AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 263
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 8TH, 1932
LETO XXXIV-VOL. XXXIV,
zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
kongres. že drugi mesec upelje vino in pivo, ak0 večina tako želi
Pr
SB*.
f LOVE ME * ANDTHE WORLD 1$ k MINIJi
Slovenski farmerji v Wiscon-sinu pišejo, da dobivajo šest centov za galono mleka, in da prodajajo krompir po 25 do 30 centov za sto funtov.
V Rock Springs, Wyoming, sta se poročila John Porenta in Miss, Ana Remec.
Umrla je v Blairtown, Wyoming, rojakinja Mrs. Helena Pivek, doma iz Zabnice na Gorenjskem. V Ameriko je prišla pred 20. leti. Stara je bila šele 42 let. Zapušča moža, dva sina in brata.
Slov. Ženska Zveza je pridobila tekom meseca septembra 25 novih članic. Blagajna je znašala koncem septembra §27,203.50.
Družino Joe Maksa, Oglesby, HI. je zadela težka nesreča. 10. oktobra mu je bila žena operirana na slepiču in tri dni kasneje je umrla njegova starejša hčerka Josephine za davico. Po-grebnik jo je držal do 23. oktobra, da je mogla mati vstati v bolnici in še enkrat videti svojo hčerko, nakar je bila slednja pokopana.
Mary Hren, 1311 W. 9th St., Kansas City, Mo., išče Josepha Hren, ki se nahaja nekje v Clevelandu. Enako išče Uršula Bačar, 951 No. Warman Ave., Indianapolis, Inch, svojega brata Frank Dovjaka, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. V Ame-Hko je prišel pred 31. leti, in •ie bil pred 10. leti v Milwau- ] kee.
Mr. Frank Rožnik, doslej za-posljen pri jugoslovanskem poslanstvu v Washingtonu, name- j rava odpreti v Detroitu svoj odvetniški urad.
35-letnico svoje poroke sta obhajala v krogu svojih sinov in hčerk Mr. in Mrs. Anton in Frančiška Remsko v Milwaukee, Wise. Jubilant je star 71 let, žena pa 61.
31. oktobra se je na severni strani mesta Chicago ustrelil rojak John Pisk, star 39 let in doma od nekod od Gorenjskega; zapušča ženo in dva otroa. Ni bil član nobenega slovenskega podpornega društva. Vzrok samomora ni znan.
Deportiran je bil iz Chicage v staro domovino Frank Kosič, primorski rojak, ki je prej stanoval v Clevelandu, sedaj pa v So. Chicagi. Deportirali so ga radi komunističnih aktivnosti. Dosegel je toliko, da ga niso poslali v Italijo, pač pa v Nemčijo, odkoder je namenjen v Rusijo.
Obstreljen je bil na lovu na zajce rojak Anton Kavčič iz Crivitz, Wis. Obstrelil ga je po nesreči njegov prijatelj iz Sheboygana, ki je streljal na zajce in zadel Kavčiča. Kavčič bo ozdravel.
V St. Marys, Pa., je umrla rojakinja Mary Celin. Podlegla je operaciji na slepiču. Zapu-jšča moža, sinčka, starše in več bratov in sester.
Nova obravnava
Washington, 7. novembra. Najvišja sodnija ie danes odločila, da mora dobiti sedem mladih zamorskih fantov iz Scotts-boro, Alabama, novo obravnavo. Omenjeni so bili obsojeni na smrt, ker so bili spoznani krivim, da so posilili dvoje belih deklet. Več ljudi se je zavzelo za njih slučaj, ki je stopnjema dospel na najvišjo sodnijo dežele. Najviš-Ja sodnija je odredila novo obravnavo na podlagi dokazov, da °menjeni niso imeli pravega zagovornika tekom obravnave. Komunisti, ki so hoteli prirediti izgrede pred najvišjo sodnijo, so bili s palicami napadeni od police. 12 jih je bilo ranjenih, 16 Pa aretiranih.
-o-
žalost in veselje V nedeljo popoldne je bil ro-■l'en Mrs. Mary Modic, rojena ^ach, soprogi poznanega groce-rista na 1033 E. 62nd St., čvrst dečko. Starši so bili zelo veseli Malega gosta, toda veselje se je sPremenilo v žalost, ko je smrt segla po drobnem bitju. Otrok J'e bil pokopan v pondeljek popoldne pod oskrbo A. Grdina in S'novi. Mati se nahaja še vedno v Mt. Sinai bolnici, soba št. 330.
Hvala, Mr. Bruss!
■ Izvrstni amplifier sistem v ®lov. Nar. Domu za sinočni shod je upeljal mladi Mr. Albert ^russ, 6026 St. Clair Ave. Sistem je izvrstno deloval. Priporočamo Bruss Radio Service za| Vge enake slučaje.
Slutijo usodo
Najbolj prominentni ameri-časopisi, ki so pristaši se-?anjega predsednika Hoover j a ln republikanske stranke, prerokujejo, da bo demokrat Roo-SeVelt izvoljen z ogromno večino.
* 300,000 brezposelnih se nagaja v državi New Jersey.
/
Vreme
Dva problema bo dobil vsak državljan v roke danes, ko bo stopil v volivno kočo. Noben teh problemov nima sploh kaj opraviti s politiko. Prvi problem je 1-Mill davek. Glasujte ^nj. Hrana, stanovanje, da, življenje 30,000 ljudi v okolici Clevelanda in 35,000 v Clevelandu samem je odvisno od tega davka. In ta novi davek ne bo povzročil vam nobenega bremena. Radi tega davka, ako bo dovoljen, odpadeta dva druga davka, ki se tičeta drugih zadev. Volite za 1-Mill davek. Druga zadeva je sprememba ustave države Ohio. Volite "Yes." Naša ustava, ki je bistvena postava države Ohio, je tako zastarela, da ne odgovarja več potrebam naroda. Volite "Yes" za spremembo državne ustave. Zahtevajte, da živimo tako, kakor zahtevajo razmere časov, v katerih živimo.
Nad medvede
Danes so se podali na lov na medvede v državo Pennsylvani-jo: Gašper Korče, "Dutch" Prince, Bili Vidmar. Rudy Bože-|glav in naš Jaka. Kot smo slišali, so sinoči že medvedovo kožo zapili, a danes zjutraj so pa opravili državljansko dolžnost, pred-no so odpotovali. O, lepe stvari bomo še slišali o njih!
Banka zaprta
Danes opoldne bodo zaprte vse banke v Clevelandu radi vo-■ litev. Enako tudi City Hall in drugi javni uradi.
O, ljubica moja, le pojd z menoj . . .
5000 ljudi na slovenskem ljudskem shodu
Shod, kot ga je priredil sinoči < Slovenski demokratski klub v s 23. vardi je brez primere v zgo- " dovini slovenskega naroda v Cle- i velandu. Da pritegne tak shod : nad 5,000 ljudi našega naroda, je nekaj, kar se ni še nikdar j nikjer zgodilo v Ameriki. Obširna dvorana S. N. Doma, orkester in balkon, vse je bilo natrpano do skrajnosti, poleg tega pa je bil veliki vestibul natlačeno poln ljudi, vse tja do vrat, in na cesti med Adidson Road in 64. cesto je bilo morje ljudi, a tisoči so pa odšli, ker ni bilo nikjer prostora. V dvorani sami je bilo nad 3,500 ljudi, pač sigurno znamenje, kako silno se zanima narod za volitve, sigurno znamenje, kako narod trpi in išče izhoda. Tak narod v resnici zasluži boljšo usodo. In kakšen red in mir je narod vzdrževal. Kljub silni množici je bil naš narod tako vzgledno dostojen, da so se čudili Amerikanci temu krasnemu obnašanju.
Na shodu so govorili governer White, zvezni senator Bulkley in bivši vojni minister Newton D. Baker, šerif Sulzmann, da, celo Mr. Adam Damm je dospel, živahno aklamiran. Krasen govor je imel Mr. Boic-Boyd in Mr. Kennick, naša kandidata za državni zbor. Shod je vzorno vodil t Mr. Frank J. Lausche. Tudi žu-■ pan Miller je dospel, direktor ' javne varnosti Merrick in pred-
-	sednik volivnega odbora Bernon.
-	Kvartet "Five-Foot Four" je me-i lodično zapel, kot tudi Josephine
-	Lausche-Welf in Miss Udovich,
-	Bil je krasen večer! Naj izreče-i mo še na tem mestu iskreno zahvalo vzornemu narodu za sino-
čno sijajno obnašanje.
*
e Sinoči so zagrmeli zadnji od j- mevi Hovoerjevega končnega po n skusa po radio, da prepriča ame riški narod, češ, da je on edin
odrešenik Amerike. Sedaj je ta ; silna predsedniška kampanja po- > tihnila, in danes bodo govorili : ljudje, 45,000,000 državljanov, ki bodo molče in tajno odločili, kdo ima prav, kdo ne, in komu ■ naj se poveri usoda ameriškega naroda za prihodnja štiri leta. Hoover, Roosevelt, Thomas, Foster, Upshaw, Coxey in kot se že imenujejo vsi predsedniški kandidati.
V Clevelandu se računa, da bo oddanih nekako 430,000 glasov. Kot znajo povedati angleški časopisi, bo dobil Roosevelt nekako 60,000 večine glasov v Clevelandu. Pričakuje se tudi, da bo izvoljen ves demokratski tiket, in če se to zgodi, tedaj je sigurno, da bosta izvoljena tudi Wil-i liam Boyd-Boic in William Ken-t nick v državno zbornico na de-i mokratskem tiketu. » Vse varde, v katerih bivajo j
-	naši ljudje, in to so 10, 23, 28, i in 32, imajo letos nenavadno visoko število registrirancev. Na
r primer 10. varda je imela v fe-i bruarju mesecu, ko smo volili . župana Miller j a, 3,900 registri-3 ranih, sedaj jih pa ima nad 5,-
-	000. Naša 23. varda je imela fe-r bruarja meseca 4,800 registrira-
nih, danes jih je nad 16,000. Oči-vidno znamenje, da bodo naši il ljudje volili v takem številu kot i- še nikdar prej.
r Volivne koče bodo odprte to-l- čno ob 6:30 zjutraj in ostane-jo odprte do 6:30 zvečer. Vsak J- ki stoji ob 6:30 zvečer pri vo-ie livni koči, mora biti pripuščen i- k volitvam. Volite zgodaj, ta-koj, ne čakajte večera, ko je i- navadno velik dren j. Volite > med dnevom, zlasti ženske, k ste doma.
