leto XXIII. M B fl Bf Številka 117. ^n^Tzirino- ■ Bvf wf 31 Hm H H_ H H S3iK°i£SIS: 2X£?ai0dln).zakleta H ■ BL BA BB BV MB IB BLB ■■■ W ■ 25-52. uprava: G^or- 90 din za >/« leta 45 din, W OS W W W W «čeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska „ Rokopisov ne vračamo.- Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovin o, industrii o, obrt in denarništvo v1 LJublJanTit! lS. Izhaia Ljubljana. ponedeljek 14. oktobra 1940 Cena g££TSL t‘50 Predraga režita V poslovnem svetu se silno gleda na to, da ne postanejo režijski stroški previsoki, ker bi v tem primeru padla konkurenčna sposobnost podjetja. Seveda pa se tudi ne smejo režijski stroški znižati čez mero, ker bi bil s tem lahko ogrožen poslovni uspeh podjetja. Tako je potrebna za nekatere predmete vedno velika reklama, ki more znašati včasih tudi več ko polovico vseh proizvajalnih stroškov. Tako visoki režijski stroški pa so le izjeme in v običajnem poslovnem življenju velja pravilo, da ne smejo biti režijski stroški previsoki, ker so to v glavnem vendarle mrtvi izdatki, pa naj bi bili še tako potrebni. Podobno kakor v poslovnem življenju je tudi v javni upravi. Vsako javno telo potrebuje svojo upravo, ima svoje režijske stroške. Ti so večji ali manjši, kakor so pač obsežni posli upravnega telesa. Vedno pa obremenjujejo ti izdatki javnost in zato je v javnem interesu, da ne postanejo ti stroški previsoki, ker bi mogli v tem primeru znatno oslabiti gospodarsko silo dežele.Potrebno je zato, da so režijski stroški javnih teles v nekem sorazmerju z gospodarsko silo države ali samouprav in da v preveliki meri ne obremenjujejo zasebnega gospodarstva. Pri nas se je na to pravilo zelo pozabljalo in zato gre polovica vseh državnih izdatkov na osebne izdatke. To razmerje gotovo ni dobro, ker se izdaja preveč denarja za čisto režijske posle, ki se morejo le izjemoma obrestovati v zadovoljivi meri. Naravno je, da se v izrednih razmerah režijski stroški in zato tudi upravni močno povečajo, ker pač nalagajo izredne razmere državi in javnim telesom izredne posle. Zelo zgrešeno pa bi bilo, če bi se zaradi tega mislilo, da se smejo upravni stroški kar na debelo povečavati. Ravno nasprotno je potrebno. Če je že javnost v normalnih časih trpela zaradi visokih upravnih stroškov, je tem bolj gledati na to, da se v izrednih časih ti stroški povečajo v resnici le v tej meri, ki je neob-hodno potrebna. Zal pa pri nas ni mogoče ugotoviti, da bi se na to gledalo in vedno bolj se vidi, da se upravni stroški prav rapidno povišujejo in da se odriva zasebno gospodarstvo celo tam, kjer je doslej z vsem uspehom opravljalo svoje posle. Tako se uvajajo monopoli za uvoz in izvoz blaga, ki so ju doslej vedno v zadovoljivi meri opravljali uvozniki in izvozniki in za kateri posel ni bilo treba plačevati prav nobenih režijskih stroškov, temveč so ti nasprotno plačevali še državi od tega posla prav znatne prispevke. Končni učinek tega monopoliziranja je torej, da plačuje država večje režijske stroške za posel, ki jo prej ni nič veljal, temveč j® od tega posla imela celo dohodke. Nadalje se opaža, da se pri nas tudi pri razdeljevanju blaga čisto po nepotrebnem silno zvišujejo upravni stroški, ker se povsod ustanavljajo novi upravni aparati, čeprav bi se mogle v ta namen s polnim učinkom porabiti že obstoječe trgovine. V drugih državah so se zasebnega trgovskega aparata tudi poslužili in s polnim uspehom. Tako se je v Združenih državah Severne Amerike uvedel novi sistem mark, s katerimi se olajšuje prodaja odvišnih kmetijskih pridelkov s pomočjo zasebnih trgovin. Trgovci so prevzeli razdeljevanje blaga z markami brezplačno in v največjo zadovoljnost oblasti in občinstva. Velik posel se je na ta način opravil, ne da bi se povečali režijski stroški. Upravni aparat postaja pri nas prevelik in ne samo v državnih uradih, temveč tudi pri samo- Svet trgovinske zbornice v Beogradu je na zadnji seji svojega zasedanja v preteklem tednu razpravljal tudi o aprovizaciji prebivalstva, o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije ter o kontroli cen. Deloma je tej razpravi prisostvoval tudi zastopnik urar da za kontrolo cen. V debati se je ugotovilo naslednje: V zadnjem času se pri nas namesto mehanike svobodne trgovine uvaja mehanizem dirigiranega gospodarstva, Ta novi mehanizem pa kaže mnoge nedostat-ke. Za pravilno funkcioniranje dirigiranega gospodarstva so ne-obhodno potrebni naslednji pogoji: 1. enotnost gospodarskega ozemlja, 2. jasne in strokovno utemeljene smernice gospodarskega dirigiranja, 3. pravilno pojmovanje potreb in bistva tega dirigiranja po prebivalstvu in po gospodarskih ljudeh, 4. enotnost osnovne gospodarske zakonodaje, 5. enotnost v izvajanjuin uporabljanju te zakonodaje in 6. sposoben upravni aparat ter dobra organizacija njegovega dela. Ker pri nas ti pogoji niso v zadostni meri doseženi, kaže pri nas dirigirano gospodarstvo mnoge nedostatke, katere bo imelo tako dolgo, dokler ne bodo izpolnjeni vsi prej našteti pogoji! Glede konkretnih pripomb k sedanji gospodarski zakonodaji pa je svet ugotovil: Ta zakonodaja je zelo obsežna in sestoji iz cele vrste uredb, ki se izdelujejo na hitro roko ter se zato pogosto spreminjajo in dopolnjujejo in zato tudi niso harmonične ter ne pomenijo zaokroženega sistema. Iz vseh teh razlogov se ne morejo znajti v njih ne oblasti, ne gospodarski ljudje in niti ne potrošniki. Zato je treba, da se izdajajo te uredbe le po zadostni proučitvi dotičnih vprašanj. V ta namen je treba organizirati intimno in stalno sodelovanje z gospodarskimi zbornicami, poleg tega pa bi bilo potrebno, da se izvrši kodifikacija oz. spojitev vse te zakonodaje v en enoten zakon oz, uredbo. Nadalje je potrebno precizirati pojem nabavne cene, h kateri se m ra zaračunati običajni ali predpisani zaslužek. To je temeljno vprašanje vsega postopka v zvezi z zatiranjem brezvestne špekulacije. V resnici pa to vprašanje še vedno čaka na rešitev. Edina pravilna rešitev pa bi bila, da se kot nabavna cena nekega blaga smatra cena, po kateri se do-tično blago more nabaviti. V vsakem primeru pa bi se moralo ta- upravah. Pri nas se vse preveč piše, pa premalo dela. Režijski stroški postajajo zaradi tega tako visoki, da jih gospodarstvo ne zmaguje več, na drugi strani pa tudi država in samouprave ne morejo svojih nameščencev plačevati tako, kakor bi jih morale, da bi bile njih plače v skladu s sedanjo draginjo. Problem postaja vedno bolj pereč in vedno bolj nujna je njegova rešitev. Tudi za upravne izdatke mora biti postavljena vrhovna meja. ko rešiti to vprašanje v detajlni trgovini. Ravno tako treba precizirati pojem kupičenja blaga. Mnoge pristojne oblasti popolnoma napačno tolmačijo ta pojem in zato se more brez vsakega pretiravanja reči, da si danes, ko je v najvišjem interesu naroda in vseh gospodarskih ljudi, da so zaloge v državi čim večje, gospodarski ljudje čim manj prizadevajo, da napravijo zaloge, ker se nočejo izpostaviti nevarnosti, da jih brez vsake krivde in opravljajoč* koristen posel zadenejo najstrožje kazni. Podobno je tudi s čl. 2. (1) in 3. uredbe o zatiranju draginje in brezvestne špekulacije. Tudi ta določila tolmačijo nekatera obla-stva tako, kakor da so trgovci zavezani prodajati vsem in vsako blago, ki ga