res še enkrat prosil, da mi oprostite.« Gospod Nino je postal boljše volje Spravil je bankovce v blagajno, dal ure na njih mesto, zlate obeske v predal. Vse je bilo v redu. «Oprostim? Seveda. Toda veste, kaj. Na vse tole ga moram kozarček. Ga boste tudi vi? »Zakaj pa ne. Ne bom se branil:« Tako sta izpila po en kozarček. Ko sta to ponovi la tretjič se je med njima razpletel domač pomenek Seveda sta najprej govorila o težavah v današnjem poslovnem življenju. «Toda. vi gospod Marco, ste prišli na odlično zamisel. Skoda le, da je malo nerodna. Utegnili bi jo drago plačati. Toda učinkovita je.« . «Ce nisi podjeten, če nisi iznajdljiv, propadeš.« ((Priznam priznam,« je dejal trgovec. Pri tem pa je pomišljal Ati naj tudi sam pove? Alt naj izda skrivnost? uToda, če vam povem odkrito, vi pa, gospod, ste malce preveč neprevidni. Niste oboroženi toliko denarja imate v blagajni in povrh vsega ste še tako nizko zavarovani« Trgovec se je nasmehnil: «Morda pa le ni tako!« V tem se je bil odločil, »Poglejte, prosim. Samo poglej- < te.« Pritisnil je na gumb pod pultom. Del stene se je nenadoma zavrtel in pokazala se je velika železna 'blagajna. Segel je v žep po ključ in jo odprl »Gospod Marco prosim poglejte, To pa je moja pod- jetnost. V blagajni tamle imam res marsikaj lepega. Toda to je moja zakladnica. Samo poglejte.« «Oooo. Vsa čast, vsa čast. Tega pa nisem pričakoval. Vsa čast vaši previdnosti.« In ko mu je trgovec razkazal nekaj dragocenosti, blagajne v steni, se ni mogel zadržati, da ne bi svojega začudenja in priznanja še večkrat ponovil. «Veste kaj, gospod ali bi ga še en kozarček. Tale vaša skrita zakladnica... Tako sta trčila četrtič. Naprej ni prišel, kajti nenaden žvenket razbitih kozarcev in steklenice mu je zaprl usta. Steklenica in kozarci, ki jih je neznanec z levico pometel s pulta so se s truščem razbili po tleh, V desnici pa je držal revolver. «Zdaj pa zares gospod. Niti kretnje! In tiho, čisto tiho!« Neznanec je začel delati. Velika skrivna blagajna je bila odprta. Stvari iz nje so hitro izginjale v njegovo veliko aktovko. Potem se je lotil blagajne v kotu. Na koncu je pobral stvari izpod pulta. Tedaj je trgovec hotel spustiti roke. Toda sunek z revolverjem pod brado, ga je pripravil, da jih je hitro dvignil. ((Zdaj gre zares, stari!« Toda to je bilo skoraj nepotrebno pojasnilo. Potem je brez besede odprl stranska vrata na stopnišče, jih zaprl za seboj in zaklenil. Nato je mirno stopil na cesto. Pristopil je še k penzionistu ki je stal pred trgovino in bral napis ter mu pajasnil. «Da, da, kakšna nesreča. Zena mu je umrla. Danes ponoči. Skoraj zblaznel je revež.« Potem je hitro izginil v množici. Tone Resen I_ZDRAVNIŠKI KOTIČEK O rentgeniziranju človeškega telesa Ali je nizek krvni pritisk škodljiv a li ne^ V Siracusi je prejšnji, mesec a jokala mati božja«, katere kip vidimo na tej sliki. Zdravniki so izjavili, da je to popolnoma nemogoče. Tudi škof, ki je prišel na kraj sam, se ni izjavil. Vendar se v Italiji, deželi srednjeveškega mračnjaštva in na-zadnjaštva o «čuc5ežu» še vedno veliko piše in govori. Da se taki «čudeži» dogajajo v tako imenovanem »atomskem stoletju« prav na italijanskem Jugu, samo dokazuje, na kakšni razvojni stopnji držijo italijanske oblasti tamkajšnje ljudstvo. Ko pride bolnik, k zdravniku z zahtevo, naj ga presveti, ima o rentgenski preiskavi popolnoma napačne pojme; misli si običajno, da lahko zdravnik pogleda z rentgenskimi žarki v telo ter tako u-gotovi vsako bolezen Kako je vendar bolnik v zmoti! Rentgenski žarki prehajajo le skozi telo in puščajo na zaslonki senco organov, ki te žarke bolj ali manj propuščajo. Iz teh senčnatih slijc si potem ustvarja zdravnik sodbo o zdravju in bolezni nekaterih notranjih organov. Tako puščajo na primer kosti, ki vsebujejo mnogo kalcija na zaslonki odnosno sliki ali filmu zelo gosto senco, prav tako ne propuščajo kovine rentgenskih žarkov in dajejo zaradi tega popolnoma temno sliko, tudi masivni organi, kot na primer srce, ki je obdano od rahlega tkiva pljuč, ki dobro propušča rentgenske žarke, se pod rentgenom dobro vidi. Ni pa možno natančno razločevati drobovja in možganov, rentgenolog se mora v ta namen poslužiti posebnih trikov, ki omogočajo, da postanejo ti organi vidni. Organ, ki ga poleg pljuč najbolj pogosto rentgenizira-mo, je želodec. Da nam uspe predočiti želodec, mora bolnik požreti nekaj bele kontrastne tekočine, ki ni nič drugega kot kaša barijevega sulfata, ki daje pod rentgenom temno senco tako, da lahko zdravnik z očmi zasleduje pot ki jo dela požirek kaše. Ce napolnimo želodec s to kašo, tedaj lahko o- pazi spreten rentgenolog, če je izžrl čir luknjo v steno ali pa se raste bula v notranjosti želodca. Ce je potrebno, lahko zasleduje zdravnik potovanje kaše tudi po črevesu. Zdravnik pa lahko uvede po potrebi kontrastno maso tudi v obratni smeri, se pravi, da napolni z njo črevo od zadaj in tako ugotovi spremembe na danki tn širokem črevesu Težje je rentgensko predstaviti druge organe. Možgani vsebujejo prostore, ki so napolnjeni s tekočino, katerih pa z navadnim rentgenskim slikanjem ne moremo razločevati. Ce spustimo to vodo in jo nadomestimo z zrakom tedaj šele vidimo na rentgenski sliki te prostore kot svetlejše madeže, iz katerih lege in oblike postavlja rentgenolog diagnozo. Prav tako lahko fotografiramo rentgensko možganske žile, če vbrizgamo v vratno odvodnico kontrastno tekočino. Popolnoma drugače je treba' ravnati pri slikanju žolčnika, katerega brez operacije ne moremo direktno napolniti s kontrastno maso. Imama pa kontrastno barvilo, ki vsebuje jod, se izloča v žolču in napolni z žolčem žolčnik. Užijemo ga v obliki tablet in dvanajst ur kasneje je barvilo, ki daje kontrast že v žolčniku, ki ga lahko v tem trenutku slikamo in na sliki ugotovimo spremembe žolč. nika. Drugo sredstvo, ki se da vezati z jodom in se izloča skozi ledvice, uporabljamo za rentgensko slikanje ledvic in S !Poluradno glasilo angleške Vlade «Times» ima komaj tri sto tisoč izVodoV dneVne naklades čepraV ga čitajo po celem sVetu - Celotna naklada londonskih jutranjikov znaša 15 milijonov izVodoV na dan Vsaka država ima lastne običaje v vsakem pogledu življenja. Tudi v modernih panogah, o katerih bi se zdelo, da so enake povsod na svetu, se različni narodi razlikujejo. Ena izmed takšnih modernih panog življenja je časopisje. Nekdo je dejal, da ima vsak narod tako časopisje, kakršno si je znal zaslužiti Angleško časopisje nam prikazuje visoko politično zavest. težnjo po politični neodvisnosti in svobodi in skrb za pravice naroda, katera načela so globoko zakoreninjena v Angliji. Časnikarstvo je dandanes zavzelo v svetu takšen obseg, da ga prav lahko prištevamo k industrijskim panogam. Potrebni so namreč časnikarji, ki so raztreseni po celem sve tu. potrebni so domači kronisti, potrebni so tiskarji in končno so potrebni še razpečevalci, ki nam nudijo vsaj; dan nairaznovrstnejse časopise, Ves ta proces potrebuje veliko število ljudi, potrebuje velike kapitaie in moderne tiskarne ter vse ostalo: to na je že industrija. Angleška časopisna industrija zavzema dvanajsto mesto v državi in okrog petdeset odstotkov dohodkov prihaja iz reklamnih oglasov. Cenijo, da bi bila notrebna dva milijona funtov šterlingov za izdajo in popularizacijo novega angleškega dnevnika v enem letu. Zaradi tako visokih stroškov — in seveda tudi dobičkov — so glavni časopisi danes v rokah velikih industrialcev ali Da v rokah raznih strank. Časopisje je v Angliji zelo razširjeno. Statistike so doka. zale. da pride med tednom na vsakih sto družin kar petindevetdeset dnevnikov, ob ne. deliah na kar sto trideset dnevnikov na sto družin. Razni novinarji so izvedli raz ne ankete med prebivalstvom, kaj kdo najraje čita. Rezultati so bili nezadovoljivi: veči- nu bralcev si želi obširno kroniko o nesrečah, o zločinih, o razporokah, zeli si več lokalne kronike kot pa mednarodnih političnih vesti. Kljub temu pa imamo dobro število objektivnih listov, k, se imajo med najboljšimi na svetli Veliko število angleških časopisov nima direktnih političnih nazorov. Nazivajo se «neodvisni» Je pa le nekaj političnih časopisov, ki imajo vsedržavni značaj poleg pokrajinskih in mestnih tednikov ene ali druge stranke. Najvažnejši politični listi so «Daily Herald«, glasilo laburistične stranke, «Daily Wor-ker», glasilo kominformifor-movske partije in «News Cro. ničle«, kateri je odločno liberalno usmerjen in ki velja za poluradno glasilo liberalne stranke Vsi politični časopisi, ki skušajo uveljaviti svoj vpliv na čitatelje se delijo na: 60 odstotkov konservativ. nih, 30 odstotkov laburističnih in 10 odstotkov liberalnih. Vendar kupujejo ljudje časopise bolj zaradi drugih člankov in iz izidov raznih volitev je jasno razvidno, da Časopisje ne vpliva mnogo na volivce. Pomanjkanje papirja je občutno tudi v Angliji še dandanes. Leta 