Naj omenimo še enkrat gled« d- pravilnosti zaznamovanja vo o- livnega listka. Največji listel e- ki ga dobite v roko, je pred ni sedniška glasovnica, skoro celi
rjuha. Na tej glasovnici je sedem kolon s sedmimi predsedniškimi kandidati. Le demokratsko in r e p u b 1 ikansko
t
glasovnico je takoj spoznati, ker demokratska ima na vrhu petelina, republikanska pa orla. Ostali kandidati drugih strank nimajo nobenih znamenj ev.
Prva kolona na glasovnici je demokratska. Na vrhu je petelin, pod petelinom pa krog. V ta krog naredite križ, pa ste opravili z vsem. Ničesar dru- j gega ni treba na isti glasovnici. Ako pa glasujete za Tho-masa, tedaj morate poiskati njegovo ime, ki se nahaja v tretji koloni. Tu morate narediti križ pred imenom vsakega kandidata, nikakor ne smete delati križa na vrhu, ker. bo .sicer glasovnica zavržena. Pom-! nite to, prosimo, da bo vaš 1 glas kaj zalegel. Nikakor ni dovoljeno n. pr. narediti križ pod petelinom v krogu, potem pa delati križe pred socijalistič-' nimi kandidati. Vaša glasov-' niča bi se zavrgla. Volite kan-" didate samo ene stranke!
V roke dobite tudi sodni j ski tiket. Katere sodnike voliti je i bilo včeraj označeno v "Ame-t riški Domovini." Končno pa še enkrat nujno apeliramo na naše ljudi, da volijo za 1. Mili davek. Ako ne pride ta da-K vek skozi, gorje brezposelnim \ zimi. Kot že sporočano, odpadeta dva druga davka, ako je ta novi davek sprejet.
e In jutri pa izide "Ameriška e Domovina" kot navadno, kma ci lu po 8. uri zjutraj z vsem najnovejšimi volivnimi poroči le li. Pričakuje se, da bo na raz 3- polago dovolj volivnih poročil :k da se bo že lahko vedelo, kak j- in kaj. Danes pa na delo, dr la žavljani in državljanke!
r s*-
K
fJ
—7 Ar
Washington, 7. novembra.— Tekom pravkar završene politične'predsedniške kampanje je bilo očividno, da je ekonomski problem bil v mnogo večji meri 1 upoštevan od strani zastopnikov vseh strank, kot pa problem prohibicije, vendar je pro-hibicijski problem tako tesno spojen s političnim, da bo brez dvoma vplival na politiko vla-ele v Washingtonu, takoj ko bodo volitve zaključene.
Ako bo izvoljen governer Franklin Roosevelt, tedaj je ' brez dvoma, da bo že prihodnji kongres odredil, da se dovoli ; vino in pivo. Prihodnje zasedanje kongresa pride v decem-; bru mesecu. Obenem bo kongres nemudoma odredil, da se i da državnim konvencijam na i glasovanje, da se odpravi 18. | amendment.
Ako Roosevelt zmaga se pokažejo nemudoma silne spremembe v kongresu, kjer imajo moč in oblast odločevati o postavah. Poroča se iz južnih držav, da bodo senatorji in kon-gresmani iz slednjih nemudoma prestopili v vrste mokrih. Ti zastopniki južnih držav so bili dosedaj poznani kot prva fronta suhačev, toda so obljubili, da bodo volili sedaj proti pro-hibiciji, razven dveh ali treh. Ko se to zgodi, tedaj suhači ni-
majo nobene opore več v kongresu.
Dvanajst južnih senatorjev je Roosevelt sam pregovoril tekom svojega potovanja, da glasujejo proti prohibiciji. Vsi so obljubili. Ker so imeli mokri senatorji sedaj v zbornici senata 31 glasov, in če prištejemo k temu 12 južnih senatorjev, poleg tega pa najmanj 20, ki bodo sedaj izvoljeni na podlagi preklica prohibicije, tedaj je zagotovljena dvetretinska večina v senatu.
Ako pa bo Hoover ponovno izvoljen, tedaj bodo južni senatorji in kongresmani se držali svojega sedanjega stališča in ne bodo glasovali za odpoklic prohibicije, in vsa stvar bo ostala po starem, kot je sedaj. Voditelji suhačev še vedno trdijo, da je nemogoče odpraviti prohibicijo tekom prihodnjih dveh let, kar je glede 18. amendmenta pravilno, toda kongres prav lahko upelje vino in pivo, ne da bi kršil 18. amendment. Kongres enostavno izjavi, da 3 ali štiriprocentno pivo in vino ni opojno, in postava je tu. Governer Roosevelt je pripravljen iti do skrajnosti tozadevno, in če bo potrebno, bo sklical takoj po inavguraciji iz-vanredno zasedanje kongresa, da reši to pomembno točko glede pijače v Ameriki.
Vreme
Pretehtali so ljudje predsednika Hooverja in ga našli prelahkim. Njegova obetanja so se razblinila. Narod mu ne veruje več. Vedno se je držal proč od naroda, nikdar se ni približal priprostemu človeku. Pri milijonarjih je bil doma. Izkazal se je nevrednega narodnega zaupanja. Narod bo volil danes Roosevelta. Narod želi spremembo. Mi sicer nismo prepričani, da bo boljše, ko bo Roosevelt izvoljen, toda sprememba bo, in nova metla drugače pometa. Računa se na dve teti slabih razmer še, in kdor misli, da bo takoj boljše, ne pozna položaja. Toda spremenilo se bo marsikaj, na boljše, ne na Alabše. Roosevelt ni obetal tekom kampanje pečenih piščancev, kot Hoover, in prepričani ste lahko, da slabše* na more biti. Danes bo ameriški narod tozadevno spremembo odobril.
P. L. A. Lieghley
Na sodni j ski glasovnici boste dobili eno mesto za urad ape-latnega sodnika. Mesto bo prazno, in vi morate sami napisati ime kandidata na dotično mesto. Napišite: P. L. A. Leigh-ley. To je oni naš sedanji državni pravdnik, ki je prignal celo vrsto osumljencev na sodnijo, katere je obdolžil, da so ukradli pol milijona iz davčne blagajne. Lieghley sicer ni imel uspeha, ker so sodniki drugače odločili, toda ndkdo je ukradel denar, in Lieghley kot sodnik bo skušal to dognati. Zapišite ime: P. L. A. Lieghley!
-o-
Ponovitev igre
Ponovitev igre "Mučeniška smrt sv. Neže" se vrši, kot je večini igralcem že znano, v Newburgu. Priredi jo Jugoslovanski Pasijonski Klub, in sicer pod pokroviteljstvom dru-, štva Presv. Rešnjega Telesa. Prosi se, da pridejo vsi igralci v torek, 8. novembra v Knauso-vo dvorano, da se uredi vse potrebno. Igra bo uprizorjena v nedeljo, 27. novembra zvečer ob , 8. uri v S. N. Domu na 80. cesti.
Seja direktorija
Radi volitev, ki se vršijo danes, se ne bo vršila seja direk-. torija S. N. Doma na St. Clair 3 Ave. Seja se vrši v sredo ve-. čer, 9. novembra. Prosi se di-2 rektorje, da to upoštevajo.
V bolnico
V Cleveland Clinic bolnico se ;. je podal na težko operacijo Mr.
0	Msrtin Mežič, 6219 Carl Ave. . želimo mu skorajšnjega okreva-
1	nja, da bi se kmalu zdrav in ve-_ t sel vrnil k svoji družini.
Volivci v Ohio
Danes bo širom države Ohio )- glasovalo približno 2,800,000 ij državljanov za predsednika. > * Morilec bivšega predsedni-ž, ka Mehike Carranza, bo te dni la postavljen pred sodni stol po J12. letih.
Napačna poročila
? Ognjegasni oddelek mesta Cle-' veland poroča, da je dobil letos ; do 1. novembra že 1500 napač-' nih alarmov za ogenj. Ljudje 1 se norčujejo, ko kličejo ognje-" gasce, in ne vedo, da s tem po-1 vzročajo silno škodo mestu. " Vsak napačni alarm velja mesto e j najmanj $150. In ljudje se pritožujejo radi davkov, ko sami a nimajo pameti, da bi jih zmanj-šali!
ij	Vreme
i- Kadar vam bos v tovarni po-ve, kako morate voliti ,tedaj 1, volite ravno nasprotno, ako ho> o čete samim sebi dobro. Mož r- ki vas hoče prestrašiti, nimt I dobrih namenov z vami.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 263, Tue., Nov. 8, 1932
Kako izberemo predsednika
Alfred Smith, demokratični predsedniški kandidat v letu 1928, pripoveduje v zadnji izdaji svojega magazina "The New Outlook," da dobiva cele gore pisem, v katerih mu njegovi oboževalci sporočajo, da bodo na dan volitev pisali njegovo ime na volivni listek, kot da želijo njega, Smitha, da bi bil izvoljen predsednikom. Smith pfavi, da imajo ti ljudje več lojalnosti do njega kot pa jim je poznana ustava Ze-dinjenih držav, ki predpisuje način izvolitve predsednika. Da, ustanovil se je cel verižni sistem agitacije za Smitha, ko en pristaš njegov pošlje od 10 do 50 navodil svojim prijateljem, v katerih navodilih se svetuje dotičnim, naj pišejo ime Alfred Smith kot znamenje, da glasujejo za Smitha za predsednika.
Smith pravi, da mu je žal, ker še toliko tisoč ameriških državljanov, ki so radi nemogočnosti pripravljeni, da se zavrže njih glasovnica. Smith se čudi tem ljudem, ki v namenu, da mu pomagajo, se direktno norčujejo iz ustave Zedi-njenih držav, ki ima točne predpise za izvolitev predsednika.
