Posamezne Številke« Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO »e nahaja v Mari* bon*. Jurčičeve ulita it. 4* I. nadartr-UPRAVA a« nahaja * Jurčičevi oli« St. 4, pritličje desno- Tele* Jo« »t. 24. — SHS postnoeekovni račun Štev. 11.787. Na naročila brca denarja a« ne °**ra’ Rokopisi se ne vračajo- ir gMovJn? Cena današnje štev. Din TABOR Posamezne Številke« N avadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. „TABOR* izhaja vsak dan, raavta nedelje in praznikov, ob 18, ari s datumom naslednjega dne tar stane mesečno po pošti D 10*—>, za inozemstvo D 18*—, dostavljen no dota D 11*—, na izkaznice D 10*— inserati po dogovora. Naroča »e pri opravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva uliea stav. 4. Nas lav Maribor, torek 1. junija 1926. Leto: VII. — Številka t 121. Ceni, naročnike kateri so prejeli opomine ponovno opozarjamo, da poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 5. junija, Nedeljski politični zbori j^rlbičevič napoveduje padec Uzunovlčeve vlade. — Radič ostro napada PašKa In njegovo skupino. Pašič je nazadnjak in nasilnež. — Ponovna Radičeva zahteva po izstopu Niklča iz vlade. — Tudi Jovanovič napadal Pašiča. BEOGRAD, 31. maja. Tukajšnji listi Prinašajo obširna poročila o mnogoštevilnih shodih voditeljev opozicije ,n St Radiča. ,v Veliki Kikindi se je vršil velik ■nod SDS, na katerem je govoril vo-w stranke Svetozar Pribičevlč, na-j^sujoč: Sedanja vlada gospoda ^zunovlča mora pasti! Ze sedaj je Do da vodijo radikali pogajanja z Jovičem za slučaj, da jih bo pu-'* otjepan Radič na cedilu, u »rvatskem Zagorju je Stjepan .."Oie priredil včeraj dva shoda, v Jjxn3cu in Pregradi. Govoril je o po-kft,cnem položaju in ostro napadal Ni-. Pašiča. Izjavil je med drugim, S]j,le •z vlade odšla skupina, ki je mi-. a’ da je narod za to tu. da se na •m,? jaha. Ni več Pašičevih slug, Jut) temu, da je postal Pašič na svo- ja stara leta izkušen politik — postal pa je tudi nazadnjak in nasilnež. (Se pred kakimi tremi meseci je na shodih v Dalmaciji klical: Bog živi Pasica še mnogo let!) Radič je omenjal, Rako stališče je zavzel PašK v ministrskem svetu povodom razprave o občinskem zakonu napram Nemcem. Pašičevo naziranje je, da je bilo treba 1. 1918. vse Nemce izgnati ali pa poklati. Radič je tudi ponovil zahtevo, da mora iz vlade minister dr. Nl-kič. Ljuba Jovanovič je imel v Somboru zanimiv govor. Shoda se je udeležilo veliko Število Bunjevcev, Madžarov, Nemcev in Slovakov. Svoj zagovor je Jovanovič označil kot programa-tičen in opozicijonalen. Ponovno je povdaril, da Pašič ni več kos težavni nalogi na vodstvu države. Dr. Ninfit na povratku iz Pariza Hrenca Male antante na Bledu 17. junija. — Italija odklonila trozvezo s Francijo in Jugoslavijo. BEOgpad, 31. maja. Zunanji mi-ster dr. Ninčič je danes zapustil Pa-'z in le na potu v Beograd. Kakor P°roČajo iz Pariza lanu sc bo sestal v Mi-j\ ministrskim predsednikom in uS°*in*iem. Ko prispe v Jugoslavi-Pr’ed P0setil Bled, kjer si bo ogledal Unt 'r'Prave za konferenco male an-te> ki se definitivno sestane 17. ju- nija. V Beograd se vrne v četrtek ali petek. Iz Pariza tudi poročajo, da se je dr. Ninčič z Briandom mnogo trudil za ustanovitev trozveze Francije, Italije in Jugoslavije. Toda Italija odklanja iz gotovih ozirov trozvez«, ki bi bila zgrajena po načelih locarnskib pogodb, in zahteva posebno P''~ 'M z Jugoslavijo. Pred odaoden Porab;i■ adno je, da so klerikal--St SrHiko za velik tam °0v. David- -yil’ da ne sovraži Korošec /o ,pr!liko za velik tamtam. Vn,;«. da ne sovraži Sr-koroŠmi°yl(i Je na banketu napil Beograd It budski stranki. , gOtSA AKADEMUA NARAŠČAJA '• JUNIJA 1926 OB 20. URI V NARODNEM DOMU. državi posebnega utiša, ker je bilo jasno, da se je vprašanje korupcije izrabilo v partizanske svrhe. Tem manj ie uplival shod, ker se tu ve, da se Davidovič, ki je v Ljubljani grmel proti radikalski korupciji, • pogaja z istimi radikali za vstop v vlado. Davidovifevci gred© v vlado Koalicija Davidovlčevccv z NRS in HSS? BEOGRAD, 31. maja. Tu se vrše živahna pogajanja med radikali in da-vidovičevci. Slednji bi naj vstopili v vlado v slučaju nove krize. Pogajanja vodi v imenu Ljube Davidoviča dr. Miovič. V principu gre samo še za to, ali se naj razširi sedanja koalicija ali naj davidovičevci zamenjajo radičevce. ¥©3it@v predsednika poljske republike Profesor Bobrzynski protikandidat Pil-sudskega. VARŠAVA. 31. maja. Danes dopoldne se je sestal sejm, da izvoli novega predsednika poljske republike- Že včeraj popoldne so imeli razni klubi seje, v katerih so obravnali svoja stališča napram raznim kandidatom. Krščansko-nacijonal ne frakcije kandidirajo univ. profesorja, bivšega avstrijskega cesarskega namestnika v Galiciji, dr- Bobrzynskega. Kmečka stranka pa v zvezi z levičarskimi skupinami kandidira maršala Pilsudskega. □□nfxiarTinmn o o □□aoaxoacoD Danes zadnjikrat PAT & PATMKON kot muzikanta Jutri 1. junija velika senzacija Jugoslavija—Bolgarska 3:1. ZAGREB, 31. maja. Včeraj se je vršila tu meddržavna nogometna tekma med Sl SCinoJ&polo Telefon 121 monoannaam □ □ Bolgarijo in Jugoslavijo. Po ostrem boju je zmagala reprezentanca naše države z rezultatom 3:1 (0:1). BORZA CURIH. (Avala), 31. maja. (Izvirno). Beograd 9.1114 Pariš 16.70- London 25.12 Newyork 516.50, Milano 19.475, Praga 15-30. Wien 73. Budaoest 0.0072. Berlin 123.005. Bukarešta 2W'A, Sofija 3.75. Dnevna kronika SDS Sreiki zbor SOS v Celju Govor poslanca dr. Pivka. V nedeljo 30. maja od 8.