1030 je angleška Časopisna industrija porabila 1.200.000 ton časopisnega papirja. Med vojno je bil papir racioniran in je leta 1048 dosegel komaj tretjino pred- vojne količine. Pomanjkanje papirja je prisililo novinarje, da so skrajšali članke, uprave pa so popolnoma odpravile vračanje neprodanih časopisov, Med vojno je bilo zelo hudo dobiti časopise kjer koli treba ga je, bilo naročiti. Takoj po vojni je laburistična viada dodelila listom višje kontigente papirja. Naklada re je takoj zvišala. «Daily Express» je dvignil naklado za tri sto tisoč izvodov, «Oaily Mirror« za šest sto tisoč. «News Cronicle« za sto petdeset tisoč in drugi prav tako V tistem času se je v Londonu dvignila naklada za konservativne liste za šest sto dvajset tisoč izvodov, levičarski listi pa so dvignili svojo naklado za osem sto petdeset tisoč izvodov. , so prištevam med najbolj Veliko število angleških i konservativne angleške liste, dnevnikov in ostalih časopi-1 Skupina Westminster Press sov je v rokah nekaterih ča- Nevvspapers poseduje trinajst sopisnih trustov, od katerih so nekateri last plemiških družin. Imamo pet takih velikih časopisnih trustov. Tile so Skupina Harmsivorth, ki kontrolira tri londonske časopise, osem dnevnikov na deželi, deset tednikov. Med najbolj znanimi so trije londonski časopisi: «Daily Mail« (jutranjik), «Evening News» (ve. černik) in «Sunday Dispasch« (nedeljski list). Druga skupina je skupina Berry, ki ima v rokah pet londonskih in trinajst podeželskih dnevnikov. Najvažnejši listi so «Daily Telegraph« in «Sunday Times«. Ti listi podeželskih dnevnikov in dva. indvajset tednikov. Skupina Provincial Nevvspapers Ltd pa nadzoruje štiri podeželske večernike in sedem tednikov, Skupina Beaverbrook pa nadzoruje tri londonske dnev. nike in dva podeželska dnevnika, Obstajajo pa mnoge druge skupine, ki nadzorujejo manjše število listov, nekateri izmed najvažnejših pa niso združeni v nobenem koncernu. Nekateri angleški listi so znani po celem svetu, izven angleških meja. Takšen je na pr. liberalni časopis «Manche. ster Guardian«. V Angliji de- ZENSKI Kot pravijo znani filozofi, fe, glavni pariški krojači, so imamo ženske poseben iižesti čut«, ki nas že v naprej opozori o tem, kar se dogaja okrog nas. Me se seveda ne branimo, če nam kdo prida kakšno dobro lastnost, zato rade trdimo, da je res tako. No. in čeprav sonce še vedno upira svoje tople žarke v zemljo, smo me začutile, da se bliža jesen, Jesen pa za nas pomeni, da bomo morale obleči tople, skratka da bomo morale prenoviti našo garderobo. Opazujemo izložbe zavzeli razne struje; ki so vse zelo okusne, zato se me ne moremo odločiti samo za eno. Toda spoznajmo najprej razna mišljenja, potem bomo pa odločile, kaj nam ugaja in kaj bomo odklonile Začnimo pri tistih, ki se niso preveč oddaljili od linij, ki so nam že znane. Balmain je ustvaril zelo mehko in naravno bitje. Njeno te. lo je podobno obrnjeni kupi šampanjca, ozki spodaj in razširjeni zgoraj. Pas je nara- časopisih nove modele, čita-mo kaj bo v jeseni modernega in kako bomo morale prenoviti stare obleke Toda še vedno čakamo, kajti novice so skope. Citale smo o arev-oluciji kratkih kril«, a ne vemo kaj je na stvari; kaj so pariški diktatorji mode določili. Kakšna naj bi bila najmodernejša ženska postava? Dior, Fath, Balmain in Grif- po I ven in na običajnem mestu, ramena so precej široka, životek je poln in skoro vedno Še poudarjen z raznimi motivi in gubicami Krila so precej dolga, približno 3C zm od tal. Tudi pri Griffu so krila dolga 30 cm od tal, vendar je linija, ki jo je on lansiral preskočila nekaj , stoletij in se navdihnila ob bogatih dvornih oblekah naših prednic. — Pas je dvignjen pre cej visoko, kar še poudarjajo široki pasovi, podobni japonskim obi.iem. Ramena so izbrisana, ves životek se /di nekako krhek. Krila so pri Griffu ali ozka ali pa široka. Fath je krila skrajšal na 33 cm od tal. Njegova ženska nosi obleke, ki so podobne rimljanskim lokom. Ramena so nežno zaokrožena, rokavi so prišiti zelo nizko, skoraj tam, kjer se začne visok pas, sličen Griffovemu. Životek je pri Fathu zelo bogat, večkrat sploh ni ločen od krila. Skoraj slednji kostim bogat.) krzno, povečini perzijski janček ali kozliček. In Dior največji diktator, določa letos za najbolj moderno, linijo »vivante« z naravnimi rameni, visokimi prsi in mehko naznačenim pasom. Pod njim se boki ali zgubijo v širokih krilih ali jih pa sploh ni v ozkih Eif-felov stolp je pri Dioru navdihnil ozke obleke, medtem ko so široke podobne baročnim kupolam. Krila so najbolj kratka, približno 40 cm od tal, To so glavne pariške -struje, Me pa bomo iz vsake zbrale le najboljše in si tako ustvarile res moderno oble ko. Naša prva jesenska obleka bo imela naravna ramena (Fath) izrez podoben črki «V» in visok pas (Griffe) naguban životek (Balmain) in bogato krilce podobno baročnim kupolam (Dior). Tako smo naredile pravi «coctail» linij in ko popoldne začutimo prvi dih jeseni, bomo šle na sprehod zadovoljne same s seboj., in s pariškimi diktatorji. lijo vse dnevnike v londonske in v podeželske. Za podeželske imajo vse tiste dnevnike, ki izhajajo izven Londona v drugih mestih. Vendar vrši londonsko časopisje veliko konkurenco s podeželskimi listi in v tej konkurenci je tudi zmagalo. Ob nedeljah je v Angliji počitek in niti časopisi ne izidejo, razen v Londonu. Nekateri londonski nedeljski listi imajo naravnost astronomske naklade. List ffNevvs of the Wor!d» ima ha pr. kar sedem milijonov naklade; «The People« -•peb milijonov. «Sunday Pictorial« štiri milijone, «Šunday Ex-press« dva milijona in pol. itd. Teh časopisov v naših kronikah niti ne zasledimo. Več. krat pa slišimo imenovati list «Times», ki velja za poluradno glasilo angleške vlade. Vendar se bomo začudili, ko bomo zvedeli, da ima ta list komaj trj sto tisoč izvodov dnevne naklade, čeprav ga čitajo po celem svetu. Ta list pa je namenjen eliti bralcev in ne prinaša pikantnih novic o škandalih zaradi česar imajo drugi listi velike naklade Nasprotno od Timesa, pa imajo nekateri drugi, london ski dnevniki veliko naklado in jih čitajo v celi državi. «Daily Express» in «Daily Mirror« imata štiri milijone izvodov naklade, «Daily Mail« in «Daily Herald« tri milijone naklade, «Daily Telegraph«, «News Cronicle«, «Star» in drugi pa nad milijon izvodov. Nasprotno pa imajo podeželski listi manjše naklade. To pa iz več razlogov, Anglež, kjerkoli naj živi v svoji državi, si želi vedno vedeti, kaj se godi v prestolnici in kako mislijo londonski listi o določenih dogodkih in problemih. Londonski časopisi so znali izkoristiti to težnjo bralcev in nudijo bral. cem boljše in bolj hitre reportaže kot pa podeželski listi, Drugi vzroji za širjenje londonskega časopisja pr je v odličnih prometnin zvezah, zaradi katerih so londonski listi v orodaji na deželi že v isti uri kot podeželni listi. Nekateri listi pa tiskajo po- sebne izdaje v drugih mestih s pomočjo tiskarskih kartonov srednjih strani, ki so bili tiskani v Londonu med dnevom. Zadnje vesti pa se sprejemajo po telefonu in se vstavijo na isto mesto kot v londonski izdaji Tretji vzrok pa je reklama, V Angliji velja reklama za ce!o državo in ne le za posamezni okraj ali mesto. Zaradi tega plača producent raje reklamo časopisu, katerega čita- jo v celi državi, kot pa časopisu, katerega čitajo le v določenem kraju. Celotna naklada londonskih jutranjikov je petnajst milijonov izvodov na dan. večer-nikov po komaj tri milijone in pol izvodov, To je razumljivo, saj se jutranjiki berejo v celi državi, večerniki pa ne morejo doseči dežele, saj bi jih deželni listi potolkli zaradi novejših novic. Nasprotno pa imajo podeželski večerniki večjo naklado kot jutranjiki Časopisi so v Angliji zelo spoštovani, in to predvsem zaradi ugleda, ki ga uživajo novinarji. Sedem tisoč novinarjev je članov Narodne zveze novinarjev tri tisoč pa jih je včlanjenih v ((Institute of journalists«. Angleški novinarji so v veliki večini u-gledni in spoštovani državljani, imajo visoko stopnjo kulture, kar je razvidno tudi iz njihovih reportaž, ki so za stopnjo više od reportaž novinarjev drugih narodov ostalih sečil. Sredstvo vzbriz-gamo y veno v komolčni gubi in že nekaj minut nato se izloča skozi ledvice, ki jih sedaj lahko slikamo. Tudi bron-he v pljučih lahko napolnimo z jod vsebujočim kontrastnim sredstvom in nato pljuča slikamo. V zadnjih letih se je rentgensko raziskavanje razširilo celo v to smer da lahko slikamo tudi notranjost srca in velike srčne žile. Ta postopek je pa seveda precej težaven in zamotan ter ga skušajo zato tehnično spopolniti. Vedno in povsod, v strokovnih revijah kakor tudi v dnevnem časopisju, beremo o visokem krvnem tlaku, njegovi nevarnosti za človeka kakor tudi o različnih načinih, kako se ga obvarujemo in kako ga zdravimo. Zelo čudno je, pa, da najdemo o prenizkem krvnem pritisku zelo malo napisanega. Ne bo torej odveč, če se danes pogovorimo o tem. ali je nizek krvni pritisk škodljiv ali ne. Kakšen naj bo krvni tlak? Po nekem pravilu, ki se ga drži večina zdravnikov, naj znaša krvni tlak toliko 'milimetrov nad 100. kolikor šteje človek let Seveda je to število le neka približna osnova, ki pa ne drži povsem točno. O prenizkem krvnem pritisku ali hipotoniji govorimo tedaj, če je pritisk dosti nižji od prej omenjene norme, torej pri moškem pod 105 mm živosrebr-nega stebra, pri ženskah jpa pod 110 mm. V teh primerih lahko mislimo, da obstajajo v organizmu boiezenske okvare, in sicer ali v srcu. v krvnem obtoku ali pa na ledvicah. Seveda pa ne moremo iz nizkega krvnega tlaka brez natančnejših preiskav presoditi, kaj je v organizmu okvarjeno. So namreč ljudje, ki se pri abnormalno nizkem krvnem pritisku počutijo popolnoma de-lazmožni, nimajo nikakih težav. se ne počutijo bolni in tudi niso bolni prav tako kakor opažamo tudi pri nekaterih primerih previsokega krvnega pritiska, da se ljudje počutijo zdravi. Omotica je lahko znak previsokega ali pa tudi prenizkega krvnega pritiska. Omotico povzroča namreč po- brez podkožne * vek z nizkim predčasno postara in j dostne energije, da D k življenjske težave. 