Ameriški narod ne voli direktno za predsednika ali podpredsednika. Očetje ameriške ustave so imeli popolnoma drugačne ideje o demokraciji, kot pa jih ima sodobni ameriški narod. Očetje ameriške ustave so verjeli v reprezentativno vlado, namreč, da se zberejo voditelji v vsaki državi in glasujejo za predsednika in podpredsednika. Originalno so predsedniški elektorji glasovali za dve osebi, in ona oseba, ki je dobila največ glasov, je bil predsednik, drugi pa podpredsednik. Šele leta 1804 so začeli glasovati za vsakega posebej. Te glasove so potem poslali v Washington, kjer so jih prešteli in uradno določili kdo je bodoči predsednik.
In to je ustroj, kakor ga predpisuje ameriška ustava za volitev predsednika. V resnici je pa elektoralni kolegij postal danes navadna burka, kajti elektorji vsake stranke so obvezani voliti za onega kandidata, ki ga je postavila stranka na predsedniški konvenciji.
Glasom zastarelih določil ameriške ustave glede volitve predsednika, se prav lahko zgodi, da kandidat, ki je dobil največje število glasov za predsednika, lahko propade in pride na njegovo mesto kandidat manjšine. Na primer, kandidat Harrison je v letu 1888 dobil manj glasov kot pa Cleveland, toda je bil Harrison izvoljen. Na enak način je bil poražen Tilden, ki je prejel večino oddanih glasov, toda je bil izvoljen njegov nasprotnik Hayes. Hoover je imel naprej v letu 1928 samo 58 procentov ljudskih glasov, toda dobil je pa 83 procentov elektoralnih glasov. Pol milijona glasov, razdeljenih po nekaterih državah, bi izvolilo demokratičnega kandidata v letu 1928.
Kakšna krivica se zna zgoditi kandidatom pod današnjim zastarelim sistemom predsedniških volitev, nam kaže vzgled iz leta 1860. V tem letu je dobil Lincoln 1,866,452 ljudskih glasov, Dougles pa 1,376,957, Breekenridge 849,-781 in Bell 588,879. V elektoralnem kolegiju pa je dobil Lincoln 180 glasov, Douglas samo 12, Breekenridge 72 in Bell 39.
Sistem, kot ga predpisuje sedanja ustava za izvolitev predsednika, ni perfekten, in zna nekega dne pripeljati do neljubih posledic. Elektoralni kolegij in njegove glasove bi se moralo popolnoma odpraviti in predsedniška volitev bi se morala vršiti samo z ljudskim glasovanjem.
Ameriška ustava, ki je bila nekdaj model vseh ustav vseh držav, je še danes izvrsten kos fundamentalne ljudske postave, toda v gotovih delih je zastarela. Stara je skoro ;50 let in v tem času se na svetu marsikaj spremeni, kar več ne odgovarja ljudskim zahtevam in pravicam. Le težava je, ker se Amerikanec tako nerad pripravi za kako spremembo, pa če je še tako prepričan, da bi bilo koristno za njega.
prosta, kmečka dekleta, kako vedrih obrazov, iz katerih odseva zadovoljstvo in sreča, prepevaje hiti v semenj v bližnje mesto Richmond, v namenu, da dobe službo kot dekle, se odloči v svoji razposajenosti, da gre z njimi. K temu nagovori tudi Nancy, svojo zvesto prijateljico in zaupnico, da jo spremlja. Zaman ju skuša ustaviti Lord Tristan, njen bratranec. Staremu aristo-kratu, ki je vkljub svojim precej številnim letom, do ušes zaljubljen v svojo mlado, lepo se-strično, ne gre v glavo, da bi se družili s "kmečkimi govedi," toda zgovorne Harriet and Nancy ga kmalu pregovore, da gre tudi on z njimi. Dekleti se urno pre-oblečeti v preprosto kmečko obleko in Harriet določi sebi ime Marta Nancy da ime Julija, Tri-stanu pa Bob, da bo vse zgledalo in se slišalo po kmečko. — Navada je bila, da so na ta semenj v Richmond prihajali premožnejši kmstje in zakupniki po svoje dekle. Pogodba je vselej veljala za eno leto službe in kadar je dekla sprejela aro, je bila po postavi obvezana delati pri svojem gospodarju za celo leto. Slučajno prideta na semenj po svoje dekle dva mlada zakupnika, Plunkett in Lyonel. Oči jima padejo na lepo Marto in Julijo. Plunkett je bolj "gospodarski" in mu nič kaj ne prijajo nežne, bele ročice mladih deklic, češ, da zgledajo prenežne za h kravam in delo po njivah, toda navdušeni Lyonel, Plunkettov adoptiran brat, ki kar ne more oči odtrgati od "Marte," ga potolaži, da bodo pa bolj "za dom." Oba se približata Marti in Juliji, ki v zadregi ne vesta kaj storiti in spre j meti aro, ne vedoč, da sta s tem postavno obvezani svojima gospodarjema za eno leto. Vsi protesti so zaman in kar' z njima morati. Seveda' svojih pravih imen in stanov si ne upati izdati, ker bi bila sramota za dvor, kar sta storili.
V naslednjem, dejanju ju že vidimo na domu Plunketta, in Lyo-nela, zvečer, ko hočeta, utrujeni od dolge poti, k počitku. Toda gospodarja hočeta, da prej poka-žeti kaj znati, da pospravita po hiši in kuhinji, potem se gre šele k počitku. Zdaj jima pa že začne trda presti. Plunkett odvede Nancy ozir. "Julijo" v kuhinjo, pa kmalu pridirja nazaj in toži, da mu bo vse lonce razbila in sklede. Lyonel pa že razkriva srce "Marti," ki mu je vnela plamtečo ljubezen. Ker jo smatra za navadno deklo, misli da jo bo s tem dvignil do zanjo nepričakovane visoke časti, če jo vzame za ženo. Boli in jezi ga, ker se mu Marta le roga in posmehuje. V resnici je pa tudi njeno srce vzplamtelo za Lyonela, toda radi svojega visokega stanu, mora svoja čustva zatajiti. Tu se že komedija pretvori v dramo, ko Lyonel izliva svojo bol v tožbo:
Z ljubeznijo se šali
In bol ji je v posmeh;
Radost ob moji žali,
Iskri se ji v očeh.
— Kdo mi zaceli rano?
Oj z Bogom zlati up!
Pa tudi Marta pokaže, da ima čuteče srce in da jo teži njegova bol, ko toži':
"Kako v srce me žali
Obup v njega očeh:
Zločest je, kdor se šali
Iz vernih čustev teh!
Ko se končno spravijo k počitku, dekleti zbegani kot ujeti ptički, pride "Bob", da jih reši. Vsi trije se skrivaj odpeljejo. Ropot voza zbudi Lyonela in Plunketta, toda prepozno, da bi ju ujeli. —
"Marta" in "Julija" sta s Tri-stanom zopet na dvoru, toda Marta se ne čuti srečno in šele sedaj spozna kako njeno srce gori za Lyonela. Ko se nekoč vrši dvorski lov, prideta tam slučajno tudi Plunkett in Lyonel, in spoznata svoje ubegle "dekle." Toda kako sta presenečena, ko jih vidita v takih oblekah! Lady
Harriet, bivša "Marta" se v zadregi naredi, kakor da ni Lyonela in Plunketta še nikoli videla. Ko pa Lyonel vztraja in jo zahteva kot svojo deklo nazaj, ukaže da ga vržejo v ječo, da je blazen. — Lyonel je ves obupan:
"Bog Vam sam oprosti mili Kar ste mi storili zda j! Z igro gadno ste ubili Srce moje vekomaj! Sanje moje, zlate nade, Vse zakril je mrak temno; V nič življenje mi razpade — Hvala, hvala vam zato!
Predno odide v ječo, izroči Plunkettu prstan, katerega mu je zapustil oče, ko je kot nepoznan tujec umrl, in zapustil Lyonela pri Plunkettu, kateri ga je potem adoptiral za brata. Prstan mu je ostavil z naročilom, da ga, kadar bo v sili in potrebi, pokaže kraljici Ani in ona mu bo pomagala. Lyonel torej zdaj naprosi Plunketta, da gre s prstanom h kraljici. — kraljica spozna po prstanu, da je bil oče Lyonelov po nedolžnem pregnani grof Earl iz Derby. Lyonelu vrne naslov in premoženje ter seveda, prostost. Lady Harriet je bila vsa srečna, ker je Lyonela resnično ljubila in je mislila, da se je sedaj premostil prepad, ki ju je razdvojal. Toda nesrečnega Lyonela, je krivica in okrutno zavrnjena ljubezen, tako po-trla, da se mu je omračil um. Ponudeno ljubezen od "Marte" smatra za novo okrutno šalo, zato mu iz razboljenega srca privre trpko očitanje, ko zavrača njeno roko:
"Te roke, ki me pregnala
Nekdaj je oholo, jezno, Te roke, ki mi poslala Spono mrzlo je, železno, Ki zdaj vabi, zdaj odganja In lokavo mrežo pne, Te roke, ki mir oznanja Te roke — ne maram več!"
Plunkett, njegov zvesti prijatelj in Nancy, ki sta zdaj tudi sklenila ljubezensko zvezo med seboj, pa iz ljubezni do Lyonela in Harriet naredita načrt, da uprizorijo pred Plunkettovo hišo semenj pravtako, kot v Rich-mondu, ko se je Lyonel zaljubil v "Marto." To se zgodi in "Marta" in "Julija" nastopijo zopet v isti opravi kot takrat. To Lyonelu obudi otemneli spomin in v srce zakopana čustva. Vsa srečna skleneta ljubezensko zvezo.
—Lady Hariet bo predstavljala Mrs. A. Simčič, Nancy Miss J. Milavec, Lord Tristana Mr. J. Birk, Lyonela Mr. L. Belle in Plunketta Mr. Fr. Plut. Imena teh pevcev-igralcev vam jamčijo, da so vse glavne vloge v rokah naših najodličnejših in priznanih slavčkov, kakor tudi ostali zbor. Dirigira vsem poznani in priznano zmožni Mr. John Iva-nush, režira pa Mr. John Steb-laj. — Bodite prepričani, da boste imeli popolni užitek če se udeležite, pri tem pa zavest, da ste po svoje prispevali h gojitvi naše pesmi, naše narodne svetinje! — Dajmo priznanje vrlim Zarjanom za njih trud in delo v narodni blagor! — Na svidenje torej v nedeljo 13. novembra zvečer v Slov. Nar. Domu v Cleve-landu!