—10. ure se je vršil v mali dvorani Celjskega doma v Celju odlično obiskan občni zbor srezke organizacije za srez Celje-Vransko. Vse krajevne organizacije razun vrakovške, ki se je opravičila, so bile zastopane po svojih delegatih, zbora pa se je udeležilo tudi veliko število članov celjske organizacije z g. županom dr. Hrašovcem na čelu. ter okoliške organizacije. Predsednik Ivan PrekovŠeK je u-vodorna podal obširno poročilo o delovanju srezke organizacije v minoiem poslovnem letu. Poročilo je zbor odobril in ponovno soglasno izvoli! Prekoršeka predsednikom srezkega odbora- Poslanec dr. Pivko, ki so ga zborovalci iskreno pozdravili, je obširno poročal o položaju, zlasti tudi o težavah in slabosti sedajne vladne koalicije, ki ni rešila do danes še nobenega za državo in narod važnega problema, ampak se izčrpava v medsebojnem nezaupanju in prepirih. Kazal je na napredujočo silo SDS, kar dokazujejo ne le občinske volitve v Dalmaciji, ampak zlasti tudi dogodki v Bosni. Sremu, na Hrvaškem. Tudi v Sloveniji lahko s ponosom kon-statiramo naraščanje naših vrst. Poslanec je raznravljal tudi o preganjanjih pristašev SDS v mariborski oblasti in drugod v raznih resorih ter je bilo zlasti značilno, kar je povedal o mariborskih demincijantih in pa o g. Drofeniku iz Št. Jurja ob j. ž., ki piše pisma v Beograd, katere izmed glav SDS treba odriniti, da bi se potem lažje razmahnila radikalna stranka. G. poslanec se je končno tudi bavil z vprašanjem zgradbe nove okoliške šole katero dokazuje čudno dejstvo, da se v tem slučaju, menda edinem v državi, stavi državna oblast na ljubo raznim partizanskim zahtevam proti zgradbi šole. Zborovalci so govor g. poslanca burno dobravah ter soglasno izrekli zaupnico niemu. dr. Žerjavu in vodstvu stranke. Občni zbor kralevne organlznmie SDS v Sv. Petru na M. selu se je vršil v nedeljo 30. maja dopoldne. Za predsednika .ie^ izvoljen kmet Franc Strašek. Občni zbor srezke organizacije za srez Maribor levi breg se vrši v četrtek 3. junija ob 9. uri dop. v tajništvu SDS v Cankarjevi ul. 1. Gospodarsko-političnl shod v Spodnji Polskavi priredi tamošnja kraj- org. SDS v nedeljo dne 6. junija ob 3. url pop. v prostorih g. Kavčiča. O živinoreji in mlekarstvu poroča gosp. živinozdravnik Škofič iz Slov, Bistrice, o političnih vprašanjih g. Kejžar in drugi- Sestanek kraj. org. SDS v Pod Velki se vrši v četrtek 3, junija ob 3. uri pop- Gospodarsko-politični shou v Jarenini scjprlpravUsu. Razkritja Nemca o nemški vojm krivdi Nemška agitacija o nekrivdi Nemčije na svetovni vojni je zavzela zlasti v zavezniških državah velike dimenzije- Značilno za njo je, da na široko diskutira in načenja sama postranska vprašanja in momente v zadevi vojne krivde, med tem ko važna dejstva zamolčuje. Da se pa to vprašanje, ki je važno za ohranitev svetovnega miru. postavi pred_ jasno luč resnice in v pravilno orijentacijo. je »pisal Nemec Henrik Kanner knjigo pod naslovom »Ključ k vprašanju vojne krivde«, katera .vsebuje nekatere važne podrobnosti. . .. Avtor omenja prvič do sedaj nepoznano tajno vojaško konvenci jo med Nemčijo in Avstro-ogrsko iz 1. 1909. katera je imela ne samo skupen obrambni značaj, ampak je naravnost pripravljala napadalno vojno z očitno tendenco. Konvencija dokazuie ofenzivno voljo osrednjih sil do vojne že v 1. 1909. Drugo važno dejstvo je, da je bil ofenzivni načrt avstrijske armade tako_ sestavljene. da ie Avstrija na peti mobilizacijski dan vedela, ali se bo vojskovala samo proti Srbiji ali tudi proti Rusiji. —1 Radi tega ie morala do petega dne Nemčija napovedati Rusiji vojno, ker bi bil sicer pohod avstrijske armade moten. Ta dva momenta omenja prvič že vi svojih memoarih fcldmaršal Conrad von' Hotzendorf in sta z ozirom na nemško agitacijo za nekrivdo NemčHe na vojni, ki je vsled zamolčanja resničnih dejstev že celo v Franciji. Angliji in Ameriki povzročila veliko neorijentlranosf- naravnost senzacijonolnega značaja. Kannerie-va knjiga, ki obsega 4000 strani, ima namen pripomoči resnici do zmage. akademiji za •.Jadransko stražo" Prijatelj nam piše: Petnajst let pred svetovno vojno sem služil v nekem trgu bivše Štajerske. V narodnem boju so sl stali nasproti Nemci kot vladajoča in imo-vita stranka ter Slovenci kot avtohtona« obubožana stranka: ob volitvah sta s! stali nasproti nemško-narodna in slovenska narodna stranka: Slovenci smo bili samo ena. to je narodna stranka. Ob vojni sem zopet prišel v trg L. Pa koliko »strank« je bilo med Slovenci! Bilo jih je vse vrste in sorte, prav kakor v velikem parlamentu. In posledica? Slovenci v trgu so izgubili ves vpliv in pomen- — Ta-ko_ je bilo tudi v Mariboru- Nekdaj smo bili samo ena. slovenska stranka; imeli smo citalmco in eno posojilnico. Kakih' deset let pred vojno, posebno pa sedaj po prevratu pa je nastopiio v Mariboru toliko strank, strančic in društev, da je kaj. Pustinio danes vse politične, stranke* Strančice, gospodarske in. stanovske organizacije na strani ter si oglejmo društva in društvarenje. Nočemo presojati važnosti in pomembnosti društev ter jih razporediti v več ali manj potrebne, važne in — nepotrebne, nepotrebne za naš narodni in. državni interes; hočemo se nekoliko baviti z njihovim življenjem, diruštvarenjem, udejstvovanjem poleg drugih društev; njih prireditvami i. t- d-K gotovih terminih. Posebno plodom os c n je majniški termin, kakor so to pokazale amlične, pogoste prireditve. — Poleg rednih predstav v gledališču, ki se je tudi že moralo prilagoditi društvenim prireditvam. ker je navezano tudi na naš obisk, — smo imeli večje prireditve: 7., 8., 12., 15.. 