NAS ČASOPIS 434/25.1.2016 CM K 1 SOPIS Živel je človek v tujini in ta ga je zastrupila. Dala mu je vsega zadosti in preveč, le miru mu ni dala. Iskal je resnice in lepote, da bi našel rosni mir, ki ga je bilo žejno prevroče srce. Spustil se je v brezna, da bi posegel v zadnje globočine stvarstva; tam je bila grozota brez mej, duša mu je oledenela. Vzdignil se je v višave nad oblake in nad zvezde, da bi se razgledal po vesoljstvu; od strahu mu je srce otrpnilo. Ivan Cankar: Petkovškov obraz, Slovan 1914 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XLIII, 435. številka 29. februar 2016 S Šeficem o beguncih Intervju z županom Pustna rajanja Posthumno priznanje """"""" Julki Fortuna stran od 2 do 21 Smeti po novem v Ljubljano Smeti niso za v kanalizacijo! Jubilejno košarkarsko leto Po snegu do Krnice I Slovo krajevnega urada Problematika tavajočih živali Sodelujte na sejmu Kako dobro vodo pijete? Krajevni urad zapira vrata Kdo smeti okoli zabojnikov? Večer kulture z Janezom Krmeljeml Godba je odpotovala Gradijo optično omrežje OPN znova pred javnost Dejavni v Koscu Kurenti obiskali občino stran od 22 do 25 stran od 26 do 29 stran od 30 do 34 stran od 35 do 40 NOVO: Preverite vašo telesno zmogljivost! Več na skupnih straneh. Vabilo Mladinska predstava: Iluzija KUD Šentjošt, režija: Lucija Trobec 12. marca ob 19. uri v kulturnem domu v Šentjoštu Silvestrska komedija - ponovitev Vzradoščeno poročena Na gregorjevo, v soboto,12. marca 2016, ob 19. uri v OŠ Borovnica. Vljudno vas vabi Gledališka skupina Šota KD Borovnica. V vojašnici na Stari Vrhniki so v petek, 19. februarja, po dolgem času nastanili 84 beguncev, kar pa je pri domačinih, za razliko od jesenskih beguncev, dvignilo kar nekaj prahu. Razlog je predvsem, da nihče ne ve natančno, kdaj bodo zapustili begunski center in koliko jih bo. Na Vrhniki se je mudil tudi sekretar Ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki se je pogovarjal s svetniki in nekaterimi predstavniki krajevnih skupnosti. O čem so govorili, si lahko preberete na vrhniških straneh. (Foto: GT) Begunci po daljšem času znova na Vrhniki V nekdanji vojašnici so v petek, 19. februarja, nastanili 84 beguncev, tri dni kasneje pa še dodatnih 50. Hkrati so jih 31 odpeljali. Gre za ranljivejše skupine - družine. Več na vrhniških straneh. Prvi veliki evropski projekt Občine Log - Dragomer, gradnja visoke cone na Lukovici, se lahko začne. Župan Miran Stanovnik je podpisal pogodbo z izvajalcem del. Tako bo občina občanom zagotovila boljšo oskrbo s pitno vodo, rešila bo tudi problematiko občasnega pomanjkanja vode in uredila tlačne razmere v vodovodnem omrežju. Več na ložansko-dragomerskih straneh. Borovniške smeti po novem v Ljubljano »Pet minut pred dvanajsto« je občinski svet podelil koncesijo ljubljanski Snagi, ki bo naslednjih deset let sprejemala borovniške komunalne odpadke, na borovniških straneh piše Damjan Debevec. Krajevna urada v Horjulu in Polhovem Gradcu zapirata vrata Občini sta sicer proti temu protestirali, a država ni popustila: urada s prvim aprilom zapirata vrata. O razlogih in mnenja županov si lahko preberete na horjulskih in dobrovsko-polhograjskih straneh. Zmogljivejši internet za prebivalce Loga - Dragomerja V prihodnje naj bi bilo celotno območje občine pokrito z zmogljivejšim optičnim omrežjem. Telekom Slovenije je že začel s posodobitvami. Optiko naj bi dobili vsi, a le če ne bo težav s pridobivanjem služnosti. Več na ložansko-dragomerskih straneh. Nova številka bo izšla 29. marca, gradivo bomo zbirali do 15. marca Vojašnica Na Vrhniki so ponovno obudili begunski center, ki, za razliko od jeseni, ko so bili v njem nameščeni begunci »v tranzitu«, dviga veliko prahu. Tokratni begunci bodo v njem po več dni oziroma nihče ne ve natančno, koliko dolgo. Res ima lahko strah včasih tudi velike oči, a dejstvo je, da je ljudi v luči incidentov širom Evrope strah. Lokacija sredi mesta res ni primerna, so se na nedavnem sestanku strinjali svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti in župan. V Sloveniji bi težko našli primer, ko bi bil begunski center tik zraven vrtca s štiristo otroki ali pa v neposredni bližini šole. Dejstvo je, da številni starši ne želijo imeti otrok vpisanih v vrtec v neposredni bližini centra. Prazno mesto v vrtcu občino stane od 310 do 405 evrov ... Na nedavnem sestanku s Šeficem je bilo rečeno, da bo ekipa ministrstva poizvedla, če bi morebiti begunski center lahko preseli v »osamljeno« vojašnico na Raskovec, kjer domu-je del generalštaba Slovenske vojske. Osebno ne verjamem, da se bo to zgodilo, če pa se motim, pa toliko bolje tako za Vrhničane kot za begunce. Sicer se bodo morali Vrhničani privaditi življenju z njimi, čeravno je že slišati, da se v tem primeru lahko zgodi ulica, kot se je v Kidričevem ali Šenčurju. Gašper Tominc, novinar in urednik HjVjojaObčinasi Več fotografij k posameznim člankom si lahko ogledate na www.mojaobcina.si. RITVE adria.si PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV na VRHNIKI (ČISTA SMREKA) m mestu: > Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine ■ Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja in prevzem: , d.o.o. Verd 107, 1360 Vrhnika (nekdanji LIKO) %___I * n I 7 e NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 2 2 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si večje obremenitve (socialni odhodki) j zaradi recesije in varčevanja sredstva, ki pripadajo občini na podlagi dohodnine oziroma Obremenitve občinskih proračunov so v zadnjih letih vedno večje, saj zaradi recesije in varčevanja sredstva, ki pripadajo občini na podlagi dohodnine oziroma povprečnine, zadoščajo zgolj za zakonsko predpisane naloge. V članku je prikazana poraba sredstev občinskega proračuna na področju socialnih transferov. Povprečnina je primeren obseg sredstev, izračunan na posameznega prebivalca, in je določena s strani države. V letu 2016 znaša znesek povprečnine 522 evrov. Na podlagi tega bo v občinski proračun letos priteklo 8,3 MIO evrov sredstev. Iz tega obsega sredstev morajo biti pokrite naloge, ki jih je občina z zakonom dolžna izvajati: - zagotavljanje javnih služb in izvajanje javnih programov predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, športa, primarnega zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, kulture, - zagotavljanje lokalnih gospodarskih javnih služb, - urejanje občinske prometne infra- strukture in zagotavljanje varnosti prometa na občinskih cestah, - požarno varstvo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, - prostorske ureditve občinskega pomena, varstvo okolja in ohranjanje narave, - plačila stanarin in stanovanjskih stroškov, - delovanje občinskih organov ter opravljanje upravnih, strokovnih, pospeševalnih in razvojnih nalog, - opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom. Znesek dohodnine, ki ga je občina prejela od leta 2007 naprej, je razviden iz spodnje preglednice in iz grafa, na katerem ga prikazuje modra krivulja. Dohodnina minulega leta Graf 1 " j J Občinski prihodek iz naslova dohodnin« \ [ ■ ; J_; Izplačani soc ialni transfeij i skupaj ^aor SUH ?oic wn ?ci? rai3 ?ou ?cii< 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Prihodki Iz naslova dohodnina 6.530.062 6.892.897 7.609.819 8.264.030 8.513.072 8.528.237 8.433.514 8.566.646 8.098.062 Pripadajoča finančna izravnava 0 0 0 0 0 0 0 0 241.571 SkupqJ 6.530.062 6.892.897 7.609.819 8.264.030 8.513.072 8.528.237 8.433.514 8.566.646 8.339.633 Izplačani socialni 2.293.668 2.583.046 2.738.281 3.021.093 3.101.146 3.100.653 3.118.020 3.128.478 3.231.937 transferji skupaj Graf 2 h. Jo. I Ji □ a i J I. ] JI I c. I .01 200/ 200S 2003 2010 2011 2012 2013 201*1 2015 i Ufcc- p+Tjc BAevind socialni transferji po vrsti pomoči 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Jawia dela 81.324 101.028 80.734 87.614 68.367 63.318 90.967 72.377 49.535 Oskrba zapuščenih živali 6.526 9.326 10.919 14.215 9.391 10.530 13.628 13.748 10.117 Obvezno zdravstveno zavarovanje občanov 93.594 86.836 53.992 31.956 41.570 42.783 83.325 116.777 114.788 Rffllška In pogrebna služba 8.807 15.327 15.613 14.965 15.425 13.969 16.833 15.943 21.825 Vrtec-plačilo razlike vcenl 1.595.567 1.838.292 1.983.599 2.261.535 2.331.919 2.294.656 2.213.878 2.162.601 2.293.690 Regresiranje šolskih prevozov 190.517 192.776 204.128 217.837 224.902 213.079 200.617 224.044 193.548 Letovanje otrok - šola v naravi 10.845 9.126 10.104 9.272 10.810 9.763 9.362 12.723 11.116 Darilo ob rojstvu otroka 4.507 4.714 4.957 0 18.000 22.500 25.650 22.800 23.850 Subvencioniranje družinskega pomočnika 11.426 0 0 0 591 9.610 10.140 10.185 10.221 Regresiranje oskrbe vdomovih 218.654 254.189 269.172 269.520 267.574 287.861 281.913 307.061 310.388 Financiranje pomoči na domu 16.580 23.871 27.894 21.827 19.638 21.181 32.496 34.399 39.835 Občinska denema pomoč 13.566 15.395 35.260 50.300 52.750 44.215 39.800 37.600 31.685 Subvencioniranje slanarin 21.691 23.666 25.943 26.086 24.243 46.248 72.454 77.252 105.373 Sofinanciranje rdečega križa 20.064 8.500 15.966 15.966 15.966 20.940 24.957 20.966 15.966 Skupil 2.293.668 2.583.046 2.738.281 3.021.093 3.101.146 3.100.653 3.116.020 