Louis Oblak,
prijatelj "Zarje."
PAR BESED K TRILETNICI DRUŠTVA "PRIMORJE" V SAO PAULU
DOPISI
OPERA "MARTA"
Vrli pevski zbor "Zarja" (samostojna) ima za seboj lep rekord kulturnega dela v prošlih letih. Posebno pa se je proslavil v zadnjih treh letih z uprizoritvijo treh velikih oper in sicer: "Turjaška Rozamunda," "Urh, grof Celjski" in "Gorenjski slav-ček." Pri vseh treh so naši slav-čki — Zarjam pokazali, da so ne samo izborili pevci, nego da so tudi zmožni igralci, požrtvovalni in aktivni kulturni delavci. Vse navedene opere so nas gledalce presenetile po svoji lepoti in nadvse hvalevredni izpeljavi kakor glasbeno tako tudi dramsko in tehnično. Glasovi, igranje, godba, kostumacija, scenerija in razsvetljava, vse je bilo mojster-sko, tako da smo gledalci imeli popolen užitek, kot menda še pri nobeni prireditvi ne.
Vse tri navedene opere so izvirno slovenske, zajete iz našega narodnega življenja, zato bo pa za nas gotovo prijetna izpre-memba "Marta," svetovno znana opera iz tujega, angleškega življenja, vendar pa lahko umlji-va. Po vsebini nadvse lepa, ro-mentično-komična, nam bo tudi po krasni kostumaciji in scene-liji gotovo dobrodošla novost. Nedvomno je, da bo tudi po do-j vršenosti izpeljave nadkrilitila J vse dosedanje, ker so se "Zarja-ni" to pot še posebno resno zav-jzeli in se že več mesecev neumorno vadijo.
Zgodba "Marte" je v glavnem sledeča:
; Lady Harriet Durham, častna dama kraljice Ane, se naveliča udobnosti, razkošja in mučnega dvornega življenja. Ko vidi pre-
Sao Paulo, Brazilija.—Danes, 18. avgusta, je tri leta, odkar se je pri nas ustanovilo Slovensko izobraževalno društvo "Primor-je," ki sedaj nosi ime mesto "slovensko" — "jugoslovansko." Ime Primorje je sicer bilo že na glasu pet mesecev pred zgornjim datumom, to je od meseca aprila 1929, ko je že obstojal pevski zbor, ki je nosil to ime. Pevski zbor se je kot znano prelevil v avgustu istega leta v to društvo. Danes torej praznuje jugoslovanska kolonija v Braziliji jubilej svoje najstarejše organizacije. Naj mi bo dovoljeno, g. urednik, da ob tej priliki napišem k temu velepomembnemu prazniku par smotrenih besed.
Ko se je ta koristna organizacija ustanavljala, smo Slovenci živeli drug z drugim nepoznani. V celokupni jugoslovanski koloniji je pa takrat vladalo nesoglasje in prerekanje vsevprek. Mi smo pa hrepeneli po smotre-nem delu. Vreči smo hoteli vsako politično in vsako strankar-stvo iz dnevnega reda. Nam se je zahotelo po naši prosveti, po skupnosti in napredku. Hoteli smo v prvi vrsti, da se kulturno in gospodarsko dvignemo in pred vsem, da bomo v društvu gojili narodno jugoslovansko zavest. Ta naš kratki, a odločni program smo tudi dosledno izvajali in se ga še danes z vso odločnostjo držimo. Cilj, katerega smo si bili pred tremi leti postavili, je bil očividno po godu vsem jugoslovanskim priseljencem, zato pa so najvažnejši in ugledni krogi iz jugoslovanske kolonije z simpatijo zasledovali naše delovanje in društvu stali ob strani.
"Jugoslovan v Braziliji," ki je bil odločno jugoslovansko glasilo, je našemu društvu vsestransko pomoč. Ravno tako je takratni jugoslovanski konzul g. Venčeslav Pabta je z simpatijo zasledoval naše stremljenje in se na marsikaterem javnem zborovanju vedno pohvalno izrazil in stavil naše društvo drugim za zgled. Tudi ostale slovanske organizacije so nas kmalu spoznale in rade vol je z nami sodelovale, zlasti češko društvo "Slavia" in tukajšnje češko oficijelno zastopstvo. Nismo imeli prireditve, pri kateri ne bi bila zasto-
pana vsa slovanska društva. S Čehi živimo že dve leti in pol pod eno streho v skupnih društvenih prostorih. In sedaj, ko vladajo tu neznosne delavske razmere in med našimi naseljenci, ki so po večini navadni delavci, velika nezaposlenost in revščina in ko so nekateri maloštevilni naši nasprotniki hrepeneli, da bo našo društvo morelo zapustiti sedaj-ne krasne prostore, tedaj so Čehi, hvala jim, s svojim uglednim konzulom priskočili društvu na pomoč, tako da je sedaj društvu zopet zagotovljen nadaljni obstoj in razvoj v sedajnih prostorih.
Pred tremi leti, ko smo vedeli vsak le zase in bili raztreseni, s,e je naše društvo ustanovilo. Slovenci smo se spoznali le iz zasužnjene domovine. Poznali smo se torej v malem številu le tisti, ki smo bili radi naših narodnih načel v naši lepi Primorski zatirani in teptani kot najhujši sužnji. Logično je, da smo si ti prvi želeli skupnosti po enem vzvišenem društvenem delu, ki smo ga bili še zdoma navajeni, kar smo prej z vso ljubeznijo gojili in kar nam je ugrabil naš novi gospodar. šele po petih mesecih sta se nam pridružila dva s Kranjske dežele, to sta Franjo Pater-nost in Ivo Budkovič, katera danes pravita, da sta postala steber našemu društvu. V zapisnikih pa stoji dobro zapisano, da je položilo temelj našemu društvu pet primorskih Jugoslovanov. Ti so zapisani kot ustanovitelji društva in njih imena bodo ostala zapisana v zgodovini našega živij?.
Ko smo se pred 16. meseci od-križali nekaterih koristoloVCev, se je društvo oslobodilo najhujše bolezni in takoj pričelo odločneje delovati in se širiti. Takoj so se nam pridružili bratje Srbi in Hrvati in danes smo lahko ponosni, da naše društvo zastopa Jugosloran in vsi smo eno, vsi smo Jugoslovani. Sa j smo en narod, ena duša in eno telo: Jugoslovani smo. To smo hoteli, to smo si vedno želeli in dosegli smo. Stare kričače in rovareže pa pustimo v miru, naj naprej rovarijo proti nam ih poročajo v svet, "da so naši prostori ostali prazni," da je ostal tajnik sam s svojo štampiljo, da je pobegnil
predsednik itd.
številne javne in zasebne prireditve .koncerti, predavanja, sestanki, diskuzijski večeri, razni nastopi pevskega odseka, vse to nam jasno priča v letošnjem jubileju, da je društvo na pravi poti in da mu prijateljsko sledijo vsa slovanska društva. Pevski zbor pod vodstvom profesorja glasbe, g. Emila Pavlovskyga se bo brez dvoma še bolj dvignil; predsedništvo je v dobrih rokah, kot je naš izkušen Franc černi-goj.
Mi, "Primorje," v Sao Paulu moramo naprej in vedno naprej, za ciljem, ki smo si ga bili pred tremi leti' postavili. Ne smemo se več ozirati: "kaj bi rekli in kaj bodo rekli in kaj v časopisju pisali." Imeli smo razna društva, danes so lepo zaspala. Zakaj? časnikarske polemike, napadanja, odgovori, to jim je skopalo prerani grob. Mi pa hočemo in moramo delati čast naši domovini, moramo kazati svetu, zlasti tujcem, dobro stran našega naroda. Treba je zato najti sredstva, žlebove, po katerih ta dragoceni studenec teče med ljudstvom. In to nalogo morajo imeti naša prosvetna društva. Kdo je bil Gregorčič, Cankar, Prešeren in drugi naši veliki možje, kaj so ustvarili za nas — to naj nas uči društvo. Predavanja, prireditve, knjige, medsebojna pomoč, skupnost, to naj nas uči društvo. Enako naj nas seznani z vsemi našimi duševnimi plemenitniki in z vsemi modernimi Kulturnimi ustvaritvami. širi naj pa le čisto, preseja-no in pretehtano prosveto, širi naj med našimi izseljenci ono narodno zavest, kot so jo naši predniki, da bodo naši potomci vedeli, od katerega naroda so prišli. Kar je nasprotnik naše domovine rodil slabega in gnji-lega, naj naleti na zaprta vrata naših prosvetnih društev. Seznanjati se s prosveto naj ne bo edini namen naših društev. V sedanjem trdem boju za obstanek, mora tudi naš delavec porabiti vse izkušnje sveta za izboljšanje svojega položaja.
V organizaciji, v skupnosti je moč, pravi moderni izrek. Če si vsega ne more privoščiti en sam slaboten posameznik, morajo to storiti dve, štiri, deset ali sto skupnih moči. Prav nihče nam ne bo pomagal, če si ne bomo pomagali sami. Najizdatnejše sredstvo samopomoči pa je društvo, organizacija. To je izvor znanja, moči, delavske zavesti in ponosa. Društvo naj nas uči: ustvarjati, voditi in ohranjevati, skratka: uči naj nasfbrgani-ziranja.
Mir med ljudmi je največje dobro, kar jih more imeti človeštvo. Mir v družini, mir v društvu, mir v naselbini. Miru, medsebojnega razumevanja, slo-žnosti, medsebojne pomoči — tega potrebuje sodobni človek. Ne razprtij, podtikanj, zdražb.