20. maja, nabiralne dneve, tombole, srečolove. nabiralne pole, vabila za ta ali oni namen. Ena prireditev je sledila drugi, društvo je izpodrinilo društvo, celo brezobzirno že abonirane lokale. In obisk in uspeli teh prireditev? — In vzrok žalostnih prikazni ter neizogibnih deficitov? — Res je, da, sm° Slovenci gmotno šibki, da gažisti nimajo denarja, da ne morejo atak na mošnjo in želodec ■vzdržati; pa to ni res v mnogih slučajih-Z obžalovanjem smo morali v gledališču in koncertih konstatirati, da manjkajo o-ficirji- Nekdaj so bile prve vrste v gledališču od njih zasedene; pri koncertih so sijajno zastopali inteligenco med občinstvom. Danes? In vendar so ti še najbolje plačani. Drugi gažisti, državni uradniki so sicer tudi navezani na minimalne prejemke; a vendar nekaterih ne vidiš pri nobeni prireditvi, čeprav se izgovar- ■ ja jo, da so bili ravno prej pri tolikih in tolikih. Pravi vprok utegne biti nezadovoljstvo in nerazpoloženje za to in ono prireditev. Ja trgovci in obrtniki? Narodni davek je za nekatere, posebno za bolj znane slovenske, znaen tako, da so že postali nevoljni, češ, pri naših nasprotnikih kupujete, pa še pobirajte! —• Prav značilna za vse te prikazni pa je bila prireditev akademije »Jadranske straže« 20. t. m. — Učiteljiščniki so zares žrtvovali .mnogo časa in truda za spodobno, dostojnft prireditev; program je bil lep, ' izvajanje najboljše, a dvorana »Narodne^ ga- doma« je bila sijajno — prazna. Res, ■ oni so imeli moralični uspeh, tudi gmotni uspeh je še bil precejšen vsled atak v u-radihi trgovinah in vojašnicah; so pa bile : tudi osebe v istih stanovih, ki so dijake pustile prazne iti ali so jih še nahrulili. Pred akademijo smo pisali; prvi nastop »Jadranske straže« v Mariboru bodi in bode prvi spomenik Jadranske straže. — Kaj mislite, koliko bi dobili od' Maribor-čanov-Nemcev, ko bi zopet postavili spomenik Tegetthoffa?? tt irmrmrmn o o omaoDOOOCOO ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV v MARIBORU kupuje slovenske knjige po najvišji ceni. Ponudbe je pošiljati na Zvezo kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica štev. 1* (pritličje )desno. nqi i/ ini g n ii it Ji * o — Odkritje Miklošičevega spomenika v Ljutomeru se na slovesen način vrši dne 1. avgusta. Natančneji vspored se objavi pozneje. Skušalo se bo doseči zni žanje voznine na železnicah in posebne vlake od Ormoža do Ljutomera- Razna društva in druge korporacije se naprošajo, naj ta dan ne prirejajo večjih prireditev. — Redni občni zbor društva koncept-nih uradnikov politične uprave iz Slovenije se bo vršil v nedeljo, dne 13. junija t- L ob 10.15 uri dopoldne v vrtnem salonu pri Mraku na Rimski cesti v Ljubljani z običajnim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. poročilo revizorjev, 3. volitve. 4- prijavljeni predlogi, 5. slučajnosti. če bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepal po § 16. društvenih pravil ne glede na število prisotnih. — Ogromen požar v Zagrebu. Pretekli petek je doživel Zagreb največjo požarno katastrofo zadnjega časa. Okrog 18. ure zvečer je nastal ogromen požar v tvornici kož, ki je ena največjih zagrebških industrij. Vest o požaru se je bliskovito raznesla po mestu, tako da se je v gornjem delu mesta, zlasti v Novi Vesi in Kožarski ulici, kjer se nahaja o-menjena tovarna, nabralo do 25-000 ljudi, ki so v mraku in noči opazovali veličastne reflekse ogromnih ognjenih zubljev. Gasilna dela so z največjo muko vršili gasilci, policija in vojaštvo. Ognja spočetka sploh ni bilo mogoče niti lokalizirati. temveč šele pozno Po noči. Popolnoma je zgorel le en del tovarniških objektov, dva velika dvonadstropna in eno trinadstropno poslopje, med tem ko so objekti s stroji in največja skladišča ostala k sreči nedotaknjena. Škodo cenijo na 10 milijonov Din, tovarna pa je bila zavarovana pri več družbah za skupno svoto 160 milijonov Din. Tovarna zaposluje okrog 800 delavcev, od katerih bo okrog sto brez dela. Velika škoda je bila povzročena tudi mnogim hišam in vrtovom v bližini zgorelih objektov. — V krempljih levinje. V berlinskem zoološkem vrtu se je* odigrala te dni pred kletko neke levinje vznemirljiva scena, ki bi kmalu zahtevala dvoje življenj. Nek pek se je v vinjenosti preveč približal varnostni ograji, skozi katero ga je zagrabila razkačena levinja, ki je nedavno vrgla tri mladice. Tovariša, ki je hotel peku pomagati, je tudi levinja pograbila. Iz krempljev levinje, ki je oba močno o-praskala, je šele rešil tamošnji čuvaj — Zopet usta ja ita Portugalskem. Vesti iz Lizabone javljajo zopet o novi vojaški pobuni napram sedanji vladi. Polki iz Brage in Evoce so se dvignili ter so na potu proti glavnemu mestu Lisaboni. — Vlada ni mogla poslati svojih čet na pomoč po železnici, ker so železničarji odklonili prevoz njenega vojaštva. — Od 20 milijonov — za Slovenijo pol milijona. Prosvetni minister je kredit za podpore osnovnim šolam razdelil sledeče: Južna Srbija in