imajo in sicer v vseh zahtevanih količinah. Z ozirom na dobo, v kateri živimo in ker bo dejansko pomanjkanje blaga vedno večje, se mora tudi temu pojmovanju napraviti konec. Začeti se mora racionir&nje blaga začenši v tovarni pa do maloproda-jalca. Ravno tako bi se moralo onemogočiti, da prodajalci vsiljujejo kupcem poleg zahtevanega blaga še nezahtevano in nepotrebno. (Glede pojma kupičenja blaga je izdala banska uprava v Ljubljani že zadovoljivo pojasnilo, ki smo ga tudi že objavili.) Zbornični svet je nadalje opozoril na prisilno bivanje oseb, ki so bile od sodišča oproščene. Neverjetno je, pravi svet v svojih Na seji stalne delegacije lesnega gospodarstva v Beogradu, ki je bila pretekli teden, so bili izvoljeni jugoslovanski delegati za zasedanje nemško - jugoslovanskega lesnega odbora, ki se v kratkem sestane na Dunaju. Izvoljeni so bili: gen. tajnik Zveze in-dustrijcev dr. Adolf Golia, dr. Čuvaj iz Zagreba, industrialci Belič iz Sl. Broda, Premru iz Sušaka in Andričevič iz Sarajeva. Dosedanja pogajanja med našimi in nemškimi delegati so potekala zelo ugodno ter je bilo doseženih že večje število sporazumov, tako o plačilnem prometu, novem tečaju marke itd. Nadejati se je zato, da bodo enako ugodno potekala tudi pogajanja Ker se sedaj mnogo govori o dirigiranem gospodarstvu, bi se moralo misliti tudi na to, da to gospodarstvo ne bi pomenilo novo zvišanje režijskih stroškov, s tem novo obremenitev gospodarstva in še večjo kompliciranost predpisov, temveč bi se moral pokazati blagodejen vpliv dirigiranega gospodarstva predvsem v pocenitvi javne uprave in v olajšanju poslovnega življenja. Bojimo se pa, da se baš v tem smislu pri nas najmanj misli na dirigirano gospodarstvo. zaključnih izvajanjih, da se osebe, ki jih sodišče oprosti vsake odgovornosti, pošiljajo na prisilno delo zaradi dejanja, za katerega je sodišče ugotovilo, da se sploh ni izvršilo. Svet je razpravljal tudi o problemu občinskih aprovizacij, ki se postavljajo sedaj na dnevni red. Svet je mnenja, da bi morale občinske aprovizacije zagotoviti za prebivalstvo zadostne količine najpotrebnejših živil. Da bi se ta cilj dosegel, bi morale aprovizacije takoj ugotoviti, do katere mere se more ta oskrba izvršiti s sedanjim komercialnim in produkcijskim aparatom in zato bi morale pozvati vse proizvajalce in prodajalce svojega kraja na sestanek, na katerem bi se moral izdelati načrt za aprovizacijo prebivalstva. Za oni del živil, ki jih komercialna in produkcijska organizacija ne bi mogla sama pokriti, bi se morale pobrigati občinske aprovizacije, da jih oskrbe. Zaradi tega je potrebno, da se izvede najbolj intimno sodelovanje med temi činitelji. Bistvena naloga aprovizacijskih ustanov pa je v njih socialni akciji, da oskrbe revno prebivalstvo z vsemi potrebnimi živili po nizkih cenah. Delegat urada za kontrolo cen je dal o vseh teh vprašanjih zborničnim svetnikom potrebna pojasnila. Nato je bilo plenarno zasedanje zborničnega sveta zaključeno. glede lesnega izvoza na Dunaju. Glavni predmet dunajskih pogajanj bo določitev cene za jelovino. Nemci žele to ceno čim bolj znižati. Tej zahtevi pa naše gospodarstvo skoraj ne more ustreči zaradi znatno zvišanih produkcijskih stroškov, ker so se zvišale mezde, davki, prevozni stroški itd. Naši delegati bodo zato zahtevali, da se cene vsaj ohranijo na dosedanji višini, če se že ne morejo zvišati. Neugodna situacija je za nas v tem, ker delajo nordijske države zlasti v mehkem lesu silno konkurenco. Toda tudi upoštevanje te konkurence ne more iti tako daleč, da bi delala naša podjetja v direktno izgubo. Pri nižjih cenah od dosedanjih pa j? ta izguba zaradi mnogo višjih režijskih stroškov nujna. Glede obsega bodočega izvoza ni gojiti prevelikih nad, ker gre le za umerjene izvozne količine, ki naj se dogovore. Na Dunaju pa se bo razpravljalo tudi o našem lesnem izvozu v države, ki so zasedene od nemške vojske. Tu gre zlasti za Nizozemsko, Belgijo in severno Francijo. V teh državah je precejšna potreba po lesu, težkoča pa je v tem, ker moremo v te države izvoziti le toliko lesa, kolikor moremo uvoziti iz teh držav drugega blaga. Za ta uvoz pa so danes izgledi zelo majhni. Nizozemska je prej nam večinoma dobavljala blago iz svojih kolonij, te dobave pa so sedaj nemogoče. Tudi izvoz iz Francije in Belgije je danes zelo dvomljiv. Precejšnje zanimanje za naš trdi les pa je v Čcško-Moravski. Na zasedanju stalne delegacije v Beogradu se je razpravljalo tudi o naših bodočih pogajanjih z Italijo. Pri tej priliki se je kon-statiralo, da so bili dosedaj dovoljeni kontingenti izkoriščeni v nezadostni meri in da je bila zaradi tega zlasti prizadeta Bosna. Samo ena zajednica za lesni izvoz Na seji Stalne delegacije za lesno gospodarstvo se je razpravljalo tudi o ustanovitvi zajednice lesnih izvoznikov v smislu uredbe o organizaciji zunanje trgovine. 0 tem vprašanju je bil dosežen načelni sporazum z Direkcijo za zunanjo trgovino. Stalna delegacija se bo spremenila v to zajednico ter je verjetno, da bo njen poslovni sedež v Zagrebu, ker je Zagreb danes središče našiega lesnega gospodarstva. Zajednica pa bo imela za posamezne pokrajine svoje sekcije, ki bodo seveda morale biti avtonomne, če naj zajednica uspešno deluje. Sestanek zastopnikov za celulozni les Pretekli teden je bil v Beogradu tudi sestanek zastopnikov interesentov za celulozni les. Na seji so se razdelila izvozna dovoljenja za bukova drva oz. za bukov celulozni les, ki se izvaža v Italijo. Skupno se je dovolil izvoz 10.000 vagonov, večinoma iz Gorskega Kotara, dočim je bil ostanek priznan Sloveniji in Bosni. Stanje naših kliringov Zadnji izkaz o stanju naših kliringov kaže le manjše spremembe, razen v kliringu z' Italijo, Turčijo in Ceško-Moravsko: Naš dolg Ce-ško-Moravski je narastel za 20,6 milijona din, Turčiji pa za 6,16 milijona din. Gibanje kliringov kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute): Aktivni kliringi: 8. 9. 30.9. Bolgarska din 3,42 3,24 Nemčija RM 1,39 1,28 Francija fr. fr. 3,23 3,23 Franc, kolonije fr. fr. 2,68 2,68 Italija din 25,50 21,46 Pasivni kliringi: Madžarska din 11,89 11,93 Poljska din 18,89 18,89 Romunija din 6,07 1,14 Slovaška Ks 26,40 25,75 Nizozemska fl. 0,19 0,002 Ceško-Moravska Kč 65,01 35,33 Turčija din 5,16 — Beograjska trgovinska zbornica o aprovizaciji, zatiraniu draginie in kontroli cen NaS lesni izvoz v Nemčijo in v zasedene države Seja stalne delegacije lesnega gospodarstva Anketa o plačah zasebnih nameščencev V soboto dopoldne je bila ob 10. uri dopoldne v Trgovskem doinu anketa za spremembo odredbe o minimalnih mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje. Anketo je vodil g. Kosi, načelnik banske uprave. Poleg inšpektorja dela g. ing. Barage je bilo navzoč-nih 10 zastopnikov delodajalskih organizacij in 10 zastopnikov de-lojemalskih organizacij. V delodajalski skupini sta bila dva predstavnika Zbornice za TOI ter po Štirje predstavniki Zveze trgovskih združenj in Zveze industrij-cev. Delojemalci so v krajši izjavi zahtevali določitev minimalne mezde za trgovske pomočnike na din 1.500’—, za ostale zasebne nameščence pa na din 1600’— mesečno. Zastopniki delodajalskih organizacij so nato podali izjavo, katero je sestavila Zveza trgovskih združenj. Nato je prišlo do