Društvo naj nam torej ohrani to, kar nam je dal naš kmetski rod, naši predniki, seznanja naj s tem, kar so ustvarili naši veliki možje, ki so izšli iz naroda in mu ostali zvesti. Društvo naj uči združevanja, organiziranja, kajti le v društvu se moremo izobraževati, iz društva bomo črpali naš ponos in našo samozavest, ki nas postavi v vrsto z drugimi napredujočimi narodi. Društvo naj nam da*najvišjo kulturno vrednost človeka s tem, da nam omogočuje medsebojno spoznanje, složnost in pomoč.
Tri leta so za nami. Dela smo imeli polnih rok. Pomagali smo, kjer smo mogli in danes stopamo v četrto leto življenja pred našo javnost z odkritim čelom in ponosom v srcu, da smo storili vse do zadnje moči za napredek jugoslovanskega izseljeništva v Južni Ameriki. Naj bi to častno nalogo naše vrlo "Primorje" vršilo še dolgo vrsto let, ne nam, ampak narodu našemu in domovini Jugoslaviji v čast in ponos.
Sao Paulo, 7. oktobra 1932.
Tajnik.
P. S. od 9. julija do 2. oktobra smo imeli tu revolucijo, kakršne
menda svet še ne pomni, zato nisem mogel tega dopisa prej od-poslati, dasi sem ga pisal že v avgustu. Za časa te vojne pošta ni šla nikamor iz dežele.
MUHASTA STRELA
Strela ima včasih svoje muhe. Ni rečeno, da mora vedno ubiti človeka, ki vanj trešči. Čestokrat se zadovolji s tem, da ga oplaši. — Neki kmet je iskal zavetja pred nevihto pod vrbo. Strela je udarila v lopo, ki je bila oddaljena nekoliko metrov, preskočila na moža in
—	mu slekla popolnoma premočeno suknjo. Druge škode ni bilo. Nekega drugega moža je strela zagnala spet nekoliko metrov stran v zemeljsko brazdo. Nekoliko ga je ožgala, da je izgubil zavest — poleg zavesti pa tudi vso obleko, ki mu jo je snela, kakor' da se razume na slačenje. V obeh primerih je imela strela v premočeni obleki dober odvod v zemljo, na svoji poti pa je obleko razparala. — Pred nekoliko leti so našli na prostem polju pri Frankfurtu ob Meni moža, ki ga je nevihta ubila. Preiskava pa je dognala, da ga ni zadela električna iskra, temveč, da ga je ubil silni zračni tlak.
—	V neki gostilni na deželi je treščilo v strelovod. V istem trenutku je orkestrion v lokalu sam od sebe začel igrati neko skladbo. Strela je morala brez dvoma sprožiti instrument.
-o-
* Romunska kraljica Helena se je zopet poslovila iz Romunije.
Dnevna vprašanja
Odgovori na vprašanja
Staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Tonika za želodec in odvajanje
1.	Kateri ameriški predsednik je imel dom, ki se je zval Monticello?
2.	Katera zelenjava je dobra za živce?
3.	S katero hrano dobivate apnenec v svoje telo?
4.	Ali je meso aligatorja užitno?
5.	Koliko odstotkov sladkorja dobimo v rozinih?
6.	Kaj je uradno bivališče predsednika francoske republike?
7.	Kako se je imenoval prvi protestantovski pastor v Ameriki?
8.	Ali je mesto Jeruzalem sploh imelo kdaj kako drugo ime?
9.	Ali je predsednik švicarske republike lahko ponovn^ izvoljen?
10. Katera dežela na svetu ima največ kolonij?
1.	Predsednik Thomas Jefferson, tretji predsednik Zedi-njenih držav.
2.	špinača, zelena, peteršilj, fižol v stročju in špargeljni.
3.	Mleko je glavni tvoritelj apnenca v človeškem telesu.
4.	Meso aligatorja je belo in mehko, toda ima čuden duh. Indijanci so radi uživali to meso.
5.	V rozinih se nahaja 61 odstotkov sladkorja.
6.	Elizejska palača v Parizu.
7.	Philip Embury.
8.	Ko je rimski cesar IJadrijan znova zgradil Jeruzalem, potem ko je bilo mesto leta 70. po Kristu porušeno, je spremenil ime v Aelia Capitoli-na, in je obenem prepovedal vsem Židom, da bi bivali v tem mestu.
9.	Predsednik švicarske republike je izvoljen za eno leto, in ne more biti ponovno izvoljen takoj za drugi termin, pač pa šele po preteku enega leta, potem ko je zapustil urad.
10. Anglija.
Kupijo se
rabljene kuhinjske peči, na premog in plin. Plača se najvišjo ceno za nje. Vprašajte na 6614 Bliss Ave. Tel. ENdicott 4613.
(264)
Slovenka
srednje starosti, želi dobiti delo pri vdovcu s par otroci. Lahko tudi na farmi ali ven iz mesta ali v trgovini. Vprašajte na 1439 E. 39th St. (265)
Naznanilo
Za zobozdravniško delo v mojem uradu sprejmem kot plačilo vaše hranilne knjižice od The International Savings & Loan Co.
Dr. Wm. F. Urankar
829 E. 185th St. Uradne ure od 9—12, od 1—5, od 6—8. Ob sredah od 9—12.
(264)
V najem
se da dvoje stanovanje po pet-sob, kopališče, furnez, garaže. Vse moderno narejeno, blizu jezera in 140. ceste. Najemnina zgorej je samo $23.00 mesečno, spodaj $25.00 mesečno. Vprašajte na 19404 Mohican Ave., ali pokličite KEnmore 4597-J.	(265)
Mussolini je spustil tiso-
v *■• 1** » v
ce ljudi iz jec
Rim, 7. novembra. Laški kralj je na povelje diktatorja Mussolini j a včeraj podpisal listino, s katero se oprošča tisoče jetnikov v Italiji iz zaporov. Pomiloščeni so vsi jetniki, ki so bili obsojeni na manj kot 5 let ječe, in ki niso bili obsojeni iz političnih ozirov. Najmanj 5000 moških in žensk bo jutri zapustilo zapore. Poleg tega je Mussolini določil, da se odpustijo tri leta zapora vsem jetnikom, ki so bili obsojeni od 5 do 10 let zapora, in 5 let ječe vsem, ki so bili obsojeni na več kot 10 let.
Kongresna preiskava proti Penna. magnatu
Washington, 7. novembra.— Kongresni odbor za izvolitev je ukazal preiskavo proti navideznim kongresnim sleparijam v državi Pennsylvaniji. Med prvimi bo poklican na zagovor W. W. Atterbury, predsednik Pennsylvania železnice, o katerem se trdi, da je z besedo in denarjem vplival na državljane, da volijo za Hooverja. 150 preiskovalcev grafta tekom volitev je bilo imenovanih.
Al jSrnith bo volil letos za Hooverja
Tampico, Illinois, 7. novembra. 80 let stari Alfred Smith v tem mestu bo volil Hooverja za predsednika. Volil je že za 14 predsednikov.
* Francoski ministerski predsednik se je izjavil za žensko volivno pravico.
Ethyl gasolin
6 letna Arleene Crooks, 7803 Reddell Ave., je povžila včeraj iz radovednosti požirek ethyl gasolina. In pol ure pozneje je bila mrtva.
paul Keller
MALI OGLASI
POSEBNOST ZA SREDO DOPOLDNE
2 ft. kislega zelja in 2 ft. svežih reber za. .25e Sveže riževe in krvave
klobase, 7 za.......25c
Vinarice, ft........12*/šft
Mesene klobase, ft. .I2V2C Govedina za gulaž, ft...l2c Mi zapremo vsako sredo popoldne. Se vljudno priporočamo.
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
V najem
se da 5 velikih sob, toilet, klet posebej, veliko dvorišče. Cena je samo $15 na mesec. Stanovanje se nahaja na 7002 Becker Ct., med St. Clair in Superior Ave. Tel. Liberty 6606 ali vprašajte pri lastniku 9607 Parmalee Ave.	(263)
Naprodaj
je ali pa se zamenja lepa farma, 260 akrov s poslopji vred, 42 milj vzhodno od Clevelan-da. Se proda ali zamenja za mestno lastnino ali za manjšo farmo. Vprašajte pri M. Epa-vec, 865 E. 185th St. Pokličite po telefonu po 7. uri zvečer KEnmore 0992-W.	(268)
BRUSS RADIO SERVICE
6026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324
Ene tretino popusta na vseh Cunningham ali RCA tubih, ako zamenjate stare tube.
6 DOBER PREMOG!
Točna postrežba
® The Hill Coal Co.
1261 MARQUETTE RD.
Stari Cimpermanovi prostori
(g)	HEndersan 5798
(§) FRANK ARKO, zastopnik
mestne vesti
Marljiva policija
Clevelandska policija je tekom zadnjih šest mesecev po-lovila več morilcev, kot pa je to storila v zadnjih dveh letih. Menda je vzrok v tem, ker župan Miller ne pošilja policijo vohunit v prostore,"kjer je kapljica dobre pijače, pač pa, ker jim je naročil naj lovijo roparje in morilce. Tako so včeraj prijeli tri mlade fante, katerih eden je priznal, da je ubil gro-cerista Matt Schaserja, katerega so fantalini pretekli teden hoteli izropati in so ga pri tem ubili. Fant, ki je ubil Schaserja, se piše John Hendzel, star 20 let, stanujoč na 2068 W. 10. cesti in je dejanje že priznal. Čaka ga električni stol.
Prometna postava
Te dni se bo vnela v mestni zbornici borba glede nove prometne postave, ki dovoljuje, da vozniki avtomobilov lahko zavijejo na levo ob takozvanih "Safety Zones."
Radi varščine
Mestna vlada je vložila tožbo proti Guardian Casualty Co. za $50,000 odškodnine, katero svoto je omenjena kompanija garantirala za mestne vloge v Standard Trust banki.
Sode, mošt, grozdje! tjf
Prodajamo najboljše ohijsko belo in črno grozdje. Garantirani sodi od žganja. Stoprocenten mošt iz najboljšega grozdja. Vse po nizki ceni. Se priporočamo.
Anton Baraga
Priporočam se cenjenim rojakom, da naročijo pri meni najboljši mošt ali grozdje. Dobite tudi fine sode, v katerih se bo dobra kapljica obdržala. Cene so jako nizke.