Črna gora 9 milijonov, Bosna in Hercegovina 5, Dalmacija 1 Vi, Hrvatska in' Slavonija 2, Srbija in Vojvodina 2, Slovenija pol milijona. — Stavka pekovskih pomočnikov v Dubrovniku. Pretekli teden so stopili dubrovniški pekovski pomočniki v stavko, vsled česar niso imeli nekaj dni Dubrov-ničani’ svežega kruha. Vendar se je posrečilo pekarnam pridobiti novih delavcev, ki so tako onemogočili stavko. Stav-kujoči pomočniki so ostali na cesti brez dela. — Kompetenca ameriških konzulatov v naši državi« Vsled nove odredbe \v;l" shingtonskega zunanjega ministrstva spadajo pocl teritorijalno kompetenco zagrebškega konzulate oblasti: Bihačka, ljubljanska, mariborska, osješka, primor-sko-krajiška, splitska, travniška, vrbaskai in zagrebška, vse ostale pa pod beograjski konzulat. Mariborske vastl Maribor, dne; 31. maja 1926. v zimskem Času, i j. od 1. no- vembra do 31. marca od 7. do 13. in od 15. do 19. ure; za vse druge stroke, kot manufaktur-' na, konfekcijska, železninarska, galanterijska, dalje trgovine z usnjem, čevlji, klobuki itd. od pol 8. do 12. m od pol 14. do pol 19. ure. Tega delovnega časa se imajo držati tudi one tobakarne, ki imajo obrtne liste za kako trgovinsko stroko. ' Ob sobotah smejo trgovine biti odprte brez opoldanskega odmora, vendar se mora dati pomožnemu najmanj enourni prosti čas za obed ja odpočitek; ako je v sobo,to prazniK, velja ta določba za petek, nikakor pa ne smejo biti trgovine na dan pre kakim drugim praznikom čez opoldai odprte. m Smrtna kosa. V soboto dne 29« tm. je po daljši bolezni preminula spodična Josipina Bertoncelj. Po®J.® 4 priljubljene pokojnice se je vršil danes dne 31. junija ob 17. uri zvečer«] N. v m. p.! J m Hišni posestniki! V nedeljo dfle * junija 1926 ob 9. uri predpoldne se bo v šil v Gotzovi mali dvorani občni . društva hišnih posestnikov za Maribor okolico v Maribora. Ker se smejo vae žiti tega zbora po društvenih pravnih mo člani društva, se opozorijo vsi ni posestniki, kateri še niso člani drusn naj se vpišejo čimprej, da se lahko iz : žejo pri vstopu k občnemu zboru s C- g sko izkaznico. Vpisovanje se vrši.vsj dan od 9. do 12. ure predpoldne ,rl 16. do 18. ure (popoldne) v društvi i sarni, Gregorčičeva ulica štev. S. m Regulacija Drave. Nekaterih -■« NedostaSki Gofzove pivovarne O nedostatkih v Gotzovi pivovarni, ki povzroča strašen smrad in okužuje o-zračje v centru mesta, se je v javnosti že ponovno razpravljalo. Nič nimamo proti temu, da je podjetje sredi mesta, toda če je že, mora vendar korakati z razvojem moderne tehnike in premestiti naprave, ki okužujejo že itak z uličnim prahom nasičeno atmosfero, ali pa jih preurediti tako, da je njih kvar ni upliv popolnoma onemogočen. Navzlic temu dejstvu pa so se našli povodom komisije. ki je zasliševala okoliške stranke tako neresni ljudje, večinoma nemški in dustrijalci, ki so trdili, da ne čutijo nobene nadležnosti smolenega dima. Trditev se nam zdi jako naivna, predvsem radi te' ga. ker ni Mariborčana, ki bi ne občuti neprijetnosti, ki jo povzroča, posebno y vročih dneh, Gotzova smolarna. Z ozirom na to bi želeli da oblasti zadevo preiščejo in odrede, da podjetje u-krene vse potrebno, da se čim preje za varuje prebivalstvo pred kvarnim upli-vom neznosnega dima. Če bi se smolama premestila, itak ne bi bil obstoj pivovarne ogrožen, ker je smolarna objekt, ki ni s samo produkcijo piva v nobeni zvezi. To pripominjamo zgolj radi tega, da se ubranimo eventuel nih očitkov, da preganjamo industrijo. Deb^ni čas v trgovinah Iz mnogobrojnih pritožb Pomočni škega odbora pri trgovskem gremiju je posneti, da se mnogi trgovci ne drže sklepa občnega zbora o odpiranju in zapiranju trgovin, zato objavlja gremij dotični sklep ponovno, da se morejo vsi trgovci natančno po njem ravnati. Razdelitev delovnega časa ob delavnikih je sledeča: za špecerijsko stroko od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; za delikatesno stroko od 8. do pol 13. in od 14. do 20. ure; za mlekarne in branjarije; v poletnem času, t. j. od 1. aprila do 31. oktobra, od 6. do 13. in od 15. do 19. ure; v zadnjih dneh poročali, da je tudi šnjemu velikemu županstvu > Drave- ObjaVJ^ ^ o kredita. Toz»dev" pa srno se informirali na merodaJ" „ ~ hiW cijo Drave, pri nas, kljub temu da M regulacija neobhodno potrebna, ni ga ničesar. zna^, iyf‘ SREDA 2. JUNIJA 1926 KONCERT GLASBENE MATICE m Družabni večer. Dne 2. god. biti če drugarsko veče oficira,0, sg> garnizona. Drugarsko večer obdržale o O J: OB POL 21« Friderik J. Palekan; Povest iz mornarskega in ribiškega življenja. (Konec.) Ribičem je zastala sapa, odreveneli so zrli za drznim dečkom- Jamesu Fosterju je strah pognal kri v glavo in osramočen, da je Valterja tako podcenjeval, je gledal predse. Šele krik njegovih tovarišev, ga je.predramil, boječe je iskal dečka. •Valter je že stal na ladjici, privezaval konec vrvi, ki ga je imel okrog pasu na jambor. Pomignil je ribičem, naj veslajo z vso močjo naprej. Ubogali so in takoj zapazili, kako se je spustil Ben Martinov sin po napeti vrvi v valove in plezal po njej proti čolnu. Srečno je dospel do njega, možje so ga prijeli, potegnili noter in znova veslali. Na ladjici je skušal Ben Martin Valterja pregovoriti, naj se vrne pred njim-Po daljšem prerekanju se je vendar odločil, da zapusti prvi ladjico. Kakor njegov sin je tudi on srečno dosegel čoln. Komaj je bil rešen, je preglasilo močno pokanje bučeče morje. — Kjer je ležala ravnokar ladjica, je razmetavalo divjajoče valovje razbite deske- »Mladenič, kje je?