1 tožijo o stalni telesni m ^ ni utrujenosti ter so j, zaspani, muci Jih g‘.®' -utijo srce jim močno og- 0 pritisk v zatilju, so ^ m pogosto se on -[j# Vsem tem težavam čijo še običajno mrz „r,,pc> noge ter čustveno n ^ ženje. Vsemu temu J I i. nepravilno prekrvljen]' ^ nega telesa kakor tudir meznih organov. gj Kakor lahko normala^ do neke meje prenize ^ tlak? Na vsak način J Ljj, pitvijo srca in krvnin kakor tudi z regulacijo fr tativnega živčevja .1° .jo; t mo lahko s hidroterapiji menične kopeli rok krtačenjem in fr^/fi-ijni f že kakor tudi z dihain«^ jami v svežem zFa -e v R ročljivo je tudi bivai J šokih legah. Medicin ^ vrsto zS. s katerimi-remo preprečiti zfl uen£ tiska, ki lahko nezd:ra^ di do resnih okvar ^ pl nje važnih organo ■ ejpis* stvar zdravnika, d® „treb11?' taka zdravila, če je P Prenizek krvni tlak J • ^ nevaren signal in P?1”, redu gokrat, da nekaj W srcem, ledvicami V0 llf drugim organom ™ , je P" di se vara, če misli, zek krvni tlak manJresnic> * kot pa previsok, zdrav) tegneta biti pa oba in življenju enako neVpr, S PRITISK na francosko V Franciji imajo ednje -“ in privatne sole. ^ e jn 1"^; morajo vzdrževati sa f 0ge. . za ou pl? teh šolak /še in*. rajo zato starsi se vzgajajo v la uspeti. V začetku KitM manjkanje krvi v možganih, j64- ^v,?z poizve4 tri nastane zaradi moteni v protestiral P ^ jjOl/ Cerkve, da vplivu n« blja ‘j( ki nastane zaradi motenj v krvnem obtoku ki nastanejo tako pri nizkem kot pri visokem krvnem tlaku. Kaj lahko povzroči znižanje krvnega pritiska? Nenadno znižanje krvnega pritiska nastopi zaradi izkrvavitve pri poškodbah, zaradi slabosti srca ali pa pri tako imenovani diabetični komi, ki nastane pri sladkernobolnih Prehodno zni žanje krvnega pritiska opažamo pri skoro vseh vrstah infekcijskih bolezni ter pri raznih izčrpanostih telesnega in duševnega izvora, dalje pri raku, tuberkulozi, raznih anemijah ter obolenjih ščitnice. Zdravnik spozna človeka z nizkim krvnim tlakom tako rekoč že na prvi pogled Ker gre pri tem za motnje vegetativnega živčevja so taki bolniki bledi, imajo ohlapno kožo in mišičevje ter so skoro “J “J vz > - - M čevati šolnino Duh, je, je ‘rj v glavnem vodi te s fnaO5'',! htevala, naj država je t tudi te zavode^ ven ^ $0 odpor tako mocam u julij®. k i« il solucija, ki obsoja 64 otestiral prot „erkve, da vpliv neracije. Sprejeta J ej«v*J;, solucija, ki obsoja o „ti svobode s tem. da otrok v šoli podvrže Ijali * rana ji so (-« ic0 Wll petdeseto obleia važnejše svetovne jranj prireditve »Tour ^ w V Franciji so $ le • de \ teJLj/ Kot je znano, so n jj Pa, lejni prireditvi zm 8^ cozi, in sicer Bobe!j' ^jiaf ., na uprava ni ^r.godKa/Li ga «narodnega» dog izdala lično znam* > v bakrotisku. B.a^Lna. 'i/j je rdeča, modra m fja.f-ji nost je 12 franko -zetnlley vidimo v sredini Francije in napis .903^^1 France cycliste -" j neSll*,il - V' f ob straneh pa s*a I-ref' dva dirkača, eden , ugi začetka stoletja, današnji. Naša nedeljska križanjJ VODORAVNO: 1. prislov «narobe» — oseba iz prvega slovenskega romana, 2. kožni izpuščaj — avtomobilska luč, 3. predlog — vprašalnica — franc, gorovje, 4. jugoslovanski šahovski mojster (Bora) — feničanski bog dobička — osebni zaimek v sklonu, 5. pamet — predavalna stolica — pritrdilnica, 6 mesto v Palestini — glasbeni pojem, 7. kemična prvina — Jurčičeva povest, 8. stočnica — gora v Julijskih Alpah, 9. kratica za ((spodnji« — izumitelj — časovni veznik, 10. orožje — vrsta solate — kovaško delo, 11. gora na polotoku Halkidiki — zdravilo — nevestino imetje (množ.). 12. starosta — osnova lesnega alkohola, 13 vladarsko posestvo 'pri Arabcih — ljubkost NAVPIČNO: A) planet — državni pravi ilnik. bov ustne votline ki daje slike tir nato, C, * prpi« / .jtline " piefV naprave, D) ®ta' st3rltV bajeslovni brodni«, (pjci fiiPe?j(/ skovna mera " t2 jff vzdržljiv — °se_ p(#y J) afriški ptič ,''oreD f -- kos K) "V nalezljivim P0*e, ''-i).-*1 tevanje z sobe, 1) znan p? tekad na dolgc^Pj^aj garetni strup glavar zv 3 4 5 6 7 S 9 10 11 12 13 ——1 2255 2255 2225 5222 L r 22S2! B r> E E m — B p II i B 1 E W) f) B B ~ - . r tl literarna , Rešitev križanke preB. ned. VODORAVNO; 1. Bora Milič. 9, hiton, 10. 'iker, 12. pohod, 14. kolek, 16 teran, 17. das, 19. navoj, 21. okač, 22. Nova Gorica. 24 koc, 25. mak, 26, moderen. 27. Lar, 28. tun. 29. popelin. 33. vol, 34 orni, 37 premamitev, 39. oval, 40. Peter. 41. lok, 42. osina, 43. Lenin. 45. Ipem, 46. kajak, 48. Atika, 49 taksacija. 5. 1 ’ r NAVPIČNO: larf 1 * ton, 3. i°d ^ui, lik, 7 ikonodun „ r, L, Horac, 11. reV/6. ' pav. 15. koce, n ^ M, 18 sam. 19- %f}0- V M. S°'°vi9 } lemenat ?■■>- N,l. % t, * 31, petek. 32 J ^ OVira, 35 ten iP‘ top. 39. o*e»; KS’ nak, 45. it'. gRiMORSKi dnevnik — 5 W27 V ZGODOVINI NITI V DANAŠNJI DOBI NE MANJKA DOKAZOV, VAJE VEDNO BIL IN JE TUDI DANES NJIHOV NAMEN ISTI: MI HOČEMO OSTAJATI... "Mas ne zanimajo nacionalne Krivice in mednarodni moralni obzi-*’"• Italija laHRo doseže drugje vse, toda Ključ njene eKspan-ima samo - v Trstu" - tako je pisal Timeus že teta 1914 *%ln Pifiekl°, nedeljo ju. Podpredsednik zvez- ► izvršnega sveta Edvard feltJ ,govoril na proslavi 4 si„ «Ice prvega zbo-^eviii odposlancev v »rit. Povsem analitič-^ f2al' da..Trst ni za-ifecij naza. ltalijanskih aspi. tfda • 3em ozeml3u. amil alrpi^e to *e nJena za^et-ranje n nadaljnje prodi- ."r ^ starf-kan.- -To je Si' r«nica in dobro pozna-•• „ „ 'n dokazov za to ?odki ?_retek' Najnovejši do izjave najvidnejših ' naina« »lajviuucjaill Stih Zgovornejših italijan-fcv „»iov vseh strui in vseh Ho najbolj drastič- struj na" Sica vK^ZV-^e^°- Okrajna des-ta 5p Z'lanskem parlamen. K star'Cer že sPušča v svo-•tsliianskiheVi!n,dikacite bivših s« kolomj v Afriki Pod\fien?vn° sanja o novih toda v , toh predelih sve- tti6n';u; ostali italijanski po-itnejilj .r.°8i, so se za sedaj a- kro2- Vzhod * v davnem samo na 2a na Balkan 4-— talno oživlianip teh 8kle^raZ§lasi,Jvi samega fern-df• Anš't°ameTii;anov o Uprav/ Trsta italijanski VtratL- se mota človek k go^'rikdo 3e pooblastil t da rešujejo tr-CKjgnv^asanje. Seveda je {e za£r,kratek: Nihče. In imeli atJ'i tega ne more Washwep L°ndona in Veljave na n°bene ve" ETB1N KRISTAN t*htev *no Uudstvom. za .^Položen iV'“‘bovanje takega !J?° Po6««*—ne. zadostujejo italj--brez ,Se bre»^n® stranke, ki' šo 3fi?nskp—,ZJ®me enotne folitičnemm imPerialističnem ‘a Italija PLogramu- zato je V ftaira7l,p ar preplavljena ?llnit pl,. n?lsuni «patriotič-> samfanizacitami- ki de-drž»i; ,m° na tem, da bi ob- ^izževann are^eno in umetno “tSanizZ yzdušje Ena teh !?'a Volr,«* le tudi «Compa-w.v°i°ntari „ rhi S*ti», ui°ntari Giuliani e Dal. SL«1®8. sv°i sedež kioiiS? tud* izdaja svojo Porta "Vij0 revijo z naslovom ;-ie st^ra e». Revija *^°Vjna *' toda vsa njena je unln vsa njena vse-lilPlisln vedno usmerjena WVamega naslova reli1 k‘ naf a° Se pravi vra‘ iJti odpzrajo italijan- Ji., _______ ^ k,- "*a;.s? ni mogla odre uaiivauu. Sese^Hikaa^n^a številka tega proti Balkanu. J VrVOji tradiciji in name V5 crenž svojim člankom ti peatrn °J]e a Trieste di lJ je “* studi balcanicin Z, kam najbolj jasen do- Ni,7» namerava -že bi Italija ji uspelo si oni za- v . Ul 5.1 _ , ’ VC Dl 2’^tao pak°' kot i!, »ajW«-es 3e sicer- da je t»j 0 r-ii Prizner za star bn* to namU-brez krčmarj, 'Uje . nam 5e e - Nšim Se kl-1ub ...... .... j.