John Drenik
25589 St. Clair Ave. vogal E. 260th St. in St. Clair Ave,
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
Mrs.-Cora Reynolds je obtožena, da je zastrupila Alexandra Stewarta iz Wilmot, N. H., pri katere,ni 'je bila za gospodinjo. Pred poroto jo bo zagovarjal njen sin, ki je odvetnik. Na sliki sta mati in sin.
S
mmmr
cvet naše vasi
1.
Ob gorenjem teku dotoka neke velike reke je vas, ki se imenuje Loka. Ce jo hočeš peš Prehoditi, potrebuješ dobro uro za to. Na desni in levi je gričevje, skoraj do vrha polno njiv, vmes so gozdiči in trav-Niki. V dolini se vije ob ravni poti vsa vijugasta reka. Vse hiše so postavljene malo više na obronku, to pa zaradi povodci, ki ob nevihtah in ko se taja sneg zmeraj ograža dolino. Kadar kovač, ki biva zdaj tudi na rebri, malo preveč pogleda v kozarček, zmeraj z milim glasom pripoveduje, kako mu je "ona" (pri tem misli na reko), Ugrabila njegovo lepo kovačijo. Le naklo mu je pustila, tega ta "mrha" le ni mogla požreti — a sicer je vzela vse, vse! S hriba je moral nemo gledati, kako mu je vse njegovo imetje sPlavalo po vodi. Najbolj mu je bilo žal njegove lepe stenske ure s kukavico. Ko je bila že daleč sredi vode, je še trikrat Prav milo zakukala. In če mu tedaj kdo oporeka, češ, da je 2akukala pač kaka živa kukavi-ca v gozdu, se kovač razhudi in Zah'juje, da on pač pozna glas svoje ure, ki je kukala tako, ko Nobena kukavica na vsem svetu Da je bila ta ura sploh nekaj čudovitega. Vse njegove reči so ljudje spodaj v Medvedku z grabljami izvlekli iz reke. So dejali ti ničvredneži, da ■le to obča last. Pa gre vendar-ob nedeljah večkrat čez Med-vedjek in posluša, ali se ne bo kje oglasila njegova ura s kukavico. O, ko bi kje dobil svo-•1° uro — tedaj so šteti dnevi istemu grabežu, ki jo je vzeli ^ato popije kovač ves v težkih kislih še šilce ali dva in gre ^omov in ondi ko za stavo uda-|'ja na nakovalo in vriska: "Te-Je pa le ni mogla odnesti ta 2verina, tebe pa le ni mogel
110	b e n pobalinski Medveščan Stegniti iz vode. Haha!" Ko-VaČ sovraži reko. Kadarkoli gre
mostu, zmeraj pljune čez °£rajo vanjo.
Drugi ljudje pa imajo reko radi. Najbolj je všeč otrokom. Zadnji dnevi marca so bili to-pa je sklenilo desetero fantkov in punčk, da se bodo na ®°ti iz šole izognili trdi poti in rtljši brodili po reki, ki je bila Prav plitva. Pa so si sezuli Cevlje in nogavice in jih stlačili ^ torbico h katekizmu in zvez-?u- Voda je bila mrzla ko led
111	vsi so vzkliknili: "av!"' — n a g 1 o m a dvignili nožice.
Vundar je bilo na vso moč ime-^tno takole stopati po velikih kamnih, plašiti postrvi in gle-^ti, kako jih majhne, zvezdast1 ribice ščegetajo po nogah, kuharje vi Kristinci je spodrs-j^o in čof! — je sedla na mo-^'o. Ali so se smejali! Le ^istnca se je jokala — saj je lrtlela "zakmašno" obleko — ^iena mama pa je bila huda!
Boštjanov Tone se je tri minute pre(j domom splazil iz re-£f> si najprej z mlivko obdrg-^l noge in gležnje, sedel na ce-mejnik in si na to sipo °oui nogavice in čevlje. Bilo J?. 31. marca. Pred svetim Ju-Vljem, to je pred 23. aprilom, Pa je bilo strogo prepovedano J°s hoditi, kaj šele čofotati po pa čeprav bi bilo še tako zakaj "zemlja je bila še rupena." Po 23. aprilu pa je ?ttlel biti vsak bos, dasi bi bjlc ® tako mrzlo, zakaj "strupa j1 bilo več." To je veljalo za J°ko in vso deželo. Koštjanova domačija je bile «.) lepše posestvo čedne, mogo vasi. Imeli so sto in osem jutrov polja, travnikov iT 2 d o v, sedem konj in poh °v najlepše, živine; gospodar ^ ® Poslopje in hlevi so se oi eleža tako svetili in so bih
Recite halo najlepšemu dekletu na Illinoislci univerzi, Miss Blanche Waddell iz Chicaga. Kot vidite na sliki, je res cednq, punca.
njih strehe tako lepo rdeče ko streha lepe, resne hiše. Vsa domačija je bila v najlepšem redu. Vse je bilo točno na svojem mestu. Vsak kmet, ki je videl to posestvo, je občutil nekako spoštovanje — pa tudi zavist — saj sta si občudovanje in zavist tako tesno v zvezi ko , siamska dvojčka: čim umrje eden, umrje tudi drugi.
Tone, najmlajši te hiše, je ; stopil v sobo, zadegal torbico < na klop, čepico pa na polico pri . oknu. Njegova sestra Mina je i karajoče zavrnila to malomarnost in kratko pa ostro dejala: ! "Torbico na žebelj, čepico na : kavelj!"
"Kar daj!" je zagodrnjal fantek.
Gna ga je ostro pogledala. Pa je fant že obesil torbico na določeni žebelj in čepico na obešalnik tik vrat. Nato ga je Mina prijazno vprašala:
"No, kako je bilo danes v šoli?"
Fant se je namrgodil:
"Ce si taka z menoj, sploh nič ne povem." Na to ni dekle, ki je imela približno dva in dvajset let, prav nič odvrnila in je molče dalje krpala neko raztrgano sejačo. Fant je pa štorkljal po sobi gori in doli, žvižgal, pogledoval skozi okno in bi bil tako rad povedal Mini "kako je bilo," pa je bil sam nase preveč hud, ker ga je spet ugnala Mina in jo je moral slu-šati. Slednjič pa le ni mogel ta vihravi živžav nič več trpeti v jezi.
"Kako je bilo? No — kratko je bilo."
"Saj vidim, ko je šele deset."
"Pa veš, Mina, grozno svečano je bilo."
"Grozno svečano se ne pravi," ga je zavrnila Mina; "tako
•	se spakujejo le mestne strajce. : Pravimo preprosto; svečano."
"Preprosto svečano je bilo. ! Najprej smo nekaj zapeli. In
■	veš, Mina, kaj smo zapeli? Ti-
■	sto: 'Pomlad že prišla bo' —-
•	ko za kak pogreb."
Mina ga je začudeno pogle-) dala in dejala:
^ "Tisto ste zapeli? Zakaj pa - vendar?"
Fant se je razkoračil pred 3 njo in dejal:
3' "No, Mina, zdaj pa pozor; o zdaj ti bom vse pokazal." e Sklenil je roke na prsih, ne-e koliko nagnil glavo in začel s o tihim, utrujenim glasom: "Lju-a bi otroci! Zapeli ste lepo pe-a semeo "Pomlad že prišla bo, ko
mene več ne bo. . . ." Glejte, o izprosil sem si to pesem za sVo-)- je slovo. Šola mi je bila čez i- vse na svetu. A "pomlad že n prišla bo, ko mene več ne bo' n — ne bo v šoli, od katere 's* r- zdaj poslavljam. Državna ob id last me je upokojila, pa ne za le to, ker sem jaz to hotel — n<
— zato, ker sem zdaj pač jaz na vrsti. Jaz sem si vse drugače želel. Ne daleč od tu je neko mesto. Ondi je živel v 16. stoletju neki izvrstni učitelj, od milijonov učiteljev najboljši učitelj. Nekoč, ko je bil še ves pri moči, je spričo svojih učencev začutil, da mora umreti. In razprostrl je roke in vzkliknil: 'In aliam scholam avocor!' In je umrl. Glejte otroci, to kar je ta učitelj dejal ob smrti, pomeni: 'Odpokli-cali so me v drugo šolo!' Do-tični je imel šestinšestdeset let, ko je umrl; jaz jih imam petinšestdeset. Ali mi ne bi mogli privoščiti še enega leta v šoli? Morda bi mi bil Bog dodelil milost, da bi bil' nekoč vzkliknil v šolski sobi: 'In aliam scholam avocor!' Tako pa — so me upokojili."
"Tak nehaj vendar!" je yz-kliknila Mina, "nehaj, saj ne morem več poslušati!" Pritisnila je glavo na sejačo; saj je ko lastnega očeta ljubila starega učitelja, ki so ga zdaj upokojili.
Fant je sedel na rob mize in gledal, kako je njegova sestra tiho jokala. Potolažiti jo je hotel. "Ti, Mina, nato je bilo še zmeraj svečano. Župnik je imel govor in je rekel: 'Naš učenik je eden onih učiteljev, o katerih pravi sveto pismo: Svetili se bodo ko zvezde na nebu." In nadzornik mu je pripravil neko odlikovanje. Rečem ti, srebrn orel je bil, ki se je kar tako lesketal!"
Dekle je spet dvignilo glavo:
"Odlikovknje? Kaj je pa rekel učitelj nato?"
"Oh, prav nič ne. Prav narahlo je stresel z glavo. In
nato smo mu vsi šolarji in šo-larice segli v roko in vsak mu je še nekaj rekel v slovo."
"Kaj si mu pa ti rekel?"
"Jaz, jaz sem mu rekel: 'Adijo,. gospod učenik! Naj-vdanejšo zahvalo!' "
"Bedak!" se je razjezila.
Fant je poskočil z mize in dejal:
"Bedak? Zakaj pa? Take lepe besede, kot je 'najvdanej-šo' pač noben človek naše vasi ne spravi skupaj."
"Bedak si!" je ponovila ona. To se mu je seveda spet zamerilo in ves jezen je sedel na široko polico okna. Cez kakih pet minut je začela Mina:
"Tone, ti moraš biti tudi učitelj ali pa župnik."