3.128.476 3.231.937 je bila zaradi znižane povprečnine na 522 evrov občutno nižja kakor tista v predprejšnjem letu. Ob tem velja omeniti, da so zakonsko določene obremenitve proračuna na področju socialnih izdatkov ostale enake oz. se povečujejo, kar je razvidno iz rdeče krivulje na predstavljenem grafu, saj so med drugim vezane tudi na socialni status občanov. Glej graf 1 Iz stolpcev spodnjega grafikona je razvidna obremenjenost občinskega proračuna s posameznimi transferji za posamezno leto. Največji strošek za občino je vsako leto plačilo razlike v ceni za programe vrtca. Glej graf 2 Občina med svojimi odhodki v veli- ki meri zagotavlja plačila t. i. socialnih transferov. Zaradi poslabševanja ekonomskega položaja posameznikov in gospodinjstev, splošne gospodarske recesije, stečajev podjetij, med katerimi je občino najbolj prizadel stečaj Industrije usnja Vrhnika in izgube zaposlitve posameznikov, so se izplačila socialnih transferov v zadnjih desetih letih povečevala. V spodnji preglednici je razviden namen posameznih izplačil po vrstah odhodkov za posamezno leto. Povečanje transferov, namenjenih socialno šibkim in tudi drugim občanom, se je iz dobrih 2,2 MlO evrov v letu 2007, povečalo kar na dobre 3,2 MIO evre v letu 2015. Razlika je dodaten milijon evrov v devetih letih. Graf 3 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 1.595.567 1.838.292 1.983.599 2.261.535 2.331.919 2.294.656 2.213.878 2.162.601 2.293.690 Graf 4 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 218.654 254.189 269.172 269.520 267.574 287.861 281.913 307.061 310.388 Graf 5 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 21.691 23.666 25.943 26.086 24.243 46.248 72.454 77.252 105.373 Graf 6 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 93.594 86.836 53.992 31.956 41.570 42.783 83.325 116.777 114.788 Plačilo - vrtci Glej graf 3 Občina v svojem proračunu namenja sredstva za plačilo razlike v ceni programa predšolske vzgoje, ki nastane med ceno programov v vrtcih in med plačili staršev. Ceno programa vrtca za posameznega otroka krijejo do višine, določene z odločbo Centra za socialno delo starši, razliko pa poravna občina iz proračuna. V minulem letu je bilo za ta namen porabljeno 50 % več sredstev kot v letu 2007. Leta 2015 je namreč poraba znašala 2,29 MIO evrov in predstavlja 28 % prejete dohodnine. V letu 2007 pa je bilo za plačilo razlike v ceni vrtca iz občinskega proračuna porabljeno 1,59 MIO evrov. Regresiranje oskrbe v domovih Glej graf 4 Iz občinskega proračuna se izplačujejo tudi transferi, ki pokrivajo plačilo domske oskrbe za starejše in oskrbe za občane, ki bivajo v ustanovah za invalide. Tudi ti transferi so določeni glede na dohodkovni cenzus oskrbovanca oz. zavezancev za plačilo, ki so bodisi otroci, starši ali drugi, ki so dolžni skrbeti za oskrbovanca. Glede na leto 2007, v katerem je bil občinski proračun za ta namen obremenjen v višini 218.654 evrov, je bilo v letu 2015 za regresiranje domske oskrbe starejših in invalidov porabljeno 310.388 evrov. Glede na to, da je trend staranja prebivalstva v prihodnje pričakovati tudi v naši občini, upravičeno pričakujemo, da se bodo ti odhodki povečevali tudi v prihodnje. Subvencioniranje stanarin Glej graf 5 Občina je dolžna za socialno šibke občane zagotavljati neprofitna stanovanja, kadar pa jih nima oz. jih nima dovolj, mora občanom zagotavljati transfere v obliki subvencioniranih najemnin, tako profitnih kot tudi ne-profitnih. Povečanje tega stroška je v devetih letih skoraj petkratno, saj je občinski proračun v letu 2007 izplačal 21.691 evrov subvencij k najemninam, v letu 2015 pa je bilo za isti namen porabljenih 105.373 evrov. Obvezno zdravstveno zavarovanje občanov Glej graf 6 Občani, ki izpolnjujejo pogoj in prejemajo denarno socialno pomoč in niso zavarovani iz drugega naslova, so upravičeni do obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga poravna občina iz proračuna. Zaradi spremembe razlage zakonodaje se sredstva povečujejo in so v letu 2015 presegla 100.000 evrov, glede na porabo iz leta 2010 pa so se povečala za 3,5-krat. Iz preglednice o vrsti in višini posameznih transferov je razvidno, da občina iz proračuna namenja sredstva tudi za mrliško in pogrebno službo, pomoč na domu za starejše občane, za sofinanciranje območne enote Rdečega križa (sredstva se namenijo za nakup prehranskih paketov), letovanje otrok oz. šolo v naravi, oskrbo zapuščenih živali, denarne pomoči ipd. Zaradi vztrajne rasti tovrstnih stroškov so se nekatere občine že znašle v finančnih težavah. Zaradi zniževanja povprečnine, ki je določena s strani države za leto 2016 na 522 evrov na prebivalca, na podlagi predpisane metodologije pa bi morala biti 671 evrov na prebivalca, se predstavniki v okviru združenja in skupnosti občin nagibajo celo k vložitvi zahteve za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju proračunov RS, ki določa višino povprečnine. NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 3 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^^ Vrhnika MAŠ ČASOPIS 3 Občini Vrhnika 60 tisoč evropskega denarja Vrhnika, 21. januar - Včeraj je občina prejela sklep ministrstva za infrastrukturo, da je upravičena za sofinanciranje operacije Celostne prometne strategije v višini 60 tisoč evrov. Celotna strategija naj bi po prvih ocenah stala 87 tisoč evrov, razliko bo poravnala občina. Za kakšno strategijo pravzaprav gre, smo se obrnili na Janka Skodlarja, ki na občini vodi omenjeni projekt. Kot je dejal, bo strategija vključevala analizo stanja na področju prometa, opredelitev vizije in prioritet ter izdelavo akcijskega načrta. Papirnati dokument bo strokovna podlaga za kasnješo izdelavo prostorske in in infrastrukturne dokumentacije, hkrati pa je tudi pogoj za kandidiranje za državne oziroma evropske razpise, ki vsi po vrsti sledijo politiki trajnostnih oblik premikanja. Strategija tako ne bo prednostno usmerjena v iskanje novih rešitev za promet z avtomobili - ravno obratno: iskala bo rešitve za alternativne možnosti, katerih rezultat bo razbremenitev mesta avtomobilov, zmanjšanje onesnaževanja in porabe energije ter povečanje privlačnosti in kakovosti mestnega okolja. Aktivnosti bodo usmerjene v iskanje rešitev za izboljšanje povezav za pešce in kolesarje, za urejanje stanja prometnih tokov v središču mesta, prevoza po Ljubljanici, izboljšanje vključevanja na AC in z njo povezanih prometnih tokov ter za izboljšanje kakovosti in kombinacije javnega potniškega prometa in površin za mirujoči promet, predvsem P+R Sinja Gorica kot osrednje točke za brezplačno parkiranje vozil z daljšim časom parkiranja. Tako urejen sistem infrastrukture (trajnostna mobilnost) bo omogočil povečan razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter izvedbo novih nara-vovarstvenh, kulturnovarstvenih in turističnih možnosti območja. Za primer navedimo Ljubljano, ki si je z zaprtjem središča mesta odprla dodatne turistične programe. Strategija mora biti po predvideni časovnici nared do konca februarja naslednje leto. Pri njeni vsebinski pripravi bo lahko sodelovala tudi javnost, ki bo o tem obveščena preko medijev. Gašper Tominc Operacijo delno financira EU iz Kohezijskeg sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohe-zijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi št. 4: Trajnostna EVROPSKA UNIJA raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostne nalož- KOHEZIJSKI SKLAD be št. 4.4: Spodbujanje nizkoogljičnih strategij, specifični cilj: Razvoj NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST urbane mobilnosti za izboljšanje zraka v mestih. Z odprtjem »muzeja« se bosta avla muzeja in knjižničnega stopnišča združila v enoten prostor. V avli bo prodajalna kart, pa tudi manjši bife in že prvi panoji ter police s promocijskim materialom. Vstop v »muzej« bo skozi steklena vrata, ki so že pole-pljena z za Vrhniko značilnimi podobami, nato pa vas bo pot vodila skozi krajše geološko obdobje, dokler ne boste vstopili v osrednjo avlo, ki bo predstavljala dno reke. Tukaj bo razstavljen 15 metrski deblak iz Ljubljanice, ko bo konservacija zaključena. Podžupan Janko Skodlar, ki na občinski strani vodi projekt, pravi, da so na pristojnem ministrstvu seznanjeni s tem dejstvom, razumejo nastalo situacijo in se načelno strinjajo z izvajanjem nadomestnih aktivnosti »Vrhniški muzej« počasi dobiva obliko Vrhnika, 18. februar - Bili smo eni prvih, ki smo si lahko ogledali notranjost nastajajočega »vrhniškega muzeja« oziroma Doživljajskega razstavišča Ljubljanica, kot se uradno imenuje. Trenutno so zaključena groba obrtniška dela, opravljen je bil tudi tehnični pregled, ki je zaznal nekaj drobnih napak, te pa bodo v naslednjih dneh odpravili. Poseben pečat daje prostoru velikanska klančina. Prostor za otroške delavnice v času do zaključka konservacijskega postopka na deblaku. Na koncu te velike avle so že postavljene osnove za vitrine v katerih bo Potočnikova zbirka arheoloških predmetov z dna Ljubljanice. Po stopnicah se nato povzpnemo v zgornje nadstropje, ki je zasnovano kot en sam balkon po obodu celotnega razstavišča. Tu naj bi se po konceptu »muzeja« nahajali že nad gladino