« je zavpil prestrašen James Foster. »Nategni vrv, Ben Martin, in vi prijatelji, veslajte, če tudi zlomite vesla. Naprej!« je klical Jak Wilson. Tovariši so trenutno ubogali »Vrv se je nekje na dnu zataknila,« je dejal Ben Martin čez nekaj sekund- »Toda tam — poglejte! — plava mla denič!« »Nazaj, veslajte nazaj! Prerežite vrv!« je kričal James Foster. »Mladeniča moramo rešiti. Glejte! Zaman se bojuje proti valovom.« Čoln je zletel nazaj. Ben Martin je prijel, ko je prerezal vrv. za krmilo. Nekaj ladjinih dolžin pred pljuskotom je zagrabil Ben Martinov sin dečka za roko. »Naprej Veslajte naprej!« je kričal Ben Martin. Možje v strahu, da zaidejo V vrtinec, so podvojili moči. Počasi, a stalno se je oddaljeval čoln od nevarnih kleči. Medtem sta potegnila Ben Martin in njegov sin onemoglega Valterja v čoln, kjer je hropeč padel na tla, vendar obema brodolomnikoma smehljaje pokimal. Tudi ko so bili že iz nevarnosti plju-skometa, je moralo šest mož napeti vse sile, da so kljubovali viharju. Veselega srca, da so z božjo pomočjo izvršili rešilno delo, ni hotel nihče sosedu pokazati, kako pešajo njegove moči- »Ali niste našli vhoda v pristanišče, Ben Martin'.'« je vprašal deček čez nekaj časa. »Spoznal sem ga na gorečem plamenu«. je odgovoril ribič. »Krmilo sem zlomil in zgubil moč nad ladjo.« »Tudi zavarovali je niste,« je menil James Foster. Iz njegovih besed je zvenelo odkrito sočutje. Ben Martin je prikimal. »Lastnik vozila je vzrok. Moja last bi postala šele, ko bi izplačal dolžno svoto- — Čudno?» je rekel zamišljen in s tresočim glasom. »Ravno pred letom sem zgubil prvo ladjo. Tedaj sva plavala moj sin in jaz, oklenjena na deskah, sedem ur po morju, bila sva igrača valov.« »Kako? Vašo ladjo ste zgubili na odprtem morju? je vprašal radovedno Jim Top. Ben Martin je zopet prikimal in komaj razločno odgovoril: »Veliki parnik ga je kmalu po polnoči povozil, in « »Ne misli več na to. oče,« ga je prekinil sin proseče. »Saj veš, kako trpiš ob spominu na one grozne minute.« Ostalo razdaljo so prevozili molče. Na suhem na kolu obešena svetilka je kazala Valterju, ki mu je Ben Martin zopet izročil krmilo, smer, v kateri naj vozi. »Se enkrat pritisnite!« je zaklical čez nekaj Časa. Čoln je zdrknil z vala med živahnimi klici in pozdravi na bregu stoječih vaščanov na pesek. Vrnivše se so obkolili in jim čestitali-Z veselirn ponosom so pozdravljale žene svoje može, ki so se udeležili nevarne vožnje. Tudi Ben Martin in njegova žena sta se objela. Otroci pa so ukaje skakali o-krog nju in poljubljali svojega brata. »Sedaj smo zopet goli in suhi ter siro-masnejši kakor prej, je pripomnil Ben Martin solznih oči- »Kaj to, Benjamin! Bog nam bo že pomagal naprej,« je tolažila žena ter potegnila njega in sina v kočo. »Da le vidva živita, drugo je stranska stvar.« Ko je minila prva radost in so se ljudje ozirali po Valterju, je ta izginil. Vsi so se podali v vas in pri domačih ognjiščih natančneje razgovarjali o dogodku. Naslednji dan so se zbrali vsi vaški prebivalci pred Lenino hišico. Na James Fosterjev predlog so hoteli drznega de- čka počastiti, Jak Wilson. kot najst-naj bi govoril. Ko je povprašal Leni za njim, mu je v veliko z» vseh navzočih odgovorila, da se Je ^ ter Smith ob jutranji zori odpeljal jim čolnom ter pozdravlja vse vasca ^ Z glavami majaje so se razkroP11,;-.^ so bili na jasnem, kaj je dečka tako ^ odgnalo. — Le Jak Wilson in Ji111 11 sta razumevno prikimavala. Jat1 Nekaj dni kasneje je prišel v v?f,tin* gospod, ki je obiskal najprej Ben W‘ vak m potenj Jaka Wilsona- Ko je odP^o' se je razširila po vasi govorica, d» bil Ben Martin iz neke ustanove l' ubožane ribiče, novo ladjico v dar- ^ zun tega se mu bo izplačala svota. s lj tero bo lahko plačal vse dolgove., Zvečer sta stala Jak Wilson w* $ Top, pušeča iz pip, zopet na ilrM gledala na pomirjeno morje, v ka' so se blesteče lomili žarki zahajaj«1' , solnca. jgjtt »Z ustanovo je le izgovor,« j®., ^ry\ Jim Top in namuznivši se P°£,a'i' r nH* do, ko mu je stari prijatelj zaupal. j je povedal gospod. % Jak VVilson je prikimal. »PairIAko ^ ukrenil stari kapetan Drumond. povedal možu odkrito,-bi morda ne ^ sprejeti mladeničevega darila- bi se ne hotel podati zadovoljen n ;rn4 je, kakor je storili sedaj z veselo >n.pr;,vJ' vestjo. Z naporom je poravna! P sg vse, ker je nekoč prekršil svojo “7 ■ Vffl| Stavim glavo, da ne bo Ipga zagrešil. Iz mladeniča bffše n^k stal bo vrl mornar.« . res Ljubi prijatelj, Valter Smith J zap0v< stal. Visoko čislan in spoštovan dujc doma kot kapitan enemu. •' ,r parnikOM na Oceanu. V Mariboru, 'dne T. junija 192(5. t - »T A BOI?