"Ker sem bedak?"' se ji je rogal.
"Ne; pač pa zato, ker si vse tako dobesedno in izlahka zapomniš, da se je kar čuditi, pa še latinske besede — in ker znaš vse tako pravilno povedati."
"Potem bom pa gledališki igralec."
"Le kaj si izmisliš, da boš s tako sodrgo v ciganskem vozu romal po svetu!"
"Saj so tudi drugačni igralci, Mina — tam v mestu pa v drugih glavnih mestih sveta. Ti pač ne bivajo v ciganskih vozovih. Le beri v časopisu!"
Na to ni nič odvrnila in se je spet doteknila jedra tega dne.
"No, pa ste potem čisto tiho in vsi žalostni ,ker ste izgubili svojega dobrega učitelja, šli počasi domov?"
Fant je huknil v šipo, da se je orosila, in nekaj z nohtom začečkal nanjo. Delal se je, ko da ni slišal Mine.
"Ce ste šli lepo tiho in žalostno domov?" je ponovila.
(Dalje prihodnjič.)
dnevneTesti
Vlada si mora izposoditi pet tisoč milijonov
Washington, 7. novembra.— Zvezna blagajna se nahaja v tako slabem stanju, da si bo morala posoditi najmanj 5 tisoč milijonov, ako hoče vlado voditi naprej in nadaljevati z izplačili. Od te svote je nekako $2,500,000,000 potrebnih za plačilo dolgov in obresti. Skupni dolgovi Zedinjenih držav znašajo danes nekaj več kot 20 tisoč milijonov dolarjev.
V tem volivnem okraju bodo volitve zabava
Chicago, 7. novembra. V volivnem okraju Worth vasice, takoj zraven Chicage, je registriran en sam državljan, Julius Sheffler. Sheffler bo obenem volivni uradnik in volivec. Zjutraj bo prišel v volivno kočo, pregledal, če je vse v redu, potem bo glasoval za Roose-■ velta in zaprl "volivne prosto-i re."
Grozdje! Mošt! Sode!

bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"

PRVA ZIMA PILGRIMOV
"Narava v Surovosti" — kot jo je naslikal Herbert Roese, slavni slikar . . . navdahnjen od grenkih nadlog, ki so jih pretrpeli prvi ameriški priseljenci v svojem boju s surovo, divjo naravo (1620). "Narava v Surovosti je Redkokdaj Mila" - in surov tobak nima mesta v cigaretah.
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U,
V Luckies ni surovega tobaka
—zato so tako mile
Copr.. 1032. The Amerlcun Tobacco Co.
ranju in miljenju dana dobrota onega Lucky Strike čistilnega procesa, ki je opisan z besedami - "It's toasted." Zato pravijo ljudje v ysakem mestu, trgu in vasi, da so Luckies tako mile cigarete.
"It's toasted"
Ta zavojček milih Luckies
TiTI kupujemo najboljši in naj-fine j si tobak na celem svetu - toda s tem še ni povedano, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo Lucky Strike za najmilejŠo cigareto. Dejstvo je, da nikdar ne pregledamo resnice, da je "Narava v Surovosti Redkokdaj Mila" - zato je temu finemu tobatu po primernem sta-
"Ker je še ponoči razsekal tisti seženj drvi, ki sem jih jaz ubegi ženici daroval."
"Ti?" Julikin obraz je postal temnordeč. In prav piker je bil nje glas. "Kako pa da ti razšenkuješ dnva ... pa še taki! In kar na sežnje!"
"Nu, da, veš . . ." Tone je bil nekoliko v zadregi. "Ker so pač moje sani včeraj zavozile preko butare, ki jo je nosilo nje dekle, in pa ... in ker bi bil kmalu jaz sam dekleta povozil."
"Da bi jo le povozil! Prav bi bilo!" Je izbruhnilo iz te ponižne nedolžnosti. "Taka, kakršna je ta! Kar zdrobiti bi jo bil moral! Ljubi Bog bi imel svoje veselje nad tem — in jaz tudi!"
Videl je ostudni ogenj, ki je odsev? 1 iz njenih oči, in se ga prestrašil. Skoro da ni mogel vladati svojega glasu. Julček, Julček! Kako mi govoriš! Saj tc. skoro ne poznam več! Kako le moreš tako govoriti . . . tako hudobno! človek je vendarle človek . . ."
"čarovnice niso ljudje!" Sedaj ga je pogrelo, "čarovnice, čarovnice, čarovnice . . . nehaj mi vendar s to budalostjo! Tega ne trpim pri tebi! In dejal sem ti tudi že: čarovnic sploh ni. Sedaj ti pa še pravim: Malari-ca je pridna, marljiva ženska . . . sicer je ne bi imel Peter Janez tako rad! In Elizabeta je tudi ljubko in pridno dekle . . ."
"Tako? Tako?" Ga je prekinila Julika. "Tedaj je najbrž tudi tebe že zacoprala? Tista! S svojimi vražjimi očmi! Ali si ji mar moral s svojim sežnjem drvi kaj plačat? Ja?"
Morebti ne bi bil Tone smisla teh grdih besed niti razumel. Nje obraz in nje pogled pa Sta podčrtavala, kar je mislila — in to je učinkovalo nanj, kakor udarec v obraz. Bled kakor kreda je pridušeno iztisnil: "Julika . . . to mi vzameš nazaj!" Ona se je smejala. "Jlilka! To vzameš nazaj! Sedaj tu na mestu — ali pa ..." "Ali pe ?" je trmoglavila ona. "Ali pa, na čast in zveličan je svoje duše, ne grem niti koraka dalje s teboj."	'
Sedaj pa ga je ona gledala prestrašena. Nato pa se je zopet zasmejala in se okrenila.
"Julika!" Njegov glas je skoro docela izumrl. "Moja beseda velja besedo!"
Ona pa je skomignila z rameni ter šla za onimi spredaj. Njih glasna govorica se je čula po poti sem.
Mlademu šumarju je vdarila kri v lica. Z obema rokama je zamahnil v zrak. "Julka . . ." Sedaj je stal nepremično in gledal za dekletom, gledal za njo s tako zmedenim pogledom, kakor da se pogreza pred njim cel svet. Tam gori je izginila Brez-nikovka s svojo klepetavo družbo za gričkom. Le Juliko je še videl, kako gre gori po zasneženi poti. Zopet je iztegnil Tone roke, a njegove zmešane misli so mu govorile: "Saj ne more biti res! Mora se vrniti! Mora preklicati!"
Julika se je sklonila, da odtrga suh plevel, ki je štrlel izpod skopnevajočega snega- Sedaj se bo ozrla, je upal — a če se ozre, pomeni to toliko, kakor da se bo vrnila in spregovorila besedico. Julika pa se je zopet zravnala in šla naprej, ne da bi se ozrla. Tedaj mu ji je dalo njegovo trepetajoče upanje nov rok: "Ako se bo ozrla, dokler štejem do sto . . ." Pričel je mrmrati: Eden, dva, tri . . . Vedno bolj zavle čeno je izgovarjal številka, a ko je enkrat prišel preko petdesetih, je delal iz ene besede tri: "Petnajst ...in. ..sedem . . ." Po devetdesetih je priče!
celo seštevati: "Devetdeset in eden je . . . in eden . . ." De-vetindevetdesetega že nikakor ni hotelo biti kraja — še pred-no pa mu je zdrknil sto z jezika, je izginilo dekle za gričem. "Julček!" je zavpil Tone ter pričel teči. Nenadoma pa je obstal ter zaril pesti globoko v žepe. "Nak! Potem bi se moral samega sebe sramovati!"
Že se je hotel okreniti. Tedaj je vzrastlo poslednje upanje: .ako bo zapazila, da on ne odneha, bo morala pač uvideti, kako hudo mu je storila, in potem se mora vrniti — ali pa ga poklicati! Samo njegovo ime! In vse bo zopet dobro S
Tako je stal in čakal in pri sluškoval. V tišini solnčnega predpoldne pa ni bilo čuti drugega, nego od časa do časa pljusk razmehčanega snega, ki je padal raz sadno drevje in plote. Tone si je s tresočo roko poravnal klobuk, se še enkrat ožrl gori po belem griču, zmajal z glavo, kakor človek, ki ne razume niti samega sebe več —in pričel hoditi polagoma po cesti navzdol.
V zvoniku je ura udarila enajsto. Polni zvok je tresel zračni vzduh — in dokler je zvon odmeval, so tajajoče se kepe snega padale raz vejevje in grmičevje v obilnejšem številu. Gozd tam v rebri, ki je bil še sinoči sivkasto1 bel, je bil že tekom jutra postal zelenkast, ker so se jelke pod blagodejnim učinkom solnčnih žarkov že dobršen del otresle zimske peze. Vsepovsod tiho kapljanje, v potoku poka led tam gori pa se smeje solnce, se tako prisrčno smeje temu zmrzlemu svetu in stopicajočim ljudem, njih norosti, njih veselju in boli. In vse to je obsevalo in ovijalo v enak mi odsev. Ptičja drobnjad je letala okoli plotov, se kopala v izginja jočem snegu, se kopala na solnčku.
Tone pa ni več videl poduč nega igračkanja ptičkov. Ve nomer je grabil z rokama za svoje čelo, kakor da se je tam notri nekaj razbilo, česar se ne da več zlepiti. Ni mogel več misliti, le videval je spremenjeni obraz svoje Julike, čul vreščeči nje glas. Le venomer je videl v njenih očeh tisto strašno naslado, le venomer je čul tisto grdo besedo, ki mu jo je zalučala v lice — in ne- da bi mislil, je občutil, da je danes videl v njej neko drugo, ki je še ni poznal, ki njemu ni ugajala in pa da je bilo iz njegove smehljajoče se mu sreče iztrgano nekaj: čisto, verno veselje. Tega si seveda ni mogel obrazložiti z jasnimi besedami, vendar pa je tičalo v njem in ga dušilo. Najraje bi sedel na rob poti ter tulil kakor otroči-ček, kateremu je kdo zdrobil ,lepo igračo. On, kateremu ni še nikdar jasne življenjske poti zatemnela senca, se je znašel v tej prvi žalosti svojega srca tako brezupen, tako izgubljen. Godilo se mu je, kakor se godi zdravemu človeku, ki ni bil še nikdar v svojem življenju bolan, & se zbudi nekega jutra s strašnim zobobolom: tak človek je obupan ter bi najraje, samo da si ublaži bol, vtaknil glavo v ogenj. V ta-
■	kem razpoloženju je prišel To-
■	ne domov.
i Starega Šumarja ni bilo do-i ma. Imel je doli v krčmi sejo , občinskega, sveta, a ta se je navadno precej zavlekla — te-) daj ni bilo treba čakati s kosi-- lom nanj. Zato je tudi dekla, : čim je Tone vstopil v vežo, ne-l sla skledo z juho v izbo. Pe-1 ter Janez, oba hlapca in krava-
rica ter drugi posli so že čakali stoje pri mizi. Le pastirja ni še bilo.