daljše debate, v kateri sta obe skupini zagovarjali svoje stališče. Ker do sporazuma ni prišlo, je načelnik g. Kosi anketo zaključil in bo banska uprava na podlagi dobljenih poročil sama odločila o višini minimalne plače. Izjavo delodajalcev bomo priobčili v petkovi številki. Vlaganje prošenj za odobritev višjih cen Referent za kontrolo cen pri kr. banski upravi je opozoril, da veletrgovci pri prošnjah za odobritev višjih cen blaga ne postopajo enotno. Naprosil je zbornico, da opozori vsa združenja oz. prizadete veletrgovce, naj bi interesente opozorili na to, da je prošnje vlagati po obrazcu, za katerega je kontrola cen založila po--sebne tiskovine, ki se dobe pri kontroli cen sami. (Kraljevska ibanska uprava dravske banovine, Teferat za kontrolo cen, Miklošičeva cesta št. 1.) Ob tej priliki je referent tudi prosil, naj se interesenti ponovno opozore na to: a) da se morajo prošnje za odobritev višje cene vlagati v dveh izvodih. (Prvi izvod je kolkovati s kolkom za 30 din, drugi izvod pa je kolkovine prost); b) da se morajo prošnji vedno priložiti dokumenti (fakture itd.), s katerimi prosilec opravičuje nameravano zvišanje cen. nastale na posameznih trgih pod I tini 35, pri nas pa 182 točk. Ena-vplivom lokalnih vzrokov samo-1 ko je s ceno koruze, ki velja v stojne cene. Posebno se kaže ta razlika v cenah pri pšenici. Tako Združene države ko Kanada imajo velikanske presežke in tudi Argentina kljub letošnji slabi žetvi. Cena pšenice pa je v vsaki državi drugačna. Če vse cene preračunamo na enotno pariteto, tedaj vidimo, da velja pšenica v USA 73, v Kanadi 56‘5, v Argen- Argentini 2, v USA 57, pri nas pa 191 točk. Na mednarodnem bombažnem trgu so cene padle, ker je padlo angleško povpraševanje po ameriškem bombažu za 20%. Nepričakovano se je pojavila na severnoameriškem trgu kot kupec bombaža Sovjetska unija, ker da ne more uvoziti egiptskega bom- baža. Japonska je odkupila ves perzijski bombaž. Za nas so to same neugodne vesti, ker smo mnogo upali na perzijski bombaž. Enako je sedaj malo verjetno, da bomo dobili sovjetski bombaž, ker Sovjetska Rusija sama nakupuje bombaž. Ostaja nam torej samo možnost uvoza turškega bombaža, ker je dovoz iz Amerike skoraj nemogoč. Ali te bo izved premoženj drž. Ljubljanska borza je določila tipe mok V navzočnosti borznega predsednika dr. I. Slokarja in glavnega tajnika J. Kovača ter zastopnikov kralj, banske uprave Drag. Trstenjaka, načelnika trgovinskega oddelka, in inž. I. Koširja, zastopnika kmetijskega oddelka, je borzna komisija za tipiziranje vzorcev mok, sestoječa iz borznih Članov A. Smrkolja, A. Volka in A. Paulija ob sodelovanju I. Bahovca kot zastopnika mlinske industrije, danes določila iz številnih predloženih vzorcev mok po V prečni tip enotne in krušne moke v smiBlu predpisov nOve uredbe b mletju pšenice 'z dne 26. avgusta 1940. Borzna komisija je pri tem ugotovila, da vzorec krušne moke iz mlina K. Zupanca iz Sev-niee ob Savi povsem ustreza povprečnemu tipu »enotne moke«, a vzorec iz mlina I. Kuralta iz Domžal pa ustreza povprečnemu tipu bele moke >0« baza. Vzorci bele In krušne moke bodo dostavljeni po ljubljanski borzi vsem sreskim načelstvom, kjer bodo na vpoglcr vsem občinam. Borzno tajništvo bo proti malenkostni odškodnini razpošiljalo tipe mok le na pismene pozive. Mednarodni blagovni trg Mednarodnega trga surovin ni več, ker je razpadel na vrsto neodvisnih trgov. Zaradi tega so Pod tem naslovom piše »Jugo-1 slavenski Gvoždjarc: Pogosto se sliši pritožba naših gospodarskih ljudi, da jih »pljač-kajo«. V resnici se človek na podlagi raznih činjenic in argumentov ne more otresti vtisa, da je res tako. Kajti mnogi znaki govore v prilog tej tezi. Spomnimo se samo na mnoge afere, ki so bile obravnavane kot javne tajnosti, nato kot senzacije, ki so dobile odmev po vsej državi, a tudi izven nje ter tako dobile najširšo publiciteto na škodo ugleda naše države. Iz takšnih pojavov so nastala brezštevilna bogastva nekdaj majhnih in skromnih ter revnih uradnikov. Zaman je tu vsaka preiskava, ker zna spretna roka prebrisancev obiti vse zapreke okoli nakradenih ka-pitalov ter s korupcijo ustvarjenih premoženj. Ni treba iti daleč, pa se morajo konstatirati umazane in za državo škodljive korupcionistič-ne afere, ki so nas spravile ob ugled ter nas veljale denarja in ljudskega blagostanja. Vsem je še v spominu afera Našičke, v katero so bili zapleteni poleg zasebnikov, kapitalistov tudi sami bivši in aktivni ministri s svojimi prvimi pomočniki. Na razpravi tega monstre-procesa so se slišale mnoge stvari, kar pa je ostalo skrito za kulisami razprave, to moremo samo slutiti kot dobri psihologi in poznavalci običajev in razmer v naši državni administraciji. Ni še potihnila ta velika afera, ko ji je sledila nova velika ministrska afera Bodija in tovarišev. Ni potrebno, da navajamo razne korupcionistične podvige naših državnih funkcionarjev, ker je samo nekoliko teh podvigov prodrlo v javnost, oni mnogoštevilni, o katerih se samo »šepeta«, »ugiba« in »sklepa«, nikdar niso prišli v javnost, ker jih večji in nujnejši interesi ščitijo in zamolčujejo. Ali ni ministrska afera g. Radi-vojeviča z nad 800 milijonov din tudi činjenica, ki je ne more nihče utajiti? In kaj šele afera pan-čevaškega mosta na čelu z biv šim ministrom g. Uzunovičem? Vseeno nočemo govoriti o drugih odkritih, neodkritih, slutenih in neslutenih »zaradah« naših državnih funkcionarjev pri nabavah in izročitvi materialov, javnih del in drugih pogodb na račun države in naroda. Kajti ve se, da je danes pri nas mnogo uradnikov, ki so stopili v državno službo kot pravi reveži, nato pa so odšli predčasno v pokoj, da uživajo na eni strani prednosti pokojnine, na dru gi strani pa rente, ki jih dobivajo od obresti kapitala, ki so ga zaslužili v državni službi. Tega je zelo mnogo. Zato se gospodarski ljudje ne morejo oprostiti vtisa in prepričanja, da se »pljačkajo«. To prepričanje pod- pira činjenica, da prihaja to zlo žavni funkcionarji do premoženja, iz Beograda. Pa zakaj prihaja ravno iz Beograda ter postaja za ljudstvo pravo strašilo, ki v prvi vrsti uničuje gospodarske ljudi? ... Takšno je torej prepričanje, ki vlada med ljudstvom, če pa potujemo po Srbiji, vidimo, da je tam siromaštvo. Kadar se vse to vidi, se samo po sebi postavlja vprašanje, kam gredo vsi denarji, ki jih plačujejo državi gospodarska podjetja in vsi davčni zavezanci? ... K tem izvajanjem bi pripomnili naslednje. Čeprav je vsa naša javnost prepričana, da bi bilo silno zdravo, če bi se strogo pregledalo, kako so prišli nekateri dr- vendar dvomimo, da bi kdaj pri šlo do takšne preiskave. Preveč bi bilo neprijetnih ugotovitev na vse strani. Kajti te preiskave bi dokazale tudi to, da niso bile afere samo v Beogradu, temveč tudi povsod drugod in da se nobena pokrajina ne more pohvaliti, da je brez njih. Samo ponekod je bilo več prilike, drugod pa manj. Potrebno bo zato še mnogo vzgojnega dela, da se pripravijo tla, ki bodo za korupcijo neugodna. V ta namen pa je treba predvsem povečati kontrolo javnosti, a baš ta postaja vedno manjša. Vendar pa je treba vsaj tu pa tam spomniti na razne afere, da se vsaj včasih oglasi vest javnosti. Vsem lesnim sekciiam in trg. združenjem? Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj sporoča: V zvezi z uredbo o kontroli zunanje trgovine bodo za izvoz lesa ustanovljene zajednice izvoznikov lesa. Z naredbo z zakonsko močjo namerava Direkcija za zunanjo trgovino določiti pojem izvoznika. Na konferenci lesnega gospodarstva, ki je bila 9. t. m. v Beogradu pri Direkciji za zunanjo trgovino, je zastopnik Direkcije izjavil, da se bo razlikovalo med starimi in novimi izvozniki. Za nove izvoznike bodo predpisani težji pogoji za vstop v zajednico izvoznikov (poleg dokaza strokovne izobrazbe za izvozno trgovino z lesom bo moral že v prvem letu izvoziti določeno količino lesa). Staremu izvozniku se namerava dovoliti vstop v zajednico izvoznikov, oz. registracija pri Direkciji za zunanjo trgovino v primeru, če izpolnjuje vse dosedanje zakonske zahteve (obrtni zakon itd.) in če je v enem izmed zadnjih treh let izvozil vsaj 2500 kub. metrov lesa. To bo veljalo tudi za izvoznike lesnega oglja, drv, dog itd. Ze v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. 8krobi in gvetlolika srajce, ovraf nike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon it. 22-72. Osrednji lesni odsek je že na tej konferenci proti omejitvam pravic starih izvoznikov protestiral. Sklenjeno je bilo, da Osrednji lesni odsek svoje pomisleke pismeno sporoči in tudi s številčnimi dokazi primerno utemelji. Osrednji tesni odsek prosi zaradi tega, da mu vsaka lesna sekcija oz. združenje sporoči: 1. Imena vseh dosedanjih izvoznikov lesa z navedbo, kaj izvažajo (rezani, tesani les, drva, celulozni les itd.). 2. Kateri teh izvoznikov so v enem izmed zadnjih treh let izvozili več kot 2500 kub. metrov lesa (navedite katere vrste lesa). 3. Kateri teh izvoznikov v enem izmed zadnjih treh let niso izvozili vsaj 2500 kub. metrov lesa. 4. Kateri teh izvoznikov ne nameravajo več izvažati lesa. Ugotovitev gornjih činjenic je velike važnosti za izvoz lesa iz dravske banovine. Da more Osrednji lesni odsek kar najbolje varovati pravice izvoznikov lesa, prosi, da mu združenja v najkrajšem času pošljejo točne podatke. Politične vesti Predsednik romunske razmejitvene komisije v Budimpešti je Izročil predsedniku madžarske delegacije spomenioo svoje vlade. Romunska vlada nagiaša v spomenici, da Madžarska ni hotela rešiti vprašanja narodnih manjšin in da so bile nasprotno romunske manjšine na Madžarskem preganjane. Vse pritožbe romunske vlade proti temu postopanju so ostalte brez praktičnega učinka. Romunska vlada je zato prisiljena na podlagi dunajskih sklepov zaprositi nemško in italijansko vlado, da posredujeta zaradi rešitve vprašanja Romunov, ki so bili priključeni Madžarski. V zvezi s tem apelom na nemško in italijansko vlado je Romunija poslala svoja delegata v Rim in Berlin. Madžarska vlada je odklonila predlog romunske vlade, da se imenuje mešana komisija, ki naj preišče postopanje z narodnimi manjšinami, ker da takšne komisije niso nikdar bile uspešne. Na slavnostno okrašeno dvorsko postajo v Baneasi pri Bukarešti je pTišel v soboto opoldne posebni vlak z nemško vojaško misijo, ki ji načeljuje general Hamsen. Nemško vojaško misijo je pozdravil šef romunskega gen. štaba gen. Jonaitiu. V svojem pozdravu je naglasil svoje upanje, da bo doseženo trajno sodelovanje med Nemčijo in Romunijo. Za pozdrav se je zahvalil šef nemške vojne misije, nakar so se člani misije odpeljali na svoja stanovanja. O prihodu nemške vojaške misije je bilo objavljeno uradno romunsko sporočilo, ki pravi med drugim: že prejšnja vlada je naprosila Nemčijo, da pomaga pri in-struiranju romunske vojske in njeni opremi. To misel je sedaj sprejel tudi gen. Antonescu. Nemčija je pristala na romunski apel in prvi oddelek nemške vojne misije je že prišel v Bukarešto. Prišel pa je tudi že prvi oddelek opremljenih nemških čet, nato pa tur1 nemška letalska misija. Nemško uradno sporočilo o prihodu nemških čet in nemške vojne misije v Romunijo pravi v glavnem isto ko romunsko sporočilo. Omenja pa, da so nemški letalci določeni predvsem za obrambo petrolejskih ležišč, vendar bodo sodelovali tudi pri vežbanju romunskih letalcev. Po ameriških poročilih je prišlo dosedaj v Romunijo 20.000 nemških vojakov. Pričakuje se, da bodo Nemci poslali v Romunijo dve do tri mehanizirane divizije. Popoldne po prihodu nemške vojne misije je bila v Bukarešti velika letalska parada, pri kateri je sodelovalo 150 letal. Romuni zavračajo, da bi pri tej paradi sodelovali tudi nemški letalci. Britanski poslanik v Bukarešti Hoare bo zapustil Bukarešto in prepustil vodstvo poslaništva odpravniku poslov. Angleški državljani zapuščajo Romunijo. Odhajajo iz Konstance po morju v Carigrad. Pričakuje se, da bodo diplomatski odnošaji med Romunijo in Vel. Britanijo v kratkem prekinjeni. Angleži so dosedaj izdali proti Romuniji naslednje ukrepe: Blokada proti Romuniji se je poostrite. Vsi romunski krediti in kapitali v Angliji so blokirani. Britanski državljani v Romuniji so dobili nujen nasvet, da zapuste Romunijo. V Bukarešti se je ustanovilo društvo Velika Transilvanija ki ima po izjavi predsednika društva Ma-nia nalogo, da varuje koristi Romunov, ki so ostali pod Madžarsko. Napetost pied Madžarsko in Romunijo kljub apelu na osni velesili ni popustila, temveč se je celo povečala. V Budapešti so bile velike demonstracije proti izganjanju Madžarov iz Romunije. Romunska vlada je prepovedala vse madžarske liste. Listi pa tudi že poročajo o krvavih obmejnih incidentih. Pri enem takšnem spopadu so bili trije madžarski vojaki ubiti, več pa ranjenih. Štiri nemške podmornice že operirajo v Črnem morju, kakor poroča »New York Times«. Podmornice so bile poslane v Romunijo razstavljene, kjer so jih sestavili. Turški ministrski predsednik je sprejel novega sovjetskega poslanika v Ankari Vinogradova, ki velja za velikega prijatelja Turčije. Zato tudi nekateri naglašajo, da se bodo turško-sovjetskj odnošaji zelo zboljšali in da je verjetno, da se bo sklenila med Turčijo in Sovjetsko Rusijo obrambna zveza. Turški poslanik se je vrnil v Moskvo ter je bil takoj sprejet od komisarja za zunanje zadeve Molotova. Potovanje grške vojne delegacije v Berlin je bilo nenadoma odpovedano. O vzrokih odpovedi ni dala grška vlada nikakih pojasnil. Italijanski poslanik v Atenah je pozval vse italijanske državljane, da zapuste Grčijo. Tako poroča »United Press« iz Aten. General Metaxas je imel po vesti iste agencije dolgo konferenco z britanskim poslanikom. Predsednik Roosevelt je imel v državi Ohio velik govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje. V svojem govoru je naglasil, da sicer Združene države ne žele vstopiti v vojno, da pa bodo oboroževanje nadaljevale, ker je popolna oborožitev najboljša obramba. Združene države zahtevajo popolno svobodo plovbe po Atlantskem in Tihem oceanu in ne morejo v tem oziru prav nič odnehati. Združene države bodo vedno vztrajale pri svoji tradicionalni politiki in od te jih. nič ne more odvrniti. Nobena sila, nobene grožnje in nobene diktature in nobene kombinacije diktatorskih držav v Evropi in Aziji ne morejo odvrniti Združenih držav od njih jasne poti. Odločitev je že padla. Ce se govori, da Amerika ni ogrožena, da nihče nič proti njej ne misli podvzetl, Amerika na podlagi dejstev takšnim zagotovilom ne morje verjeti. Roosevelt je nato govoril