r, ... t; h üANViÄLlöüHAri fÖAHbUKÜ ELigelangt am i « ffQV 1917 mit-™- Beilagen / T 47. številka. z2- 'Hims. . -jjjggl^^^&inezna številka stane 12 v, Maribor, dne 22. novembra li)17. 61. letBia. List ljudstvu v pouk in zabav©. ta velja * pceSste» «m*.v • as ctfe fefe ft K, pat leta 3 K In a ^ to l«K. «a« po atega. jrfs-cs na tel» «m« § R. - ac peSgfc as; tf^aSfc* Gospoda«*** » «tartbom. - &M iofefcsjc m posebne mwUr. ~ ^sanmaj te« stanejo 12 »t», — Koro&a sesta ttev. 5. — ButafM « ae tmcraag ® fddsnit^, ae ohfefe «d »nrtapif DiWmi|l. a eaia«4 M m., aH kar ie isto, I «astecto prastara ste» «I «ta. Si ckne (M»e4a S «te. Prfte «K sdMfe f/MmHn M v»., ¡hefcsve te Ostane — se sprefe—fc de m«mü> a«, » tac v- im m v- - i « %. d* ftfiywwg — T&šfs ■ mpft'TO^iwis ( Kmwm tmäft St*, fe. ¥ «iÄääta „«►«»* s» mlMht« j»«pite^ Zmid» aa Rniktin* ßuska r^vqjuiija je popolnoma prišla pod ob- Rodzianko, Gučkov, Miljukov in drugi voditelji ruske revolucije so zastopniki liberalnih meščanskih strank. Počasi pa se je javna oblast vedno bolj pomikala na levo, dokler ni popolnoma prešla v roke revolucionarnega delavstva. Kerenskij, ki je skoro pol leta vodil usodo Rusije, je sicer tudi socialist, toda ne mednaroden socialist. Njegovo žarko narodno čutenje mu je narekovalo pripravnost, da je sklepal pogodbe z liberalnimi meščanskimi strankami. Njegova vlada je bila mešana, sestavljena iz zastopnikov delavcev, kmetov, kapitalistov, industrijalcev in trgovcev. Proti Kerenskemu pa se je dvignil skrajni socializem. ki mu na Ruskem pravijo boljševizem. — Boljševiki so najradikalnejši socialisti, ki zahtevajo in se tudi potegujejo za to, da se takoj izvršijo vse, tudi najvišje zahteve socialističnih naukov in sanjarij. Njihov program vsebuje kot bistveno in najvažnejšo točko zahtevo, naj se zemlja razdeli med brez-posestne delavce, naj vso oblast v državi vzame v svoje roke brezpravno in brezposestno delavstvo, ki naj uprizori splošno družabno revolucijo. Ruski družabni revoluciji bi naj sledila revolucija v vseh državah v Evropi in tudi v drugih delih sveta. Tako bi bil konec vojske. Ali bo namreč revolucija ubila ■vojsko ali pa bo od vojske ubita. Glavni glasnik tega nauka je Lenin, ki je u-prizoril upor proti Kerenskemu. Ker se je Leninu pridružil velik del vojaštva, zlasti posadka v Petrogradu, mornarica v mestu Reval v Finskem zalivu in finske čete, je zmagal. Kerenskij je moral bežati In čeprav se je trudil s pomočjo vdanega mu vojaštva zopet dobiti v svoje roke oblast v Petrogradu, se mu ni' posrečilo. Premagan je in na pobegu. Baje ho-Se v inozemstvo. Sedaj so torej na vrhu boljševiki, vsaj v Fe-irogradu in v nekaterih drugih mestih. Do moči so prišli skozi kri, ki je te«;a po ulicah v Petrogradu in v Moskvi. V Moskvi jo bilo. kakor poročajo angleški listi, do 14. novembra ubitih 3000 ljudi, in sicer večinoma miroljului. meščanov. Se več jih je bilo umorjenih v Pifog/utia. Tako upeljavajo buljit v i k i svojo človeštvo osrečujočo vlado. Za usodo do-ci>tu-y.:8 in ruskega naroda nimajo nobenega smisla, i j ulitki prevladuje v tej stranki, je mednaroden, tuj v sakelivi 'ual^lifcmu čutu. Voditelji so židovskega po-"l.olenja.' • D&'SRn*je*privzeto ime; voditelj boljševikov se s pravim imenom piše Zederman in je žid. Njegov glavni pomagač Trockij je tudi žid, in njegovo pravo ime je Bronstein. Vladarji in gospodarji Ru-s-je so torej sedaj židje. Vrhtega so na sumu, da so podkupljeni s tujim denarjem. Nemški neodvisni socialistični voditelj poslanec Haase je javno izpovedi;!, da je Lenin kupljen z nemškim denarjem. Kako dolgo bo trajala slava in moč boljševikov, se vsled zamotanih ruskih razmer in bornih in nasprotujočih si poročil ne da reči. Da se boljševiki ne čutijo dovolj močnih, se vidi iz tega, ker se trudijo, da bi upostavili vlado, ki bi bila sestavljena ne samo iz boljševikov, marveč iz vseh socialističnih strank. Nevarnost jim preti zlasti od narodno čutečega vojaštva. Kozaški general Kaledin zbira svoje ivozake, da bi z njimi udaril na Petrograd in na Lenina. Zasedel je s svojimi četami pokrajino ob reki Don, kjer so premogovniki, iz katerih se dobiva pre-j mog za železnice. Vrh tega zadržuje na železnici ži-] vila, določena za Petrograd. Z gladom hoče mesto | odvrniti od boljševizma. Baje sodeluje s Kaledinom l nekdanji vrhovni ruski poveljnik veliki knez Nikolaj ; Nikolajevič. Ruske zmede še torej ne bo kmalu konec. V- i ded tega je pa tudi treba upanje na mir odložiti v \ bodočnost. Dokler namreč ne bo na Ruskem dovolj j ciočne. vso državo zastopajoče vlade, dotlej ni govo- \ riti o mirovnih pogajanjih, ki bi obljubljala uspeh. \ Socialistične stranke, druga drugo porivajoče in od- j rivajoče. niso vsa Rusija, temveč le majhen del. Za j hrbtom Rusije pa še tudi preži lokavi Japonec, ki : je kot zvesti vdanik Četverosporazuma pripravljen o I ! potrebnem času s svojim bičem vdariti po ruski re- \ voluciji. j Cesarski namestnik grof ; ! C i a r j z ih teva o d km «tov j i ■ t 2 c Cesarski namestnik grol Clary je razposlal podrejenim uradom odlok, v katerem zahteva, da mo- rajo okrajna glavarstva z vso silo in odločnostjo zahtevati od kmetov oddajo masti. Grof Clary pravi v tem odloku, da se mora izvršiti oddaja masti z vso natančnostjo in strogostjo, ne glede, ali pride mast tudi odkocl drugod ali ne. Za oddajo se ne sme dovoliti nikakega odloga, ker grof Clary pričakuje, da bodo kmetje že prihodnje tedne začeli klati svinje. Grof Clary naroča okrajnim glavarstvom., naj se v slučajih, če bi kmet ne hotel oddati masti, poslužijo ¡¡omoči orožništva ter naj nastavijo posebne nadzoro-valne uradnike. Gospod namestnik upa, da se bo s pomočjo sile posrečilo okrajnim glavarstvom s primerno odločnostjo zadostiti namestniškemu odloku in streti vsak odpor. Cim več masti bodo okrajna gla-varstva dobila od kmetov, temveč masti bodo potem mesta in drugi kraji dobili od namestnije. Grof Cla-nih uradov. Kot prevzemni urad za oddano mast je •y pravi ob koncu, da. so za takojšnjo strogo izvršitev tega odloka osebno odgovorni voditelji podreje-zopet postavljena znana „.štajerska nakupovalna družba." Clary v duhu vidi kmetske shrambe polne špe-ha in dišeče masti. Gospod grof si predstavlja kmetske svinjake, v katerih se kotalijo sami debeli prašiči. Po njegovem mnenju ne gre, da b'i kmet sam zavžival te zemeljske dobrote. In zaukazal je okrajnim glavarjem, naj se, če ne drugače, s silo kpietu odvzame mast. Svetujemo grofu Claryju, da se potrudi v kak kmetski svinjak. Tam ne bo našel domnevanih debelih prašičev, ampak večinoma le borne in suhe živali, ki bodo dale kmetu le meso in prav malo masti. Kako pa naj naše kmetice odebelijo svinje? Z žitom se ne sme krmiti, ker se ga je toliko odlvzelo, da ga še za seme primanjkuje. Krompir se tudi ravno zadnji čas odvzema z vso silo. Pusti se ga tako S' spomini iJanu? Goleč.] (Dalje.) Odkorakali smo iz Bežawe še pred svitom in prekoračili bukovinsko mejo pri vasi Babin. Stopili smo tedaj prvič na tla deželice, ki je skoro po vsem podobna, Če ne že jednaka, naši slovenski domovini.' Dičijo jo kot Slovenijo z gozdovi poraščeni griči, na gosto je posejana z velikim številom bogatih vasic. Zastopani so v njej menda vsi avstrijski jeziki, vse veroizpovedi in narodnosti. Saj se je je ravno radi te mešanice oprijel priimek: mala Avstrija. Meni ugaja Bukovina nad vse, kar se tiče krajev in prebivalstva. Prebivalci so razen Židov zdra-vo-krepke rasti, dobrosrčni, prijazni in zvečine imo-viti, ker je deželica posebno ob Dnjestru še skoraj rodovitnejša nego Galicija. Marširali smo skozi Zasta.wno, mimo vasice Jourkoutz (rusinski Jurkovvci) v vas Pohorloutz (Po-borluvvci). Tukaj smo si odpočili en dan, v noči naslednjega dne smo se plazili skozi vas Okna v bližino Dnjestra. To pot in nekaj dbživljajev sem že popisal pod naslovom „Hlače." V 'eh postojankah nismo uživali nič kaj prijetnega, ker nas je preveč solila sovražna artiierija ter nas mučila neznosna vročina. V vročini so so pa plodile Črne muhe, katerih nadležnost po dnevi in po noči nismo občutili nikjer tako kakor v Bukovinii Oh Dnjestru je ¿e golazni nepopisno veliko, da se jej ne more človek sploh u-braniti. Naročili smo si pozneje iz Cernovic tanke mrežice za obraz in roke, sicer bi bilo izključeno , kaj po dnevu pisati ali Čitati. Saj ni čuda, da so se ti črnuhasti sitneži tako razmnožili, so pač uživali preobilno hrane mrtvih trupel, ki so se solnčila v o-mamljivo sladkem smradu med našimi in ruskimi jarki. Lahen poletni vetrič, ki je potresaval komaj vidno listje na drevju, je naganjal sedaj nam in zopet Rusom smrad s celimi roji muh. Slednjič je to pihljanje muh in smradu le začelo presedati ruskim nosovom. Približal se je njih odlposlanec z belo zastavico našim postojankam in oddal pismo. Divizija je dovolila premirje za nekaj ur, da se pokopljejo ti mrliči ter se prežene ostudni smrad z muhami vred. Za Časa premirja smo se prijateljsko pogovar-iali z ruskimi častniki, kakor bi se ne bili sploh nikoli bojevali ter pobijali med seboj. Po pretoku odločenega roka se je potuknil vsak v svoj zaicop; krogle so počele brundati nad glavami svojo staro smrtno pesem. Polkovni štab se je bil nastanil pod mostom vozne ceste. O kaki vodi ali mokroti ni bilo tukaj niti sledu, čisto suho je bilo ter precej zavarovano pred pozdravi artilerije. Nekega popoldne se