Ko je vstopil Tone v izbo, je spoznal Peter Janez že na njegovih očeh, da se je bilo nekaj zgodilo. "Kaj pa ti je, Tonček?"
"Nič!" Tone je zakresal klobuk na peč ter strgal raz se suknjič.
"Ampak, glej . . ." "Pri miru me pusti . . . ti!" In skoro je izgledalo, kakor da se bo vse razburjenje, ki se je bilo v Tonetu nabralo, streslo nad Petra. Saj je bil v resnici baš on vsemu kriv, on ga je spravil skup z Malarico, on je vzbudil v njem tisto neumno sočutje in on je odpeljal tisti seženj drvi, iz katerega je vs-. plamtela nesreča kakor duho-ben plamen. Take misli so se podile po Tonetovi vroči glavi. Ko pa je stopil k Petru ter videl v njegovem grdem obrazu te tihe, od srca dobre in skrbeče oči, tedaj ni mogel spraviti iz sebe jezne besede. Tež-to sopeč si je z roko obrisal potno čelo, da pa odreže vsako nadaljnje vpraševanje, se je prekrižal ter pričel moliti. Osta-i so se pridružili. Le Peter lanez je molčal — njegove oči s obile uprte v Toneta. Predno so posedli okoli sklede, ga je prijel za rokav ter tiho prosil 'Cuj, Tonček, povej mi, kaj ti je? Glej: ti pa nič smeha na obrazu se mi dozdeva kakor dan brez luči!"
"Saj je tudi meni samemu tako," Tone se je zrinil za mizo in pričel jesti. Pa noben grižljaj ni hotel doli. Razdražen, kakor bi iskal kakega izhoda, je vprašal: "Kje je poba? Enkrat za vselej zahtevam, da ste mi vsi ob enajstih doma!"
V istem trenutku je planil skozi vrata pastir. Že na pragu je pričel kvakati: "Ali ste že culi ? Vsa vas je napol ponorela. Ali ste že čuli: danes ponoči je prišel sam hudič v vas k stari Malariči!"
Ko je Tone začul besedo "Malarica," je bilo z njegovim premagovanjem konec. "Ze zopet eden s to budalostjo!" je zavpil ter tresknil s pestjo po mizi, da so krožniki in skleda z juho kar zaplesali. Ljudje okoli mize so ga debelo pogledali. Takega ga niso še nikdar videli.
Tudi Petru je beseda o Ma-'larici in hudiču pogrela pesti. Vendar pa je dejal pomirjevalno: "Cuj, Tonček, saj ne poznam več . . . kako se le moreš tako spozabiti ... ti!" In povdaril je ta "ti" tako, da je odtehtal cel govor.
In besedica je imela svoj učinek. Tone si je pobral z žlico po prtu polito juho ter dejal: "Prav imaš, Peterček! Človek, katerega jeza odnese ..."
Ni izgovoril stavka do konca — in žlica v njegovi roki se je tresla. "Veš, danes mi gre že vse narobe. Ta neumna govorica mi je že itak navlekla na vrat največjo žalost."
Peter Janez je gledal z velikimi očmi. Težko in počasi je govoril: "Kar je poba dejal ... dejal o Marijani . . . in . . ." Dalje ni mogel.
Hlapci in dekle, ki so zapazili, da se je v Petru nekaj posebnega zganilo, so se pričeli med sabo muzati. Kajti vedeli so: kadar Peter napravi take oči, tedaj bo nekaj privrelo na dan.
"I, seveda ... ko ljudje tako nepremišljeno govore ter nare-de takoj iz bolhe kamelo!" je dejal Tone. "Sinoči, ko si Malariči sekal tisti seženj drvi, te je videl nočni čuvaj . . . sedaj pa govori ta tepec po vsej vasi: hudiča je bil srečal in ga videl, kako je ob dvanajstih v noči sekal klade pri Malarici." Hlapci so se hoteli smeje pridružiti pogovoru. Tone pa je dvignil glavo. "Sedaj govoriva jaz in Peter! In nihče drugi!" Peter Janez pa ni črhnil niti besedice. Porinil je krožnik stran, kakor da ga je tek zapustil. V to tišino je godr-
njal po kratkem premoru Tone: "Norci, ki take stvari verjamejo, to vem, ne bodo izumrli nikdar! Da se pa celo najpametnejši ljudje udajajo takim stvarem ... pa baš oni, ki jih imaš najbolj rad . . ." Ni mogel nadaljevati, ker se mu je zaletelo, pričel je kaš-ljati, da so mu solze stopile v oči.
Pastir je pordečel in se je režal, kakor da se zadnje Tonetove besede nanašajo nanj.
Peter Janez pa ni slišal, ne videl. Tiščal je trepetajoče pesti ob mizo, tako da je pričela ta pod pritiskom ječati. Preko njegovega obraza se je raztegnila poteza boli, in le venomer je kimal pred se. Tiho in počasi je pričel govoriti, kakor, bi govoril samemu sebi: "Belo, pravijo, da je črno! In luč, pravijo, je tema! Iz same ljubezni storiš krščansko delo ... pa ti narede iz njega hudiča! Svoje srce jim nudiš . .. oni pa ti ga zbijejo iz rok! In imenujejo se kristjane! Kristjane! Za vse hudobije in norosti imajo vratica v svojih glavah — huš, že skoči notri. Ce pa hoče dobrota notri, potem pa zapahnejo vrata z železnim zapahom — in ne čujejo nobenega trkanja več! Ko bi imeli le eno stvar. Le eno: ljubezen! Vse bi bilo dobro! In mar naj ne bo nikogar, ki bi jim to povedal?"
Dekle so se pričele hihitati in pastir se je zarežal: "Uj, ja-gerček moj, sedaj bo začela pridiga!" Zadnjo besedo je le napol izgovoril, kajti predno jo je še mogel, mu je Zažvižgala okoli uh krepka zaušnica. In Tone je zavpil jezno nad njim: "Ti smrkavec ušivi, ti! Mesto da se norčuješ, bi pazil in si
kaj zapomnil! I, seveda, pri j vas bi moral priti človek, ki bi s palico pridigal! Takšen bi bil za vas pravi apostol!" Poba je zavrtel oči. Ta nem odgovor, ki seveda ni izgledal bogve kako spoštljiv, je Toneta še bolj razsrdil. "Ravno glej, ti . . . ali pa dobiš takoj še eno!" In že je nanesel zopet z roko.
Tedaj pa je položil Peter svojo težko roko na njegovo. "Nikar ne tepi, Tonček! . . . Glej, kadar vidim, da koga tepejo, me tako boli ... da ti ne morem povedati!"
Sedaj pa so se hlapci zasme-jali. In Tone, ki bi bil pač lahko mislil na vse kaj drugega nego na smeh, je bil napol na njih strani. "Ne tepsti? Bi že bilo prav, ko bi se dalo na tem svetu vse opraviti z dobro besedo!" je dejal. "Ljudje pa so češče kakor trmasta živina.
Tedaj pa moraš udariti — drugo ne zaleže!"
Peter Janez je zmajal z glavo. "Tisti, ki tepe, ne more imeti ljubezni! Oni, ki ima ljubezen, ne- sme udariti!"
Tone si je pogladil s tresočo roko lase. "Je že mogoče, da nimam več ljubezni."
"Tonček?" In zopet ga je Peter tako žalostno pogledal.
"Je že prav! . . . Jej!"
"Boglonaj—ne gre mi več!"
Dekla je prinesla iz kuhinje skledo s prekajeno svinjino. Ko so si bili vsi vzeli, je nabodel tudi Peter Janez svoj kos ter ga položil pastirju na krožnik. Nato je vstal ter vzel klobuk.
"Kam pa?" ga je vprašal Tone.
"V župnišče moram sedaj!" Peter je vrtel klobuk v rokah. "Dejal si, da hoče z menoj govoriti. Danes pa, mislim . . . danes moram jaz z njim go-
voriti." Počasi je odšel iz izbe.
Tone je skočil izza mize proti vratom, kakor bi si hotel svoje obremenjeno srce olajšati z odkrito besedo. Zunaj pred vrat-mi pa, mesto da bi govoril, .je težko dihajoč pogledal po vremenu. In potem je dejal: "Danes bo krasen dan! Ako bo tako solnce držalo, bo moral sneg kaj kmalu reči: zbogom, da!" N.iegov glas je bil tak, kakor bi mu bilo slovo od zime hudo.
Peter Janez mu je položil te-daj roko na ramo. "Tako mnogo let, glej . . . vedno in vedno je bil tvoj pmeh tako napol moj. Tedaj mi daj tudi polovico svoje žalosti. Pa saj že vidim, da mi nočeš povedati. Zato tudi ne bom več vate silil. Vsako uro pa me lahko pokličeš, da veš! . . . Nu, tako pa z Bogom!"
Na sliki je videti drago, limuzino, ki je svoje čase prevažala chicaškega milijonarja InsuUa. Nobena krogla ne predre stekla. Ta avtomobil sedaj rabi tajnik unije mlekarskih voznikov, Steve Sumner. Sumner ima tudi vrata v svojem uradu, ki so varna pred kroglami.

T Jk »i jIMI1^
a BiH.^JBBfMMBfpSais'
Vaški apostol