*: Stran 1L\ n sali »Kasina« (kazališna zgrada). Odje-lo obično. Početak u 21. časa- Pozi vaju s© gg. gradjani poznainci i prijatelji ofici-ra, da iz vol e doči- Posebnih pozivnica neče biti. — Oficirski dom. m Angleški krožek priredi svoj društveni izlet na Tclovo dne 3. junija k Sv. Urbanu v Slov. gor. Zbirališče ob Kultura J414. uri pred drž. realko. Gosti dobrodošli. m Obvestilo. Otvoritev restavracijskega vrta in restavracije »Union« se vrši v torek, dne 1. junija z velikim otvoritvenim koncertom. m V Klub-baru se upelje s 1. junijem znižane poletne cene. 1042 umetnost i Planinski večer v L|y^ski univerzi y petek je bilo poslednje predavanje na Ljudski univerzi v tej seziji. Njen preds. g. ing. Kukovec sc je uvodoma zahvalil pred polno dvorano vsem, ki so podpirali to lepo institucijo v minulem poslovnem letu, in še nato prisrčno pozdravil pevski zbor Gimnazijskih maturantov pod vod-stv°m g. prof. Scliweigerja in predavatelja g. prof. Tomo. Maturanti so zapeli znani pesmi »Na planine« in .glav«, nakar je burno pozdrav-jeni predavatelj dr. Tomo, najstarej-> se vedno aktivni slovenski plani-ec> orisal v isklesanem slogu bistvo Pomen alpinizma. Z aluzijo na bin-°stno nesrečo na Krvavcu, je opo-arjal na skrite nevarnosti, na katere 10ra biti pravi planinec stalno pripravljen. Podčrtal je razliko med di-etantizmom in športom in je s po-■_ebnim veseljem naglašal, da se med P?vojno mladino vzgaja generacija. 1 razume alpinizem v najčistejšem ddirienu te besede. To mladino žene Planine veselje za podvig in mla-stm razposajenost, da v nevarno-'a in naporih izmeri prekipevajočo rek 0s*er Pogled in trezen prevda-be °benem Pa si unema gorko lju-r 2®.n do veličastne prirode, njenih ]e v. 'n ljudi. Ta mladina je porok Psih dni za naš narod. Kratko se je £edavatelj ozrl v zgodovino slovenje f5'3 alpinizma, čigar krasni razvoj . tcsno združen z usodo Ploven, pla-■nskega društva (ust. 1892, šteje 4 soc članov: italijanska turistična veza 8 tisoč članov). D k!0 svojih izvajanjih je predavatelj sn ti.ral na Piatno nekaj krasnih posnetkov slovenskih alp. katere so ve-] noma posneli vrli ljubljanski »Ska-,s,, B°Kat vsb°red ske vzeoie Au sok»lskc telesne mladincem in no°rt!neni pa nudil dokaz o ve-vaditeliev k a°ualnem de,u sokolskih 1TWgeI dn; 5fvAri flnu vspehu je priporom bi & ?r-ke^r, ki je pod vod-kaz o svoM cn uCa P(xIal ponovni do-rili najmla ši VsP°red so tv0' deca ki V b J- uioška in ženska hubko izvaiJw v«dstvom br- Veljaka dile so proste v • * nar°dne plese. Sle-Vodila s V’ Pivu]e 5,ske dece, ki jo je le lepo izvedene °Mai Tl,di te va* s0 bi' Nato je nastopil ženski /okoEstvo naraščaj k orodni telovadbi v dveh' vrstah, in sicer vrsta br. Mačusa na nizki bradlji in vrsta br. Dekleva na mizi na šir s prožno desko. Obe vrsti sta se odlikovali po naravnost presenetljivi eleganci pri posameznih izvedbah, ki niso bile posebno lahke, vendar pa odgovarjale močem telovadk. Pozornost so zlasti vzbujale naraščajke z različnimi prevali, odskoki in preskoki. Nato je nastopila moška deca pod vodstvom br. Lapajneta z dobro navežbanimi prostimi vajami, ki so določene za letošnji vsesokolski zlet v Pragi. Po. odmoru je nastopilo gest gojenk, ki so izvajale vaje v. šestorici, po melodiji Vilharjevega »Mornarja« v skrajni dovršenosti, za kar so žele zasluženo priznanje- Moški naraščaj je nastopil v dveh vrstah, na konju in mizi vzdolž in izvajal težke preskoke in premete s sigurnostjo in lahkoto. Izredno so ugajale .vaje za Prago s kiji. izvajane prav dobro po moškem naraščaju. Vaje devetorice s šerpami, ki jih je sestavil br. Mačus po motivu slovenskih narodnih pesmi in se v tem izkazal mojstra, so bile brezdvom-no najlepša točka sporeda in so marljive naraščajke za elegantno in brezhibno izvedbo zaslužile posebno pohvalo. Spored je zaključil višji moški naraščaj z vajami na doskočili bradlji in tudi ta je enako vsem drugim z dovršenim izvajanjem posameznih vaj žel burno odobravanje. Nastop ie bil namenjen to popoldne sokolskemu naraščaju in deci ter njihovim starišem, ki so imeli posebno zadovoljstvo nad vspehi svojih malih. Akademija se vrši za širše občinstvo v torek 1. jun. ob 20- uri zvečer v veliki dvorani Nrodnega doma in želeti je. da bo delo marljivih naših sokolskih vaditeljev kvi-tirano z obilnim posetom od strani mariborskega narodnega občinstva. o Akademija sokolskega naraščaja. Mladinski odsek Sokolskega društva v Mariboru priredi L junija t. 1. telovadno akademijo s sledečim sporedom: 1. Sokolska koračnica, orkester: 2. Češki nar. plesi, moška in ženska deca; 3. Proste vaje, ženska deca; 4. Ruske narodne pesmi, orkester; 5. Orodna telovadba, ženski naraščaj; 6. Praške proste vaje, moška deca. Odmor. 7. Dekleva J. vaje šestorice po Vilharjevem »Mornarju«, žen. naraščaj; 8. Vaje na orodju, moški naraščaj; 9. »Geisha«, orkester: 10. Vaje s kiji za Prago, moški naraščaj; 11. Mačus F. vaje devetorice s šerpami po slovenskih narodnih pesmih, žen. naraščaj: 12. Vaje na bradlji, višji moški naraščaj. o Telovadba starejših članov Sokolskega društva v Mariboru, se vrši vsako sredo in soboto s točnim pričetkom ob pol sedmi uri zvečer v telovadnici šole na Zrinjskem trgu. Dohod v telovadnico je iz Razlagove ulice. o Starišem! StariŠe, ki bi radi svoji deci pripravili veliko veselje, opozarjamo, da se vrši akademija naraščaja in dece v nedeljo popoldne ob 15. (3. uri) izključno za mladino s celotnim programom. ki se bo izvajal na glavni akademiji v torek. Cene so 5 Din sedeži in 2 Din stojišča. V nedeljo popoldne mladina v. Narodni dom! Turistika Planinci! Mariborska podružnica SPD priredi v nedeljo dne 13. junija 1926. sporazumno s Savinjsko podružnico SPD vi Celju skupen izlet na Šljeme (1035 m) pri Zagrebu. Naša dolžnost je, da se že enkrat vsaj deloma oddolžimo hrvatskim planincem, posebno pa našim vrlim Slje-menašem, kateri tako vztrajno in zveliko