je vendar le pooblačilo in vlil se je dež kct bi poveznil na zemljo polno vedro. Pod mostom smo bili pod streho; nikdo se ni domislil. da bi znal potoček narasti vsled deževja in tudi nas nekoliko omočiti. Zunaj je še vedno vlivalo, grmelo in bliskalo, da smo se tiščali skupaj kakor preplašene ovce. Kar prišumi nekaj od levice, še pred- no smo se utegnili dobro ozreti, nas je že hladila potočnica preko kolen. Na piano smo jo ubrali na dež med blisk in grom. Pozabili smo bili podi mostom vso prtljago, s to je pač odromala voda za vedno z Bogom. Odslej se nismo tiščali več pod most, ampak smo se preselili Kar v prve jarke ob ovinku ceste. Izvolitev tega prostora je bila presneto neugodna, ker nas je obmetaval sovražnik z artilerijo ra-j vno od strani. Je itak pravzaprav vse jedno, ča se puca na človeka od spredaj, od strani ali od zadej. Nekako prirojeno je pač umrljivemu zemljanu, da pričakuje nevarnost vedno le od sprednje strani. A naravnost nekaj res nevzdržljivega je za vojaka, Če ga začne smoditi ter paliti nasprotnik od strani ali celo v hrbet. Rusi so pa mojstri, kar se tiče flanki-ranja "(streljanja od strani). Tako so tudi nam nekega dne koj od zore do popoldne pošiljali en šrapnel za drugim v našo odprto stran. Neprestano je pokalo in treskalo, da Je presedal ropot še meni, ki posedujem sicer debele in močne živce. Popoldne bi pa bil vendar le rad dremal. Da se zavarujeva s Franclom pred svinčeno točo. sva si pustila izdolbsti v obcestni breg luknjo in sva počenila v njo. Sva že dremavsala., pa pristopica naš Oberstleutnant od bataljona., me porine malo na stran in se vsede tik mene s pripombo: „No. zraven njega svetosti bom pa že gotovo varen." Neprenehoma je blebetal, ne pustivši naju pri miru, da, bi spala. Artiierija naro je muzicirala kax brez presledka; častnik pa se ie vedno posmihal, češ: J' TT ska hiša? Ali ne bi bilo državi bolj v korist, ko bi tisti petrolej, pri katerem se meščani zabavajo ponoči. dobila kmetska gospodarstva? Naše žrtve za domovino. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. se nam poroča: Smrt nam je pobrala dne 19. septembra vrlega moža, očeta in cerkvenega mo-lilca, v najlepši moški dobi 42 let, Cirila Verbnjak iz Štanjgrove. Bolezen si je nakopal na srbskem bojišču leta 1914. Kot invalid se je vrnil '28. marca 1815 k svojim domačim v veliko veselje žene in otrok. Pa to veselje je trajalo le kratko časa. Od časa, ko se je vrnil domov, je zmiraj tožil, da ga nekaj tišči v želodcu. Pne 8. sept. ga je vrgla želodčna bolezen na bolniško postelj; s katere ni več vstal. Spreviden s sv. zakramenti za umirajoče je mirno v Gospodu zaspal. Zapustil je žalujočo ženo s tremi nepreskrbljenimi otročiči. Na južnem bojišču je padel Martin Janžeko-vič iz Rucmancev župnije Sv. Tomaž pri Ormožu. Bil je zelo hraber in vrl vojak v ponos vsem Slovencem. Dobil je granato v prsi in je hitro in lahko v Gospodu zaspal. Vzgledno krščansko Požegovo rodovino n a Paki pri Vitanju je zadela svetovna voi-na zelo hudo. Oba sina Janez in Jože sta žrtvovala svoje življenje, ko sta branila našo slovensko zemljo proti Italijanom. Starejši sin Janez, ki je bil že samostojen posestnik, p. d. Potočnik v Zg. Doliču in ki zapušča mlado vdovo in tri nedoras le otroke, je padel pred letom pri Lokvici, drugi sin Jožef, ki bi prevzel domače zelo obsežno po sestvo, je pa izdihnil 27. avgusta t. 1. ranjen v v prsi, blizu Gorice. Goriška zemlja naj bo junakoma lahka, prizadetima rodbinama pa sočustvo okoličanov v tolažbo. Dne 1. oktobra je po kratki bolezni »mri v vojaški bolnišnici v Celju značajen mož, plemenit po srcu in duhu, zvest pristač Slovenske Kmetske Zveze Janez Slimšek, doma ia Š t. Petra v S a vinjski dolini. Pokojnik je bil vseskozi vzor moža in očeta. Bil je splošno priljubljen, marljiv, delaven kot čebelica. Svojim otrokom je bil najboljši oče. Dal Bog, da bi se lahko vsi otroci izrazili o svojih očetih kakor njegova najstarejša hčerka: »Ata, veliko si se trudil, da si nam pripravil in ohranil časn« premoženje. Pa več kot vse je vreden izgled, s katerim si nam pokazal pot v življenje.« Blagor olrokom, ki imajo za očeta takega moža! Koliko je storila neizprosna smrt hudega dobri rodbini, je nedopovedljivo. Tolaži jih naj zavest, da oče že vživa plačilo pri Onem, ki ne ostane dolžan niti kupice hladne vode. Blagi rodbini Slimšekovi naše iskreno sožalje! Iz Spodnjega Gasteraja pri Sv. Ju rja v Slov. goricah se nam piše: Dae 10. t. m je umrl po dolgoirajni mučni bolezni črnovojnik in tukajšnji občinski odbornik Ignac Bauman v 42. leta starosti. Bil je zaveden Slovenec, pri vsakih volitvah je trdno stal na naši strani. Ginljivo je bilo videti, kako potrpežljivo in udan v voljo božjo je rajni prenašal svojo bolezen, katero si je nakopal na južnem kojišču. Pred ednim mesecem I ga je dala vojaška uprava prepeljati iz Dunaja na ; njegov dom. Tako se mu je izpolnila srčna želja, » da je pokopan v svoji rojstni župniji. Zapušča | žalujočo ženo in mater ter 5 nepreskrbljenih otrok. Od Sv. Petra pri Mariboru se n£BE š piše: Ena se tebi je želja spolnila, v zemlji doma® j da truplo leži! Na te besede sem se spomnil ob po-| grebu Jakoba Rošker dne 26. oktobra. Bil je roječ \ Ruperčah v Roškerjevi, sedaj Kranerjevi hiši Za-1 pustil je domačo hišo po svojih vojaških letih ter si i iskal sreče v tujih deželah, v Belgiji in na Niza* \ zemskem. Našel jo je in dobil svoj stalni dom v Svi-| ci. Burja svetovne vojske ga je pa vrgla iz preljube : družine, metala ga je po Poljskem, Galiciji in Sle-| ziji in ga nesla smrtno bolnega v Maribor, kjer je njegov kader, c. kr. strelski polk štev. 26. Po hudem ; prehlajenju so se mu vneli možgani. »Umrl je dne . 23. oktobre, v bolnišnici domobranskega polka v Ma-| riboru. 'Sjlcpiin na gorsko Mater božjo ga ie sprera-l Ijal po vseh potih njegovega življenja in ko je 98-- daj prišel kot vojak zopet nazaj, se je večkrat izrazil, da mu pač nikjer tako ne dopade, kot doma in na Gori, kjer bi rad počival. Blagi sorodniki so mu ' to željo izpolnili in mu oskrbeli lep pogreb. Pokopan j je pri svojih starših. Naj v miru počiva! Dne 20. oktobra je došla iz malteške bolniBni-\ ce na južnem Tirolskem žalostna vest, da je tam | dne 20. septembra umrl na posledicah dobljenih ran ' od granate bivši naš Orel in vzorni član mladeniS-i ke Marijine družbe, četovodja 26. strelskega polke. | Alojzij Anderlič iz Kačjega d o 1 a pri Št. P e ■» t r u na Medvedovem s e 1 u. Jeseni leta 1912 | je bil poklican k vojakom, kot desetnik je ob začet-\ ku vojske prišel na severno bojišče; po devetmesečnem mnogem trpljenju je bil pri Kolomeji ranjen. Ko l je ozdravel, je bil nekaj časa v Mariboru, nato se je udeležil lanske tirolske ofenzive. Takrat je pisal domačemu župniku: „Sprejmite na tisoče pozdravov, katere Vam pošiljamo že iz Italije. Naš trud in trpljenje je zares veliko, ali, hvala Bogu, ni zaman, ker uspehe imamo prelepe. Kmalu bomo dobili lep i del žemljice, ki nam, jo je pred leti iztrgal iz rok I-: talijan. Iz nagih hribov, na katerih se nahajamo., SB . že prav poželjivo oziramo na lepe ravnine, ki so Že ne daleč pred nami in katerim se vsak dan nekoliko približamo ter upamo, da bomo kmalu pisali razglednice iz Benetk!" Ubogi Alojzij, kar si srčno želel, nisi več dočakal; toda, hvala Bogu, bomo kmalu dočakali mi. Vrli junak, odičen s srebrno hrab-rostno svetinjo, navdušen Orel, do konca zvesti sin Marijin, počivaj v miru v daljni tujini! Spominjali | smo se te solznih oči pri družbenem nauku dne 231* oktobra in dne 22. oktobra so pri sv. maši za tvoj dušni pokoj darovali tvoji tovariši polnoštevilno sv« obhajilo. Lasbacher Franc je umrl. To najnovejšo pre-žalostno novico slišiš v I v a j n c i h pri R a d g o * n i. Od 11. oktobra že počiva po mučni bolezni na vojaškem pokopališču v Ljubljani. Doma pa žalujelc za njim neutolažljivi starši, bolana sestra, dva brata duhovnika: Jože, župnik v Belih Vodah, Anton» mestni kaplan v Celju, in vsi, ki so ga poznali. Služil je nazadnje pri nekem topniškem polku, kjer si je tudi nakopal smrtno bolezen. Rajni je bil priden in vzgleden mladenič v vsakem oziru. Dragi Fran- malo, da so mnogi, mnogi kmetje resno v skrbeh, | kaj bodo dajali svojim ljudem čez zimo in na spom- j lad za živež in kje bodo vzeli krompir za seme. Ker t se sedaj odvzema krompir in se pri teh rekvizicijah j skoro nikjer ne misli, da ga je treba pustiti tudi *aj za pitanje svinj, bo letos v naših krajih veliko pomanjkanje masti ne samo v mestih in industrijskih krajih, ampak tudi na kmetih. Kmet nima ne ovsene moke, ne koruznega zdroba, ne krompirja, ne žita, ne otrobov za pitanje prašičev, kljub temu pa zahteva grof Clary, da bi morali oddati letos polovico več masti, kot lansko leto! Sveže izkopan, ne osušen krompir se mora seda* voziti v mesta v nezavarovana skladišča, na dvorišča komisijonarjev, v mrzle ali zaduhle kleti. Bati se je, da se bo letos zopet mnogo krompirja pokvarilo in zmrznilo. Ali ne bi bilo bolje, da bi se pustilo kmetu več krompirja za pitanje, ostale množine krompirja pa bi se bolj skrbno shranile? Svinje, ki jih v vojaških svinjakih pitajo vojaki za častniške kuhinje, dobivajo vsak dan velike množine koruznega zdjroba (v Pobrežju pri Mariboru se na ta način pita za častnike okrog 100 svinj), otrobe dobijo večinoma gosposki konji. S čim torej naj kmetica