‘h. k; ,-?g°dovinskim pora tai, italiiii1, ^ doživela Itali-v%ve aske imperialistične a. tstii t k°nčujejo o ^tdkan imveŽ kdo ve i, Vk ve* polotoku ' *- • ’ kl smo ga om Poznan «strokov-čaiSs'lt>i'ln 'a vprašanja Aldo S),o ?el‘n uredništvo bljj' Vsebin'in° mest0 v re' Se 0 bi k hj^Pisai smo ga omenili zeiln , uredništvo mu je -1, Vsek- mest o si ln5 Članka je pri-bi tdeža: «Na prvi po-k dt*,LkaZ!Uo. da je v ta-ljhtl'*tkU zgodovinskem č. ‘ho ’ .kakršnem se tre-vsankahaia Julijska Bene--tk*o razi na Balkanu, t?. balk*-!jf?ske kulture v ši. Lle &.k‘ hazen’ težnja, Peh,» Jena na gotov ne- b«ieej aft0v’tvi K'nUtnn a ie fc.^0 Dol ?ef.enz'vi in mo-hv0tlaostnBZabltl na določene tbostj vi :ln ...zemljepisne podarske razmere danes še dopuščajo praktičnega iz vajanja ali razvoja...« Da, danes ne dopuščajo še, zato pa se je potrebno pripraviti za jutri, ko se bodo že lahko uveljavljale pravice«. Taki so torej načrti! Tassini nadaljuje s svojim programskim spisom in nakazuje, da je potrebno prikazati možnost, «da se Trstu poveri dejavna naloga v tem programu in naš iredentizem tako usmeri po nekem dinamičnem gledanju, ki naj zajame vase vse narode Balkana in to v znaku onega rimskega in evropskega reda, ki ga nosi Trst v svoji tra-diciji.-.» Da, to je program italijanske iredente v Trstu in hkra-program tistega beraškega imperializma, ki je že enkrat privedel svet v strahotno vojno in posebno nam, našemu ljudstvu prinesel toliko gorta- , - m Res je sicer, da skusa Tassini zaviti ves ta svoj program v nekako tančico »kulturnega« udejstvovanja, toda namen je prozoren in ne potrebuje prav nikakih podrobnejših pojasnil. Njihovo kulturno poslanstvo, njihovo veliko vlogo «civilizatorjev» že predobro poznamo. Poznamo pa tudi njihov pogum in junaštvo, j Da ni Tassinijev članek ali | poziv le samoten klic, ampak da je bila vsa italijanska iredentistična in imperialistih, na propaganda v zvezi s Trstom vedno usmerjena na Balkan, nam lepo dokazuje, med mnogimi drugimi, tudi sledeča dva citata, ki ju bomo navedli v dokaz. Poznani tržaški iredentist Ruggero Timeus je že leta 1914 napisal v svoji knjigi «Triest,e». ki je izšla v Rimu sledeče: «Mi hočemo osvaja- ti. Nas ne zanimajo nacionalne krivice in mednarodni moralni obzin. Italija lahko doseže drugje vse, toda ključ njene ekspanzije ima samo-— v Trstu...« Isto, pa četudi z drugimi besedami, je povedal tudi Rrancesco Cop-pola v nacionalističnem listu «Idea Nazionale« leta 1917, ko je napisal sledeče: «Trst nima vrednosti samo za našo nacionalno zedinjene in za našo nadoblast na Jadranu, ampak predvsem za na-moi nad vsem Sredozemskim morjem, za našo ekspan. zijo proti Vzhodu, za pridobitev velikanske moči, ki bi imela gospodarski in politični pomen S tem duhom je kila prežeta vsa goreča kampanja za italijansko Dalmacijo... S tem duhom je prežeta vsa kampanja za intervencijo Italije v vojni, za nacionalno in imperialno vojno: začetek je — Trst.n Da, začetek je Trst in ko je Italija leta 1918 dobila Trst kot zbarantano_ plačilo za svojo imperialistično vojno, se je ekspanzija nada ljevala Mussolini je že leta 1922 rekel v Trstu sledeče: «Tu je fašizem na svojih priTbdnih tleh... Trobojnica, ki vihra pri Svetem Justu, je sveta, še bolj sveta bo, ko bo vihrala na Snežniku in najbolj sveta pa bo tedaj, ko jo bomo ponesli na Dinarske planine.v In začeli so v Trstu Ce primerjamo to, kar je napisal Tassini v reviji «La Porta Orientale« s tem, kar so napisali zagrizeni tržaški iredentisti in celo vodja italijanskega fašizma, zares ni mogoče več ločiti, kdo in kdaj je kaj napisal. Vsebino vseh štirih citatov je povsem enot. na v enem: Trst je samo začetek. S Trstom si Italija odpira šele pot za nadaljnja osvajanja na Balkan. Dosedanja zgodovina nas žal dobro uči, da so doslej vedno uspeli, toda hkrati nas tudi uči, da so tudi doživeli take poraze, ki bi spametovali vsakogar. Italijanski imperialisti pa so trmasti, svojeglavi in do skrajnosti nesramni. Danes ponovno izsiljujejo. Ponovno hlepijo po tujem, ponovno so si zaželili naše zemlje. Toda če jih dosedanje izkušnje še niso izučile, se jim lahko primeri, da jih bo to stalo mnogo več, kot si oni zamišljajo. Ko je bil pred kratkim predsednik jugoslovanske republike maršal Tito v Splitu, ga je na kosilu, ki je bilo prirejeno ob tej priložnosti, neki stari splitski borec zaprosil takole: »Tovariš predsednik, italijanski im- perialisti trde, da imajo pri nas že nekaj neporavnanih računov. Res je tako, samo da je dolžni^ nekdo drugi, da so dolžniki oni in ne mi. In naš račun je velik. Zato te, tovariš predsednik, prosim tole: Ce bi nas nesrečno naključje prisililo kdaj, da bi se morali ponovno spopasti z njimi, te prosim, da to nalogo prepustiš *nam, Dalmatincem.« To je sicer izjava enega človeka, toda takega mnenja so milijoni Jugoslovanov, milijoni Žrtev italijanskega pohlepa, milijoni tistih, ki so na lastni koži okusili »kulturno poslanstvo« Italije. S tem bi moral računati tudi gospod Pella in vsi njegovi podrepniki od skrajne desnice, pa do samega Togliattija, ki se je tudi v tem primeru, tudi v primeru Trsta, pokazal to, kar je; Prav navaden italijanski nacionalist in imperialist, kot vsi ostali italijanski politični voditelji. ETNICKA KARTA ANGLOAMERIČKE ZONE SLOBODNE TERITORIJE TRST^ n 10*d £J DL VIN - NABREŽINA GRANICA STT »—• <.**.-< GPŠT INSKA GRAHI CA - - * GRANICA KAIASTAPSKIH OPSTTHA SLOVENCI KRIZ* REPcNTABOR rO 30% PROSEK V- _*xKON TO v L L OPČINE —T } BANfc v ARKOV L Jr J ■/ ~ BQE-.^V —: 50 -'»5«Vq e-^G&OPADA T?PADRiCE- r: ^LONJLF 7_yggSV MARI JAR J V/ALOOLTR ■iHRIBl -MgpIlPilfesPt AVJc TUM; Ur 2.400-— 900.— John GalswOrt: Modeme komedije, platno . Rudolf Badjura: Ljudska geografija, platno Vet Stanko Arko: Zjvinozdravniški nasveti, platno 42a D. Defoe: Robinzon Krozue, broš. 40U. SWift: Guliver med pritlikavci in velikani, broš............................................. 200,— KNJIGA 800 MK Josip Broz lito od V LADI MIRA DEDIJ ERA Dobile jih v slovenskih knjigarnah v Trslu, Gorici in Sesljanu (Iz knjige: Dr. Lavo Čermelj, Slovenci v coni A). BLIŽNJI PROGRAM CANKARJEVE ZALOŽBE IjJ SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA OSREDNJE SLOVENSKE ZALOŽBE SI BODO SPORAZUMNO RAZDELILE DELO Obeta se vrsta prevodov in originalnih del iz leposlovja in strokovne literature, vendar je delež slovenskega 'vlJuZmižlianie ° ne' f*\ mofv‘°S1 na Balkanu, o k?14. itaHiill, nekega izžarc‘ Z jesenskim časom začenjajo novo sezono tudi založbe. Čeprav je sicer res, da se tudi v založbah programi izdaj krijejo s koledarskim letom in da bi pravzaprav šele ob novem letu lahko spregovorili o načrtih, je pa na drugi strani dejstvo, da se z jesenskim časom tudi delo založb začenja nekako na novo. Razen tega pri sedanjem stanju slovenskega založništva načrti založb niso dolgoročni, tako da lahko govorimo pravzaprav le o knjigah, ki bodo prišle na knjižni trg v bližnjih mesecih, Zato vsekakor ne bo neprimerno spregovoriti nekaj besed o načrtih dveh slovenskih založniških ustanov, Cankarjeve založbe in Slovenskega knjižnega zavoda Najprej o Cankarjevi založbi. Vsekakor bi bilo naj-prei spregovoriti o splošnih smernicah, ki jih pri svojem delu in repertoarni politiki zasleduje Cankarjeva založba, «Toda to ni ravno lahko,« mi je dejal direktor založbe književnik Beno Zupančič. Koncepti naših knjigarn namreč niso ustaljeni Razen tega se v prav zadnjem času izvaja reorganizacija našega založništva- Ne sicer v smislu neke stroge delitve kompetenc med posameznimi založbami. V.endar pa že značaj posameznih založb, njih temeljni program ali raison d’etre njih obstoja, v zadnjem času pa tudi račun rentabilnosti, zahteva neko sporazumno delitev dela med osrednjimi sloven- skimi založniškimi ustanovami. Tako na pr. namerava Državna založba v bodoče izdajati-samo šolske knjige, znanstveno literaturo, od leposlovja pa samo slovenske klasike. v Slovenski knjižni zavod naj bi se prvenstveno usmeril na izdajanje del domačih avtorjev. Kaj naj torej izdaja Cankarjeva založba? Ta založba ima v prvi vrsti skrb za izdajanje marksistične literature. To svojo nalogo bo tudi vnaprej izpolnjevala. Drugo, v kar namerava Cankarjeva založba u-smeriti svojo dejavnost, bo publicistika. Tovrstnih izdaj nam Slovencem zelo manjka. Zato pri nas nimamo niti tradicije, niti prakse v izdajanju teh del. Nasprotno pa znajo na pr. Hrvati v pravem trenutku izdajati knjige, ki obravnav vajo aktualna vprašanja. Cankarjeva založba bo v tem pogledu poskušala orati ledino. Bo pa to vsekakor hvaiežen posel, zlasti še, ker je področje zelo široko. V pogledu leposlovja pa je Cankarjeva založba že doslej šla svoja pota. Od slovenskih del je izdala nekgj originalnih stvari, ki so vzbudile pozornost. Od del svetovnih pisateljev pa nam je Cankarjeva založba posredovala v slovenskem prevodu kvalitetna dela. predvsem taka .s socialno poanto Pri tem pa si je uredništvo prizadevalo urejati program tako, da je odkrilo slovenskim bralcem novega avtorja —- na primer Hemingwaya, — pri- pisec na-sicer Italija . ki ašabor. R jih ni vsilil velesili, je rrišee za pro- Vik ak zsiB P se,n 0 veles KiK°vma -ama’ ki- - Trst žarišče za n Y-Zh''da- K>akem T W Treni,*.. sicer k(_. Zabiti» en,zivnega stanja« m°ram rst ni še ko- ha neke narod- Tretji ljudski simfonični koncert Tržaške filharmonij e "Uirinent Luigi Tottolo, solist violončelist Maksim Amfiteatrof € Zcaj1jepisne nujno- ti^vinsu ^r5t ima svoje V9 bi n™?, Poslanstvo. Wkn i ‘I to sv0j° Vlo-n« ,Zvcde! ie nujno, (Jai? si i.u Pripravi Samo 'bSnie razlagam° na- > pisee anka’ v ka' 5te"j8.2S& r«*« kic-J11 to ,i ,tclr,o izobra:-9 k sn i 0,irani pozicijo Mikati ' i.