ljubeznijo posečajo slovenske planine, predvsem pa naše zeleno Pohorje- V najlepših spominih so nam ostali lanski planinski dnevi skupno s Sljemenaši na Triglavu, na Mariborski koči, kakor tudi prav zabaven smučarski tečaj ob božičnih praznikih istotam. Zato pokažimo tudi mi — vsaj svojo dobro voljo, ker oddolžili se ne bomo nikdar. Polovična vožnja je zasigurana. Prijaviti se je treba do 5. junija 1926 pri g. Strašniku v Mariborski tiskarni ali pa pri g. Kravosu, tr* govcu na Aleksandrovi cesti. Kino GRAJSKI KINO predvaja od 31. maja do 2, junija »Mon-sieur Baucaire«. Krasna slika dvorskega življenja iz časa Ludvika XV. in njegove ljubljene markize Pompadour- V glavni vlogi najlepši ipož sveta ljubljenec kino-publike Rudolfo Valentino. APOLO KINO predvaja od 27. do 31. maja »Pat in Pata chon kot muzikanta«. Pat in Patachon film ni vsakdanji. Ocena onih, ki so film videli drugje, glasi: »Do sedaj najboljši Pat in Patachon film- Poleg divje komike naših znancev, ie ta film tudi v ostalem prvovrsten. En sam plesni prizor je vreden vstopnine«. Tej sodbi nimamo ničesar pristaviti. KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 29. do vključno pon-deljka 31. maja »Požiealec«. Krasna prvovrstna drama v 5. činih! Krasni posnetki iz Tirolskega hribovja- »Keyston kot ogniežerec«- Veseloigra v enem činu. Predstave dnevno! Ob delavnikih: ob 1419. in 1421. uri. ob nedeljah in praznikih ob 16-, 1419. in 1421. uri- /por« Nogomet Za prvenstvo Slovenile SK. JlirSJa : SD. Rapid 3:3 (0:0) 2 x 15 4:0 Včeraj popoldan seje odigrala v Ljubljani prvenstvena tekma med prvakom ljubljanskega okrožja SK Ilirijo in prvakom mariborskega okrožja SD Rapidom. Tekma je baje potekla pod vodstvom sodnika g- Deržaj v vsakem oziru nepravilno. »Rapid« je bi! na polju boljši in je vodil s 3:2. Toda sodnik jo je podaljša! za 7 minut in dal »Iliriji« priliko, da je izravnala. »Rapid« pa je igral le z osmimi igralci, kajti dva sta bila blesirana, a tretjega je sodnik izključil. V podaljšku 2X15 minut je »Ilirija« dosegla še 4 gole. »Rapid« smatra, da je bila tekma krivično vodena, vsled česar bo vložil priziv. ISSK Maribor I. nar.: SD Rapid I. nar. 4:2. Tekma, v koji je »Mariborov« naraščaj upravičeno zmagal, je pod vodstvom sodnika mnogo trpela. Nepravilno postopanje sodnika ubija v igralcu voljo do gojitve lepega športa in povzroča mržnjo in nezaupanje do nadrejenih. Mazena I. SSK. Maribor: SD. Rapid 14:0 (9: O) Včeraj dopoldan je prva družina »Maribora« nastopila proti »Rapidovi« in jo z lahkoto porazila v velikem razmerju 14:0. Odlični napad »Maribora« je neprestano ogrožal »Rapidova« vrata in dose-zal uspeh za uspehom. V prvem polčasu je predvedel kombinatorno jako lepo in užitka polno igro. V drugem polčasu je precej popustil, vendar je nasprotnika v vsakem oziru prekašal. Tudi halfa, kojih levi je bil boljši, sta dovolj pripomogla k uspehu. Branilka je krila izborno in večina žog. oddanih na gol, je ostajala M njenih rokah. Vratarica tokrat ni imela dela. Rapidova sedmorica je nastopila z rezervno vratarico, ki pa ni bila najslabša stran družine. Napad si je mnogo prizadeval, vendar ves napor ni doprinesel mnogo slabejšemu nasprotniku, kakega uspeha. Krilki in branilka pa so s« nekoliko vigrale šele v drugem polčasu. Vratarica je bila, kakor smo že omenili, jako dobra in ni njena krivda, da je družina doživela tak poraz. ISSK Maribor je ponovno dokazal, da si ie povsem zasluženo priboril rokometno prvenstvo mariborskega okrožja. Želimo mu. da bi tudi v tekmovanjih z ljubljanskimi klubi dosegel častnejše rezultate- Sodil je g. Peheim jako dobro. V drtp gem polčasu je bil manj pozoren. ISSK Maribor rez.: SD Maribor rez. 12:1 (6:0). J Mlada rezerva ISSK Maribora napreduje z vsakim dnem. Neprestan in zmi-seln training ji je dal toliko sigurnosti, da lahko smelo nastopa za svoje barve. Ponovna visoka zmaga dokazuje, da se v klubu goji res pravi šport, ki mora roditi uspehe. Sodil je g- Voglar. Velike motociklistične dirke na Teznu pri Mariboru Včerajšnje motociklistične dirke so bile za vso Slovenijo prava športna senzacija- Poleg slovenskih dirkačev so se prireditve, ki jo je aranžiral Motoklub Maribor, udeležili tudi dirkači iz Gradca, Celovca in Nemčije. Zanimanje za dirko je bilo velikansko, kar dokazuje dejstvo, da ji je prisostvovalo 4 do 5 tisoč ljudi, kar pomeni rekordni obisk. Kot prva točka zanimivega sporeda se je vršila pozdravna vožnja dirkačev: kolesarjev in motociklistov., Takoj nato je sledila kolesarska dirka junioriev. Pr- KLUB-BAR vo mesto si je priboril Ju K Jože, proti kateremu pa ie bil vložen protest ker je privozil v cilj prostoročno, drugi je bil Bračič H-, tretji Križaj A. (vsi Edelweiss) in četrti Šibenik V. (Peiun). Pomožni motorji do 125 ccm vseh dva konkurenta. Kaučič je pnspel na ctti sicer prvi, toda je bil diskvalificiran. ker je imel premočan stroj, Dmgne Tta DKW privozil Babič in dlobil prvo darilo. Motorna kolesa do 175 ccm. (5 krosov) Najsmelejši vozač Geiss iz Pforaheima je na DKW dosegel prvo mesto v času 4*11:5. Drugi je prispel na cfti Zalokar R. na Monet & Goyon (4 21.6; in tretji Divjak F. 4’37:4) na Puchu« Motorna kolesa do 750 ccm. (20 lorogov). Studenčan Ziseri, član graškega Motokluba, je 20 km prevozil vi ^sijajnem stilu na New Imperialu in zel obilo priznanja. Dosegel je čas 14 