opita svinje? Take razmere vladajo na Štajerskem in tako j se pri nas postopa proti kmetu pod gospodstvom ce- j sarskega namestnika grofa Claryja! Kmet, gospod m vojska. (Dopis posavskega kmeta.) „Kar na svetu živi, kmet z žuljavo roko redi" — tako pravi stara slovenska prislovica. • In ravno sedaj v tej vojski se resničnost tega pregovora najbolj spozna. Kmet se trudi od zore do mraka, da pridela potrebni živež sebi, mestu in armadi. Kmets-ki sinovi so večinoma vsi na fronti, kakor tudi očet-je-gospodarji, doma se pa mučijo starčki, žene in o-troci. Pa poglejmo malo po mestih! Nežni ženski | spol lenari, se postavlja sedaj pred eno zrcalo, se- ; daj pred drugo, si premišljuje, kako se naj obleče , i da 'e potem bolj strašilu podobna, kakor ženski. — t Možje so doma; prav veliko jih je oproščenih vojaš- \ ke službe. Tak mestni oproščenec se prijavi za kakega j popisovalca ali nakupovalca, ki potem še ne pozna \ na polju, kaj je pšenica ali ječmen in ne razločuje bika od vola ali krave od telice. Drugi postane komisar za seno, da zopet brž seno rekvirira in ga spravi pod kakšen slabokrit kozolec, da tam dostikrat vse segnije v dežju in v blatu. Na okrajnem glavarstvu seveda tudi več velja tak izvedenec, ki j Se žita ne pozna, samo da ima visoke pete na čev- j 1 jih in da, zna nekaj nemški žlobodrati. Komisarjev in takih izvedencev je že danes to- l liko, da jim človek niti imena ne more vedeti. Pa so j ti ljudje dostikrat taki izvedenci, ki ne vedo, kaj je ; oral, kaj je hektar, koliko je meterski stot žita ali krompirja, koliko je mernik in kako se posamezne vrste žita ali drugih pridelkov sejejo ali sadijo. X čuda,, da potem določijo množino semenskega žita za celi hektar, a v resnici obseje kmet s tisto količino komaj oral. Kakega izvedenca je neki vprašala oblast, koliko potrebuje kmet krompirja, da je tako modro nasvetoval? S 100 kg krompirja bi naj mi kmetje shajali in pri tem trdo delali? Oblast groziš kazniio in prisilnim rekviriranjem, ako kmet ne more oddati toliko žita, krompirja ali sena, koliko ga predpiše uradnik ali komisijonar. Vprašamo grofa Claryja in okrajne glavarje, zakaj pa ne preskrbijo kmetu več petrolja in sladkorja? Ali so gledališča, gostilne, kavarne in hoteli bolj potrebni kakor kmet- *"!»»» . mt , ........................................ lil .«, i........................ „Nič, nič! So naši, ne Rusi, Pa kaj? Saj sem ob strani njega svetosti ..." Ni še izrekel do konca besede „svetosti", je že počilo ravno nad nami, mož je odfrknil iz luknje nekaj metrov na stran. Iz rame mu je brizgnil debel curek krvi, šrapnelska krogla ga je precej v živo navrtala in mu spustila nekaj norčave krvi. Sem ga pobral, zavlekel v luknjo in mu zadelal preobilni odtok krvi. Ce bi ne bil potisnil gospod mene nekoliko na stran, bi jo bil skupil tedaj jaz. ,:Njega svetost" je slučajno obvarovala mene samega, ne pa Šaljivega gospoda oberstleutnanta. Ranjenec je zahteval na vsak način, da sem ga moral spremiti iz nevarnosti v vas Okna, odkoder se je odpeljal v bolnico. . . . Sklenil sem, da ostanem nekaj dni v selu, da se odpočijem, se umijem in enkrat pošteno na varnem prespim. Le eno popoldne sem se oddihnil, pa mo je naprosil naš provijantni stotnik, naj pospremim v rusko vas Balaurutowka njegovega provijant-nega poročnika, ki pelja tjekaj živila za pol našega tamkaj v rezervi ležečega bataljona. Sem mu prikimal, ker bi bil rad vsaj enkrat stopil na ruska tla.. Pregledoval sem karto in že po njej razsodil, da je dovoz v to vas po dnevu Čisto izključen radi poljasnega vidika, ki bi utegnil biti malo preveč zapeljiv za rusko artilerijo. OdloČila sva se s poročnikom, da se odpeljeva v obrambi ter varstvu teme. Pot na karti tjekaj je merila komaj dobrih 15 km. tTema je zaprla žrela topov. Le tuintam je peketnil kak posamezen strel iz puške. Naših vozov ni celo pot opazil nobeden sovražnik, vozili smo v miru in nemoteno po lepem kolovozu in dosj>eli okoli 11. ure ponoči do mogočnega pogorišča. Kakor sem pogruntal na karti in iz cele okolice, bi naj ležalo to ogromno pogorišče na ruskih tleh. Moralo je biti pred požarom nama odkazanavas Lala,urutowka. Prebrskal sem vse razvaline, a nikjer živega bitja, ki bi mi znalo povedati: sva že li na cilju ali ne. Še psa in mačke nisem zasledil nikjer; le od ognja osmojeno drevje je štrlelo molče v temino in bilo v dokaz, da so bivali tukaj ljudje. O naših diveh stotnijah pa ni bilo nikakoršnega sledu. Povsod grobna tišina, ovita v za oko le malo prodirno temo. Poročnik me je vedno drezal z vprašanjem : „Kam pa sedaj? Kje pa sva? Sva li že v Ba-laurutowki in kje so naši, kje sovražnik?" Na vsa ta pomisleka vredna vprašanja sem le skomigaval z ramama ter se slednjič odločil, da ostanem na vsak način v tem pogorišču do jutranje zore, ko se bo vidlelo in se bova lahko pora^gledala po okolici. Poiskal sem na sredini nekdanjega sela obsežno obzidje pogorele pristave. Zidovje je bilo postavljeno v četverokotu z enim vhodom, precej visoko in neporušeno. V to trdnjavo sem zapovecflnl zapeljati, spreči, in se podati k počitku do svita. S poročnikom sva zlezla na voz, se pokrila ter zasanjala prvič na ruskih tleh. Tz najleošega spanca me vzdrami naša straža, naj hitro vstanem, ker frčijo krogle že v zidovje na gosto kot dež. Povsod je čuti krik, hrup in peketa-nje konjskih kopit. Tzmotal sem se iz nočnih ovojev, si omencal o-či in nastavil uho v noč. Res! Streljalo se je prav na gosto, kričalo in vikalo kakor pri kakem iznena-denem nočnem napadu. Sklical in zdregal sem na noge vse trensko moštvo, ga razvrstil ob obzidju z za strel pripravljenimi puškami in se postavil sai» nr. prežo z navitim samokresom. PoŠepnil sem Še hitro vojakom: „Streljati le tedaj, Če bi požnoral jaz prvi po sovražniku!" Prežali smo napeto, prisluškovali in švigali z očmi preko obzidja, odkod bi se nam pač mogel priplaziti kak osumljenec. Bojni hrup je pojenjaval razločno slišno; le tuintam je še tlesknil kak strel posamič. Ze smo si oddihavali nekako pomirjeno, ko nam udari v uho šklebet konjskih kopit v smeri kolovoza, ki vodi mimo našega zidovja. Vedno razloč-neje, vedno jasneje je peketalo po csušeni kolovozni zemlji naravnost proti nam. Roke vseh so se hlastno oprijele orožja; sapo smo pridržali v negotovem pričakovanju: Kedo in kaj? Izza ovinka kolovoza se je prikazal prvi jez» dec. Metal je glavo in oči na okrog kot ris. Sledili so mu drugi, bilo jih je mnogo, jezdila sta po dva in. dva. za prvim, ki je očividno bil njihov vodja. Bili so oddaljeni kakih 60—80 korakov; spoznal sem jih,, največje krvoloke ruske armade — Čerkeze! (Konec sledi.) 22. novembra 1917. SLOVENSKI GOSPO«*, Stran 3, ček! šel si za Šafaričevim Tonetom tie. kjer je večni mir, tja, kjer se bomo zopet videli! Od Sv. Lenart a n a d L a š k i m se nam piše: Vojska je zopet zahtevala pri nas svo;o žrtev. Vzela nam je pridnega, mir ega in na e ol vua \ r-loga mladeniča Antona Gradišnik iz • Velkihgorole. Vsled ran, dobljenih i-?r soški bo. t, je .z lliail svojo blago dušo v bolnišnici usmiljen !i sester na Dunaju dne 15. oktobra ¡917. D ne 18. septcmbr;i t. 1. je umrl v neki bolnišnici v Orni gori črno:. ojnik Jožef Goričan, kmet v A p a č a h, župnije Št. L o -v r e n c na D r a v js -kem polju, brat č. g. župnika Janez- Goričan v Špitaliču. Dne 27. avgusta je padel na italijanski fronti 19 let stori mladenič Matevž Petek, doma iz Zlato-I . č pri Št. T nn ž u na Dravskem polju. Vse padle slovenske žrtve za domo ino ohranimo v trajnem spominu! Uspeh t CC3CCCV. i V 4 mesecih so naše armade skupno zavzele o-gromno o vrši no sovražnikovega ozemlja: čez 45.550 štir.aških kilometrov. Od 19. julija do 20. novembra smo vjelt do 400.000 vjetnikov in uplenili nad <1233 lopov. Sovražniki so v 4 mesecih pridobili kljub velikim izgubam samo 143 stir nškili kilometrov (večinoma na francoski fronti). i......... ........ t taliMOSKo huiis Položaj na italijanski fronti je naslednji: Ju-7 n a s k u j ¡'i n a naše armade, ki stoji pod poveljstvom generalnega polkovnika Boroev i'ö a, je žc na nekaterih mestih ob izlivu Piave prodrla na za-hodyi breg roke, odkoder je do Benetk še s:nno k -kih 20 lan. Ker se Lahi resno bojijo «a posest Bo nett, so vrgli na ta del bojišča številne čete in močno artileriio, da tako zabranijo, da ne bi vsa Boro-evičeva armada prišla čez reko. Naši oddelki, ki so že bili na desnem bregu Piave, so se vsled hudega sovražnega pritiska, in srditega artilerijskega ognja morali umakniti nazaj na levi breg. Italijani" so tudi odprli jezove in brani ter tako poplavili pokrajino ob Plavi j.)red njenim izlivom. Sedaj se vrši na tem prostoru močn'> artilerijska bitka. — Pri Belov armadni skupini, ki stoji ob Piavi severno od Boro-evičeve armade, do mesteca, Vidor, ni nobene spremembe. — Vroči boji pa se vršijo na, ostalem delu fronte med Piavo in Brento ter v ozejnlju Sedem občin. Maršala Krobatin inHecendorf, ki stojita s svojima skupinama od Piave do Adliže, sta se že približala veliki benečanski ravani do 12 km. Da bi preprečili vpad naših čet na to ravan, je novo italijansko armadno vodstvo vrglo, v prostor pri Asiagu in med Brehto in Piavo obilo rezerv. Zadnji čas so Italijani zahodno od Brente prešli čelo k protinapadom in skušajo predreti našo fronto in zavzeti važne višine, katere smo jim iztrgali v ozemlju Sedmih občin. Kakor