Ljubljanice, kjer nas predstavitev zgodovine postopno ponese do sedanjih časov. Po dolgi leseni klančini se nato sprehodimo v pritličje na izhodišče. Tu se nahaja še soba za otroške delavnice. Doživljajsko razstavišče naj bi odprli bodisi v začetku maja ob občinskem prazniku bodisi mesec dni kasneje v Velika avla v kateri naj bi bil deblak, zadaj pa se že vidijo osnove za vetrine v katerih bi bila Potočnikova zbirka ar-tefaktov iz Ljubljanice. Zgornji prostori se vijejo kot balkon po obodu stavbe. času Argonavtskih dni. Kdo bo z njim upravljal, še ni znano, bo pa v kratkem, kajti 17. februarja je bil objavljen razpis s katerim naj bi ga poiskali. Razstavišče je nastalo na risalni deski vrhniškega arhitekturnega biroja Delavnica d.o.o., za njegovo vsebino pa bo poskrbel Mestni muzej Ljubljana. V kolikor se bo »muzej« v prihodnjih letih izkazal za zgodbo o uspehu, bo lahko to pomenilo, da bi s konceptom postavitve podobnih predstavitvenih centrov nadaljevali še na lokaciji Dolgih njiv, kjer je arheološko najdišče Nauportus,s posebno pred- stavitvijo arheološke dediščino reke Ljubljanice ter na lokaciji v Močilni-ku s predstavitvijo naravne dediščine izvirov Ljubljanice in širše. Ti trije centri bi tako postali osnovni gradniki turistične ponudbe območja na katere bi se navezovalo še vso ostalo ponudbo kraja, občine in regije ter njim prilagodilo infrastrukturo (dostopne poti, plovbo po Ljubljanici, pešpoti, kolesarski promet ter druge oblike premikanja vključno s spremembami prometnih tokov iz avtoceste regionalnih in občinskih cest). Gašper Tominc Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je del večjega istoimenskega projekta, ki poleg izgradnje predstavitvenega centra predvideva še dvig in konzervacijo deblaka, utrditev brežin Ljubljanice na določenem delu ter raziskave o možnosti shranjevanja mokrih arheoloških najdb v enem izmed Bajerjev. Tako pri projektu poleg Občine Vrhnika sodelujejo še Biotehniška fakulteta in Muzej in galerije mesta Ljubljana. Dobrih milijon tristotisoč evrov vreden projekt bo v višini 846 tisoč evrov pokril Program Finančnega mehanizma EGP 2009 - 2014, preostalo pa bo krila občina iz lastnih sredstev ter z manjšima deležema tudi oba sodelujoča partnerja. Janko Skodlar V vmesnem času (konzervacije deblaka) se bodo izvajale nadomestne aktivnosti z ukrepi in sicer : • Redno obveščanje javnosti o aktivnostih na deblaku. O napredku konservatorskega posega ter rezultatih znanstvenih analiz; • Faznost razstavljanja deblaka v razstavišču. Ob odprtju razstavišča se v njej razstavi že konservirane dele deblaka iz kovine (spojke) z vsemi slikovnimi in besedilnimi informacijami o deblaku. Glede na potek kon-servatorskega posega se v komoro umešča posamične lesene kose (pri tanjših in manjših lesenih delih bo postopek zaključen prej). Glede na potek konservatorske-ga posega, se bo dele deblaka sukcesivno postavljalo v komoro. Dejavnost bo poteka do zaključka konserva-torskega postopka. Glede na analize bo deblak v celoti razstavljen v obdobju treh let. • Izvede se dodatno filmsko vsebino o raziskavah in konservaciji deblaka, ki se jo predstavi na osrednji ste- ni za komoro. Vsebina se redno dopolnjuje z infografi-ko in obiskovalce obvešča o poteku konservatorskega posega in načrtovanem terminu razstavljanja celega restavriranega predmeta; Izvede se več dnevov odprtih vrat na Restavratorskem centru ZVKDS, kjer se imajo obiskovalci možnost seznaniti tudi s problematiko ohranjanja mokrega lesa in konservatorsko restavratorsko dejavnostjo širše. Program bo izvajal upravljavec razstavišča v sodelovanju z Restavratorskim centrom v terminih, ki bodo omogočali ogled (v fazi polimerizacije, v fazi sušenja predmetov). za obdobje nekaj mesecev se razstavi najstarejše kolo na svetu s kolišča Stare Gmajne na Vrhniki. Razstavo bo v sodelovanju z upravljavcem razstavišča pripravil Muzej in galerije mesta Ljubljane predvidoma med 3.12.2016 in 28.2.2017. NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Vrhniki se je mudil Šefic Veliko vprašanj, malo odgovorov Vrhnika, 23. februar - V občinski sejni sobi se je sestala ekipa državnega sekretarja Ministrstva za notranje zadeve Boštjana Šefica z županom, občinskimi svetniki, Civilno zaščito, predstavniki krajevnih skupnosti, ravnateljicama šole in vrtca, Policije in Zdravstvenega doma Vrhnika. V dobri dve uri in pol dolgem pogovoru je bilo Šeficu postavljenih vrsto vprašanj, na katere je poskušal sogovornik odgovoriti, a prisotni so menili, da pogrešajo konkretne odgovore. Na koncu je bilo sklenjeno, da jih bo ministrstvo pripravilo do naslednje občinske seje v začetku marca. Šefic je povedal, da so na Vrhniki nastanjeni begunci, ki so na poti pri severni meji ali pa bodo bili vrnjeni v državo izvora. Ko so nastanjeni in identificirani, se lahko prosto gibljejo tudi zunaj centra, česar jim po obstoječi zakonodaji ni mogoče preprečiti. Šefic je dejal, da ni mogoče natančno povedati, koliko časa bodo v centru, vendar gre prej za vprašanje nekaj dni kot pa tednov. Prvi begunci so v vrhniški center prišli v petek, 19. februarja, in sicer jih je bilo 84. Nato so jih v ponedeljek pripeljali še 50, a jih je hkrati ponoči tudi 31 odšlo. Imajo namreč vso pravico, da center zapustijo. Vsak izhod in prihod beguncev, naj bo podnevi ali ponoči, beleži Policija na vhodu v center. Nameščene ranljivejše skupine V centru, ki ima okoli 840 možnih namestitev, so trenutno nameščene družine. Prvenstveno naj bi bil center zaradi svoje lege namenjen njim in ne samskim moškim. Pa vendar je številne sogovornike zanimalo, kolikšna je največja številka, ki bi jih center lahko sprejel. Šefic se glede tega ni želel izjasniti. Vprašanje je letelo tudi na predstavnike Policije, kolikšna je kvota beguncev, ki bi jo možje postave lahko obvladovali, a je bilo odgovorjeno, da trenutno situacijo (število) obvladujejo. Res pa je, da je težko govoriti, ker je vse odvisno od razmer, s katerimi bi se spopadli. Predstavnik Policije je dejal, da je v centru 24 ur na dan prisotnih šest policajev, hkrati pa ves čas patruljirata tudi dve mobilni patrulji. Begunski center ob šolskih poteh Precej vroče krvi je bilo glede šolskih poti, ki potekajo v neposredni okolici centra. Tako ravnateljica Slomškove šole kot nekateri drugi prisotni na okrogli mizi, ki so hkrati tudi starši, so izrazili bojazen nad tem dejstvom. Ker beguncem ni mogoče prepovedati prostega gibanja, je bilo dogovorjeno, da bodo nastalo situacijo poskusili omiliti na način, da bi v jutranjih urah, ko otroci prihajajo v šolo, med begunce delili zajtrk in jih tako zadržali v centru. Popoldne, ko se otroci vračajo, pa kosilo. Šefic je še dejal, da bodo razmislili tudi o skrajnem predlogu, da bi za otroke uvedli prevoz z avtobusom. V Lavrenčičevi hiši bodo snemali TV šov Lavrenčičeva hiša pri mostu čez Ljubljanico v središču mesta bo po dolgem času dobila stanovalce. V njej bo Planet TV snemal resničnostni šov Bilo je nekoč, v katerem se bodo tekmovalci medsebojno merili za 50 tisoč evrov. Kot že ime šova pove, bodo tekmovalci »postavljeni v mesto iz preteklosti. Vrnili se bodo v čas, ko so revolucije prebudile Evropo, ko so vstali narodi in se je rodilo slovenstvo,« so zapisali na spletni strani omenjene televizije. Televizijci so za potrebe snemanja delno prenovili hišo, na dvorišču so postavili manjši objekt in hkrati z ograjo ogradili območje hiše pred radovednimi pogledi. (g!) Starši ne želijo vpisovati otrok v vrtec v bližini centra Ravnateljica Vrtca Marta Sa-motorčan je opozorila Šefica, da starši razmišljajo o izpisih (in premestitvah) otrok iz vrtčevskih enot Barjanček in Žabica, ki sta tik zraven begunskega centra. Dejala je še, da bodo v novem šolskem letu verjetno imeli manjši vpis v omenjeni enoti. Šefica je še spomnila na obljubo šolske ministrice, ki se je jeseni mudila pri ogledu vrtca in tudi ona menila, da je lokacija centra zavoljo bližine centra neprimerna. Vrtec ima zaradi bližine centra ves čas obratovanja po dva varnostnika, ki naj bi ju plačala država. Varnostnik je tudi v OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika. Stari Vrhniki se zdi lokacija ponesrečena Jani Krvina, predsednik KS Stara Vrhnika, na katastru katere stoji center, je menil, da je lokacija begunskega centra ne-posrečena, saj je obdana s hišami ali javnimi objekti. »Kateri objekt je glede na to sploh še manj primeren kot vrhniški,« se je v luči lokacije spraševal svetnik Daniel Cukjati. Natašo Grom, tudi svetnico, je zanimalo ali so begunci zdravniško pregledani. Odgovorjeno je bilo, da ne sistematično vsi po vrsti, pač pa tisti, ki za to zaprosijo ali pa že na zunaj kažejo bolezenske simptome. Kar nekaj sogovornikov je izrazilo mnenje, da so slabo informirani o dogajanju v begunskem centru in da je tokratni sestanek več mesecev prepozno. Po njihovem mnenju bi moral biti že lani jeseni, še preden je prispela prva skupina beguncev. Nova lokacija centra na Raskovcu? Po dobrih dveh urah pogovora je na koncu župan prebral stališča prisotnih: da je trenutna lokacija centra neprimerna in da se poskusi poiskati novo, na primer vojašnico na Raskovcu; da bi bilo v centru nastanjenih do največ 150 oseb; da se država bolj potrudi Pozor pred lažnimi kontrolorji vodomerov! Z vrhniške komunale so sporočili, da se na terenu pojavljajo posamezniki, ki pod pretvezo menjave vodomernih števcev svoj obisk izkoristijo za možnost vstopa v objekt. Na komunali pojasnjujejo: »Komunalni delavci vrhniške komunale se pripeljejo v službenih vozilih in imajo s seboj vedno identifikacijsko kartico. Če ste v dvomih, vam svetujemo, da nas pokličete in preverite identiteto obiskovalca na telefonski številki 01 750 29 70.