‘a v tel vlom ;ir!Id'cn> našega V>c _ %'Mi ;puil«ka Marka, m Ce »n ... . '"»i. p°no,Cd(,nt,ZTnn'- vn~ «DoiUdl. čelmk,a ■ M rnPotltičn(' m go- s« asc°)o prnktT dancs nc 6°5LaT,ieno na n°če!a tega Hotr.?iko ’ ml, v n<> tako 8e torei yij?na, da10 vzgojiti, da bo lijs|®’ ki j. ae bo zavedala Marka .a. Vzllodna Ju- Ali misli pisec se na tr- {Mk-a ha to ,AU htj hniver’ bl s V.?0vi «v . P1.01®!' pripra- teijj-^Orji« Soki komi^ariin komisarji«, sodi5*pre‘?sednikl» P°- JKC11’ ki b’, okrtatka funk’ ^oču/razdaiLv em Siroko-Pak,,\ho kuln ono “dva-J? s»al' Od ‘Pr°». ki so jo k k„u°kazah dne- ko 'klia1'0 roona naš' z.cm-^r^' kultUr PaiB.a, Pnž‘8ov, 4(>Vi, ‘e v au lma Pr'- K ”•**»''S Simfonični orkester Tržaške filharmonije, opravlja s svojim delom zgledno u-metniško poslanstvo v mestu, ki zaradi neodjenljivih, zato pa tembolj težkih pogojev na pol amerikanizi-ranega mesta vsaj očitno ne kaže dovolj interesa za resnično umetnost. Na tretjem simfoničnem koncertu «Jesen 1953» smo dela Verdija (uvertura k uNabuccu),.. Dvoia-za s Koncertom za violončelo in orkester op. 104, prvič izvajano delo Dunajčana Huebnerja, impresionistično studijo «Klage um Pan« ter popularno Kuveln-vo koreografsko pesnitev »La valse«. Dirigiral je kakor po navadi Luigi Toffolo. Predvsem mu je uspela 'nter-pretacija Ravela in Huebnerja, ki je očitno uglašena v njegov osebni stilno-po-pstvarjalni ton. Med slabše izvedbe sodita Verdi, zlasti pa Dvorak. Se vedno je nerazumljivo, da Toffolo večino svojih interpretacij čita iz partiture, dasi — kakor na pr. Verdi — izvedba teh del ne predstavlja težave v fakturi. Uverturo jc Nabuccu je Toffolo čital v dobesednem smislu hlastal je za takti in resnično smo bili v strahu, da se v partituri izgubi. Navsezadnje se to lahko zgodi še tako prominent-nemu dirigentu, vendar pri tem ne sme biti za žrtev izbrana interpretacija. Takisto pri Dvoraku, kjer pa ne očitam branje z lista, ker je to več ali manj že v navadi. Ostro grajo zaluži dirigent zaradi prevelikih koncesij svojemu orkestru, ki je malone v vsej dolžni koncerta pokrival solista, ki — poudarjam! — nikakor ni neznano ime v svetovni poustvarjalni tvornosti. Potem pa še stari grehi: fzglaše-na trobila, tu in tam tudi pihala v nasprotiiv. z odličnim godalnim „.y»iom, Huebnerjeva impresionistična študija je zelo zanimiva in nič več kakor to. Sicer pa naslov tudi nima posebnih globljih ambicij. Ponavljam, da jc bila odlično izvedena Ravelova koreografska pesnitev «La valse« Skoraj vsa njegova dela odlikuje ostra m duhovita, rekel bi shavvovska osebna nota. Pri omenjeni koreografski študiji se človek ne more otresti občutka da je naperjena zoper včksih malce osladni dunajski ton, k. ga * pr" ‘hjeno ironijo slika v valčkovih crescendih. Ce bi ne bilo lahkotnih, medita tivnih in z veliko vnemo instrumentiramh mest, bi to delo skoraj lahko imenovali parodijo na duna,-ski valček 18®0- Odlični violončelist Maksim Amfiteatrof je solistič- ni part izvedel z brezhibno rutino in globokim smislom za interpretacijo, zlasti še Adagio ma non troppo, kjer mu je instrument z dobro znamko zvenel polno in sočno. 2elimo si ga še slišati. Spored tretjega simfoničnega koncerta Tržaške filharmonije ne pomeni v slogovnem smislu posebnega odkritja. Tudi nikjer ni u-zakonjena programska stilistika, vendar bi bilo na mestu za spoznanje več smisla za notranjo logiko v nekem celokupnem repertoarju. LM Še bolj bomo ljubili svojo zemljo, še več bomo zanjo žrtvovali Ali Amerikanci ta Angleži niso prav nič pomislili, da so z dnem, ko so se odločili podariti Trst Italiji, izgubili slehernega Jugoslovana? Nismo pustili Vzhodu, da bi barantal z nami in tudi Zahodu ne bomo. To poslednje izdaj-stvo je slehernega jugoslovanskega človeka globoko ranilo, uničilo nas pa ni ta nas ne bo: še bolj bomo ljubili svojo zemljo, še ve’ bomo žrtvovali za njo. J MIŠKO KRANJEC kazalo nov literarni primer, — spomnimo se na Faulk-nerjevo Svetlobo . v avgustu, — predstavilo nov svet, — na pr. revolucionarno Kitajsko, — skratka, da je skoraj vsaka izdaja pomenila tudi zanimivo posebnost na našem knjižnem trgu. Tega načrta originalnosti izdaj leposlovnih del se Cankarjeva založba namerava držati tudi v prihodnje. Tako bo letos izšel v slovenskem prevodu moderen grški' roman. Tudi roman ekvadorskega pisatelja Jorge Ica — za Mešanci, bo predstavil našim bralcem kos neznanega sveta. Težje bq seveda s slovenskimi deli, Na kratko rečeno res dobrih originalnih slovenskih tekstov nima na razpolago. Na drugi strani pa je vprašanje drugih založb, ki tudi iščejo dobrih domačih del Tako so načrti za izdaje slovenskih avtorjev zaenkrat povsem prazni. Zato pa bo . Cankarjeva založba , izdala nekaj pomembnih prevodov. Qd treh romanov je že izšel prvi: Potovanje v Indijo, ki ga je napisal še živeči angleški pisatelj Eduard Morgan Forster. V tem delu, ki predstavlja kritiko angleške okupacije Indije, popisuje avtor življenje v tej svojevrstni deželi. Druga knjiga bo obsegala prevod ' Steinbeckovega romana Po-lentarska polica, ki ga naši poslušalci že poznajo kot roman, ki smo ga v nadaljevanjih brali lani. Tretji bo roman Cista žena, delo angleškega romanopisca starejše generacije Thomasa Hardyja Roman, ki pred- stavlja kritiko angleške puritanske družbe bo gotovo zelo zanimiv, zlasti še ker obravnava problem žene. Do konca letošnjega leta bo Cankarjeva založba izdala Engelsovo knjigo Dialektika prirode, pomembna pa bo ,, tudi knjiga Izvor krščanstva Karla Kautskyja. Seveda ne smemo pozabiti še šestega zvezka Cankarjevega Izbranega dela, ki je sicer povsem pripravljen vendar se je njega izdaja zavlekla. Poleg teh knjig bo v prihodnjih mesecih izšel Zolajev roman Rim, iz njegove znane trilogije Lurd Pariz, Rim. y načrtu je Elia Vittorinija roman Pogovori na Siciliji ter še nekaj drugih del Omeniti pa moramo še nekaj domačih esejističnih knjig, j^i so deloma že šle v tisk, vendar pa zanje še ni mogoče reči kdaj bodo izšle. Med njimi je izbor esejev pokojnega Iva Brnčiča, Lojza Kraigherja obsežna študija o Ivanu Cankarju ter zanimiva dokumentarna knjiga Miroslava Ravbarja, ki bo izšla pod naslovom Vatikan in fašizem. S tem smo o bližnjih načrtih Cankarjeve založbe povedali dovolj. Naslovi del in imena avtorjev povedo že precej. Upajmo, da bralci tudi z vsebino ne bodo razočarani Pri Slovenskem knjižnem zavodu sem obiskal glavnega urednika Božidarja Borka Tudi z njim sva se pomenila najprej o splošnih smernicah, ki jih zasleduje Slovenski knjižni zavod Nato pa sva na kratko preletela načrte izdaj v pri hodnjih mesecih. Tudi v bodoče je izdajanje slovenskih del na prvem mestu založniškega programa 'Slovenskega knjiž nega zavoda. Založba bralcev. Med prevodno literaturo bo skušal Slovenski knjižni zavod tudi v naprej izdajati predvsem dela modernih avtorjev. So pa prav glede njih trenutno težave zaradi avtorizacije, ki jo je treba plačevati v devizah. Te pa so za založbe zaradi previsokih cen nedosegljive. Slovenski knjižni zavod bo nadaljeval z izdajanjem poljudno-znan-stvene knjižnice, za katero je prav med delavci in kmeti največje zanimanje. Seveda se založba zaveda, da je prvi pogoj za uspeh teh izdaj v tem, da so knjige napisane res razumljivo in tako, da jih vsakdo bere s pridom. Temu bo založba ponovno posvetila vso skrb, ker se je primerilo, da so bile nekatere izdaje te zbirke za širok krog bralcev le na previsokem nivoju. Pozabiti pa tudi ne smemo knjig zdravstvene knjižnice, ki so zanimive in obenem koristne Prav tako bo založba še nadalje izdajala Malo knjižnico, Res pa je, da izdaje te zbirke ne morejo biti v sedanjih razmerah izredno poceni, v čemer pa bi pravzaprav moralo biti bistvo tovrstnih izdaj. Vendar pa založba upa, da se bo tudi vprašanje cen knjig uredilo tako, da bodo pretirano visoke cene knjig morale pasti. Ce v okviru tega temeljnega programa pregledamo izdaje, ki jih pripravlja Slovenski knjižni zavod za prihodnje mesece, dobimo dokaj pestro sliko. Med leposlovnimi deli omenimo najprej zbirko novel Bena Zupančiča, ki bodo izšle v zbirki Feniks. V. isti zbirki bomo dobili novo pesniško zbirko Jožeta Šmita Dvojni cvet. Od domačih del moramo omeniti tudi nov ljudski roman like Vaštetove Svet v zatonu. V njem opisuje pisateljica življenje Slovencev nekaj desetletij po naselitvi v naših krajih in sicer v okolici Ptuja ter na Koroškem. Med prevodi pripravlja Slovenski