o Junaški obrambi Anglije in naglasil, da bodo Združeno države še nadalje nudile Angliji vso možno podporo. Svoj govor je zaključil z vzklikom: živela demokracija! Vojna napetost na Daljnem vzhodu je zaradi odločnega stališča Združenih držav Sev. Amerike močno popustila iter se Japonci oče vidno boje začeti vojno z Združenimi državami. Ton japonskih listov proti Združenim državam je postal mnogo bolj popustljiv. V Ameriki pa se vojne priprave nadaljujejo z vso odločnostjo in nekateri menijo, da začetega razvoja ne bo mogoče več ustaviti. Washingtonska vlada je dovolila, da najame sovjetska vlada 100.000 ton ameriških petrolejskih ladij. Vlada je nadalje razveljavila dosedanjo prepoved izvoza ameriških strojev v Sovjetsko Rusijo. Te stroje Je sovjetska vlada naročila že pred meseci za 7 in pol milijona dolarjev. Vlada USA je izdala splošen embargo za ves izvoz na Japonsko. Poslanik Združenih držav Sev. Amerike je opozoril siamsko vlado z ozirom na njene teritorialne zahteve proti francoski Indokini, da so Združene države Sev. Amerike odločno za ohranitev status quoa na Daljnem vzhodu. Ameriška vlada je odredila, da so bili zadržani bombniki, » jih je naročila v Ameriki siamska vlada. Letala so že prišla na Filipine, kjer bodo raztovorjena, at Siamu ne bodo izročena. Vseh letal je 10. Združene države Sev. Amerike so poslale v Anglijo letalsko delegacijo, ki naj prouči učinkovitost angleške protiletalske zaščite. Letalski boji med Nemci in Angleži ter letalski napadi na Anglijo in Nemčijo se nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. Denarstvo Mednarodni devizni trg Na mednarodnem deviznem trgu se je pretekli teden znova okrepila švicarska deviza. V New Yorku se je dvignil njen tečaj od 23-04 na 23-12 dolarja za 100 šv. frankov. Britanski funt in druge devize so ohranile svoje tečaje nespremenjene. Promet na nju-jorški borzi ni bil posebno velik, v evropskih papirjih pa celo minimalen. Oživljcilje deviznega trga v Cu-rihu se je nadaljevalo tudi pretekli teden. Curih dobiva znova za evropski devizni trg staro važnost, kakor jo je imel med in po svetovni vojni. Zaradi živahnejšega prometa kažejo sedaj tečaji deviz bolj pravilno sliko kakor pred tedni, ko je bil promet minimalen in so bili tečaji le bolj fiktivni. Okrepitev švicarske devize v New Yorku je povzročila, da so tečaji vseh drugih deviz v Curihu nazadovali, kakor kažejo naslednje tečajne številke; pirji je neznaten. Značilno pa je, da so lastniki delnic oboroževalnih podjetij rezervirani in da teh delnic ne ponujajo, čeprav morajo računati s tem, da bi zaradi bombardiranja moralo marsikatero podjetje prekiniti svoje obratovanje. Povpraševanje po papirjih je bilo večje kot ponudba ter so bili zato tečaji čvrsti. Ker se je (uradno demantirala vest, da bi se zvišala obrestna mera za. državna posojila, skušajo naložiti varčevalci svoj denar v visoko obrestujoča se industrijska podjetja. Sredi tedna pa je nastala reakcija ter so tečaji nekoliko popustili. Na rentnem trgu pa je bilo pod vtisom prej omenjenega demantija razpoloženje manj čvrsto ter je bila ponudba večja kakor povpraševanje. Tečaji so se dvignili Na beograjski efektni borzi je pretekli teden promet zopet oživel in povpraševanje je bilo nekoliko večje od ponudbe in zato so tečaji narasli. Zlasti so se dvignili tečaji na zadnjem borznem sestanku, najbolj pa je napredovala vojna škoda, ki je narasla za 7 točk. Skupni promet je znašal 2,150.000, za 880.000 din več ko prejšnji teden. Gibanje tečajev je bilo naslednje: 2-5% vojna škoda 7% investicijsko 4% agrarne 6% begluške 6% dalmatinske 7% Blair 8% Blair 7% Seligman 7% stabilizacijsko 4. X. 11. X. 438 — 445— 100— 100— 53-50 54-50 77— 77-50 70'— 70'50 95— 96- 99-50 ior- 102-— 103 — 97— 97— Večje zanimanje je bilo za delnice Narodne banke, ki so zaključile po 6500-— din. Na deviznem trgu je angleški funt narastel najprej od 222'06 na 222-33, nato pa popustil na 222-06. New York je bil po 5500-—. Srednji tečaj Ženeve je bil 127490, Stockholma pa 131 '65. V zasebnem kliringu se tečaji niso spremenili, samo grški boni so se dvignili na 06 din. Ves devizni promet je znašal 34,2 milijona (za 4,4 milijona din manj ko prejšnji teden). Pariška borza se bo 14. oktobra zopet odprla, kakor poročajo pariški listi. Njeno poslovanje pa bo omejeno le na promet z rentami in drž. obveznicami. Obtok bankovcev v Angliji se je po izkazu z dne 10. t. m. znižal za 4 na 601,3 milijona funtov. 11. X. 4. X. London 17'20 17— Berlin 173-50 172-75 Milan 21-925 21-80 Lyon 10'00 9-90 New York 434— 431'50 Stockholm 103-45 102'37 Na valutnem trgu, ki je bolj izpostavljen drugim vplivom, se je razvijala situacija takole: francoski frank je nazadoval še nadalje ter je padel njegov tečaj od 5 na 4-70, ameriški dolar je nazadoval od 4-16 na 4'09, dočim je ostal tečaj britanskega funta neizpreme-njeno na 7‘50 šv. fr. za 1 funt. Mednarodni efektni trg Na Wall Streetu sta prišle do izraza dve nasprotni smeri. Oboroževanje in ugodne notranje gospodarske vesti so močno dvignile zanimanje za domače papirje, dočim je vojna napetost na Daljnem vzhodu delovala v nasprotnem smislu. Londonska borza trpi sicer zelo zaradi vsakodnevnega bombardiranja Londona, vendar posluje redno, izvršuje vse naloge ter objavlja tečaje. Promet s pa- Amerika na prehodu Cb. A. in M. B. Beard Knjiga »Amerika na prehodu« je izšla v Njujorku 1. 1939. in obravnava gospodarski, socialni in kulturni razvoj Združenih držav od prve do sedanje svetovne vojne. Na kratko opisuje dobo povojne prosperitete (blagostanja), razmere pod predsednikom Coolidgem in v prvih letih predsednikovanja Hooverja. Bolj podrobno opisuje veliko gospodarsko krizo 1929. in naslednjih let in se potem obširno bavi z Rooseveltovo novo gospodarsko politiko (New Deal), s katero je skušal novi predsednik rešiti narod iz klešč svetovne gospodarske krize. Roosevelt je pri tem šel nova pota, uvedel socialno zakonodajo, ki je bila dotlej Amerikancem še neznana, ter za-ve,\ P.oživljati gospodarstvo z velikimi javnimi deli. S tem pa je prišel v marsičem v nasprotje s privatnimi interesi in velekapitalom in z ustavnim sodiščem. Zaradi aktualnosti oziroma zanimivosti snovi bomo objavili nekaj poglavij te knjige v prevodu, iz ostalih poglavij pa kratek pregled vsebine. — Ur. Prvo poglavje — Zlati sij — popisuje dobo prosperitete. Navajamo iz njega samo nekatere važnejše misli: Uredba o centrali za kurivo V prvih povojnih letih se je zdelo Amerikancem, da so vsa gospodarska vprašanja enkrat za vselej rešena, da mora povojna prospe-riteta (blagostanje) trajati večno in da krize ali vojne nikoli več ne bo. Predstavnik tega splošnega mnenja je bil predsednik Coo-lidge, član republikanske stranke. Ministrski svet je na podlagi čl. 1. uredbe o izpremembah veljavnih predpisov in izdajanju novih na predlog trgovinskega ministra predpisal naslednjo uredbo o centrali za kurivo: Clen 1. I. Zaradi oskrbovanja prebivalstva in vojske s kurivnim materialom se ustanavlja pri ministrstvu za trgovino in industrijo »Centrala za kurivo«. II. Centrala za kurivo posluje po določilih te uredbe. Pri svojem poslovanju ni zavezana na določbe zakona o državnem računovodstvu ter zakona o glavni kontroli. III. Centralo za kurivo upravlja