« (gt) Vlomilski vikend Vlom v verski objekt, kraja zlatarne in še vdor v mlekomat Vrhnika - Zadnji vikend v januarju so bili nepridipravi kar precej dejavni. 29. januarja, v petek, je bila Policijska postaja Vrhnika obveščena o poskusu vloma v verski objekt v kraju Podlipa. Doslej je znano, da je neznani storilec nekaj minut pred polnočjo vlomil skozi vhodna vrata objekta tako, da je odlomil cilindrični vložek ključavnice. Ob vstopu v notranjost se je sprožil vlomni alarm, zaradi česar je po vsej verjetnosti odstopil od dejanja in zbežal s kraja. Iz notranjosti ni ničesar odtujil, so nam še sporočili iz Policijske uprave Ljubljana. Dan kasneje, v soboto, je nepridiprav prav predrzno, kar sre- y ^ belega dne * k'n ^ V*^/ 4M - okoli 13. ure ^v* ^ * - vstopil v zla- tarno v Mer-cator centru v središču Vrhnike. Po doslej zbranih obvestilih je znano, da je v prodajalno vstopil neznanec, ki si je ogledoval nakit. Ko je zaposlena odprla omarico, je z grožnjami zahteval, naj gre v drugi prostor, kjer jo je zvezal. Nato je odtujil več kosov nakita in pobegnil s kraja. V dogodku ni bil poškodovan nihče, storilec pa je odtujil za nekaj tisoč evrov nakita, so sporočili iz PU Ljubljana. A očitno to še ni bilo dovolj: v noči iz nedelje na ponedeljek je nekoga zelo zamikal mlekomat pri Sodnijskem trgu. Pa da ne bo pomote: ni imel potrebe po mleku, pač pa se je s predmetom lotil zaščite na mlekomatu in želel priti do kovancev. Ali mu je uspelo, ni znano, so pa zaradi omenjene poškodbe redni obiskovalci mlekomata ostali brez mleka. Gašper Tominc Nepridiprav je vdrl v predel mlekomata, kjer naj bi bili kovanci. pri informiranju občine glede begunske problematike na Vrhniki ter da Ministrstvo za notranje zadeve do naslednje izredne občinske seje pripravi stališča do teh predlogov oziroma posreduje svoje predloge. Na pogovoru je bilo s strani nekaterih prisotnih čutiti nezadovoljstvo, češ da srečanje ni prineslo nobenih konkretnih rešitev ali pa jih je zelo malo. Večkrat je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, kdo bo prevzel odgovornost, če bo s strani beguncev vendarle nastal kakšen incident, a ni bilo konkretnega odgovora. Šefic je dejal le, da razume njihovo skrb in da nikoli ne more izključiti možnosti, da ne bi nastal incident, a da vendarle ne gre vsepovprek obsojati begunce. Gašper Tominc Vpis v Vrtec Vrhnika Starše obveščamo, da vpisujemo otroke v vrtec za šol. l. 2016/17. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vrtec-vrhnika.si/ Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2016. Vrtec Vrhnika Kemis se bo širil Vrhnika, 11. februar - Občinski svetniki so na seji potrdili novo prostorsko dokumentacijo, ki bo Kemisu dovoljevala etapno gradnjo reciklažnega centra ob obstoječem objektu. V njem naj bi potekala obdelava drugih vrst nevarnih in nenevarnih odpadkov, mogoče tudi obdelava električne in elektronske opreme. Za eta-pnost gradnje se je Kemis odločil zavoljo finančnih in razvojnih vidikov. Nekateri občinski svetniki so imeli pomisleke nad dejstvom, da je Kemis že dve leti v prodaji in da se bojijo, kdo bo novi lastnik - ki bi lahko bil zelo nespoštljiv do okolja in tam živečih ljudi. Emil Nanut, direktor Kemisa, je poudaril, da v novem objektu ne bodo sežigali odpadkov in v njem ne bo biološke predelave, kar bi lahko sproščalo emisije smradu. Poudaril je še, da gre za podjetje z najboljšo tehnologijo predelave odpadkov v Sloveniji. Svetniki so dokumentacijo potrdili s šestnajstimi glasovi za, sedem pa jih je bilo proti. (gt) Komunalna položnica naj bi se podražila Vrhnika, 11. februar - Z gradnjo novih kanalizacijskih vodov in čistilne naprave se je povečal tudi strošek vzdrževanja vsega tega. Zato je potreben dvig cen s področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode. S predlagano ceno se morajo strinjati vse tri občine (Vrhnika, Borovnica in Log -Dragomer), veljati pa naj bi začela s prvim marcem. Na vrhniškem občinskem svetu so po prvotno predvideni podražitvi dobili na mize popravljen predlog na 8 % podražitev, kar naj bi na povprečni položnici pomenilo okoli dva dodatna evra. Razliko do prvotno predlagane podražitve bo poravnala občina iz svojih sredstev. (gt) Svetniki za dodatna sredstva za »boljši internet« Vrhnika, 11. februar - Občinski svet je soglasno potrdil, da občina zagotovi 12.200 evrov za izdelavo dokumentacije, ki je pogoj za kandidaturo za evropska sredstva. Z njimi bi šli v projekt odpravljanja belih lis pokritosti s širokopasovnim internetnim omrežjem. Na zadnjem sestanku krajevnih skupnosti z županom je namreč zelo veliko predsednikov izpostavilo pomanjkanje sodobne internetne infrastrukture. Že kmalu pa naj bi se stvari obrnile na bolje na ligojnskem in starovrhniškem koncu. Telekom je omenjeni območji uvrstil v letošnje delovne načrte, vendar pa do zaključka redakcije Našega časopisa še niso bili potrjeni. (gt) 4 NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 5 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 5 Naši podjetniki Deset let podjetja MV Šport Družinsko podjetje MV Šport letos praznuje 10. obletnico od ustanovitve, kar nedvomno kaže, da so zaupanja vreden poslovni partner. Njihova primarna dejavnost je distribucija pnevmatik vseh vrst, velikosti in različnih znamk za osebna, dostavna ali tovorna vozila, in sicer za podjetja in tudi končne uporabnike. MV Šport so največji slovenski dobavitelj gum. »Kot odličen partner nizozemskega podjetja Inter-Sprint skrbimo za distribucijo pnevmatik za trge Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Makedonije in Madžarske. Zaloga našega partnerja presega nepredstavljivih 3 milijone pnevmatik, vseh vrst in znamk saj so bili nekdaj tudi lastniki ene izmed ekip v Formuli 1.« Skozi njihovo skladišče na Verdu gre na leto na tisoče gum, še več pa jih od tujega dobavitelja potuje kar neposredno do vulkanizerjev, trgovin in servisov. »Najpogostejše dimenzije pnevmatik držimo na zalogi, sicer pa pri tako hitrih dobavah je poznan kot največji trgovec z najpopolnejšo zalogo pnevmatik na svetu. Poleg pnevmatik naš prodajni program zajema še prodajo litih in železnih platišč različnih znamk podjetja Inter-Tyre in Fondmetal,« nam je povedal Vojko Lazar iz MV Šport. »Fondmetal je vrhunski proizvajalec, ki slovi po odlični kakovosti izdelave in brezčasnih oblikah platišč za vsa vozila, njihova zgodovina sega v daljno leto 1970. Nekoč in številni zalogi partnerja ter različnemu povpraševanju naročamo sproti. In tudi ko specifičnih dimenzij ali znamk nikjer drugje ni možno naročiti, jih boste zagotovo dobili pri nas.« Znano je, da ima vulkanizer-ska dejavnost dva vrhunca: 15. marec in 15. november. »Sezona se zaradi prednaročil za nas začne že precej prej, omenjena datuma pa nam pomenita popolno in celodnevne predanosti tako partnerjem kot strankam, saj zaključimo šele takrat , ko je delo res končano. To pomeni, delo od zgodnjega jutra do poznega večera.« V podjetju ugotavljajo, da je jesenski sunek naročil bolj skoncentri-ran, kajti vozniki pohitijo z novo obutvijo jeklenih konjičkov, medtem ko se pomladanski termin razporedi na daljše obdobje, saj se voznikom ne mudi s »preobuvanjem«. »Naša ponudba je resnično izjemno pestra, cenovno zelo ugodna in najkvalitetnejša, ko za nami stojijo resnično najmočnejši partnerji v svoji branži in za vsako stranko najdemo primerne pnevmatike, platišča ali kaj drugega iz naše redne ponudbe. Vse pa vabimo, da si ogledate tudi našo spletno stran www. pnevmatike.com ali nas obiščete v prodajnem salonu na Verdu 7,« je še dejal Vojko. Gašper Tominc Ob svojem jubileju so v marcu za bralce Našega časopisa pripravili posebno ponudbo letnih pnevmatik in platišč. P.E. BOROVNICA VSE ZA GRADNJO NA ENEM MESTU • Pleskarske barve za notranje stene in fasade • Lepila za gredbeništvo • Vse za suho gradnjo / V I v v (mavčne plosce, podkonstrukcija...) Inštalacijski material (elektro, vodovod, ogrevanje...) Bela tehnika Hitri krediti hranilnice LON do 4.000 € LON bedd P.E. BOROVNICA | Paplerjeva 8 | 1353 Borovnica | tel.: 05/933 78 62 | mob.: 031/372-190 | edo.malavasic@anvina.si P.E. VRHNIKA | Tržaška cesta 8 | 1360 Vrhnika | tel.: 01/750 72 54 | info@anvina.si Vrhnika se predstavlja na sejmih Vrhnika se je v zadnjih treh tednih predstavila kar na dveh sejmih. Skupaj s Turizmom Ljubljana in drugimi občinami osrednje Slovenije se je dopadljivo in opazno predstavila na sejmu Natur Alpe Adria, največjem turističnem sejmu v Sloveniji. V petek in soboto (29. in 30. 1. 