knjižni zavod izdajo Balzacovih Okroglih povesti, ki bodo izšle v malone bibliofilski izdaji z ilustracijami Gustava Doreja. . Nadalje bo izšel Zolajev roman Človek zver v prevodu Ivana Skuška ter predelan prevod Sienkiewicze-vega romana Z ognjem in mečem. V Mali knjižnici bodo izšle pesmi Giacoma Leopardija v prevodu Cirila Zlobca, nato pa še Dostojevskega romana Ubogi ljudje. Močno zanimiva bo .knjiga o Indiji, ki jo je pod naslovom Indija pred viharjem napisal publicist Tibor Mende, sodelavec angleških in ameriških časopisov. Preostane nam, da naštejemo še nekaj del poljudnoznanstvene in zdravstvene knjižnice Med ijjimi bosta Emana Pertla knjiga Medicinska kozmetika ter Janeza Matjašiča knjige o življenju mikroorganizmov, izšli kot prvi S tem smo — seveda samo na kratko, — omenili nekaj izdaj, ki jih za bližnje mesece pripravljata dve slovenski osrednji založniški ustanovi Cankarjeva založba in Slovenski knjižni zavod. Ker pa bo ljubitelje knjige prav gotovo zanimalo kaj pripravljajo še druge založbe, bomo o njihovih načrtih še tudi spregovorili. S. R. 2XZ v_____ laboratorij RAZVIJANJE KOPIRANJE POVEČAVE REPRODUKCIJE DOKUMENTOV HITRA POSTREŽBA IZDAJE INDUSTRIJSKIH IN REKLAMNIH FOT OGRAF IJ FOTOGRAFIRANJE BELO IN ČRNO IN V BARVAH INDUSTRIJC1 1 Dajajte vrednost vašim proizvodom s fotografiranjem pri tistem, la vam lahko napravi kliše v črnem in barvah l ZA POSVETOVANJA IN PRORAČUNE nc niij HI) (Mfl TELEFONIRAJTE BREZ OBVEZNOSTI NA aU“01 «»i UU"II III w. m a dem ZASTOPMK IN GLAVNA ZALOGA MDR. MIORCII TRGOVCEV Z IESTVIM TRST - Ul. Valdlrivo 3, tel. 50 - 34 A ktivnost s likovnih umetnikov j Dr. N. GIGLI A ZDRAVNIK KIRURG ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. — Zdravi z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure. Tudi naše bralce bo gotovo zanimala aktivnost slovenskih likovnih umetnikov. Slikar Dore Klemenčič je našemu sodelavcu povedal nekaj besed o aktivnosti Umetniške zadruge in likovnih u metnikov v okviru nje. Odkar so se zmanjšali oziroma celo povsem odpadli odkupi od strani državnih obla. stj in ustanov, si slovenski | likovniki iščejo odjemalcev med delovnimi kolektivi in množičnimi organizacijami. Pri tem ima prav Umetniška zadruga s svojo posredovalno vlogo velik pomen. U-metniška zadruga posreduje med umetniki in naročniki, zbira naročila in jih razde-j ljuje med svoje člane, obenem pa skrbi za res pravo umetniško kvaliteto izvršenih del. Do posebno vidnega izraza je prišlo delo Umetniške zadruge pri spomeniški akciji, to je pri postavljanju spomenikov v čast naše revolucije. Ta akcija je zavzela tako širok obseg, da so vsi slovenski kiparji polno zaposleni, nekateri celo tako, da ima_ jo naročil za daljšo dobo v merava čimbolj razširiti naprej. Tako je bil prvi spo- , eno omeniti nekaj deh . . , v I .. y i-t , ' ::u ;________________mn morrv/1 V kratkem ,bodo odkrili spomenik v Planini nad Krškim. Izdelal ga je Božo Pengov. Ta mojster pripravlja zdaj spomenik, ki ga bodo postavili v Žalcu in odkrili 29. novembra. Kipar Tone Segu-lin izdeluje spomenik za Vran_ sko, Frančišek Smerdu, pa za Domžale. Ta spomenik s petimi figurami bo večjega obsega. Največji pa je vsekakor spomenik, ki so ga odkrili v Kočevju, ob proslovi desete obletnice zbora narodnih odposlancev prejšnjo nedeljo. Spo. menik, ki je dolg 18 metrov in visok 9 m, obsega več skupin figur. Izdelalo ga je več kiparjev. Keršič in Keržič sta modelirala lika partizana in partizanke, kipar Lojze Kavčič pa kip partizanske matere in kurirja. Osrednjo največjo skupino, ki predstavlja tri simbolične figure graditeljev, pa je izdelal Božo Pengov. Celoten spomenik sto. ji na posebnem kamnitem podstavku in je največji spomenik v Sloveniji. V manjši meri so z naročili, ki jih posreduje Umetniška zadruga, zaposleni sli. karji Vendar pa moramo vse. ki poslikani tudi stroji v novi hidrocentrali v Vuzenici. Tu bo razen tega notranjost o-premljena s freskami, sgra-fiti in še z drugimi slikami. V novem počitniškem domu na Polževem nad Višnjo goro izdelujejo* Tone 2nidaršič dva sgrafita, Milan Bizovičar pa večjo fresko. V domu bo tudi mozaik, delo Rafaela Nemca, V pivnici bodo sodčki, za katere bo vrezal v les ornamente in figuraliko Tone Kralj. Za muzej v Kočevju izdeluje slikar Ivo Seljak-Copič en sgrafit m eno fresko. Omenimo lahko še, da je za okrajni ljudski odbor v Trbovljah Tine Gorjup slikal rudarje pri delu v jami, Sonja Vončina pa je slikala cementarno. Tudi v tovarni gumijastih izdelkov v Kranju sta brata Gorjup izdelala dvoje slik, ki prikazujeta pro. ces dela. S. R. TRST • Ul. Torrebianca št. 43 (vogal Ul. Carducci) • Tel. 71-18 Mizarji I Deske »mre podjetniki j »e. m“c*- kmetovatci!,noveiTitraih :.......= ■ ■ - lesov in tra- me nudi najugodneje iel. 90441 zbirko Feniks, posvečeno-naši mladi literarni generaciji. Seveda pa je z izdajanjem slovenskih del zdru žen tudi problem populariziranja teh del, kajti slovenska dela še vedno iščejo menik, naročen po Umetniški zadrugi, odkrit že letošnjo spomlad. Pred nedavnim so odkrili spomenik žrtvam narodnoosvobodilne borbe v Idriji, ki ga je izdelal T. Kralj, jih izvršujejo po naročilih. Zoran Didek je napravil načrte za poslikanje strojev v novi hidrocentrali v Medvodah, To delo je bilo pri nas izvedeno prvikrat. Bodo pa Dr. HLAVATY zobozdravnik na OPČINAH Narodna ulica št. 124 ZOPET REDNO ORDINIRA AVTOMOBILE ODDAJA U NAJEM za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC TRST - UL. TIMEUS ŠT. 4 Tel. 90296 - urad Tek 33113 - dom CENE UGODNE % II Sliifff 85 Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi manjšimi pooblačitvami. — Včerajš. nja najvršja temperatura v Trstu je znašala 16.3 stopinje; najnižja 8.8 stopinje. TRST, nedelja 11. oktobra 1953 PRIMORSKI DNEVMIK D s Jetr "’•> IE EjNIK S -i ----- - ^ <>' " -.JU Uu" MC VELIKO ZADOVOLJSTVO NAD TITOVIM GOVOROM Dijaki iz Nove Gorice demonstrirali pri obmejnem blokn zaradi enostranskih in krivičnih sklepov zapadnjakov Celo najbolj šovinistični Goričani so mlačni ob sklepu Angloamerikancev - V telegramu župan In Lega Nazionale »žalujeta In trepetata nad istrskimi brati" KINO VERDI. 15: «Povratek don Ca-milla», Fernandei. VITTORIA. 15: «April v Parizu«, barvni film, D. Day. CENTRALE. 15: »Nečastni marš«, P. Lavvford in R. Green. MODERNO. 15: »Dekle z Donave«, M. Rbkk. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. do 12.30 je dežurna lekarna Urba-ni-Albanese, Ul. Rossini 1 tel. 24-43. Se vedno se vsi razgovori, v mestu in na podeželju vrte okrog sklepa Angležev in A-meričanov, ki predstavlja kršitev vseh obveznosti pariške mirovne konference iz leta 1946. Goriški Slovenci se nikakor ne morejo pomiriti z mislijo, naj bi tudi v Tršt stopila italijanska vojska. Italija v Trstu pomeni smrt za njegovo gospodarstvo. To so ugotovitve, ki jih je lahko slišati v Gorici na vseh ulicah. Zaradi tega je tudi razumljiva mlačnost, s katero so tudi tisti prebivalci, znani kot najbolj šovinistično razpoloženi, sprejeli vest o priključitvi Trsta k Italiji. Kakor smo že javili v pe tek, ko je bil že vsem znan sklep Angležev in Američanov ni visela v mestu niti ena ita_ lijanska zastava. Sele na ukaz iredentističnih strank so včeraj zjutraj najprej izobesili «tricolore» tajništva političnih strank, zatem občinski uradi in šele proti popoldnevu so jim sledili tudi nekateri meščani, vendar v manjšem številu kot ob raznih iredentističnih manifestacijah. Zupan, stvo in Lega nazionale so seveda ob tej priliki poslala te. legrame Bartoliju in vladi, v katerih «žalujejo in trepetajo za bodočnostjo bratov v Istri«. S tem so prikazali pravo stran italijanskih zahtev po Trstu. Potrjena je bila trditev, da je za globokim nacionalizmom skrit imperializem, kateremu se novo italijansko vodstvo noče odreči. Goriška policija včeraj ni bila več v alarmnem stanju, toda po mestu že več dni, in posebno je bilo to opaziti včeraj, krožijo oziroma pohaj. kujejo čudni civilisti, ki jih človek na prvi pogied spozna, da pripadajo policijskim ali orožniškim edinicam. ki pa niso nastanjene v našem mestu. Tudi vojaštva je več kot po navadi; celo alpince je lahko videti, pa čeprav imajo ti svoje vojašnice drugod. V mestu je mir. Ze dva dni slovenski človek vneto prisluškuje radijskim oddajam iz Jugoslavije in cone B Govor predsednika jugoslovanske republike Tita v Leskovcu so poslušali včeraj v mestu in po vaseh. Zanj se zanimajo tudi ostali gori-ški prebivalci Njegove odloč. ne besede, da bo Jugoslavija proti morebitnemu uresničenju zadnjega zavezniškega sklepa o priključitvi Trsta Italiji, ukrenila vse, kar je v njeni moči in v skladu z OZN pa u. porabila tudi vojaško silo če bo treba, so ohrabrile goriško prebivalstvo, posebno pa slovensko manjšino. Onstran meje so se tudi včeraj nadaljevale manifestacije, ki so bile povsem spontane in so dokazale ljubezen, ki jo primorski