poslovni odbor šestih članov, od katerih določita po dva minister za trgovino in industrijo ter minister za gozdove in rudnike, po enega pa minister za vojsko in mornarico ter prometni minister. Vsak član ima svojega namestnika ki se imenujejo na isti način. Odlok o ustanovitvi poslovnega odbora izda trgovinski minister. IV. Potrebno osebje bo dal na razpolago urad za kontrolo cen iz vrst svojih nameščencev, po potrebi pa se more z odlokom po- Dolgovi Združenih držav, ki so znašali še 1919. leta 25.700,000.000 dolarjev, so se do leta 1928. znižali na 17.318,000.000 dol., in isto leto so državni dohodki presegli izdatke za 400,000.000 dolarjev. Razen tega so imele Z. D. še izterjati 11.000,000.000 dolarjev vojnih dolgov od raznih evropskih držav, od katerih se je takrat edino Rusija branila plačati te dolgove. Vsi strokovnjaki so 1928. leta izjavljali, da je vse v krasnem redu, da kupčije rastejo in da se dobički večajo. Da je bilo tudi široko občinstvo deležno tega blagostanja, so poskrbele razne poslovne družbe, ki so začele na debelo prodajati svoje delnice in obveznice. Prav pogosto te družbe niso same vodile nikakega resničnega podjetja, temveč so bile holding-družbe, ki so si pridobile kontrolne delnice mnogih industrijskih podjetij in so nakup teh'delnic krile z izdajo in prodajo svojih delnic občinstvu. Po več takih družb se je spet združevalo v super-holding družbe. Tako je nastal cel babilonski stolp družb, ki so stale ena na drugi, edino realno vrednost za vse njih papirje pa so predstavljala industrijska podjetja na dnu piramide. Ker so te družbe navadno delovale v po več zveznih državah hkrati, so se odtegnile še tisti državni kontroli, kar bi je bilo. Z ogromnim propagandnim aparatom in armado agentov so obesili občinstvu neizmerne mno- slovnega odbora centrale namestiti tudi honorarno osebje. V. Poslovanje centrale nadzira minister za trgovino in industrijo po svojem komisarju. Finančni minister ima pravico, da določi pri centrali svojega delegata zaradi pregleda računskega poslovanja centrale. Clen 2. I. Naloga centrale za kurivo je, da proučuje potrebe prebivalstva po kurivu, da ugotovi razpoložljive količine kuriva in da po potrebi razdeljuje ta material na potrošniške okoliše in kraje, ki se ne morejo oskrbeti s kurivom iz svoje okolice. V ta namen more centrala kupovati in prodajati drva in premog. II. Zaradi izvrševanja te naloge more centrala za kurivo tudi prisilno odkupovati razpoložljive količine drv, ki presegajo potrebe za ogrevanje lastnih stanovanjskih in delovnih prostorov v devetih mesecih. III. Centrala za kurivo mora vzdrževati stalne zveze z ustanovami za oskrbovanje onih krajev, ki se ne morejo oskrbovati s kurivom iz svoje okolice ter mora skrbeti za kritje njih potreb. IV. Da pokrije potrebe po ku- žine delnic in obveznic, navadno po cenah, ki so visoko presegale dejansko vrednost. Vlada je po liberalističnem načelu pustila vse to gospodarsko delovanje popolnoma pri miru. Tudi v inozemstvu so imeli Amerikanci svoje investicije; deloma so tam ustanavljali podružnice svojih podjetij, deloma kupili delnice domačih podjetij ali kupovali obveznice tujih vlad. Skupni v inozemstvu naloženi kapital je znašal 1. I. 1931. 15.170,000.000 dolarjev in to brez vojnih dolgov. Edini, ki niso bili deležni splošnega blagostanja, so bili farmarji, ki so morali prodajati svoje pridelke po nizkih cenah svetovnega trga, kupovati pa industrijske izdelke po visokih cenah domačih industrialcev, zaščitenih po visokih carinah. Ker so vedeli, da jim ne bo uspelo, da bi proti protestu mogočnih interesov podrli te carinske zidove, so zahtevali farmarji, naj se jim omogoči, da prodajo večino svojih pridelkov po dumpinških cenah v inozemstvu, ostalo pa po zvišanih cenah doma; razlika med ceno v inozemstvu in ceno doma pa naj se farmarjem povrne. Kongres je res uzakonil ta predlog, a takratni predsednik je s svojim vetom preprečil izvršitev, češ da fiksiranje cen nasprotuje liberalističnim načelom vlade. Prav tako je Coolidge uspešno potlačil škandal, ki je bil nastal oko- rivu, mora centrala za kurivo sodelovati tako z zainteresiranimi državnimi podjetji ko tudi z zainteresiranimi trgovskimi in industrijskimi organizacijami. Clen 3. I. Na zahtevo centrale za kurivo morajo upravne oblasti prve stop nje v posameznih krajih odrediti prijavo zalog drv. Vse osebe, ki imajo nad 50 metrov drv, morajo v tem primeru prijaviti svoje zaloge. Neprijavljene zaloge se odvzamejo brez odškodnine v korist centrale za kurivo. II. V primeru motenj na trgu z drvmi more minister za trgovino in industrijo na zahtevo centrale predpisati kontrolo prevoza drv iz posameznih krajev in srezov. V tem primeru smejo železnice, ladijske družbe in podjetja za prevoz blaga sprejemati drva za prevoz samo, če je za to dala centrala za kurivo dovoljenje. III. V krajih, kjer bi se pojavilo občutno pomanjkanje drv, morejo občinski uradi za aprovizacijo, kjer pa teh ni, mestna poglavarstva oz. občinske uprave na zahtevo centrale za kurivo predpisati racioniranje prodaje drv ali pa vezati nakup drv z nakupom ustrezajoče količine lignita. Člen 4. I. Centrala za kurivo ima pri prodaji drv pravico, da pobira provizijo 2%. Ravno tako pripada centrali eventualna razlika med nabavno in prodajno ceno, če nabavlja drva po izredno ugodnih pogojih. II. Ta sredstva se uporabljajo za kritje materialnih in osebnih izdatkov centrale ko tudi za podpore za pocenitev kuriva, ki se prodaja po občinskih aprovizaci-jah. III. Sredstva centrale se vlagajo na čekovni račun Poštne hranilnice. Odloke o uporabi teh sredstev izdaja poslovni odbor centrale, Clen 5. Podrobnejša določila o poslovanju centrale za kurivo in o nadzorstvu nad njenim računskim poslovanjem predpiše minister za trgovino in industrijo. Člen 6. Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«. Sonce je vir zdravja, moči in lepote! Slabo vreme onemogoča sončenje na prostem. — Prezaposlenost vam ne dovoli potovanja na morje ali v planine! Obsevajte se doma z našo patentirano ultravijoletno obsevalko »ORIGINAL RDBi Stane samo din 1200 — in je najcenejša obsevalna naprava te vrste. Za ta denar imate doma stalno sonce in zdravje, veselje in moč, ugodno občutje in nove življenjske sile. Potemnitev kože že po par obsevanjih! Dobavlja: JUGOPATENT, Ljubljana, Dvofakova ulica 8. Zdravo tekmovanje Tvornica za dušik v Rušah je razpisala 100 nagrad za kmetovalce, ki bodo na 1000 kvadratnih metrov pridelali s pomočjo ruških umetnih gnojil največ in najboljše kmetijske pridelke. Razpisane so nagrade po 1000, 500 in 250 din ter več nagrad v obliki dobav umetnih gnojil. Želeti je, da bi vsi vzpodbujali kmetovalce, da bi se v čim večjem številu udeležili tekmovanja in da bi tudi javni za-stopi razpisali podobne nagrade. li odkritja tesnih stikov med republikansko stranko in naftno industrijo. Coolidgeov naslednik je bil prav tako republikanec, Herbert Hoover, ki je v vsem nadaljeval Coo-lidgeovo politiko liberalnega načela »laissez faire«. Tako so skoraj deset let interesi velefinančni-kov, ki so si lastili zasluge za pro-speriteto, dejansko vladali državo. Zahtevali so višje zaščitne carine za industrijo in jih dobili. Zahtevali so znižanje davkov na visoke dohodke in to