prejšnje dni zahodno od Brente, tako so zadnje dni Italijani proizvajali srdite napade na nekatere točke med Brento in Piavo. Italijani se na vso moč trudijo obdržati goro Monte Tom-ba, ki je poleg Monte Grappa (1779 m) zadnja važnejša italijanska gorska postojanka pred vhodom v benečansko ravan. Severno pobočje gore Tombe je v naših rokah. Za to višino se sedaj vršijo krvavi boji, kakor svoj Čas za goro Sv. Gabrijela pri Gorici. V tem prostoru bodo stopile v boj tudi prve francos-ko-angleške Čete, katerih je baje že do 100.000 mož dospelo v Gornjo Italijo. Prihodnje dni je pričakovati na celi Črti od A s i ji g a do morja srditih bojev. Vrhovno vodstvo italijanske armade je sedaj v rokah treh generalov — general Cadorna pa je šel v pokoj. V italijanski zbornici je novi ministrski predsednik Orlando v seji dne 14. novembra označil trerotni vojaški položaj Italije za zelo resen. Pozival je zbornico, da zaupa v armado in v pomoč zaveznikov ter da naj ohrani z ljudstvom vred mir-' uo kri. Zbornica je bila nato odgodena na nedolo- j čeno dobo. Šestdeset divizij proti Lahom. Italijanska poročila naglašajo, da stoji 40 na-Sih divizij v boju z italijansko armado, 20 divizij pa je še v rezervi. Lahi se bojijo, da bo avstrijska armada prihodnje dni v gorovju kakor tudi v ravnini srdito udarila na italijansko armado. Obenem poročajo italijanski listi, da se naši dobro pripravljajo na prehodi čez Piavo. Benetke izpraznjujejo. Italijanski list „Corriere della Sera" poroča, da spravljajo iz Benetk vse večje zgodovinske vrednosti in druge dragocenosti. Prebivalstvo je že večinoma zapustilo mesto, ker se boji, da bo hrvatski general Boroevič vkorakal v Benetke. Uredništva beneških listov so se preselila, v Rim, istotako tudi velike trgovske hiše in banke. Generala Cadorna in Porro odstavljena. Dosedanji vrhovni poveljnik italijanske arm de, general Cadorna, je vendar le odstavljen in je šel v pokoj. Nastanil se bo baje v Švici. Tudi nje gov pornagač, general Porro, je odstavljen. Kralj mu je poveril neko nadzorovalno službo. Sedaj vodstvo italijanske armade ni v rokah onega posameznega generala, ampak je izročeno trem generalom: maršalu Diazu. generalu Badoglio in bivšemu vojnemu ministru Gia.rdino. Turška bojišča. Angleži zasedli Jafo. — Jeruzalem v nevarnosti. Iz Londona se dne 18. novembra poroča: Angleške čete so dne 17. novembra brez odpora zasedle Jafo. Zdi se, da bodo Turki nadaljevali svoje u-mikanje v severni smeri. Mesto Jafa leži ob .skalnat: morski obali v južni Palestini in je pristanišče Jeruzalema, do katerega pelje 80 km dolga železnica, ki je bila zgrajena leta 1892. Mesto šteje 40—45.00° prel alcev, od teh je tri četrtine mohamedancev, kakih 8000 kristjanov in 2000 judov. Jafa je eno najstarejših mest na svetu, kajti že leta 2000 pr. Kr. r. se imenuje v raznih egi tovskih napisih. Mesto je bilo znano že tudi Asirce n, Hebrejci so imenovali to mesto Japho, Grki pa Jope. Pristanišče Jafe je bilo v starem veku znano kot eno najboljših ob obali Palestine. Mesto Jafa je tudi znano izza preroka Jona-sa. Makabejci so zavzeli mesto, ki je postalo judovska last. Pozneje so pa Rimljani zasedli mesto. Ko se ie mudil sv. Peter v Jafi, se je nahajalo mesto v oblasti Rimljanov. Za Časa Konštantina Velikega se ie nahajal v Jafi sedež škofa. V dobi križarskih vojsk je igrala Jafa veliko vlogo, kajti tukaj so se zbirale križarske čete. Leta 1268 so Turki zasedlli Jafo. ki je ostala v turški oblasti do leta 1799, ko je Napoleon Bonaparte zavzel Jafo. Toda pod francosko oblastjo je bila Jafa le kratko časa, kajti že leta 1832 je prišla pod egiptovsko oblast. Od leta 1841 naprej je pa v turški oblasti. Jafa. je dandanes zelo važno trgovsko mesto in pristanišče, v katerem se vsako leto do 20.000 jeruzalemskih romarjev izkrca za otovanje v Jeruzalem. — Jeruzalem je v nevarnosti, da ga zasedejo Angleži. v 'in i "ii Iiii—nnnmiiiiiiii i........................... ¿T " ^ ' ' ' .., v k I Jjf ® vojno M H A M. & % \ % g» d ii tla m m v ® V avstrijski državni zbornici se je v začetku petkove seje vršila volitev delegata za Istro. Izvoljen je bil poslanec Laginja, za nadome-stnika pa poslanec Spinčič. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o vladni predlogi glede omejitve je-tike ali tuberkuloze in spolnih bolezni. Poslanec dr. Jankovič je predlagal, da se upeljejo posebni tečaji, na katerih se naj vojaštvu predava o tuberkulozi ali jetiki in splošno o zdravstvenih zadevah. Nadalje predlaga, da se naj begunci, ki sedaj živijo v raznih delih države, pustijo do konca meseca marca t. 1. v krajih, kjer sedaj prebivajo, med tem Časom pa naj vlada poskrbi, da se bodo popravili in pozidali njihovi porušeni domovi in sicer tako, da bodo odgovarjali zdravstvenim zahtevam. Ko je še poslanec Jerzabek predlagal, da bi se morala poostriti kazenska določila glede razpečavania in razširjanja, ne-nravnih slik in spisov, je zbornica sprejela zakonsko predlogo. Vršila se je nato razprava o zakonski predlogi glede obdačenja stav pri raznih dirkah. Tudi ta zakonska predloga je bila sprejeta v nespremenjeni obliki, kakor jo je izdelal finančni odsek državne zbornice. Nato se je še vršila razprava glede podpiranja nevojaških oseb in njih svojcev in preostalih, ki so bili poškodovani vsled vojske. Tudi ta zakonska predloga je bila sprejeta. Končno je še z-bornica razpravljala o zakonski predlogi, dla se ustanovi poseben podporni sklad za srednje in male o-brtnike z glavnico 100 milijonov K. Do podpore iz tega sklada bi naj imeli pravico samo taki srednji m majhni obrtniki, ki so bili vsled vojske prizadeti in oškodovani. Zbornica je sprejela tudi to zakonsko predlogo. V torkovi seji se je v zbornici na,da-llevala razprava o zakonski predlogi glede ustanovitve novega ministrstva za socialno oskrbe K predmetu je govoril med drugimi tudi minister dr. Mala-ia, ki je obrazložil vse posamezne točke delokroga novega ministrstva, zlasti delokrog glede mladlr.ska oskrbe, oskrbe vojnih oškodovanih in preostalih v voini padlih vojakov, skrbi za žene vojnih invalidov, stanovanjske oskrbe za državne uslužbence, v-prašanje bolniškega zavarovan" i, organizacija posredovanja za delo itd. Zbo riiiea je sprejela zakon- it ukor jo je izdelal nstavm od-raz1 ravni u zakonski predlogi do predlogo glede ustanovitve r"ovegočno bili na prsi in se hvalili: Kaj vi, mi smo junaki, mi smo zmagal .< Tudi na Slov. štajerju so nastavljeni po mnogih krajih samonemški stražniki za vjetnike. Odpadnik se na smrtni postelji vrnil v kato ško cerkev. Iz Razvanja pri Mariboru se nam poroča: Dne 17. novembra 1917 se je vrnil v katoliško cerkev Franc Zieringer, ki je pred kakimi 20 leti, preslepljen od lutrovskih vsenemških agitatorjev, odpadel od katoliške vere. Dne 19. novembra je mirno v Gospodu zaspal previden s sv. zakramenti za a-mirajoče. Veliko veselje vl'ada med njegovimi sorodniki in znanci radi njegovega spreobrnjenja. Gotovo mu je goreča molitev domaČih izprosila to izvanred-ito milost. N. v m. p.! Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali pn. gg.: Pungartnik Franc, Slivnica, 2 K: Pungartnik Marija, Slivnica, 2 K; Brumen Martin, Oven, 10 K; 'i t ržan Marija, Št. Vid pri Planini, 2 K; Zakošck Vid, St. Vid pri Planini, 10 K: Ferlinc Alojzija, Sv. lAna na Krembergu, 2 K; Skale Marija, Arclin pri iVojniku, 3 K: Grögl Rajmund, vojak, Celje. 5 K; 'Jus üurij, Vodole. Žetale, 10 K: Selmajer Jurij, dijak, Ptuj, 10 K; Rodbina Vršič, Kokolajnšak, Sv. Jurij ob Sčavnici, 10 kron; Gosak Franc, Sv. Janž na Peči, 100 K; Obrelit Tereza, Maribor, 10 K; Bauman Štefan, Podova, 4 K; Leskovar Marija, posestniška hči, Šikole pri Pragarskem, 1 K; Ma-iainer Karel, kaplan, Žetale, 100 K; Bučar Kristina. trgovka v Cadramu, 20 K; Neimenovan, Sv. Križ nad Mariborom, 200 K; Mišič Adam, Feldhof, 1 K; Strah Jurij, veleposestnik, Sv. Andraž v Slov. gor., 8 K; Kramberger Marija, Sv. Bolfenk v Slov. gor., 3 K; Rumpf Ivana, Kamnica, 2 K; Posojilnica v Gornji Radgoni 200 K; Medved Josipina, posestnica, Lehen, 20 K; Jager Avguštin, Sv. Jurij ob juž. ž., 10 K: Zajko Kristina, Prihova, 3 K; Janžič Katarina, Spodnje Hoče, 20 K; Ploj Alojzija, Jarenina, 5 K; Neimenovan, Sv. Lenart v Slov. gor., 4 K; An-drojna Micika, Sv. Jurij v Slov. gor., 5 K; Neimenovan, Hotinja vas, 5 K; Koropec Marija, Spodnja Nova vas pri Slov. Bistrici, 20 K: Neimenovan, Sp. Nova vas pri Slov. Bistrici, 20 K; Vešner Kristina, Krčevine pri Mariboru, 2 K; Šniderič Tomaž, Mo-ravci, 2 K; Vegen Lira, Draženci, Ptuj, 2. K; Kosi Filip, Lešnica. Orm'ož, 4 K; Ražun Matej, župnik, Sv. Jakob v Rožu, 50 K; Lasbaher Jožef, župnik, Belevode 50 K; Presker Karel, župnik, Kapele, 200 K; Neimenovana, Sv. Peter pri Mariboru, 10 K; L. Ribič, Gradec, 20 K; Neimenovan v Slatinskem dolu pri Svečini 10 K; Mesarič Matija, vojak, Maribor, £ K; Vrtačnik Luka. Preloge, Šoštanj, 30 K; Ivan Vedečnik, Solnograd, 1 K; Šuma.n Terez., Sv. Lenart, 10 K. — Vsem blagim darovalcem prisrčna hvala! Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Sv. maša za blagor vseh dobrotnikov Tiskovnega doma bo na god sv. Andreja apostola dne 30. novembra t. 1. pri Materi Milosti v frančiškanski cerkvi v Mariboru. Za Tiskovni dom se lahko darujejo tudi za-dolž.nice vojnega posojila ali sploh vrednostni papirji, ako kdo nima na razpolago gotovine. Vsak vrednostni papir je dobro dlošel in se hvaležno sprejme. Posnemajte! Marijina družba v Ptuju je nabrala za Tiskovni dom 200 K. Za. isti namen so darovali tudi tretjeredniki v Ptuju 200 K. Res lepa misel! Ravno Marijine družbe in tretjeredniki posameznih župnij naj tekmujejo med seboj v nabiranju doneskov za Tiskovni dom, saj s tem delajo za krščansko in za narodno stvar! Slovenci v Nemčiji. Dne 4. novembra so priredili Slovenci na Nemškem v Gladbeku lepo spominsko slavlje za umrle svojce, zlasti za na bojiščih padle junake-rojake. Slovesnost se je vršila po načinu, kakor je običaj pri nas na Slovenskem. Proti % na 4 popoldne so se Slovenci zbrali v zelo velikem številu na Šilerjevi cesti v Gladbeku. Prihiteli so tudi Slovenci iz IHorsta, Buerja, Karnapa, Esena, Dort-munda. Nudila se je opazovalcu pestra slika. Raz-ven velikih in lepih zastav društva slovenskih rudarjev in slovenskega rožpivenskega društva je bilo i veliko število malih zastav v avstrijskih in slovenskih narodnih barvah. Ženske so bile pokrite z rob^ ci, molški pa s Čepicami. Proti 4. uri se je začel dolgi sprevod, pevajoč krasne cerkvene pesmi, v presledkih pa opravljajoč molitve, pomikati proti cerkvi Srca Jezusovega v Cvekelu. V cerkvi se je slavnostni govornik spominjal padlih junakov ter tolažil navzoče vernike. Cerkvena slovesnost se je končala z blagoslovom in z zahvalno molitvijo. Ker je ravno tega clne obhajal avstrijski cesar svoj imendan, so se Slovenci kot domoljuben narod spominjali v svoji veliki ljubezni tudi svojega cesarja. Na povratku iz cerkve so zapeli avstrijsko cesarsko pesem in zaklicali trikratni mogočni „živijo." Navdušenje in ljubezen Slovencev na Nemškem do svojega cesarja in do domovine je nepopisno. Vse slavje Slovencev je poteklo zelo slovesno in v takem redu, da so izražali svoje priznanje tudi vsi tisti Nemci, ki so imeli priliko videti to izvanredno veličastno slovesnost. Poročil se je dne 18. novembra na gradu Pod-grad pri Vranskem višji vojaški zdravnik in vseuči-iiški asistent g. ar. Hugon Robič, sin pokojnega štajerskega deželnega odbornika in dolgoletnega slovenskega državnozborskega poslanca RobiČa, z gospico Anico Majdič, hčerko slovenskega veleindustrijalca g. Petra Majdič v Celju. Slovenski ranjenci pišejo iz italijanskega vojnega vjetništva. Iskrene pozdrave pošiljajo iz bolnišnice vsem domaČim in želijo iz daljne tujine skoraj-šnega svidenja: desetnik Tonček Zimmermann iz Ljutomera, pešci: Jožef Škerjanec iz Rožic v Istri, Franc Frangež iz Cirkovec pri Pragarskem, Jurij Golob iz Brstja pri Ptuju, vsi od domačega pešpolka št. 87, 2. vojne stotnije. Iz Rusije. Iz ruskega vjetništva nam pišejo: Pozdrav vsem čitateljem „Slov. Gospodarja." Prav r ad bi že enkrat čital Vaš list. Mi se imamo tukaj v Rusiji srednje dobro. Marsikaj bi Vam imel poročati, kar bi zanimalo čitatelje, pa je nemogoče. Pozdrav vsem od Gustelna Kompolšek iz St. Jurija ob južni žel. in od Antona Stenovca iz St. Pavla pri Preboldu. Vjetniki v llusiji želijo „Slov. Gospodarja." Jožef Tesovnik, vjet v Kurganu, volost Mihaelovska, v Sibiriji, nam piše, da si tamošnji vjetniki-Slovenci želijo „Slov. Gospodarja." — Zal, da našim vjetim rojakom ne moremo ustreči, ker je pošiljanje Časnikov v Rusijo prepovedano. Morllec-vojak obsojen na vislice. V Gradcu je bil dne 20. novembra pred vojaškim sodiščem mori-lec-vojak Anton Maček, ki je dne 19. avgusta na Ranči pri Pesnici zahrbtno umoril 5filetno Alojzijo Polančič in njenega 61etnega vnuka Ivana Štraus , obsojen na smrt na vislicah. CtoapOd&Tttke m r 5Č;ti kmetski stan : red grožnjami štrierskega namestnika. Zakaj se ne postopa povsod enako? Ko je bil minister Hofer v Gradcu, je obljubil, da bo uvedel ; enako postopanje v vseh kronovinah. Toda že sedaj je pozabil na svoje obljube: Štajerskemu kmetu je dovoljeno vzeti za krmila le % pridelane koruze, a spodnjeavstrijski kmetje pa smejo vporabiti za krm-[ lienje vso koruzo. Na Štajerskem smo pač državlja-) ni druge vrste. Zakaj ne skrbi namestnik grof Clary, da bi Vvendar dobili Štajerci ravno iste pravice, | kakor jih imajo drugi državljani? Važno pri rekviriranju žita. Poljedelci so dolžni po zakonih in odredbah vračunati med žito, katero se njim pusti za lastno rabo, do ene tretjine aj- • de. Pri tem vračunanju se jim godi velika krivica. \ Kajti če damo 100 kg pšenice ali rži v mlin, dobimo • do 90 kg moke, pri 100 kg koruze 80 kg koruzne mo-f ke: 100 kg ajde pa vrže kvečjem 45 — 48 kg moke. | Kmetie torej, ki si morajo vračunati ajde do jedne i tretjine, so prikrajšani, ker ajda ne da toliko moke ; kakor drugo žito. Deželni odbor je, uvažujoč to kri-I vieo. v svoji zadnji seji sklenil vpozoriti v posebni vlogi c. kr. namestnijo in c. kr. ministrstvo za ljud-- sko prehrano na to prikrajšanje proizvajalcev in za-? Mevati dvakratno množino ajde za lastno vporabo. Pritožbe iz ptujskega olrraja. V zadnjem času | \lada med! prebivalstvom v ptujskem okraju veliko j razburjenje nad postopanjem'ptujskih trgovcev. Ako tjočeš kaj kupiti, ti trgovec ne da nič, ampak se ti v oVaz reži ter pravi: Prinesi pšenico, moko, krom-pi\ špeh, jajca, fižol itd, potem dobiš, drugače pa nič\Začelo je to krivično ravnanje ptujsko mesto. U-; stanVilo je posebno menjavalnico, kjer si dobil pe-I trolejV sladkorja itd. brez kart, ako si prinesel mo- • k.o. zabelo, fižol itd. Odkodl so dobili toliko sladkorja, petroleja mestni gospodje, je menda njihova in grofa Claryja skrivnost. Kmet ni dobil petroleja za svoje I delo, tam so ga imeli v izobilju. Šele v zadnjem Ča-| sn je g. Ornig moral zapreti to Čudno trgovino, ki | je bila zoper vsako postavo in odredbo. Dasi se je to ■ protipostavno postopanje godilo v sredi mesta v naj-I živahnejši ulici, vendar je ni videl noben žandar, ne policaj, ne financar. ne okrajni glavar Netoliczka. Mi se čudom čudimo, ker drugače — nasproti kmetom in Slovencem — več vidijo in slišijo, kot je res. Kako poskočni, kako bistrovidni in tankoslišni so bili n. pr. v začetku vojske leta 1914 žandarji in pa { ptujski gospodje, kako „goreči za postave." Kako pa-l zi ptujski policaj na trgu, da ne bi kaka kmetica \ katere reči za 1 vinar dražje prodala, dasi jo je mo-; rebiti eno uro daleč ali še od dalje prinesla. Mlati-;:. čem so jemali s silo njihov zaslužek, v Ptuj pa si f lahko nosil brez strahu vse! Ker pa se uradno to I zdaj več ne more goditi, pa nadaljujejo to neuradho \ - kakor zgoraj omenjeno — ptujski trgovci. Ne j evirna, ne žreblja, ne cikorije, ne obleke, ne usnja, l ne podplatov ne dobiš, ako prideš brez jerbasa. Ta-i ko postopajo skoro vsi trgovci in pri vsaki stvari. 5 Tudi opeke in apna ni dobiti brez „mite." Ako te vi- Is di trgovec, da stopiš v trgovino, ne da bi „kaj prinesel", ti samo reče: nimam, ne morem dati, drugi pa, ki niso prišli „sami", pa dobijo. Da tako dobijo i trgovci vsega veliko več, kakor sami potrebujejo, je jasno. Kam vse to gre, bi bilo zanimivo zvedeti. A tukaj name^tniia nič ne stori, d1- bi branila revno ljudstvo. Kmetu se vse odvzame za nizko ceno, on pa potrebščin svojih ne dobi niti za drag denar. O-bieči bi morali otroke za zimo in šolo, a ne dobijo ne obleke, ne obuvala, tudi celo soli se ni dobilo — za denar, živeža pa je itak premalo v hiši. Ako trgovci tako ravnajo z ljudstvom, naj oblast tudi njihovo blago zaseže, kakor kmetske pridelke, jim nastavi primerne cene ter razdeli med potrebno ljudstvo! Ka j bodo pomagale karte za obleko n.pr. ako pa blaga ne dobiš, Če ne prineseš raznih živil v trgovino? Otroci ne morejo v Solo, ker nimajo obleke, ne obuvala, ker matere nimajo kaj nesti v trgovino. Ljudstvo se začudeno vprašuje, kako more oblast to tr- 22. novembra 1917. SLOTELNSK1 «OSfllAB. Stran 3* peti, odkod ta dvojna mera, kje je tukaj pravica?! C. groS Clary, bolj potrebna, kakor visokim gospodom jabolčniea, je ljudstvu obleka, obutev in razne druge potrebščine za družino in gospodarstvo. Poskrbite da glede tek reči ne bo izročeno na milost in nemilost tu s im trgovcem. Teden za tedlnom hodijo rekvizieijske komisije po vaseh in hišah, sestavijo naj se tu .i z kmetov rekvizicijske komisije, ki bodo ure i skale trgovine in mestne hiše, pregledale kupne in prodajalne cene raznega blaga, da bodo potem o-blasti določile cene raznemu blagu, ki ga zdaj prodajajo trgovci za silno visoke cene, da jih revnejše družine sploh ne zmorejo. To vprašanje postaja ta-fo pereče in važno, d|a ga oblast ne bo smela dolgo zanemarjati in pustiti, da bi prišlo do skrajnosti. Rekvizicija krompirja. Poslanec Brenčič in tovariš so stavili na ministra za ljudsko prehrano in-lerpelacijo: Žetvena komisija pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju mi brzojaVlja sledeče: „Tukaj rek-virirajo krompir brezobzirno, ne da bi pustili kmetu predpisano množine za hrano. Na hektar računajo, da se je pridelalo 80 meterskih stotov krompirja, v resnici pa se ga je >>ridlelalo samo 40—60 meterskih stotov. Prosimo za posredovanje." Na podlagi tega poročila vprašajo podpisani sledečg: 1. Ali hoče Vaša ekscelenca takoj ukreniti, da se ?>usti kmetskemu prebivalstvu v ptujskem okraju pmlisona množina krompirja za živež, za. živino in z seme? 2. Ali hoče Vaša ekscelenca ukreniti, da se Ixk!o rekvizicije pregledale ter da se bo rekviriralo na podlagi resnične, pa ne poljubno izmišiione žetve? 