narod goji do svojega voditelja, in odločnost, s katero bo to ljudstvo, ki je predobro okusilo fašistični škorenj, podprlo vsako njegovo zahtevo ali ukrep. Včeraj dopoldne so se na go-riškem obmejnem bloku zbrali vsi slovenski srednješolci iz Nove Gorice. Njihovo ogorčenje nad italijanskimi voditelji, ki stegajo pohlepno roko še vedno po slovenski zemlji, je doseglo tak vrhunec, da bi bili skoraj od. vrgli obmejni drog in odšli proti italijanskemu bloku. Sele miličniki so jih pravočasno ustavili. Vendar pa mladina ni odšla takoj na svoje domove; dalj časa je še zatem nadaljevala s klicanjem po pravični rešitvi tr. žaškega vprašanja. Tudi drugi prebivalci Nove Gorice in vseh okoliških vasi so včeraj z ogorčenjem komentirali in po podjetjih demonstrirali proti zahodnemu in italijanskemu imperializmu. Priprav, ljeni so vsi kot en mož, če je potreba tudi z orožjem braniti interese jugoslovanskega ljudstva na Tržaškem. Gradnja novih stanovanjskih hiš V preteklih dneh je bila podpisana pogodba med ministrstvom za javna dela in Avtonomnim zavodom za gradnjo ljudskih hiš v Gorici (IACP) za gradnjo novih stanovanjskih hiš v goriški pokrajini. Predvideni 50 stroški v znesku 150 milijonov lir na podlagi zakona št. 261 od leta 1947. Zgrajenih bo 13 poslopij v raznih krajih med tem je tudi Doberdob. Z deli bodo pričeli pozimi. Druga stanovanjska poslopja bodo začeli graditi tudi v Tržiču in Gradežu. Dela za gradnjo bo vodil Zavod za ljudske hiše iz Trsta. Predvideni stroški znašajo okrog 150 milijonov lir. «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 le v TRSTU, UL. VALDTRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK PODJETJE brata ŠVARA ♦ n TRST • I Giulia S!ev. 28 Telefon; 96 - 742 ‘Ji lile in citajk (Plimolbki dnevnik! Prve posledice Titovega govora (Nadaljevanje s 1 strani) to vladno tezo in utrdil prepričanje, da so se ZDA v svoji politiki, do Jugoslavije spustile na zelo nevarno pot. ki sta. jo že bridko -občutila Hitler leta 1941 in Stalin leta 1948. Zlasti pa je v ameriških krogih, sicer običajno prepričanih v magično moč dolarja, naredila globok vtis izjava maršala Tita, da se Jugoslavija raje odpove pomoči, kot da bi trgovala s svojo zemljo in s svojimi interesi. Počasi se utrjuje prepričanje, da je ameriško državno tajništvo, navajeno občevanja z zahodnoevropskimi držayami. naletelo na nekaj povsem drugega, kjer s ka-plarskimi metodami ni mogoče ničesar opraviti. Jugoslovanski veleposlanik v VVashingtonu Vladimir Popovič je včeraj zvečer obiskal ameriškega državnega podtajnika Livingstona Merchan. PELLA SPREJEMA RIM, 10. — Predsednik italijanske vlade Pella je sprejel danes veleposlanika ZDA in Anglije in jima sporočil, da italijanska vlada pristaja na to, da bi v najkrajšem času prevzela upravo v coni A. Pel. la je nadalje dejal, da se italijanski vladi plebiscit še vedno zdi najprimernejše sredstvo za rešitev tržaškega vpra. šanja. Nadalje je Pella predlagal, naj se kmalu sestane mešana komisija italijanskih in zavezniških izvedencev, ki bi sestavila načrt za predajo oblasti in nadomestitev angio-ameriških čet z italijanskimi. ta in mu izročil ustni protest proti angloameriškemu sklepu glede Trsta. Po razgovoru je izjavil novinarjem, da ima Jugoslavija na razpolago mnogo ukrepov, da prepreči angloameriški korak, ni pa hotel povedati, katerih ukrepov se bo poslužila. Na vprašanje, ali se bo Jugoslavija obrnila na OZN ali mor. da na mednarodno sodišče, je veleposlanik Popovič odgovoril »Videli bomo«. Opaziti pa je, da vlada v ameriških vladnih krogih pre. cejšnja nervoza v zvezi z možnostjo, da postavi Jugoslavija to vprašanje pred OZN, saj je znano, da ameriško stališče zadnje čase le stežka zmaguje v OZN; poleg tega se utegnejo pri razpravljanju o enostranskem dejanju angleške in ameriške vlade, ki obenem pomeni popolno ignoriranje avtoritete OZN, ustvariti popolnoma preobrnjene fronte. V krogih OZN pa opažajo živahno delavnost jugoslovanskih delegatov, ki so navezali stike s številnimi delegacijami. Na številna vprašanja novinarjev so bili jugoslovanski delegati precej rezervirani, poudarjali so pa, da ZDA in Velika Britanija nimata nobene pravice prepustiti svojega mandata v coni A Italiji. Prav tako so jugoslovanski delegati odločno zavrnili vse insinuacije, da se je maršal Tito med svojim obiskom v Londonu sporazumel z Edenom o italijanski okupaciji cone A. Sicer pa tudi angleški m ameriški vladni krogi kljub skrajno neugodnim komentarjem v svetu niso mogli česa podobnega izjaviti. Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Popovič je izjavil novi-1 monstracij v Jugoslaviji in da narjem, da se ne sme dovoliti, j se celo nekako boje poročati da bj Italija prevzela oblast v o opustošenju raznih ameriških coni A. Poudaril je, da bo ju- ustanov med demonstracijami, goslovanska vlada podvzela vse To razlagajo kot znak, da v ukrepe, ki so v njeni moči, da prepreči izvedbo tega enostran. skega in krivičnega sklepa. IVashingtonu takšne reakcije niso pričakovali, pa tudi kot znak, da poskušajo prikrivati, Ameriški tisk je po prvih i ie enostranski sklep o Trstu ,-.— vse drugo kot pomiril položaj. ugodnih komentarjih z izjemo vplivnega «Washington Post«, ki je že včeraj obsodil sklep o Trstu in poudarjal, da mora ameriška diplomacija v bodoče bolje premisliti svoja dejanja -začel posvečati precej več pozornosti jugoslovanskim izjavam. Obenem pa pada v oči, da poskušajo ameriški informacijski viri prikrivati veličino de- 7 ori Čoiattoviču BEOGRAD, 10. — Rodoljub Colakovič, član Zveznega izvršnega sveta, je sprejel danes predpoldne sovjetskega veleposlanika v Beogradu Valjko-va in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. DANAŠNJA NAJBOLJ ZANIMIVA MEDNARODNA TEKMA Na Dunaju Avstrija-Madžarska V Budimpešti nastopita B reprezentanci obeb držav Najpomembnejša mednarodna prireditev današnje nede-je je gotovo tekma med nogometnima reprezentancama Avstrije in Madžarske na Dunaju. Tekma je važna iz raznih vzrokov. Predvsem bomo videli, kako se bo proti Madžarom obnesel avstrijski obrambni blok, ki ga VValter Nausch skoraj v celoti forsira tudi kot obrambo v kontinentalnem pa so na Dunaju samo enkrat uspeli zmagati s 4:3. Madžari bodo na Dunaju nastopili z naslednjim moštvom: Grosics; Buzanszki, Lorant; Lantps, Boszik, Zakarias; Bu-dai, Csordas, Hidegkuti, Pu-skas, Toth; rezerve: Geller (vratar), Karpati (branilec). Palotas (krilec/napadalec). moštvu za fekmo proti Angli- Polfinale za pokal FLRJ ji. Na drugi strani pa vzbuja , c 7 L \ novembra v bplitu m Zagrebu veliko radovednost, kako bo proti Avstriji igralo moštvo, ki nosi ponosni naslov olimpijskega prvaka in ki je meseca maja v Rimu pregazilo italijansko reprezentanco (3:0), v nedeljo pa še Cehe v Pragi (5:1). Kakor v Pragi tako bo tudi na Dunaju rtiadžarska reprezentanca nastopila brez Ko-esisa in Cziborja. Pač pa bo zopet nastopil na desnem krilu Budai. On pravzaprav ne spada v družbo onih dveh pri izključitvi iz reprezentance, temveč je imel opravičljiv vzrok, ker se ni dobro počutil. Sicer pa se tudi ostalima dvema kazen polagoma omiljuje: danes bosta namreč že igrala v B-reprezentanci, ki bo na stopila proti avstrijski B-re-prezentanci v Budimpešti. Na Dunaju najbrž tudi madžarski reprezentanci ne bo prav lahko. Čeprav so namreč Madžari doslej Avstrijce v Budimpešti še vedno premagali, ZA SVETOVNO PRVENSTVO Anglija- Walles 4:1 (1:1) CARDIFF, 10. — V tekmi, ki je veljala za svetovno prvenstvo, je danes angleška reprezentanca premagala reprezentanco VValesa s 4:1 (1:1). Anglija se je močno okoristila z odsotnostjo branilca Shervvooda, ki je moral zaradi nezgode malo pred koncem prvega polčasa zapustiti igrišče. Ko se je vrnil, ni mogel več igrati na svojem mestu, pa tudi rezultat je bil že postavljen. Zreb je določil, da se bosta polfinalni tekmi za jugoslovanski pokal odigrali v Splitu in Zagrebu, in sicer bo v Splitu nastopila proti Hajduku Crvena zvezda, v Zagrebu proti Dinamu pa BSK. Lahko je reči, kdo bo izšel kot finalist na tekmi v Zagrebu, teže pa je prerokovati o finalistu v Splitu. Qbe tekmi bosta J novembra, finale pa 29. novembra v Beogradu. NEAPELJ, 10. — Po prvih treh disciplinah tekmovanja za italijansko prvenstvo ženskega petoboja je v vodstvu Musso pred' Tržačanko Simo-nettijevo. Danes je bil na sporedu met krogle (1. Perri 10,09 m, 2. Simonetti 9,26, 4. Musšo 8.87), skok v višino (1. Perri 150 cm, 2. Musso in Si-roonetti 144), in tek na 200 m (1. Musso 26,5, 5. Simonetti 27,7) Jutri je ie na vrsti tek na 80 m z zaprekami in skok v daljino. Arsenal se popravlja LONDON, 10. — Rezultati današnjih prvenstvenih tekem prve divizije; Bolton - Manchester City 3:2. Burnley-Portsmouth 1:0, Chari-ton - Blackpool 4:2, Liverpool-Aston Villa 6:1, Manchester United - Sunderland 1:0, Mid-dlesbrought - Sheffield United 2:0, Nevvcastle - Wol-verhampton 1:2, Preston-Car-diff 12, Sheffield Wednesday-Chelsea 2:0, Tottenham - Arsenal 1:4, West Bronwich -Suddersfield 4:0. » * * DUNAJ, 10. — Rapid bo igral 13. oktobra v Moskvi s Spartakom dva dni nato pa z Dinamom. Finska reprezentanca bo nastopila v Moskvi 22. oktobra z enim izmed naj Daljših moštev, ki pa še ni določeno 26. oktobra pa bo igrala v Leningradu. LONDON, 10. — V finalu teniškega turnirja za britansko prvenstvo na pokritih igriščih je T>robny premagal Angleža tVilsona s 6:2, 7:5, 6:2. Med ženskami si je priborila prvenstvo Mortimer. 