tudi dosegli. Prosili so vlado, naj se ne spušča na svoj račun v kakršno koli dobičkonosno podjetje, da jim ne dela konkurence, in bili uslišani. Ustanavljali so korporacije in družbe, izdajali delnice in obveznice brez vsakršnega nadzorstva. V tujini in doma jih je čuvala dobrohotna vlada. Ni čudno, da se jim je zdel svet lepo urejen in da niso niti želeli niti pričakovali nikakršne spremembe. V prevodu objavljamo nadaljnje poglavje: Razpad V zgodnji jeseni 1929. leta, ko je Kongres (spodnja zbornica) skušal še bolj okrepiti blesk zlatega sija s še povečanimi carinami, se je začelo iz jasnega bliskanje in grmenje, ki so ga slišali po vsem svetu in ki je navdalo čuvarje »narodnega svetišča«* s čudom in strahom. Dne 5. septembra so delnice na newyorški borzi prav divje padale; opazovalec kupčijskih indeksov Roger Babson je prerokoval, da bo prej ali slej splošen polom prinesel padec delnic za 60 do 80 točk. Že 24. septembra so žice raznašale novico o novi ostri eksploziji na trgu; prihodnji dan so objavili, da je padec zastavljen; tri dni kasneje je strmo padanje cen spet širilo razburjenje na vse strani. V' dneh 3. in 4. oktobra je prišlo do najhujših padcev tega leta, ki jim je sledilo nekaj dni neodločnosti in znani kablogram iz Londona, v katerem je Charles A, Mitchell od »National City banke« izjavil s sladkim glasom: »Ameriški trg je zdaj na splošno popolnoma zdrav.« Poročilo je bilo močno pretirano. Ko je 16. oktobra odbor Zveze investicijskih bančnikov priznal, da je špekulacija dosegla nevaren obseg in da so mnoge delnice daleč nad svojo dejansko vrednostjo, so delnice industrijskih in občekoristnih podjetij padale kakor plaz. Ves teden so se menjavali padci in izboljšanja in do 23. oktobra je padee dosegel 5—96 točk. Velik strah se je priplazil v kraljestvo visoke finance in senzali so zahtevali širše limite, ker so s province prihajala še vedno nova prodajna naročila. (Dalje prih.) * S tem izrazom ironično imenuje mewyorško borzo. Cene so se v septembru zopet dvignile Oddelek za proučevanje gospodarskih vprašanj pri Narodni banki je objavil gibanje indeksnih cen na debelo za mesec september. Indeksne številke so se gibale takole: sept. avg. sept. 1940 1940 1939 rasti, proizvodi 173,8 163,6 73,5 živalski 105,1 93,1 67,7 mineralni 127,5 125,3 93,9 industrijski 120,9 114,8 79,5 splošni indeks 129,4 121,2 76,6 izvozni proizv. 126,7 120,6 73,1 uvozni proizv. 124,1 119,6 81,6 Iz teh številk se vidi, da so se najbolj podražili rastlinski proizvodi, nato pa živalski, torej kmetijski. Industrijski in mineralni proizvodi so se le neznatno podražili in kmetijski proizvodi so jih danes v ceni prekosili. Iz tega bi naravno sledilo, da bi se pri nas tudi protidraginjska akcija začela predvsem proti pretiranim cenam agrarnih proizvodov in da se bo agrarnemu protekcionizmu napravil konec. A to se ni zgodilo in se najbrže še ne bo kmalu zgodilo, ker je obzir do kmetskih kroglic previsoko v kurzu. Lepo vse to! Toda kako naj se potem odpravi draginja? Kdo pa bo rešil to uganko, ki zanima najširše sloje? Zvišane cene za izvozna jabolka v Nemčijo Prizad je obvestil z okrožnico vse izvoznike, da je dosežen sporazum z Nemčijo o zvišanju cen za izvozna jabolka. Za pakirana in nepakirana namizna jabolka se zviša cena na 32 mark za 100 kilogramov, za potrošna jabolka na 21 mark, za jabolka za mošt pa na 13 mark za 100 kg franko nemškojugoslovanska meja. To zvišanje velja od 10. oktobra dalje, torej tudi za pošiljke, ki so bile 10. oktobra že poslane čez mejo. Cene masti in svinjskemu mesu bodo popustile? »Politika« poroča: Špekulacija z mastjo in svinjskim mesom je menda dosegla v Beogradu svoj višek. V Beogradu je bila cena maksimirana na 26 din, pod roko pa se je prodajala mast po 32 din. Pred dvema dnevoma pa so se pokazali znaki, po katerih bi se moglo sklepati, da bo cena masti popustila. To predvsem zato, ker je popustila cena koruze, ki že prihaja na trg. Reja svinj bo s tem zelo olajšana, in zato se kažejo tudi prvi znaki za popuščanje cene za mast. Mast, ki je v skladiščih, ne more menda več čakati, ker se morajo njeni lastniki tudi bati, da bo cena padla in da se ne bo mogla prodati po sedanjih cenah. Mast bo zato morala priti na trg. Visoke cene za mast in svinjsko meso pa so bile tudi neupravičene, ker so bile zaloge masti zadostno velike, izvoz svinj v Nemčijo je poleg tega popolnoma ustavljen, izvoz v Italijo pa znatno reduciran. Zato bi moralo biti svinjske masti in svinjskega mesa zadosti za domačo potrošnjo. meseca grška in naša trgovinska delegacija. Na tem sestanku se bo razpravljalo, kako odpraviti tež-koče, ki ovirajo medsebojno zamenjavo blaga. V dobro poučenih krogih se misli, da bodo na tem sestanku (definitivno rešena vsa sporna vprašanja na isti način, kakor so bila ob zadnjem bivanju trgovinskega ministra dr. An-dresa v Atenah rešena vprašanja našega izvoza kož od drobnice ter nabave žveplenega olja iz Grčije. Na sestanku naše in grške delegacije se bo razpravljalo tudi o povečanju trgovinskega prometa med Grčijo in Jugoslavijo ter o prilagoditvi zunanje trgovine sedanjim razmeram in potrebam. Obnova pošiljk za nordijske države V septembru je bilo ustavljeno sprejemanje in odpošiljanje pošiljk za nordijske države čez Sa-nizhafen—Tremborg. Sedaj pa je ta promet deloma znova obnovljen in v Jugoslaviji se more vsak delavnik sprejeti po osem vagonov pošiljk za nordijske države. Kontrola na usnia vseh vrst Načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo je izdal vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom ter policijam opozorilo glede naredbe, ki sta jo izdala ministrstvo za trgovino in industrijo ter ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje na podstavi čl. 1. uredbe o kontroli cen glede usnja. 1. Kontrola cen se izvaja v smislu uredbe o kontroli cen tudi glede vseh vrst usnja. 2. Urad za nadzorstvo nad cenami pri ministrstvu za trgovino in industrijo ter pristojna upravna oblastva II. stopnje morajo takoj opravljati kontrolo tudi nad temi proizvodi. Z ozirom na to naredbo naj se nemudoma obveste vsi proizvajalci usnja in vse trgovine z usnjem na debelo, da morajo zaprositi v smislu čl. 2. uredbe za kontrolo cen za odobritev prodajnih cen na debelo pri kraljevski banski upravi, referatu za kontrolo cen, kakor je to predpisano tudi za druge kontrolirane proizvode. Istodobno se naslovu naroča, da strogo nadzira trgovino z usnjem in usnjenimi izdelki (čevlji), da se prepreči prodaja po višjih cenah, kakor so označene na blagu v izložbah in po cenah, ki bi prekoračile dopustni trgovski zaslužek v smislu uredbe o pobijanju draginje in po uredbi o kontroli prodaje na drobno. Proti kršilcem zadevnih predpisov se mora postopati najstrože. Plačilni sp z Dansko ie dosežen Devizna direkcija Narodne banke je objavila naslednji kominike: Med našo državo in Dansko je bil dosežen sporazum o ureditvi plačilnega prometa iz blagovne zamenjave, in sicer tako za prejšnje posle in še nelikvidirane posle ko tudi za nove transakcije. Po doseženem sporazumu se izvršujejo vsa plačila po navedenih poslih .po zbiralnem računu pri Narodni banki kr. Jugoslavije in Danske narodne banke, pri katerih se bodo vodili zbiralni računi v dinarjih. Domači uvozniki