3. Ali hoče Vaša ekscelenca rekviriranje krompirja, ki je zdaj v polnem teku, ustaviti ter pregledati,' kako se je do sedaj rekviriralo? 4. Ali hoče Vaša ekscelenca zau-kazati štajerskemu cesarskemu namestniku grofu Ciary-ju, da. strogo nadzoruje, ali je to, kar se odi-^ zame, postavno in po pravici ? Nove najvišje cene za krompir. Izšla je nare-dba štajerskega cesarskega namestnika, ki določa sledeče nove najvišje cene za krompir in sicer pri prodaji na drobno, t. j. pri prodaji manj kakor 100 kilogramov: Do 9. decembra za kilogram 32 v, od 10. decembra naprej pa za kilogram 28 v. Za kilogram rožičastega- krompirja 62, oziroma 58 v. Sladkor. Poslanec dr. V e r s t o v š e k je stavil v zadnji seji državnega zbora interpelacijo na ministra za prehrano radi tega, da ne nakažejo slove-ujegraškemu okraju sladkorja. Poslanec graja to postopanje in zahteva, da se oskrbuje redlno s sladkorjem kmetsko ljudstvo; dočim vzamejo skoro vse pridelke kmetu, mu niti ne nakažejo teh malenkosti. Ilmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo po- žigalic, se igrali ž njimi in zažgali posteljo. Ko so ljudje začutili dim in šiloma odprli vrata Kosovega stanovanja, sta bili deklici že mrtvi — zadušil ju je dim. Ko se je vrnila mati in zvedela za nesrečo, se je onesvestila. Cene za naznanila ali inserate v Slov. Gospodarju se zvišajo. Draginja od dne do dne bolj narašča. Tako se je podražil papir za 600%, barva za 400%. masa za valjarje za 1000%, surovo olje za 800%, kurjava za 500% itd Zaradi tega smo žal prisiljeni od zdaj za naprej zvišati ceno za inserate. Od zdaj za naprej bo stala pri enkratni objavi 1 petitvrsta, ki ie 3 milimeter visoka in 47 milimetrov dolga 48 vinarjev oziroma kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vinarjev; pri dvakratni aH vočkratni objavi pa bo stala petitvrsta 40 vin oziroma kvadratni cent m-ter 30 v. Pri »Malih oz-nanilih pa bo stala v i > beseda 10 v. Cenjene ¡nserente prosimo, da b agovolijo to zvišanje vzeti na znanje. as i Najnovejša uradna poročila do sklepa uredništva ob 9 uri zvečer niso došla. .Tanonslta pritiska na Kitajsko, Kitajski ministrski predsednik Tuantschipie ?e odstopil, ker zahteva Japonska od Kitajske podpis pogodbe, po kateri bi se Japonski izročila edina pravica pošiljati orožje za kitajsko armado. JaponsKa zahteva nadalje, da se mora pri gradnji kitajskih vojaških zgradb upoštevati japonski kapital, da se morajo nastaviti na Kitajskem japonski vojaški svetovalci in da se morajo žeiezni rudniki v okolici Nankinga prepustiti Japonski. Kratko rečeno: Japonska, si skuša Kitajsko popolnoma podjarmiti. Japonci hočejo organizirati vse rumeno pleme za boj proti belemu (evropskemu) plemenu. BopiftjL Spodnještajerska ljudska posojilnica sprejema prijave za 7. vojno poso- Maribor. v Stolni ulici jilo. Maribor. Dne 19. novembra je umrla v tukaj šnji bolnišnici po daljši bolezni, sprevidena s sv. za- Najprimernejša nabož a knjiga ¿a vojake. V težki službi, ki jo ima vojak bodisi na fronti, bedisi v zaledju, potrebuje navodila, ki ga povzdiguje kvi 5ku, proti nebu. Tako navodilo mu ponuja dr. Slavičeva knjižica »Nedeljski in praz niški evangeliji z razlago in e pomini ter kratkim molitveni-i o m.< Vojak ne more vsako nedeljo in vsak kramenti, gospa Apolonija Hrovat, soproga poštnega i praznik k službi božji. V tej knjigi ima sv. evan uradnika g. Antona Hrovat, stara So let. Pogreb se je vršil dne 22. novembra na pokopališče na Pobre-žje. Svetila pokojnici večna luč, čislani obitelji naše iskreno sožalje! Maribor. Krušne in sladkorne karte se bodo izdajale za prihodnje tedne v soboto, dne 24. nov. — Te dlni se delijo tudi karte za premog. Maribor. Vojaška oblast je odredila, da se bo- praševanje. po tujem hmelju starih letnikov zelo živahno in tudi cene so precei poskočile, kajti za 50 kg tujega hmelja, so plačevali 100—125 K. Tuj hmelj starih letnikov kupuje Nemčija kot primes za tobak, ki je namenjen za armado. Popraiševanje po tujem hmelju letošnjega pridelka je bilo nekoliko manjše, kot v prejšnjem tednu, toda cene so ostale nespremenjene. Vlada je dovolila avstrijskim pivovarnar-jem, da smejo v tekočem letu uporabiti samo do 1000 vagonov ječmena za izdelovanje piva, dočim pa. pi-vovarnarji vstrajajo pri tem. da jim vlada nakaže 4000 vagonov ječmena za izdelovanje piva. Kajnit. Na, razna vprašanja, bodi tukaj povedano, da sedaj druigih gnojil ni dobiti, kakor samo Kajnit. Kalijeve soli ne bo, dokler bo vojska trajala. V spomladi pride zopet Tomasova žlindra, toda veliko je ne bo in zato je bolje, da pognojimo dobro s kajnitom, kar je veliko koristnejše, kakor pa s >loh r.ič gnojiti. VobČe pa opozarjamo na današnji inse-rat. (988) Razne novice. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejem. prijave za sedmo avstrijsko v o i p o posojilo. Popevka in krava. Glasilo ogrskih Slovencev. „Novine" piše: ,.Na Švicarskom, kde najbole razu-mijo k gospodarstvi, tistim deklinam., štere lepoigrlo majo, več plačajo, kar so to v pamet vzeli, ka kra-več mleka da, či dekla popevle, kda doji. 'To navado bi pri nas tli dobro bilo vpelati posebno zdaj v bojnom časi, gda vsepovsedi samo od toga čiije človek, ka nega mleka. Naše dekline znajo lepo pope-vati, naj poskusijo, bole de, kak Či bi kravo z dojil-• n- v lirebra dunkale." Koliko velja za zimo moški? Poznejšim rodovom v občudovanje in sedanjim za spomin naj pribi-jemo, koliko stane, ako se hoče moški obleči za zimo in to po srednjih cenah, ki se blišče po izložbah mnogih trgovin. Evo jih: Obleka, t. j. hlače, suknjič in telovnik 300 K, Čevlji 85 K, klobuk 20 K, suknja, 300 S, spodnje zimske hlače 28 K, trikot-jopič 28 K, srajca 18 K, ovratnik 2 K, ovratnica 4 K, nogavice 18 K, rokavice 12 K in robec 1 K. Skupno tedaj 815 K za enkrat obleči in to iz mnogo slabšega blaga kakor preje! Povdarjeno pa bodi, da so te cene računjene za nižji in srednji stan. Z ženskami je seveda še mnogo na slabšem. In kaj k temu poreče komisija za presojanje cen? Nič! Potrdi jih, „ker je vse drago." Kmete in kmetice pa obsojajo in zapirajo, če prodajo liter mleka po 50 v. Smrt dveh otrok. V Mali vasi pri Ljubljani sta ostali dne 15. t. m. popoldne Štiri- in petletna hčerka Jožefa Kos sami doma. Oče dela v tovarni, mati je šla nabirat drva. Deklici sta nekako prišli do v- do vojaške rezervne bolnišnice v našem mestu delo- f ma opustile, deloma premestile v druga mesta. Preselitev se je že pričela. Hoče. Dne 19. novembra smo položili telesne ostanke najstarejše Hočanke Elizabete Janeš k večnemu počitku. Bila je rojeua leta 1824. Naj počiva v miru! Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica spre jema prijave " r- o=?oji!o Lučane. V Gradišču je umrl dne 11. novembra veren gospodar Janez Repolusk, p., d. Gornji Kos, od kapi zadet. Opravljal je tudi orglarsko službo na Kapli. pri Sv. Ožbaltu, v Lučanah in pri Sv. Duhu a Ostrem Vrhu 17 let. Bil je izobražen slovenski netovalec ter je dobro razumel krivice, koje morajo prenašati obmejni Slovenci v arveškem okraju. Naj v miru počiva! Žalujočim ostalim pa naše toplo sožalje Sv. Jurij v Slov. gor. V pondeljek, dne 29. o- \ ktobra, je Ana Pivec, posestnica iz Partinja, po ze- i lo mučni in dolgi bolezni ter večkrat sprevidena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi na praznik Vseh svetnikov popoldan. Cerkveni pevci so ji zapeli žalostinko doma in na pokopališču. Rajna je bila že čez 70 let stara in daleč okoli dobro znana babica. Naj ji bo žemljica lahka! Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo v Gornji Radgoni začne zopet delovati. Ker začasno nimamo drugih prostorov, nam je dala. Posojilnica »»elije za vse nedelje in praznike ter njih razlago i n evangelijske opomine za pravo versko življenje Cu bo našel vojak za svojo nemirno in tolažbe \ potrebno dušo božji mir in božjo tolažbo. Zraven j pa ima kratek molitvenik, kjer najde vse najpo-| frebnejše molitve, kakor jutranje, večerne, mašne, spovedne, obhajilne, razne litaaije, križev pot, ka kor tudi nauk o popolnem kesu, o vesoljni odvezi, o molitvah v smrtni nevarnosti itd. Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ter stane 50 vinarjev. Trgovci ali drugi, ki jo hočejo razprodajati z običajnim popustom, jo morajo naročevati pri knezoSkofijski pisarni v Mariboru. Za slovenske vejake v praških bolnišnicah je prišla dosedaj le ena pošiljatev knjig iz Tr3ta. Po ;.idnjih dogodkih na južnem bojišču so pripeljali zopet več Slovencev v Prago; potreba knjig je to-raj velika. Hrvatje povprašujejo po hrvaških knji-ah. Slovenci, darujte ter pošljite franko obilo s iznih knjig, slovenskih in hrvaških, na naslov: Prof. Jos. Skrbinšek, voj. laz. 11, odd. V. v Pra-!, češka tehnika. Prodajalna Tiskarne sv. Cirila se mora vsled odloka c. k. namestništva kakor vse druge prodajalne od zdaj naprej vsak dan že ob o. uri popoldne zapret;. u*sniki se bodo raditega od pete are naprej dobivali v upravništvu „Slov. Gospodarja" (vhod pri g avnih vratih na desno) Lisif^te ipnvdftfPtifi»* D o 1 i č pri Mislinji: Pride v eni prihodnjih njene, sicer že za njo pretesne uradne prostore (Gor- j številk. Pozdrave! — J. R., Zagorje: Naslov je: nji gris št. 8) na razpolago. V teh prostorih se vr- dr. K. V., MariDor. — A. 1 o j z i j a O r e 1, Laški ši v nedeljo, dne 25. t. m., popoldne takoj po večer- i trg: Inserata ne moremo priobčiti, ker nam ne po-nicah, redni občni zbor Kmetijskega bralnega dru- j šljete besedila. — Krambergar Rudolf: Se štva po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo odbora, ne izplača kregati s takim umazancem. Sicer pa nas Ž. Sprejemanje novih udov. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti in nasveti. Slovenci, udeležite se tega zborovanja v prav obilnem številu! Vse naj pride, staro in mlado. Delovanje društva je posebno tudi v gospodarskem oziru velikega pomena. Starši, ako Vam je mar. da se Vaša iz šole stopivša mladina ne pokvari, pošljite jo v — bralno sobo! Ptuj. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ptuju (minoritski samostan) naznanja, da so uradni dnevi odslej vsak četrtek in nedeljo predpoldan. Sprejema tudi podpisovanja za 7. vojno posojilo. Apače pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V nedeljo, dne 18. novembra, popoldne ob treh, je pri uosestniku M. Bauman nastal ogenj, ki je upepelil celo poslopje ter uničil tudi vse pridelke. Zanetili so otroci. Sv. Lovrenc na Dravskem polju ¡Prihodnjo nedeljo, dne 25. novembra, priredi Bralno društvo v naši šob popoldlne po veČernicah poučni shod, pn svečen spominu največjega dobrotnika slovenskega naroda dr. Kreka. Udeležite se ga v najobilnejšem številu I Galicija. Dne 31. oktobra je umrla v Podigori vrla slovenska, mati in gospodlinja Neža Aubreht v letu svoje starosti. N. počiva v m.! Sv. Jedert, nad Laškim. V noči na 10. oktober je pogorel Podrenovkov kozole v Rečici z mrvo, vozovi in drugo opravo. Ker so ogenj opazili prepozno, se ni dalo nič rešiti. veseli, da vlada med našimi vrlimi vojaki taka zavednost. Živeli! — Fra,njaSkumbej: „Naš Dom" ne izhaja več, „Mladost" pa se naroča v Ljubljani. — Studenice: Sladkor, določen za oktober, bi se bil moral deliti na oktoberske karte in ne na novemberske. Na vsak način imate pravico zahtevati, da se Vam vrnejo karte in dobite na nje sladkor za november. Pritožite se na prehranjevalni oddelek okrajnega glavarstva. — O k o n i n a: Za srednje vino je določena cena 3 K. Kot srednje vino velja vino, ki ima 16% sladkorja. Ker pa je imelo letošnje vino navadno 18, 20 do 22% sladkorja, so cene samoobsebi umevno višje. — Filip P a 6 -| ni k: Vi morate dobiti podporo. Pojdite k občini in . napravite prošnjo. — PilŠtanj: Vaša zadeva j ; zelo zamotana. V pravnih zadevah je težko pravo svetovati. Vendar je boljše, da se ravnate po stari i slovenski prislovici: „Boljše kratka sprava, nego • dolga pravda." — Rečica naPaki: O takih iz- • najdbah poročamo še le tedaj, ko je dognano, da so - res kaj vredne. — S t. Rupert nad Laškim: Obrnite se na okrajno glavarstvo v Celju. — Rogaška 'Slatina: 'Mi nimamo dotičnega naslona. — Grabonoški Vrh: Opišite cel slučaj in ga pošljite državnemu poslancu dr. Karel Verstov-šeku v Mariboru. — Sv. Duh na Stari gori-Ko bodo cene razglašene, jih bomo objavili. — S u 1-f e r a n j s k a Šola: Ce dotiČna oseba res tako bujska in agitira, jo naznanite vojaški oblasti. Bo takoj poskrbljeno, da bo šel agitirat ven na fronto-Pozdrave! Sírufi ». SliOYßNSKI ÖOSPODAB Loterijske številke: ""nt, do« 14 nftrembra 1917. 12 «4 i6 74 68 ¡¡ansj, da« 1 . noven-bra 1917. 2 69 f9 18 24 L aOHBMBHne .-«MIM . •••y¿¡, MALA MAZNA ¡ÍA. éas beseda *taw» 6 vinarjev, peti«vret*> sir1 vin. Mrtvaška csr.anila .» «Vvale vsak» petitvrst* ¿4 v, Icja*« u • r«iano »6 vinarjev. Za vi ?r*tno objavo 2n< ten Intet t d n sí ïejmajc le preti pred?)- ¿tla, čas s» «prejemanje iuscratov torek opoldn? Ma prodaj nove ¿.¿ane eno is dvo nadstropne hl5e v mestu, davka in občinskih doklad" proste, s velikimi in majkaisai stanovanji proti solnen -ibruieu«, se prodajo pod lahkimi pogoji, Vpraša se pri Tcieta Nelarep v Maribora M&mrt-iSrasse it. 39. 484 SLIVE JABOLKA kapi 764 IOS. SEREC, Maribor Tegetthoff cvs ulica Stev. B7. Na prodai nov črni ielezničarski kožuh: Lorber, 3ch»ffitrgai;e 8, Maribor. 98 i Vpiežni konj v tretjem ieta o takoj proda. Zrfcosci 17, poftt» Mar bor. 937 Šolsko učenko spre me na stanovanje in hrano nadnč teljeva vdova Prednost imajo a dežele. Mag-dalensk» cena i'. Maribor. 984 Do 1 deeembra ali *ak j se išče priden, spreten, trezea in izknien vinogradnik (Vinica?). Biti mora ne pod 82 iet star in oieajtn, kije zmoien «raven svo jtg« dela nadzorovat? tudi druge vinograde. Dalji» spričevala b« naj poSiljajo na upi^vni-tvo Jos. A. K;eDrei6hs AuiMgsvermittb;ng Gias, Sackstraise 6, p d „Tfleh-tig L ee". (Kienr. 44) Izgubila se je v aoHoto med Je-lovcem ia Mariborom denarnica a 160 kremni, dopustna izsr.z-i ica in ?eč drglh listni». Kdor ji najde. n*j prinese lastniku Mezgec Vincons, Vajgen, Jare-nina 983 Iz .-ubil se je lovski pes, srednje veS:k, i-ar, barv?, do ko len bel h og, v otči"i Vucmat Selnica 03 Dravi. Najditelj g», naj pošlje proti plačilu M haelu Sernc, trgjves, Ruše. 991 Dob?a železna peč b stalnim ognjem, d )bre vr >te, in ~ež z beli mi pečnicami prod» Leyrer klo-ftočarija, Maribor, Gosposki nI. it. 22. _995 Samostojna nosestnlca iSče poštenega delavnega hlapca, ki se ra zame ari govedi, pri or.nju in po hribih "ožiti. Ponudbe do 10. dec. pod „Gaspodar" p. Hoče, 994 Pešten vlnlSsr, ki zna dob'o tb delovati vinigrsde, se sprejir« pri re prodata. Vpraša ae Maribor, Gar-; tengasse 12. 973 k. večje posestvo z dobria»' trprniH in gos-dovi oa Jažaeaštajerskem (najrajše v ^a-. dolinil in pTositu poüui E i poireb-nim opis m. Naslcv ove npravnlštvo „Slov. Gob po darja." 162 Bija Is dobre hiše išče pr - sovsuje pri s'ovepski obit« j- ist- ča do 130 K lueseftno. v uprsvnittTii p d .Dijai 180". 976 JUBIJ JBTISSCHNIG DOtottd affik&r šn rtSenftm m JSUtm.vI3€SMS? --Brandiagaaae It 1 ——— priperoč» slsvr^ j mu občiaut» ia mi pav«: e pri graščinskem oskrbnintvu Branek pri Ljutomeru. 9ž0 U VI 403/17 V 'ínenn Negovega Veličanetv» Cesarja I C. kr. «krajao sodišče Ptnj je razpravljalo dsnes v navzofnofti državnega pravdniit a opravite!;» Pristoiit»ch, obtoženke Katarine Klasino in zagovornike Dr. König o obtožbi, ksttrn je dvignil, javni obtožitelj aoper Rstar.nc K asne, roj. leía lá&2 v L? jAbljanah, prift. v Cirkc^cab, r k sjtn.8in poseseriea v M bovcah zaradi prestopka po § 4.1 k. z. prediarnuvsna, zaradi presiopka navijanja md in jo po predloga obloiítelja, t.aj >-,e i uccje, razsodilo tako : Obtoženka KatarinaKta«r.e j« kr.va, da je meseca ja-l'ja 19L7 v Mihovoab izrabliaje v.rrdre ra mere povzroče»« z vojnim euanjem -'a krompir očitno čeiaierne eeße in aieer za vagan 30 ron, aa b' 0 kg 100 ron ia za m ;nx>k 5 >n 6 kron lahtev-i Zakii . la je s tem prestopek pe § 20 c. o. z dne 24 matea 19i7 131 drž z 1er ¡se po isti postavni določb: obsedi na 14 dni zapora ter gl;bo po 300^ kron, v sloèaj" Cfiízttrljivesti ta daljne 3 mes'ce zapora ter po § 3R9 k. p ^ v povrnitev stroškov Po § 4") ornfnjr"ega c. tj, je hrek raiscdbe objaviti r.-v «'rošk rbtožerke v aGrazer Tagesposi", blan". :er v „Stoverskem Gospodaijv" ir v občini C rkorce javn? nabiti C. kr. okrajna scdaija v Pinju, odd. Vt, dne 25. jal ja 1917! A Fra ¿ !. r. Dr. Fiirstbauer i. r. vs® V liuena Njegovega Veličanstva Cesarja: C. kr, okrožna sodnija v Maribora kot prizivr od-nija je vsled naredbe z da« 3. 9. 1917 s katero 66 j» razprava uredil« dne 3 10.1917 pod predsedstvom c. kr dež. sod svf t Kronasser v prisotnosti c.kr dež. scd. svet Ko-kol ter dr. Torgglcr in c. kr. okr sodnika dr. Pichler tot sodüikov in c kr. sodoika dr. Pairimtr kot zapitniksrj v navzočnosti o. kr. I. drí3vnega pravda'ika Verderbet, ugovor. ika dr. Blanke, koncipienta dr. O/osel ovega dr. Ssd-nit, razpravljala o priliva, ki ge je obtoženka Ka^f rina Klasinc zaradi izreka o krivdi in kazni vložila proti razsodbi c. kr. okrajne sodnije v Ptoja z dne 25. 7. IfclY U VI 403/17-6 ter o predloga zagovornika, da se poi ■ • ra razsodba ¿premeni ia o predlogu jasnega cbiožitelja, a»=e pritiv obteženke zavrne, spoznala ra pravo: 1. Pri v obtoženke zaradi izreka o krivdi se z. vnre kot neutemeljen. 2 Prizivu obtoženke zaradi izreka o kazni se r.pndi ter se pobi i »na razsodba tako spremeni, da se obtoivnka Katarina Kasino zandi prestopka po §20 c.u. z dr»> 24. 3. ÎP17 št 131 d, z. po isti postavni določbi z nporabo § 260 b. k. z. na 5 (pet) dni zapora, poostrenega z enim trdim ležiščem ter na globo po 1000 K, v slučaju neiztir-Ijivosti na edlen mesec zapora obsodi in se po § 45 leg. cit. objava izreka razsodbe na stroške obtoženke samo v „Stajerc" ter „Slovenski Gospodar" it» ? prilepekom v občini Cirkovce uredi. 3. Po § 390 k p. r trpi obtoženka strnile priziv--n«ga postopanja. jC. kr. okrožna soduja v Maribaro, dne 3. cktd»ra 1917. 0?» Kro»»&&< r 1 r. 22. novembra 101L SLOVENSKI «08FODAH. Stran h Vinogradniki pozor! Na suho cepljene trte so na proda n sicer x» leto 1918. Kdor si želi za svoj vinograd lepo, močno, lobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vrst ? Cepljene trte se dobijo dveletne posebno močne in enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmarnica. Cena trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja: Franc Slodnjak, trtnar, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. «Juršinci pri Ptuju, Štajersko. M«i«r Jožef, Haribor, ••rgstr. 