28:8. Na drugo mesto se je plasiral simpatični dirkač prvak Koroške Cemy na A-l-S.v času 15’01.7, a na tretje Gradčan Schro-dor na HRD v času 15’01:9- Mo toru a kolesa do 250 ccm. (7 rund). Prvo mesto si je priboril znam domači dirkač Kopač na BS A in času 6’42:8, vendar bi si ga zaslužil Geiss, ki pa je imel smolo na startu. Startal je šele, ko je Kopač rezal že drugi zavoj. — Vnela se je huda borba. Kopač je vozil sigurno pred Zalokerjem in Babičem. Toda izvrstni dirkač Geiss se jim je na DKW (175 ccm) vedno približeval. Ze v četrt! rundi je prehitel Zalokerja in nato tudi Babiča ter privozil drugi na cilj v času 6’55:4. Tretji je privozil Babic na BS A v času 6’59:6. Motorna kolesa do 500 ccm_ (2ft krogov)- Prvo mesto si je priboril ZLserl na New ImperiaJu (350) v času 14 44.4, drugo pa Baumann na Sunbeam (500J v času 14’57.2. Tretji je bil Schroder na HRD v času 15’0:0. Cerny pa je imel defekt. Glavna dirka kolesarjev (5 krogov). Prvi Bračič Maks 9’55-6, drugi Knehtel Franc 9’58-2 (oba Fdelweiss), tretji pa Nabergoj Franjo (Pemn) v casu 15’0:0. M o t o r n a k o 1 e s a do 1000 ccm (30 krogov)- Med petimi konkurenti je Sohroder iz Gradca privozil na M KI) (497) prvi na cilj v času 22’32.6. Drugi Strban A. (Zagreb, Zenith 1000i ccm) v času 23’4:3. Tretji pa Geiss z DKW 175 ccm v, času 25’0-9. Baumann je pri prvi kur vi spodrsnil in padel, čez noge pamu je zavozili Schroder, ne da bi padel in je dirkanje nadaljeval. Baumann je pri padcu dobil poškodbe na glavi; Cerny pa je imel defekt pri 11. rundi- Motorna kolesa do 350 ccm (10 krogov). Prvi Ziserl na Nev/ Imperialu v času 7’34:5. Drugi Strban A. (Zagreb. Zenith Al. 344 ccm) v času 8,06.0 — a tretji Geiss na DKW (8’41-1). Cerny je tudi topot imel defekt- Dirkalno mojstrstvo Maribora na progi 50 km si je priboril S t r-ban A. iz Zagreba na Zenithu (1000 ccm) v času 39’32:5. Drugi je prispel na cilj Babič na BSA v času 43.12.4. Kuney, Kopač hi Zaloker pa so imeli defekte. Babič je v kurvah naravnost briljiral. Od domačih vozačev pa 5e pokazal največ tehnike Kopač, ki pa je imel vedno smolo. Želeli bi ga videti na boljšem stroju, kjer bi sigurno dosegel več uspehov. Prireditev je sijajno uspela in je bila brezdvomno ena največjih motociklističnih dirk v državi- Gostje so se jako pohvalno izražali o razumevanju oblasti, o gostoljubnosti in številnem obisku- S ponosom lahko trdimo, da ima Maribor izmed vseh naših mest najbolj vzgojeno športno publiko. Dirk se je poleg drugih odličnih' gostov udeležil tudi veliki župan gosp. dr. Pirkmajer. Prisostvoval jim je tudi src-ski poglavar g. dr. Poljanec in številni zastopniki časopisja iz tu- in inozemstva. Gospodarstvo. Premovanle govedi ¥ Skednju, obilna Tolsti vrh pri Konjicah Že nekaj let sem se je opazovalo, da so biki rz hribovitih občin Tolstf-vrh in okoliških v srezu Konjice prav lepih oblik, rasti in znakov dobre has-novitosti. Pri premovanju govedi leta 1920. so si rejci Iz tega okoliša zopet pridobili precej lepih nagrad. Zato je bilo nedavno prirejeno premovanje v središču tega okoliša, da se na podlagi stvarne ocene ustvarijo pogoji za poznejšo organizacijo rejskega dela, plemenske odbire po lepoti in mleč- nosti in vzreje plemenjakov od tako odbranih živali. Posrečilo se je dobiti za nagrade rejcem precejšnje denarne svote (9316 Din), ki so jih podarili: veliki župan (3416 Din), konjiški okr. zastop, Kmetijska družba, 4 občine in Kmet. podružnica v Konjicah. Prostor za prireditev na posestvu Karla Zidanšeka v Skednju je bil okusno urejen in okrašen. Prireditev je otvoril z nagovorom gospod srezki poglavar. Razstavljenih je bilo: 3 biki, 4 bikci, 74 krav in 49 telic, skupaj 130 glav. Pasma domača pšeničnosiva (murbo-denska), le 6 belih in 1 tuje pasme. Ocenjevalna komisija je priznala: praitib stano -is»m, irbira ®T pri ,M«r Botoviki trg 4. 1045 h nalemaitalBlce ▼anj, lokalor, m----- ioKdnih najemniki •lana* Prazna srti ££»*»& itranki. Pcmttdb* M »praro .Tabora". 1052 Stalno službo polten in za- 'Mtljir fant, kateri se ena dobro Tešiti n* dvokolesa. Pekarna o*b*kl>, Glarni trg, 1048 t npraTL gaipod na sta no ranje. Haslor 1047 Rezanfe Bnbl-nlavlce iltrittjem perfektno. Moderne oblike. Štndentke imajo razen robote popast — Vekoslav aiurln, Jur*i6era ni. 9. 954 Bil CD Te*j* stanovanje ▼ SE ceatrnma mesta, katero ni taUiteno pod stano-▼aajekim uradom. Ponadbe ped aZdffcnltk* na upravo , Tabora*. 1043 rotDiraflle SS izdeluje po znižan Selakih aku-I in druitav luje po znižanih cenah Foto-atelj« M. JAPELJ, Maribor, Aleksandrova e. 25. 3 lanufakturno blago po M1 reklamnih cenah pri 103J dos. Karničnik, Slovenska ul. 10 NAZNANILO I Cenj. občinstvu vljudno naznanjam preselitev moje krojaške delavnice iz Gosposke ulice v Jurčičevo ulico št, 9. Za cenjena naročila se priporoča tudi nadalje. S spoštovanjem 1046 KONRAD MIHELIČ - krojaški mojster. )a nmn nafoolftt domači jw*o»tn»čnt *avo Tvrdka Maks Durjava In drug naznanja, da je njena večletna vestna uradnica, gospodična Josipina Bertoncelj po daljši bolezni preminula. Pogreb se vrši danes ob 17. uri iz mrtvašnice pobreškega pokopališča. Časten ji spomini Maribor, dne 31. maja 1926. 1050 'gBsfcar« PahtaTM« ! IfapUlOrn. prodatamik: Stanko Datola, ra Effcoste* Sigi udi j* & vnatelj. Urednik Božidar Borko, BflOUJiaur, Iiaiftjatel}: j£on*oc«n3 Kad \ Mariboru.