plačajo uvoženo blago z vplačilom ustrezajoče vrednosti v dinarjih na zbiralni račun pri Narodni banki kr. Jugoslavije in s posredovanjem pooblaščenih zavodov. Izvoznikom se bodo plačevala izplačila v dinarjih po kronološkem redu, Pred trgovinskimi pogajanji z Grčijo Po informacijah iz Beograda se sestaneta v drugi polovici tega v kolikor bodo na zbiralnem računu na razpolago sredstva. Na isti način se bodo plačevali tudi vsi stroški v zvezi z blagovnim prometom ko tudi neblagovna plačila na podlagi predhodnega dovoljenja pristojnih deviznih oblasti. Transfer kapitala, zavarovalnih premij in odškodnin po zavarovalnih poslih ter podobni transferi se bodo mogli izvrševati po zbiralnih računih samo na podlagi predhodnega soglasja obeh emisijskih zavodov. S sporazumom je predvideno, da se bo vrednost danskih kron v razmerju do dinarja ter po izvedbi posameznih izplačil in vplačil po zbiralnih računih določala na podlagi tečaja ameriškega dolarja, tako da bi sedanja vrednost znašala 860'35 dinarjev za sto danskih kron. t»n ni daleč, ker je v tamošnji pokrajini več premogovnikov (Pekle-nica, Ključarovci itd.). V bližini črpajo tudi nafto (Selnica ob Muri) in na lažnih krajih ob določenih časih čudno smrdi iz zemeljskih duplin, zlasti pri Peklenici, ki je po veliki smrdeči votlini tudi dobila ime. Zadevo pa interesenti niso dali v nemar, temveč raziskujejo izvirek pri Radencih in skušajo ugotoviti njegovo jakost in morebitno gospodarsko važnost. Doma in po sveto Nič ni z metanom v Sloven V severnovzhodnem delu Slovenije so se te dni razširile vesti, da so pri Slatini Radencih našli velik izvirek zemeljskega plina, ki da je bruhal iz zemlje s pritiskom kakih 30 atmosfer. Govorilo se je, da gre za močno žilo metana, ki bi ga kazalo gospodarsko izkoristiti. Doslej dobavlja metan le podjetje v Bujevici pri Lipiku na Hr-vatskem, kjer je močan izvirek in bruha iz globine s precejšno silo. V tovarni napolnjujejo jeklenke z napetostjo 200 atmosfer po 10 m* na jeklenko. Zemeljski plin se raz-Ivaža po vsej državi, zelo mnogo Vsak ne more v Zdravilišče ali vsak mora paziti na zdravje in doma piti vsaj mesec dni našo najboljšo prirodno mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev z rdečimi srci! ono mestnim podjetjem v Mariboru, ki ga oddajajo za razsvetljevanje in za pogon avtomobilov. Ako bi bilo res, da imamo tudi v Sloveniji metan, bi bilo to velikega gospodarskega pomena, zlasti sedaj, ko nam tako zelo primanjkuje bencina in nafte. Zanimali smo se za stvar in dognali, da res prihaja plin iz zemlje. Vendar to ni metan. Zdraviliško ravnateljstvo v Slatini Radencih koplje nov vodnjak in je naletelo v globini 100 metrov na ogljikovo kislino, ki je bruhnila z veliko silo v rov, ko so delavci prišli do votline, v kateri se je tekom časa nabral ta plin. Ogljikova kislina je bruhala s tako silo, da je visoko metala blato, zemljo in celo kamenje. Sedaj bruhanje že pone huje. V okolici naših izvirov mineralne vode je seveda polno ogljikove kisline pod zemljo. Saj je celo pre cej ovirala graditev novega betonskega mostu preko Mure pri Radencih, ko so kopali temelj za opornike. Geologi so navzlic temu trdno prepričani, da tudi me- Nj. Vel. kralj Peter IL je napravil poučen izlet skozi dolino reke Kolubare v Mačvo, Gornji Ja-dar in Posavino. Ustavil se je na Ceru, kjer mu je general Kostič razložil potek cerske bitke. Nato si je kralj ogledal spomenik padlim junakom na Ceru. Kralj se je vrnil skozi šabac v Beograd.. Povsod je bil od prebivalstva navdušeno pozdravljam Knez namestnik Pavle je sprejel v avdienci podpredsednika vlade dr. Mačka. Pri krstu 12 jadralnih letal v S kopi ju je govoril tudi vo jni minister gen. Nedič in med drugim dejal: »Srbski narod je pravičen, noče nič tujega, a tudi ne da nič svojega. Nikdar in od nikogar ni pričakoval, da bi mu bilo kaj darovano. Vse si je priboril sam s sabljo in svojo krvjo. Nismo bogati po blagu, bogati pa smo po slavi, naši svobodi in naši pravici do življenja. Pripravljeni smo, da za vse te vrline tudi umremo. To sem vam hotel in moral povedati brez oklevanja.« V Beogradu so bile zadnje dni znova številne politične konference. Dolgo konferenco sta imela tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček. Dolg razgovor je imel dr. Maček tudi z dr. Kramerjem. Za njim je -^prejel dr!. Maček še prvaka tako imenovane demokratske levice dr. Smiljaniča. Na čast nemški trgovinski delegaciji je bil prirejen v Beogradu banket, katerega se je udeležil tudi trgovinski minister dr. Andres. Na banketu je govoril šef nemške delegacije dr. Bergmanu, ki je zlasti naglasil tople in iskrene vezi med. Jugoslavijo in Nemčijo Odgovoril mu je minister dr. Andres, ki je govoril tudi o prisrčnih kulturnih stikih med obema državama. Prijateljstvo med Nemčijo in Jugoslavijo ne sloni le na besedah, temveč na dejanjih in na resničnih čustvih naroda. »Hrvatski dnevnik« piše, da se mora proračun banovine Hrvatske povečati in da je potrebno, da se dodele banovini novi dohodki. Praksa da je pokazala, da nekateri sedanji viri ne zadostujejo, zlasti pa da so dale premalo trošarine, ki niso mogle dati proračunskega zneska v višini 130 milijonov din. Na seji zastopnikov mlinske industrije v Beogradu je bilo sklenjeno, da se z ozirom na vest o uvozu 3000 vagonov moke zahteva na pristojnem mestu, naj se poveča nameravani uvoz pšenice, opusti pa uvoz moke. »Pogod« je nabavil za Dalmacijo 1000 vagonov pšenice in 500 vagonov moke. Razdelitev teh živil je izvedel prehranjevalni odbor v Splitu. 27 odvetnikov na Hrvaškem se je odpovedalo odvetništvu in večinoma vstopilo v banovinsko službo. Bolgarska vlada je sklenila, da z novim proračunom zviša uradnikom plače. Romunska vlada je znova vpoklicala več letnikov rezervistov pod orožje. Maršal De Bono je izročil gen. Francu red Svete Anunciate, ki mu ga je podelil italijanski kralj in cesar. Gen. Franco je pri tej priliki izjavil: »V trenutku, ko naši fašistični tovariši nadaljujejo v Afriki junaške tradicije italijanskega orožja, hočem poudariti popolno solidarnost našega naroda, ki jo čuti za italijanske vojake in vašega Duceja.« , . Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski je obiskal neko nočno zaklonišče, kjer je bil od ljudi navdušeno pozdravljen. Majski je nato imel kratek govor, v katerem je dejal, da zelo ceni te pozdrave, da pa jih bodo še bolj cenili v Moskvi. Angleži so nad Gibraltarsko ožino zelo poostrili kontrolo. Neprestano krožijo nad ožino angleška letala in patruljirajo po morju angleške vojne ladje. Vsaka tuja ladja brez izjeme mora iti v Gibraltar na pregled, tudi manjše obalne ladje. Ameriško vojno ministrstvo je odredilo, da se pomočnik ameriškega vojnega atašeja v Španiji premesti v Kairo, ker smatra, da je Egipt v sedanjem mednarodnem položaju osobito važen. Ameriški državljani so začeli v velikem številu zapuščati Japonsko. Ameriška vlada je poslala zadostno število parnikov, da se more izvršiti evakuacija ameriških državljanov. Angleška vojna mornarica je s sodelovanjem letalstva bombardirala od Nemcev zasedeno francosko pristanišče Cherbourg. Angleško poročilo pravi, da je bilo bombardiranje uspešno in da je bil povzročen požar, ki je bil 60 km oaiec viden, nemško poročilo pa zanika,