330 LET ZAPORA OBTOŽENCEM esprsv it sodna oblast vedela za njihovo nedolžnost (Nadaljevanje s 3. strani) mion. To potrjuje, da je Kofolova izjava bila lažniva. 31. oktobra 1934 pa je preiskovalni sodnik posebnega fašističnega sodišča Fallace zaslišal Kofola, ki je preklical izpoved, ki jo je dal pred brigadirjem Seidito in štirimi drugimi pričami, in rekel, da je bil k tisti izpovedi »prisiljen od tovarišev, Slovanov, da je sicer prej lagal, vendar pa imen tovarišev, Slovanov ni hotel izdati«. Policija in Fallace sta Kofolu gotovo povedala, da se lažniva ovadba v danih primerih kaznuje tudi z dosmrtno ječo. Zato se Kolofovo obnašanje prav dobro razume.... Najboljši dokaz, da je posebno sodišče samo spoznalo, da so vse obtožbe lažne, obsojenci pa nedolžni, pa je prav dejstvo, da ni nobenega obsodilo na smrt. V dokaz nedolžnosti vseh obsojenih navajamo še nekatera dejstva, O vsem izpove-danem orožju, ki naj bi ga tvorilo kakih deset pušk in nekaj revolverjev, ni niti duha ne sluha. Poleg drugih okoliščin, ki se bodo razkrile na razpravi v Benetkah 16. oktobra t.l. pred prizivnim sodiščem na revizijskem procesu proti obsodbi posebnega sodišča, bomo slišali tudi važna protislovja, kot sta na primer dve ugotovitvi zdravniških izvedencev, od katerih ena trdi da je premer rane ob vstopu krogle v Rastellijevo glavo 13 mm, premer rane ob izhodu pa 18 mm; druga ugotovitev pa trdi, da je premer rane ob vstopu krogle res 13 mm, vendar se iz raznih okoliščin more sklepati, da ie Rastellija zadela krogla največ kalibra 8 mm, kar je krogla revolverja. Ze takoj po umoru se je govorilo, da je Rastellija najbrž ubil, verjetno zaradi ljubosumnosti, njegov tovariš, financar. Danes je to mnenje še bolj potrjeno. Ni v naši kompetenci, da dajemo o tem kakršno koli sodbo, ker gre to za kriminalno obračunavanje, ki nima s fašističnim zatiranjem Slovencev nobene zveze. Vendar pa ne moramo mimo dejstva, da je služil ta kriminal za podlago nabolj krutemu ravnanju in obsojanju nedolžnih slovenskih ljudi, katerim kljub porazu in padcu fašizma še vedno visi nad glavami obsodba posebnega fašističnega sodišča in morajo še vedno prenašati njegove posledice. Prav zaradi tega zahtevamo od oblasti, da s posebnim aktom razveljavijo vse obsodbe posebnega sodišča za zaščito države, ki so bil« naložene Slovencem v Julijski krajini zaradi njihovega komunističnega. antifašističnega ali nacionalnega prepričanja, kot so že takoj po vojni s posebnim aktom razveljavile vse obsodbe posebnega sodišča, ki so se nanašale na pod fašizmom obsojene italijanske antifašiste. Zakaj že takrat niso tudi Slovencem razveljavili fašističnih obsodb, ampak morajo sedaj posamično zahtevati revizijo? Ali ni morda tudi to dokaz diskriminacijskega ravnanja oblasti s slovensko manjšino v Italiji? Delegacija ZSM na kongresu LMS v Mariboru V petek popoldne je iz Gorice odpotovala 8-članska delegacija zastopnikov ZSM v Italiji na V. kongres Ljudske mladine Slovenije v Maribor. ZMS v Italiji je namreč že pred časom dobila vabilo, da po možnosti prisostvuje V. kongresu slovenske mladine, ki se prične danes v Mariboru. Andrejev semenj v Gorici Trajal bo od 28. novembra do 8. decembra V petek se je sestal odbor Trgovske zbornice, da bi proučeval in odobril razne sklepe. Po proučevanju raznih administrativnih sklepov, je odbor odobril nov pravilnik za sestavo seznama strokovnjakov in izvedencev goriške I pokrajine, ki bi veljal za do-( bo štirih let (1954-1957); nadalje so na podlagi povabila Turistične pokrajinske zveze prevzeli odgovornost za organizacijo skupno s Turistično zvezo in drugimi organizacijami sejma sv; Andreja, ki bo v Gorici od 28. novembra do 8. decembra t. 1. KINO v Nabrežini predvaja danes izredno zanimiv barvni film „Veliki Caruso “ Ker viada za ta film veliko zanimanje ga bomo predvajali ob 15. 17.45 in 20-30 uri- Prihodnjo sredo je na programu film: »Čudežna podoba“ DARILNE PAKETE svojcem v JUGOSLAVIJI odpremlja hitro in najceneje zastopstvo General Trading lnc, Illinois, ZDA R U N E X I M Export Imoort - Trst, Ul. Ghega 2/1, tel, 28363 Odpremlja direktno ln najhitreje po najugodnejših pogojih iz proste luke prvovrstno blago: kavo. riž in druga živila, kompletna kolesa in pribor, motorje vseh vrst in jakosti - vespe, lambrete - radio-aparate in glasbila, frigidaire, šivalne stroje, štedilnike na elekt, tok - plin - premog in gospodinjske predmete sploh, moško in žensko blago za obleke in suknje ter perilo in obuvala, gradbeni material, kmetijske stroje, orodie in potrebščine vseh vrst za h^mače potrebe. PRIZNANO HITRA. SOLIDNA IN UGODNA POSTRtŽBA! Tovorni protoni Tol. št. 5110!! Osebniavtobusni prevozi AVTOGARAŽAz MEHAM1ČNO DELAVNICO TRST - Ulica Moreri 7 - ROJAN STARA IN ZNANA TVRDKA mmm; •>-?, TULIAK RODOLFO ki se je preselila v 15 tel. 95089 z zadovoljstvom obvešča svoje odjemalce, da ima na razpolago novo vrsto šivalnih strojev svetovne znamke SIMCA Carnera v Gorici Ze več dni se po mestu širi vest, da bo v nedeljo obiskal Gorico znani boksar Carnera, ki že več let biva v Ameriki in je postal tudi njen državljan. Carnera je prišel v Italijo, da prisostvuje izdelavi novega ameriškega filma, ki bo prikazoval njegovo življenje. Znani boksar, prvak v rokoborbi ameriškega stila, je bil te dni v Vidmu in v Trstu kot smo izvedeli, je zaprosil za jugoslovanski vizum in namerava v Jugoslavijo, kjer živijo starši njegove žene. V Gorici bo ostal le malo časa. s križnim šivorn ca gumbnice, pritrje vanje gumbov in čipk ter vezenje brez okvira. 25-ietno jamstvo. Naprodaj rabljeni pogiobljivi stroji in v omaricah. Vzamemo v račun in dobro plačamo rabljene stroje. Popravila z Jamstvom. Obročno odplačevanje po 50 lir dnevno. Brezplačen pouk v vezenju. Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17-00: T«M- Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi. Trst Ib: • Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. — .!-• 17.30: Simfonični koncert, prenes iz Rima. — Sloveuijfcj 9.40: Dopoldanski simfonični koncert. OGLASI in OGLAŠANJA PRAVILNO OGLAŠANJE JE ZNANOST IN SAJ«) ^ KO OGLAŠANJE JE TUDI USPESNO. PRVI P00®",.!«, KEGA OGLAŠANJA JE, DA MORA BLAGO RES ZATI TEMU, KAR JE V OGLASU OMENJENO USTHt KINO NA OPČINAH objavlja sledeči spored za prihodnji teden: Danes v nedeljo II. in jutri v ponedeljek 12' barvni film «PR0TI VSEM ZASTAVAM« (Conlro tutte le bandiere) z velikima svetovnoznanima igralcema Errolom P lynnoW in Mauren O’ Hara; v torek 13. in sredo 14. t. m. «f,ETI/EKU DEKLET NAPADA* (Quatt.ro ragaize all'abbordaggio) igrajo Tony Mactui in Janet Lergt; v četrtek 15, in petek 16. t. m- «VELIKA PAST* (11 grande agguato) v soboto 17. t. m. «Z0RUVA MASKA* (La maskera di Zorro) PRIDITE VSI ! PRIDITE VSI' Eno nalivno pe'to v da^ KTAKtKI! ŠOLABJl; Kdor si nabavi vse šolske potrebščin PAIMKNICI . TIHKAKŠII U. BERNARDI-Gl. Mazzini, 44 TEL. 93-667 eno dobi v dar dobro nalivno VSE ZA m PO NALIVNO PERO RERKUM JE NAJBOLJŠE OD DOSEDANJIH SAMO ZA 1.000,- LIR - 1 LETO JAMST - HijKL AVTORIZIRAN MALI OB?3,mE-IZDELUJE NAGROBNE SPU™ NIKE IZ NAJBOLJŠIH SKIH IN TUJIH MARMOR* SLIKE NA PORCELANU. NASTE CRKE IN LUČKE, V* RAČUNE BREZPLAČNO, Lg. STAVITEV IZVRŠENIH SPUm NIKOV Z GARANCIJ0- Stanko Zidarič SEMPOLAJ ŠT. 4 CENE Z n E B OLAJŠAVE PKIPL* s * fiL® MOTOM 48 CClH Čudoviti v*s s* • 0- IZKUŠENA BABICA sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 _ KOLESA. 5* AR>' STROJE. HADl°- TE in »Ru ,lt)ifJ O K i/ I N 1 dobite v vel*1 u "e » T R G O mi NABREŽINA,tB Krojacnica Petelin NABREŽINA št. 145 izdeluje moške in ženske plašče, obleke, ženske kostime, po najmodernejšem zadnjem kroju. CENE ZMERNE Ima na razpolago veliko izbiro vzorcev najboljših tovarn. UVOZ IVAN RIBARI^ ZALOGA TRDEGA LESA IN GO* Lit A Dl: LL.LKISIM TEL.P3'fJ!! Skladišče: [JI. dnUe II i lizin št. I 7-18-TbLHD' Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Sl. 6 III. nad. — Telefon Številka »3-808 tu »4-638. — PoSlm predal 502. - UPRAVA: ULICA SV, FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-18 _ ceiie oglasov: Za vsak mm vtsine v Sirim 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak min širine I stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn, Gorica Ul. S. Pellico Ml. Te'. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud repub Jugoslavija- Izvod 10, ‘nes