2016) je obiskovalce privabljala s Cankarjevo kavo, piškoti, nagradno igro ter digitalnim in tiskanim promocijskim gradivom. Z veliko fotografijo izvirov Ljubljanice v ozadju je Vrhnika nagovarjala obiskovalce predvsem kot o ideji za enodnevni, še bolje pa večdnevni izlet. Na nekoliko drugačen način pa vseeno zelo uspešno se je Vrhnika predstavila tudi na celjskem sejmu Kulinart. V Celju je Vrhniko predstavljala ekološka kmetija Švigelj, ki je številnim obiskovalcem poleg ekološko pridelanih dobrot nudila tudi številne informacije o Vrhniki in njenih zanimivostih. (mz) NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 6 6 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DEPO po dveh letih presegel pričakovanja Minili sta dobri dve leti, odkar smo začeli na JP KPV, d. o. o., razvijati projekt DEPO. Če na kratko povzamemo, je DEPO ime za vse aktivnosti, ki bogatijo življenje v kraju in posredno ustvarjajo nova delovna mesta. Tesno je povezan s trajnostnim razvojem, preprečevanjem škodljivih vplivov na okolje, medgeneracijskim sodelovanjem in zavestjo, da je treba krepiti in ohranjati vse, kar je lokalnega. Trenutno delujemo na področju ozaveščanja, nadgrajujemo filozofijo centrov ponovne uporabe, preoblikujemo stare predmete in jih popravljamo. Razmišljamo tudi o samooskrbi, pomoči starejšim občanom, lesnem programu in podobnem. Poleg tega je naš cilj v DEPO-ju zaposlovati samo brezposelne in s svojimi aktivnostmi pokrivati stroške njihovih plač. Lani smo v okviru DEPO-ja pripravili kar nekaj akcij. Naj omenim le sodelovanje v projektu 500 podjetnic in aktivno sodelovanje s člani posameznih političnih strank v projektih DEPO-ja. Pred srečanjem podjetnic smo se z organizatorji dogovorili, da bomo udeleženke pozvali, naj na srečanje prinesejo stvari, ki jih ne potrebujejo več. Na naše geslo Pospravimo, prostor naredimo in nekaj dobrega storimo se je odzvalo veliko podjetnic, tako da se je nabralo kar nekaj zanimivih predmetov, ki so nato v naši trgovini našli novega lastnika. Z akcijo, s katero smo želeli k sodelovanju pritegniti vse politične stranke v Občini Vrhnika, ne glede na njihovo usmerjenost, smo hoteli povečati prepoznavnost DEPO-ja, čim več ljudi seznaniti z njegovim poslanstvom in hkrati zbrati nekaj sredstev za občane, ki potrebujejo pomoč. Določeni odstotek zneska, zbranega s prodajo v dneh, ko bi bili v naši trgovini navzoči člani političnih strank, smo nameravali pokloniti v humanitarne namene. Ker so se akcije udeležile le tri stranke, pa je bil izkupiček manjši, kot smo načrtovali. Zato smo se odločili, da iz sredstev DEPO-ja, ki smo jih zbrali z osnovno dejavnostjo za plače zaposlenih, dodamo k znesku še sto evrov. Zbrana sredstva smo podarili Vzgojno-delovnemu centru na Vrhniki. Z njimi bodo dvema gojencema iz socialno šibkih družin omogočili udeležbo v poletni počitniški koloniji. Septembra se je DEPO predstavil v Občini Borovnica, kjer je bila v prostorih KUD Karel Barjanski prodajna razstava. Obisk razstave, ki je imela vrata odprta dvakrat na teden, je bil dober, odzivi Borovničanov pa pozitivni. Ker v Borovnici trenutno ni prostora za prodajalno DEPO-ja, si želimo, da bi letos v središču Borovnice uredili prodajno izložbo. Občina Borovnica je projektu zelo naklonjena, tako da si v prihodnosti obetamo dobro sodelovanje. Vrednost projekta in njegove pravilne usmeritve so opazili tudi drugi, saj DEPO deluje po načelih krožnega gospodarstva, ki jih vsebujejo vse smernice EU-ja, pa tudi osnutek Operativnega programa ravnanja z odpadki Slovenije. Naj dodam, da sta lani DEPO kot nekaj posebnega prepoznali dve veliki mul- tinacionalki in nam pomagali. Tako so nam predstavniki japonske Makite poklonili pet strojčkov, ki jih uporabljamo pri razvoju lesnega programa. Naši prošnji za pomoč se je odzvalo tudi podjetje Beko in nam za našo dejavnost poklonilo pralni, pomivalni in sušilni stroj. Vse tri potrebujemo pri pripravi starih predmetov za prodajo. Hvala obema. Zahvaljujemo se vsem kupcem naše trgovine in vabimo tudi druge, da nas obiščete. Poleg rabljenih in preoblikovanih predmetov imamo trenutno na voljo veliko izbiro novih kristalnih izdelkov iz Rogaške Nove, ki je poslovanje žal končala s stečajem. Naša trgovina je odprta: v torek od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v sredo od 9. do 12. ure, v četrtek od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. V JP KPV, d. o. o., smo se in se še vedno lotevamo vsega, kar je povezano z ravnanjem z odpadki, nekoliko drugače kot drugod po Sloveniji in v svetu. Prav po tem se razlikujemo od drugih, zato se hitreje kot drugi približujemo družbi brez odpadka. Ker glas o našem delovanju sega tudi prek naših meja, nas obišče veliko tujih delegacij. Za marec je tako napovedan obisk iz Bruslja. Obiskal nas bo sekretar EU, odgovoren za okolje. Želi si ogledati vse, kar se v lokalni skupnosti dogaja v povezavi s strategijo Brez odpadka (Zero Waste). Prepričani smo, da bo s tem, kar bo videl, zadovoljen. K nadaljnjemu razvoju projekta lahko pomagate vsi. To storite tako, da predmete, ki jih ne potrebujete, poklonite DEPO-ju. Ko neuporabne predmete, gradbene odpadke ali embalažo za akcijo KOKO pripeljete v Zbirni center Komunalnega podjetju Vrhnika, lahko še uporabne predmete odložite na mizo pri vhodu. Pod mizo je napis Poklonim DEPO-ju. Manjše predmete lahko prinesete kar v trgovino v središču Vrhnike, nasproti Kunstljeve vile oziroma v nekdanje prostore čitalnice, poleg telovadnice Partizan. Za dodatne informacije nas pokličite na št. 041 777 385. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. Intervju z županom Stojanom Jakinom Država Vrhniko »olajšala« za pol milijona evrov Pogovarjali smo se z županom Stojanom Jakinom o aktualni problematiki: beguncih, komunalnem prispevku, gradnji »vrhniškega muzeja« in investicijah v tekočem letu. Beseda je bila med drugim tudi o šolah, ki pokajo po šivih, o parkirišču P+R v Sinji Gorici in novem radarju ter boljši internetni povezavi v naših krajih. Začeli smo novo leto. Ali lahko našim bralcem čisto na kratko opišete, koliko sredstev ima letos občina in kam jih bo investirala? Letošnji prihodki proračuna so predvideni v višini 15.627.194 €, kar je za dobre 3,3 mio manj kot lani. Zmanjšanje beležimo predvsem na postavki evropska sredstva in sredstva RS, saj so ključne investicije v izgradnjo kanalizacijskega sistema in čiščenja odpadnih vod zaključene. Poraba je v dobršni meri predpisana, saj mora občina najprej zagotoviti sredstva za nemoteno delovanje otroškega varstva in osnovnega šolstva, poleg tega pa znatna sredstva porabijo socialni transferji (socialne pomoči, doplačila domov za starostnike, drugi transferji) in delovanje celotnega občinskega sistema. Skratka, za investicije po odštetju naštetih obveznost, ki znašajo približno 7,3 mio € ostane zagotovljenih sredstev le še okoli 1,0 mio €. Osnovni prihodek občine je še vedno dohodnina, katere prihodek je letos ocenjen na 8,3 mio €. Vsa preostala sredstva do 15,6 mio € pa moramo zagotoviti iz drugih virov (prispevek za uporabo stavbnih zemljišč, komunalni prispevek, udeležba na dobičkih pravnih oseb, najemnina za infrastrukturo v uporabi, sredstva EU, sredstva RS itn.) Država vas je olajšala za nekaj tisoč evrov. Lahko poveste kaj o tem? Eden glavnih virov prihodkov proračuna je dohodnina, ki jo država odvaja občinam skozi t.i. povprečnino, katere znesek pa v zadnjih letih, kljub vse večjim obveznostim občin, pada. Tako je še v letu 2012 znašala 554,50 € na prebivalca, zdaj pa le še 522 € na prebivalca. Za Občino Vrhniko, ob upoštevanju števila prebivalcev, to pomeni izpad več kot 500.000 € na leto. In ta sredstva je treba nekako nadomestiti, kar pa ni lahko. Kako pa je z dolgom? Ta še ostaja in kolikšen je? Kdaj bi bil poplačan? Občina Vrhnika spada med manj zadolžene občine v Sloveniji. Do leta 2014 dolga sploh nismo imeli. Vendar, če želimo uresničiti vse zadane naloge, je to eden izmed načinov financiranja. Novembra 2014 smo najeli 2,0 mio posojila pod ugodnimi pogoji z nizko obrestno mero. Posojilo redno odplačujemo in dokončno poplačilo bo novembra 2019. V času, ko je v gradbeništvu pomanjkanje posla, je tudi zadolževanje, seveda v razumnih mejah, smiselno. V letu 2015 zadolževanje ni bilo potrebno, čeprav smo v proračunu predvideli tovrstni prihodek v višini 2,3 mio €. V letu 2016 imamo v proračunu ponovno predvideno zadolževanje v višini 3,0 mio €, kar pa bomo realizirali le, če bo res potrebno. Letos naj bi bil eden glavnih projektov odprtje novega »vrhniškega muzeja«, ki pa ga pestijo težave: še vedno iščete upravitelja, težave so tudi z deblakom, ki naj bi bil razstavljen v muzeju. Odprtje naj bi bilo ob občinskem prazniku. Vas kaj skrbi? Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanice, kot je trenutno njegov delovni naslov, se je začel izvajati s sklepom občinskega sveta v letu 2013. Je izredno kompleksen projekt, ki zajema vse od ureditve brežine Ljubljanice za Petrolovo črpalko in dvig ter konzervacijo deblaka do izgradnje in opreme prostorov v pritličju Kulturnega centra. Napori posameznikov, ki si želijo, da bi projekt zastal, me spominjajo na napore, ki so jih nekateri vlagali v oviraje izgradnje vrtca na Poštni ulici. Vsako investicijo in vsak projekt lahko gledamo zelo črno. To pa zagotovo ne pomaga tistim, ki na projektu delajo, saj vlagajo ogromne napore, da bi bil le-ta uspešen. In ne nazadnje: s projektom smo dokazali, da ima Vrhnika velik potencial v mednarodnem merilu, saj smo uspeli pridobiti sredstva v višini 847.000 € iz t.i. Norveškega mehanizma. V projektu poleg Občine Vrhnika sodelujejo še Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Deblak bo del stalne razstave v centru, dostavljen pa bo takoj po končani konzervaciji, čeprav sem na decembrski seji OS dejal, da se bo to zgodilo do konca letošnjega leta. Po podatkih, ki jih trenutno imam, naj bi se to zgodilo v roku treh let. Sicer pa bo v prostorih stalno razstavljena celotna t.i. Potočnikova zbirka, občasno pa naj bi bili tu tudi eksponati, ki spadajo v sam vrh svetovne dediščine. Tako naj bi bilo že proti koncu leta tu razstavljeno najstarejše kolo na svetu, najdeno v Verdu, in kasneje še najstarejša lesena neandrtalčeva puščica, ki je bila najdena v Ljubljanici in naj bi bila stara 16.000 let. Ob vsem tem pa sem dolžan povedati še to, da ime » doživljajsko razstavišča« še ni dokončno izbrano, saj je sedanje ime le delavni naslov, ki smo ga morali izbrati zaradi pridobivanja dokumentacije in finančnih sredstev. Samo odprtje bo v sklopu Cankarjevih dni, predvidoma 12. maja oziroma v skrajnem primeru v času Argonavtskih dni, na katero že sedaj vljudno vabim vse prebivalce Občine Vrhnika. Upravljavca muzejske zbirke se bo skladno z odločitvijo občinskega sveta izbiralo na podlagi javnega razpisa, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Lanska top tema na Vrhniki so bili begunci in nastanitveni center v nekdanji vojašnici. Kako pa vi komentirate to dejstvo? Oziroma kako bi Ivan Cankar med otroki iz vse Slovenije in zamejstva Naš Ivan je bil v februarju zelo aktiven. V četrtek, 4. februarja, je obiskal vsakoletno mednarodno kulturno prireditev z nazivom Bodi umetnik, igraj se z mano, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. To je prireditev, ki je namenjena druženju otrok s posebnimi potrebami ter otroki preostale populacije. Pod vodstvom pedagoškega kadra pridejo v Cankarjev dom otroci iz vse Slovenije in zamejstva, dogodka pa se že nekaj let udeležujejo tudi tuje delegacije z območja nekdanje skupne države ter Skandinavije. Mali in veliki obiskovalci so se z veseljem pogovarjali z največjim slovenskim pisateljem, ki so ga na dogodek popeljali lutkarji in lutkarice skupine Lutke Blagajana. Ivan jim je pripovedoval o svojih prigodah iz otroštva, jih spraševal o njihovih, najbolj pa jih je zanimala Enajsta šola pod mostom, ki jo sami v tem urbanem svetu pravzaprav zelo pogrešajo. Ivan je otroke pogostil s piškoti v obliki svojih brkov, ki jih je prijazno prispevala Gostilna Bajc z Vrhnike. Pedagoškim spremljevalcem smo postregli še s Cankarjevo kavo, ki so jo zgodaj zjutraj skuhali v pražarni Escobar z Vrhnike. Za njihov prispevek se jim iskreno zahvaljujemo. To pa še ni vse. Pedagoški spremljevalci so pokazali veliko zanimanje za turistično gradivo iz TIC Vrhnika ter izrazili željo, da bi Ivan Cankar prišel na obisk tudi k njim v šolo ali vrtec. Poslavljali smo se z obljubo, da se bomo zopet srečali ter da bodo prej ali slej obiskali Vrhniko in Ivana Cankarja v hiši Na klancu. Za konec smo si v Linhartovi dvorani vsi skupaj ogledali gledališko predstavo s preprostim naslovom Ivan. Pripravili in izvedli so jo otroci s posebnimi potrebami pod vodstvom mentorjev iz Centra Janeza Levca Ljubljana. Predstava je bila lepa in poučna in vsi smo bili presenečeni, kako je lahko populacija z motnjo v duševnem razvoju ustvarjalna in prisrčna. Če želite, dragi bralci in bralke, kaj več izvedeti o kulturi in-kluzije, vključevanju otrok s posebnimi potrebami v družbo, vabljeni na spletno stran: http://www.igrajsezmano.eu/ Za TD Blagajana, Boris Kononenko NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 7 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si -v \ reagirali, če bi se center spremenil v trajnejši nastanitveni center za begunce? Begunska problematika je ena izmed najbolj vročih tem ta trenutek. Težava je v tem, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodih dneh. Tudi župani občin, ki so najbolj obremenjene z begunsko problematiko, nimamo vseh podatkov. MNZ občasno skliče sestanke, kjer nas obveščajo o aktualnih dogodkih, vendar glede na slabo sodelovanje, predvsem Hrvaške, informacije niso vedno zanesljive. Lahko rečem samo, da je bilo zagotovljeno, da tistih, ki so izgnani iz zahodnih držav zaradi prestopkov, pri nas zagotovo ne bo, ravno tako pa mi je državni sekretar g. Šefic obljubil, da pri nas ne bo daljšega zadrževanja beguncev te, da bodo skušali tu oskrbeti res le ranljivejše skupine (družine, ženske, otroci ...). Dosedanje sodelovanje z državnimi organi je bilo dobro in korektno, upam, da bo takšno še vnaprej. Na občinskem svetu je bilo večkrat slišati, da ste lani v Sinji Gorici zgradili parkirišče P+R, ki sedaj sameva. Občina je zanj ob sofinanciranju Evrope v višini 427 tisoč evrov prispevala 186 tisoč evrov. Občina Vrhnika je ena izmed šestindvajsetih občin ljubljanske urbane regije in kot taka je integrirana tudi v njene prometne tokove. RRA LUR je v aprilu 2010 izdala publikacijo Javni promet v ljubljanski urbani regiji, s katero je predvidena izgradnja P&R parkirišča tudi na našem območju. Če sem natančen, parkirišč naj bi bilo celo več, kot smo jih sedaj zgradili. Na podlagi teh raziskav in ponujene možnosti sofinanciranja projekta je OS v letu 2013 sprejel sklep o izgradnji parkirišča, ki pa ni namenjeno samo tistim, ki se peljejo v Ljubljano, pač pa tudi tistim, ki dalj časa parkirajo na Vrhniki. Z uvedbo modrih con in s tem povečanjem možnosti parkiranja tistih, ki imajo v mestu dejansko opravke, je bilo treba zagotoviti dodatna parkirišča za osebna vozila. V samem konceptu P&R je tudi možnost brezplačnega prevoza s parkirišča do Vrhnike in nazaj. To bo mogoče takoj, ko bo nameščena ustrezna programska oprema na urbanomatu. Ukrep je že dogovorjen tudi z LPP. In ne nazadnje: parkirišče, ki je bilo v pretežni meri zgrajeno z evropskimi sredstvi, bo v prihodnjih letih lahko služilo tudi parkiranju turističnih avtobusov, saj je ena ključnih usmeritev Vrhnike povečati turistični obisk, trenutno nimamo primernega parkirišča za avtobuse, lahko pa tudi za druge namene. Naj samo spomnim, da je bilo še nedolgo nazaj parkirišče na Dolgem mostu v Ljubljani popolnoma prazno, zdaj pa ga zaradi vedno večjih potreb povečujejo. Predvidevam, da bo tako tudi na Vrhniki. Šole pokajo po šivih. Ogledujete si nekdanji rokodelski dom pri Cankarjevem domu kot eno morebitnih lokacij. Kakšno je stanje na tem področju oziroma kako boste gasili požar? Mar ne bi bila rešitev končno nov šolski objekt pri že obstoječem? Letos je v šolo vstopila daleč največja generacija prvošolcev. Kot kaže, je vsaka naslednja generacija spet nekoliko manjša, ampak očitno bo treba v obdobju, ki bo trajalo vsaj 10 do 15 let, zagotoviti dodatne prostore za to večje število otrok, s katerim smo se sicer srečali že v vrtcih pred dobrimi petimi leti. Osnovna šola Ivana Cankarja je že sedaj ena največjih osnovnih šol, zato, če je mogoče, ne želimo še povečevati koncentracije otrok na Lošci. Hkrati pa tudi ne želimo odpirati dodatnih lokacij za običajne oddelke, ki bi še otežile organizacijo dela na tej šoli. Trenutno proučujemo možnost, da bi program šole z nižjim izobrazbenim standardom (NIS) in posebni program (PP) združili na lokaciji nekdanjega rokodelskega doma, na Tržaški 23. Tako bi zagotovili dovolj prostora za potrebe osnovnih šol v prihodnjih letih, hkrati pa izboljšali pogoje za omenjena programa šole, ki imata posebne zahteve. Ta možnost je še posebno zanimiva, ker kaže, da bi bilo v tem primeru mogoče pridobiti evropska sredstva, ki jih za običajen prizidek šoli v prihodnjih letih ne bo mogoče pridobiti. Tako bi tudi obnovili še en objekt kulturne dediščine na Vrhniki. Ena možnost je tudi širitev šole Antona Martina Slomška, čeprav so potrebe tam nekoliko manjše in težko bi si za ta namen obetali evropska sredstva. Glede na to, da število rojstev na Vrhniki zadnja leta spet upada, je tudi vprašljiva dolgoročna smiselnost širitve šole, razen če bi tja preusmerjali otroke iz šolskega okoliša šole Ivana Cankarja. Letos občina načrtuje sofinanciranje nakupa »radarske škatle« - torej radarja, ki ga bo za razliko od sedanjega v vozilu mogoče postaviti tako rekoč kamorkoli. Menite, da je to res nujno potrebno? Je problematika res tako pereča ali pa gre za polnenje proračuna? Ne samo v naši občini, tudi v občinah, ki jih pokriva Medobčinski inšpektorat, ugotavljajo, da je hitrost marsikje še vedno velika grožnja varnosti v premetu. Posamezne KS v naši občini, ki jih ne bom našteval, želijo več nadzora nad hitrostjo vozil, česar pa sedanji radarji zaradi zakonskih omejitev ne morejo izvajati. To je bil vzrok, da smo pri izdelavi letnega načrta predvideli tudi nabavo novega radarja, ki ne bo v vozilu. Vem, da ukrep ni priljubljen, vendar bo, v kar sem prepričan, pomagal zagotoviti varnost predvsem najranljivejšim udeležencem v prome - tu. Prepričan sem tudi, da velika večina občanov nabavo podpira, saj