16 kupuje, orehove, jesenove, brestovi« ipove, topolove, jagniedove hlode (plohe) in ves drugi mehki in trdi les. a le debla ter imerekovo skorjo Pomidai k i naj navedejo zahtevano 871 U VI *7/'7 8 V Imena Njegovemu VeiiitEstvA Cesarja C. kr. okrajno scdiiče v Ptajo je razpravljalo dane* navzoč eosti državnega pravdniltra Oi-ravitelja Pctcčsik, obtoženke Terezije Butolen o obtožbi, katero Je dvignil javni obtožiti Jj «oper Terezijo Bntolen rojena v Mihovcah 28. 9. 388% (list v C;rko i £36* VUr $ -¿i * B *■> reg. sad, z neom* zav. »e «prejemajo vsakega ia ee OBjraett^eje: navada« po 47«*/« P*®-^ trunetieiBi odpovedi po 4'/»Vc ObreBti se pripisujejo h kapitala 1. «Etiiuja in 1. julija vtale^a leta. 9rašal%e knjižice se sprejemajo kot gotav denar, ne da bi se njih obreatovanje kaj prekinile. Za nalagaaj« po ptfesš bo poiiuc kraaftme položnice (97.078) ca iMpoiajo. Roatai davek plač» posojilnica ¡s&mjk ¿i '"ii^-stf* 's 12 «cc: %» vknjižbo proti papilarni varnosti po S1/«4/«, na vknjižbo sploh po 5'/i%t vknjižbo in poroštvo po L ^JSS^JllCS. lAjiSjCJijV S*/«*/« i» na osebni kredit po 67-«. Nadalje irposojoje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnic* v svejo last proti povrnitvi gotovih stroikav, ki pa nikdar ae preaecajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. UlTSlCiHC HS*^ 80 ™ ¿«trtek od 9, do 12. ure dopoMae ia vsako soboto od 8. do 13. ure dopoldne izvzemii praznike. V uradnih urah se sprejema 1.21 trt 'a frolž£Ja ^jema^o vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldni ia od 2. do 5. ure popoldne. ^ s SsjB- Posojilnica ima tudi na razpolago domača hranilne nabiralnike. Glavnim trgom in stolno cerkvijo*! "iMflM»wwimniiiin um i n ^ '«ur* Kni^iltd m Is * rcglsirov5t«a zadruaa z neomejeno zavezo. | 'f ¿88?% % . Uradne ure ko srede, v«ak petek in vsak dan od 8. ta« in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are do-Vpte/joje in izplačuje ae redno amo ob iiradnih se dajejo vsak dan od 8. da 12. sie d«>p. Hranilne vlog<2 oBteuauB c«'«HM-sci": Uradni prostori nahajajo v mitioritakem «ainoitonTi v Pta^». obrratRje po 4 */0, od 1. in 10. v mescu po vložitvi i» do 15. in 2» d njega pred dvigom. Nevzdignjene obredi m« konoem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali situob Na razpolago «o strankam brezplačno poštno-hraniln« položnice St. 118.060 in domači nabiralniki Posojila se dajejo na vknjižbo po 5 '/»> ca vtuBjiSb* It P® 5 'A '/«> ca »«niče ?o t» linlin ia tekoči nuSra pod * Previamej® se dolgovi pri dragih ia prošnje na sodaijo za rkGj&bo n akn*. ptHojiirii«» brezplačne, i I m Cepljeno trsic! k* 1 i u ! Kamnik, Kr olje. Cepleno trsje, dveletno zelo močno 100 ko madov 50 K, enoletno 100 komadov 45 K, Šmarnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja nfon Slodniak Slivo vk o in posušeno sadje. Cene in množino na Franc Cvek Kranjsko. Prodajam tudi b r i n o ▼ o 974 828 trtnar pulta: JUEŠINCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO, • Kupim samnilse in steklenice, € 17* | 2 t- zdravilno in namizzm alSiö Yöflü 'O*seV.,1j* === p. Gultanl Koroška Spofeob i m izvcžbaui stopnički M $ zmožni obeh deželnih jezikov se sprejmejo za okraj Rogatec s stalno plačo. Pismene in ust-mene ponudbe se pošljejo na pisarno okrajnega vodstva c. in kr. avstr. voj. vdov. in sirot, sklada, odd. vojno zavarovanje, Ptuj, minoritski samo stan 970 Kupim BUKOVO OGLJE m DR od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punudbe. Plačilo naprej. Jakob Tavčer, trgovec z ogljem in drvami. Trst Vi® Zastari» 3, Sfisjs peruti in perje z ali brez trdega in stranskega perja (kjer mogoče i tudi srednje glavno pero) kupuje vsako množino tovarna krtač Mayr v Steyr ju na Gornje Avstrijskem (Mobm 13, Safer ftrl -«J J A K O 8 ¥ in za 4 vinogradna posestva, istočasno gozdni čuvaj, oženjen ali samski, se takoj sprejme pri graščinskem oskrbništvu Dornova, p. Moška njci pri Ptuju. m I v debiib in vejah od 10 cm. debelosti naprej tepi po najvišji ceni iyISi Žisan na-P&lstli v S@v. do* Nabirajte in sušite jtbe fjurčke)! Vsako množino lepili suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja, kupi in plača po najvišji ceni: M, RANT, KRANJ (Kranjsko) prva esportna tvrdka deieluih i« gozdni pridelkov, Posebno lep zaslužek se ima k < iabirc dJu in sušenju gob. 7S7 Ne pozai si nabaviti domačih mlinov (žrmlj), drobilnic. r rilnikov, žganj arskih kotlov, pljugov, rezalnic. ■/ • po, decimalnih tehtnic, žitnih čistilnic, kakor tu-Ji vseh drugih poljedelskih, strojev in orodij, katera se dobijo v obilni meri in po zmernih cenah pri tvrdki Maks Schlamingei" trgovina s stroji, Ljubno na Gornjem Štajerskem 966 (Leoben). ,,Panorama Jnternational" Maribor, Grajski trg Itev. 3, traven gcstilne „k trnemi. orln" m priporoča na obilen obisk. Odprto cel dan. Vstopnina BO * otroci 20 v. Predla a traja 25 minut. Vojni dogodki iz vseh bojiiU, pokrajine vseh ciežel celega sveta t naravni velikosti, slikovite in 11 aoiČBe. Za malo denarja in malo isgnbo časa s« vidi mnogo sasiMi-vosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo", pride «cpei v ker so vedno nove predstave. Izmed umetnih gnojil se dobi sedaj samo A IV 627/17-6 Prostovoljna sodna dražba nepremičnin in premičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju, odd. IV je po prošnji dedičev v zapuščini dne 3. okt. 1917 umrle Ane Bračič, posestnice v Runtolih št. 1 na prodaj po javni dražbi kmetsko posestvo v Runtolih hišna štev. 1, obstoječe iz zemljišč vi. št. 90 k. o. Arclin in vi. št. 190 k. o Forstwald (njive v izmeri 1 ha 90 a 98 m2, travniki v izmeri 2 ha 77 a 78 m2, gozdi v izmeri 8 ha 72 a 18 m2) s pritiklino vred, (5 glav goveje živine, 3 svinje, krma, slama, vozi, sodi, p:jug, brana itd.) za izklicno ceno v znesku 16.400 K. Dražba se bo vršila pondeljek, dne 26. n o-vembra 1917 ob 8. uri predpoldne na licu mesta v Runtolih št. 1. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Dražbeno izkupilo je položiti v smislu dražbenih pogojev v roke sodnije. Vadij znaša 2000 K. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji v sobi št. 11. Po sklenjeni dražbi zemljišč se bodo ravno tam tudi prodale potom prostovoljne sodne dražbe razne premičnine, kakor 1 koza, drva, različno orodje, kuhinjska oprava, 1 omara itd. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo, kupnina se mora takoj plačati, premičnine pa se takoj ostraniti. C. kr. okrajno sodišče v Celju, odd. IV.. dne 11. novembra 1917. Pr7 Špecerijska in kolonijalna trgovm: Iwmm Ravnikar» fc k SN1 kapuie po najvišjih dnevnih cenah vsake množino pristne strdi, voska, kumne janeža, vinskega kamna in suhih gob Gn&i Kalijeve soli tudi v spomladi ne bo. Kdor rabi kaj nit, naj takoj piše na: FR» MULEC GRAIjEC, Felix Dahnplatz itev. 6 Sprejemajo se samo naročila na celi vsgon za vlažno zemljo (apneni preparat) prodaja, f Zagdruga v Račah 100 kg po 2 K 80 h. Vreče mora kupec sam poslati. Tega dušična-tega gnojila se mora vzeti za oral* naitr.an 500 kg. i mmm Vsako množino kupuje tvrdka Anton Kolen c, Celje, ter preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni. sag M Cena 1 steklenice je K 120. O dobrem učinkovanju teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohval nih pisem. p. P PU11, mestna lekarna »pri c. kr. orlu« Maribor, Glavni trg št. 12, zraven rotovža. Zahvalil Najprvo se Vam lepo «akvalim sa to visokocenjeno idnvtlt preti rdečici. Odkar rabim to idraviio, ie nisem imel nobene bkcc< £ svinjah. Is drnglk krajev slišim pritožbe: Meni so vse svinj« p iti OfA raje veliko trpijo, kakor da Di žrtvovali nekaj kron la «d« vila. Priporočam vsem svinjerojcem, naj bi rabili to cenjeno «dravilo. f rakrat se Vwa lepo nkvalim in prosim, poiljite ml «pet la steklrvk V«lespoitov»iijem Ivan Bkorjan«, p. d. Temel, Srednja vas, p. Brda, Kr - ■ MUZE. Siov. sgodoviasksga. draä&ra, Maribor, Koro£&& omte 10. Darujte aajßJ ras ago&mRsko va4®« predmeta, esobiic ve|?»e ep»« v-r,a. lesm ? Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov ! 961 Ponudite na metercent: Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smre kovo skorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz). Vinko Vab??, veletržec, Za-ec. Južnoštajersko." Kongregaeija Šolskih sester v Maribora izrek» tem potom naj prisrčne j -¡o zahvj io vsem, ki -o se udeležili pogreba nage sestre Mr. Petronile Kukovič, ki je zadnja leta delovala na pcdrtžnici v Vehkovcu ter v bolezni nekaj časa s posebnim dovoljenjem bivala na svojem rojstnem donu v Špitaliča, kjer je drce 2. novembra t. 1. mirno v Gospoda zaspala Veseli nas, da je imela tako lep pogreb, posebno radi tega, ker se ga vsled težavnih vežn h r zmer ni moglo udeležiti več sester Posebno se zahvaljujemo preča&titemn gospoda župnika Janezu Goricarju, ki so ji v bolezni večkrat tako daleč prinesli sv. Obhajilo in jo obiskavaii Vsako stopinjo ves trud naj ljubi Bog tisočkrat povrne! Objedaem izrekamo svojo zahvalo blagi muteri, dragim njenim sestram in bratom ter ^ploh vsem domačim, ki so jo okrbovali v bolezni Plačilo ne bo izostalo- Zahvaljujemo se tudi Marijini družbi iz Loč. ki je prišla k pogrebu in jo nosila, pevskemu zboru iz Špitaliča, ki ji je zapel nagrobnico, ter sploh vsem, ki so se udeležbi pogreba Naj bi bil pogreb prve redovnice v Špitaliču močen poziv isem, ki j;hjeznabiti ljubi Jezus že iibral za svoje neveste. Vedno je in ostane resnično, da je redovno življenje pogosto težavno, a sladka je smrt vsaktsrrga, ki zmaguje in vztraja. 989 Izdajatelj In zatožni S: Katoligko tlsknvju) trultvo. □agnvirai uainUh; ffitmaSn Zibot,