je varnost v prometu tudi naš skupni interes. Lani je duhove buril tudi nov komunalni prispevek za novogradnje. Vztrajali ste pri varianti, ki je za občane dražja, medtem ko je opozicija želela doseči znižanje prispevka. Ali ne bi moralo biti gonilo občine razmišljanje, da mladim ustvarja pogoje, da se preselijo na svoje in ne da ostajajo v »mama hotelu«? Kajti nenazadnje strošek komunalnega prispevka pri gradnji novega objekta še zdaleč ni zanemarljiv. Tudi v tem primeru je treba osvetliti problem z več zornih kotov; komunalni prispevek, kot naj bi ga graditelji plačevali sedaj, bistveno ne odstopa od tistega, ki je bil v veljavi v preteklosti. Če sprejema ne bi zahtevala zakonodaja, zaradi sprejema novega OPN, tudi odloka in programa opremljanja ne bi sprejemali. Komunalni prispevek je dajatev, s katero se sofinancira del izgradnje komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija, čistilna naprava, ceste, pločniki, javna razsvetljava). Višina je odvisna predvsem od vrednosti komunalne infrastrukture in stopnje opremljenosti. Izračuna se za vsak objekt posebej in je odvisen tudi od velikosti gradbene parcele in velikosti stavbe. Naj povem, da KP prispevek za povprečno hišo s povprečno veliko parcelo ne stane več, kot stane projektna dokumentacija, ki pa jo graditelji plačajo brez pripomb. Pri tem lahko poudarim, da KP v naši občini ne odstopa od povprečja KP v RS. Sredstva, zbrana s KP, pa so namenjena gradnji nove komunalne infrastrukture, kajti drugih virov skorajda ni. V prejšnji finančni perspektivi smo še zagotavljali del sredstev za gradnjo iz ko-hezijskih skladov EU in državnega proračuna, po informacijah s strani MOP, pa v tej to ne bo več mogoče. Se strinjate, da imate v svetu opozicijo? Spomnim se še časov, ko ste govorili, da je nimate. Ne, temu ne morem pritrditi. Pogoj za nastanek opozicije je koalicija. Kot sem dejal že na začetku prejšnjega mandata: želim delati projektno, to je, da skupaj podpremo vse projekte, ki so dobri za občino. In to se je v minulem mandatu tudi dogajalo. V sedanjem mandatu pa je nekaj svetnikov, ki se obnašajo točno tako kot v Ljubljani v parlamentu. Ne glede na to, ali je predlog dober ali ne, avtomatično glasujejo proti. Za občino to ni dobro. Hkrati pa ne podajo konkretnih in oprijemljivih smiselnih predlogov. Tudi moji predlogi, da bi se sestali zunaj uradnih sej OS, ne naletijo na plodna tla. Vendar ne glede na vse, koalicije ne bom sklepal in bom tudi v priho- MAŠ ČASOPIS 7 dnje pričakoval, da bodo ti svetniki razumeli, da gre za dobro Vrhnike kot celote in ne le za ozke parcialne interese. Vrhnika pa bo uspešna samo toliko, kolikor bo pri izvedbi programov enotna. In še nekaj: star rek pravi, da denar znamo zapraviti vsi, teže ga je pridobiti. Zato pričakujem, da bodo svetniki podprli vse programe, ki bodo Vrhniki v korist, še zlasti, če bodo tako kot v mojem prejšnjem mandatu v pretežni meri financirani iz evropskih in državnih virov. Kako je z internetom v občini? Ko sem bil nazadnje pri vas skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti, skoraj ni bilo krajevne, kjer ne bi imeli težav s tem. Ima občina kakšne vzvode, da izboljša to stanje? Telekomunikacije in s tem tudi širokopasovna omrežja ne spadajo neposredno pod pristojnost občine. So se v isti kategoriji kot energetika, zato je po zakonu zanjo dolžan skrbeti operater, ki je zunaj področja delovanja občine (zasebni ponudnik). Vendar se kljub temu občina aktivno vključuje v reševanje te problematike. Že v času mojega predhodnika, dr. Riharja, je občina pristopila k javnem razpisu in izboru izvajalca za to dejavnost, a na žalost izbrani ponudnik Gratel ni nikoli začel z delom. Občinska uprava se na tem področju kljub temu trudi občanom zagotoviti kakovostno oskrbo. Trenutno smo v fazi pristopa h konzorciju več občin, ki naj bi pripravile vsaka zase Načrt razvoja širokopasovnega omrežja. Dokument naj bi bil pripravljen v marcu in bo pogoj ter podlaga za pridobivanje sredstev iz evropskega sklada za naložbe. Vzporedno s tem pa potekajo konkretni pogovori s Telekomom za pokritje Stare Vrhnike in Ligojne s širokopasovnim omrežjem. Gospod župan, da ne bo videti, kot da iščemo negativne zgodbe: kaj bi za lani izpostavili kot dobro? Rad bi povedal naslednje: celotno poslovanje Občine Vrhnika je dobro. Takšne uspehe, kot so na Vrhniki, ima redkokatera slovenska občina. Mnenje, da je poslovanje slabo, lahko izhaja le iz posameznikov, ki razvoja ne vidijo in ki jim ni prav, da se občina razvija pod mojim vodstvom in z dobrim sodelovanjem večine občanov. Dovolj je, da se ozrete naokoli in vidite, kaj se je vse v času sedanje garniture naredilo: od novega vrtca in tržnice, obnove Glasbene šole do Kulturnega centra skupaj s prezentacijskim centrom Ljubljanice, izgradnja kanalizacije, čistilne naprave, označevalnih tabel, obnova številnih cest, vodovoda, izgradnja rezervnega vodnega vira in vse vmes. Pri tem pa nismo pozabili niti na številne socialne dajatve in organizacijo prireditev ter zagotavljanje skrbi in koristno preživljanje časa za naše najmlajše občane. Na večjih področjih je Občina Vrhnika zgled vsej Sloveniji (ravnanje z odpadki, najbolj zelena občina, zdravstveni dom s organizacijo nujne medicinske pomoči, centrom za krepitev zdravja, številne prireditve, kot so Argonavtski dnevi, Vrhniška noč, poletni in zimski vklop, ). Težko bi našli področje delovanja, ki ni zgledno in strokovno primerno ter urejeno v korist naše občine in občanov. Res je, da se je z letom 2014 začela nova finančna perspektiva in da poraba EU sredstev še ni zaživela v obsegu, kot bi si želeli, vendar se zaradi tega razvoj na Vrhniki ni ustavil. Ravno nasprotno: v obdelavi je kar nekaj pomembnih projektov, za katere sem prepričan, da jih bomo še letos uspešno izpeljali - izgradnja novega mostu čez Ljubljanico na Tojnicah, s katerim bi lahko zelo razbremenili križišče pri Črnem orlu (v kasnejših letih še povezava z avtocestnim priključkom neposredno s povezovalne ceste Verd-Sinja Gorica), izgradnja kanalizacije in pločnika ter obno -va vodovoda proti Podgori v Verdu, dograditev (širitev) vrtca v Bevkah, pridobitev novih prosto -rov za osnovnošolsko izobraževanje, pa še kaj bi se našlo. Na tem mestu si želim le nekaj več optimizma, pozitivnega razmišljanja in morda tudi podpore, tudi s strani tistih občinskih svetnikov, ki jih imenujete opozicija. Na tem mestu ponovno predlagam vsem našim svetnicam in svetnikom ter občankam in občanom: delujmo skupaj in sodelujmo. Le tako bomo še naprej uspešni in se bo o naši Vrhniki govorilo ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Skupaj zmoremo. Pogovarjal se je Gašper Tominc. NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obdelaj mojo njivo in si sam pridelaj svojo hrano - drugič Januarja lani smo v Listi za razvoj vrhniškega podeželja oblikovali in objavili projektno idejo z naslovom Obdelaj mojo njivo in si sam obdelaj svojo hrano, s katero smo želeli občanke in občane Občine Vrhnika spodbuditi k večji samopreskrbi, predvsem z zelenjavo in vrtninami. Samooskrba namreč ni le modna muha, temveč tema, ki je potiho postavljena v ozadje vseh ljudi. Seveda ne smemo pričakovati, da bi na Vrhniki zgolj s tem v celoti rešili težave samooskrbe, lahko pa postavimo zgled občine, ki se na enostaven in povsem izvedljiv način loteva rešitve tega vprašanja. V Sloveniji sicer še vedno ni podatka, koliko njiv in vrtov obdelujemo. Vemo pa, da v Nemčiji, ki ima in želijo obdelovati sedaj neobdelane kmetijske površine in si pridelati predvsem lastno zelenjavo in vrtnine. Ideja je naletela na precejšen odziv, vendar pa le s strani tistih, ki so želeli neobdelane kmetijske površine obdelovati, ne pa tudi s strani lastnikov površin, ki bi bili pripravljeni take površine odstopiti v ta namen, seveda pod pogoji, ki smo jih v povezavi s tem pripravili in objavili. To pa je bil pogoj, da bi ideja uspela in zaživela. Zato smo se odločili, da idejo ohranimo, le da se je lotimo z druge strani. Tokrat ponujamo nekaj kmetijskih površin oziroma njiv, ki so na območju Občine Vrhnika in vM'j-'', iIjSfl^HDj Mi 13111311 ' , ■' * jnk MEH»' >j i-gagMKflB 11K 11 BfetcžIšK^^SS okroglo en milijon vrtičkov, vrtič-karji obdelujejo skupaj 46.000 ha površin, mesto z največ vrtički pa je Berlin, ki ima kar 925 vrtičkarskih površin s 73.000 vrtički. Na prebivalca Zemlje pa imamo (statistično gledano) 2.000 m2 njivskih pridelovalnih površin in sorazmeren delež takih površin imamo tudi v Občini Vrhnika, kar bi nedvomno veljalo izkoristiti. Zato našo idejo ponavljamo, le da tokrat z drugega konca. Glavni namen te ideje je prvotno temeljil na predpostavki, da so v Občini Vrhnika na eni strani občanke in občani, ki so lastniki neobdelanih kmetijskih površin, ki jih ne potrebujejo več ali pa jih ne nameravajo več obdelovati, na drugi strani pa občanke in občani, ki so pripravljeni jih lastniki ponujajo vsem tistim, ki bi jih žalelei obdelovati za svoje potrebe. Kaj je v tokratni ponudbi? V tokratni ponudbi imamo štiri njive oziroma kmetijske površine. Prva njiva ima parcelno številko 1576/2, k. o., Verd in je na Barju pred Bistro v območju obdelovalnih površin (zadnji Y izvoz levo z glavne ceste, gledano proti Bistri). Razpoložljiva je polovica parcele, kar je okvirno okrog 1.500 m2 oziroma približno 15 arov. Dostop do nje je urejen preko makadamske ceste, ki vodi tik ob njivi, omogočeno pa je tudi parkiranje osebnega vozila pred samo njivo, tako da orodja in drugih pripomočkov ni treba nositi. Zemlja na tej njivi je zelo rodovitna barjanska črnica, ki pa terja stalno skrb, saj v njej poleg zelenjave in vrtnin dobro uspeva tudi plevel, če jo zanemarimo. Njiva je zelo sončna, poleti pa na njej skoraj ni suše, za kar poskrbita zgradba barjanskih tal in nizka podtalnica, ki omogoča, da si že v meter globoki luknji naredimo svoj »vodnjak« za zalivanje. Edini »minus« njive je v tem, da jo ob visokih vodah oziroma obilnem pozno jesenskem ali zgodnje spomladanskem deževju lahko poplavi slab kilometer oddaljena Ljubljanica. To pomeni, da je pridelke priporočljivo preventivno pospraviti nekje do konca oktobra. Njiva trenutno ni preorana, saj je na tem območju mogoče s tem opravilom začeti šele v maju, ko se zemlja dovolj osuši. Ker pa je zemlja izredno prhka, jo lahko vztrajnejši obdelajo na roke že prej tako, da jo »preštihajo«. Na njivi bo zelo dobro uspevala vsa zelenjava in vrtnine, nekatere vrste, ki v rjavi zemlji sicer dobro uspevajo, na primer repa, pa tudi druge vrste tu naredijo izredno velike plodove. Sicer pa je priporočljivo njivo v tistem delu, ki bo obdelan, ograditi z mrežasto ograjo, razen če svoje pridelke radi delite s srnami in zajci. Drugi njivi oziroma površini sta na Trojici nad Vrhniko in imata parcelni številki 2331/2 in 2331/3, k.o., Vrhnika. Veliki sta približno 1.500 m2 ali 15 arov in sta ravno tako lahko dostopni, saj dovozna pot vodi tik ob robu ene od obeh parcel. Težav z morebitnim poplavljanjem tu ni, saj sta na vzpetini in sta tudi zelo sončni. Zemlja je rjava, njivi pa še nista preorani, čeprav razmišljamo, da ju bomo, ne glede na kasnejši interes, dali v kratkem preorati. Tako bosta tudi prepoznavnejši v svojem okolju. Edini »minus« njiv je v tem, da je treba vodo, potrebno za zalivanje, voziti s seboj in da njivi že dolgo, če sploh, nista bili obdelani. Zato je na teh površinah na samem začetku najprimernejše sajenje zelenjave in vrtnin, ki imajo rade surovo zemljo, kot so krompir, fižol, čebula in podobno. Tretja njiva ima parcelno številko 59, k. o., Verd in je na Mirkah, točno nasproti kapelice pri Kordi. Njiva obsega približno 1.200 m2 ali 12 arov in je bila pred zimo preorana. Zemlja na njivi je rodovitna rjava, je pa se tik ob cesti skozi Mirke na območju obdelanih kmetijskih površin. Od Ljubljanice je oddaljena približno 50 metrov, tako da je voda za zalivanje vedno pri roki. Parkiranje osebnega vozila je mogoče v neposredni bližini njive, na travnati površini ob Furlanovih termah, ki je poleti povrh vsega še v senci. Tudi na tej njivi bodo zelo dobro uspevale vse vrste zelenjave in vrtnin, je pa tudi tu priporočljivo, da jo ogradite oziroma zavarujete pred štiri »nožnimi« obiskovalci. Seveda pa niso vse njive oziroma zemlja na njih enake kakovosti. Po naši oceni in izkušnjah je najboljša tretja njiva na Mirkah, za njo prva pri Bistri, nekako trenutno »najslabša« med ponujenimi pa je druga njiva na Trojici, kar pa nikakor ne pomeni, da z ustreznim obdelovanjem ne bi mogla postati najboljša. Nekaj pravil Vsaka njiva predstavlja določeno število enot, pri čemer znaša ena enota en ar, to je 100 m2. To pomeni, da vsak, ki je zainteresiran za obdelovanje zemlje oziroma pridelovanje lastne zelenjave in vrtnin in se bo odzval na to pobudo oziroma ponudbo, lahko najame eno enoto izbrane njive. Če bo povpraševalcev za posamezno njivo več, kot je razpoložljivih enot, bodo imeli prednost pri dodelitvi tisti, ki so se oziroma se bodo prijavili prvi. Če pa je povpraševalcev manj, kot je razpoložljivih enot, in bi želeli obdelovati več kot eno enoto, se število enot razdeli skladno z dogovorom med preostalimi povpraševalci za določeno njivo oziroma po lastni izbiri, če se preostali povpraševal-ci na tak predlog zainteresiranega ne bodo odzvali. Posameznik lahko pod navedenimi pogoji najame enote obdelovalne površine tudi na več njivah, vendar ne več kot na dveh. Za vse ponujene njive velja, da je najem brezplačen, najemnik kot obdelovalec pa lahko po dogovoru sodeluje le pri plačilu sorazmernega deleža davka za kmetijsko zemljišče in plačilu morebitne dodatne obdavčitve lastnika zaradi oddajanja njiv (ki pa jih praviloma ne bi smelo biti). Dodatne storitve, ki jih ponudnik nudi najemniku, na primer oranje, brananje, gnojenje, in drugo, so lahko tudi plačljive (lahko tudi v deležu pridelane zelenjave in vrtnin), vsekakor pa v dogovoru z lastnikom ali jih najemnik zagotovi sam. Vsi dogovori so izključno v pristojnosti lastnika in najemnika, ki jih tudi ustrezno zapišeta v najemni pogodbi in notarsko overita. Najemniki se ob tem tudi zavežejo, da bodo zelenjavo in vrtnine pridelovali le za lastne potrebe, nadvse priporočena je ekološka, želena pa biološko dinamična metoda kot najstarejša ekološka metoda pridelave zelenjave, vrtnin in zelišč. Način prijave interesentov Na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja bomo odprli dodatno rubriko oziroma dodali povezavo na posebni (nov) spletni program, ki bo omogočal, da se bodo na eni strani»srečali« lastniki neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki bodo svoje njive oddajali pod navedenimi pogoji v najem, na drugi strani pa občani, ki bi želeli te njive oziroma njihov določeni del obdelovati in si pridelati zelenjavo in vrtnine za lastne potrebe. Dogovorili smo se tudi, da bomo začeli z zbiranjem morebitnih pov-praševalcev kar v papirni obliki, s pomočjo priloženega obrazca Obdelaj mojo njivo ali preko rubrike Sodeluj z nami na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja (v polje Sporočilo je treba vpisati enake podatke, kot so zahtevani v obrazcu), in sicer z začetkom po objavi tega prispevka v Našem časopisu in na spletni strani liste. Lahko pa na spletni strani Liste za razvoj vrhniškega podeželja odprete obrazec Obdelaj mojo njivo, ga shranite na svojem računalniku, izpolnite zahtevane podatke in ga nato v rubriki Sodeluj z nami pripnete in odpošljete sporočilo. Vsi osebni podatki, zbrani bodisi z obrazcem bodisi preko spleta, bodo hranjeni v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zato pozivamo vse občanke in občane Občine Vrhnika, ki še nimajo svojega vrta ali njive, si pa želijo pridelati lastno zelenjavo, vrtnine in zelišča, da se odzovejo na to pobudo in se tako tudi z osebnim vključevanjem približajo uresničevanju ideje o večji samopreskrbi z zelenjavo in vrtninami v Občini Vrhnika. Se vedno pa velja povabilo tudi vsem lastnikom zemljišč, primernih za njivo ali vrt, ki jih ne potrebujejo oziroma jih ne nameravajo več obdelovati in so jih pod predlaganimi pogoji pripravljeni oddati zainteresiranim občankam in občanom v brezplačen najem. Zato s tem razlogom puščamo priloženi obrazec za prijavo nespremenjen. Pa prijetno vrtnarjenje vam želimo. http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podeze-lja.org Lista za razvoj vrhniškega podeželja 8 NAS CASOPIS 434/25. 1. 2016 CM K 9 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 9 Spomin na velikega Vrhničana Ob 100-letnici Jožeta Cukaleta Za slovenski kulturni praznik sta v Župnija Vrhnika in kulturno društvo Nauportus viva v vrhniški župnijski Cukaletovi dvorani pripravila kulturno prireditev - Cu-kaletov večer. Prireditev je bila posvečena 100-letnici rojstva vrhniškega rojaka Jožeta Cukaleta, duhovnika in misijonarja, pesnika in slikarja. Na srečanju smo prebrali nekaj njegovih pesmi, si ogledali posnetke njegovih slikarskih del, predvsem pa se s pomočjo poznavalcev njegovega življenja in dela seznanili z osebnostjo in delom tega velikega moža. Na okrogli mizi so sodelovali jezuit p. Kokalj, Meta Žigman, Cukaletova ne- Vrhnika Vrhnika, vonjaš kot čaša medu, da žeja po tebi duša begunka. v mislih si mojih na dnu -v željah si mojih vrhunka. I...I O Vrhnika, sen mojih mladih dni. Oko gre od krova do krova. Res sedem vasi se za roko drži, a ena, le ena je Nova ... (Cukale) Leta 1906 je Cukaletov oče postavil hišo v Novi vasi. »Leta 1909 je pustil dveletno hčer Pavlo in dvomesečni dvojčici Marijo in Pepco z njihovo mamo in odšel v Ameriko k bratu Maticu od- čakinja, in Marija Leskovec, poznavalka indijskega misijona. Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 v Novi vasi na Vrhniki, v hiši na današnji Mrakovi ulici 2. Stari oče p. Cukaleta, Janez, je prijateljeval s Cankarjevim očetom; bili so sosedje na Stari cesti. Obe družini sta se veliko selili po raznih hišah te ulice. Cankarjev oče je bil krojač, Janez Cukale pa klobučar in s Cankarjevim očetom sta bila med ustanovitelji čitalnice; obema je posel propadel in oba sta pustila družini in odšla v svet. služit dolg za hišo. Domov se je vrnil z zadnjo ladjo, ki je iz Amerike odplula pred začetkom prve svetovne vojne. Takoj je dobil poziv za vojsko. Leta 1915 se je rodil sin Jože, nato pa še Ivanka, France in Ivan. /.../ Ivanka in njen mož Maks Žigman sta hišo obnovila in povečala. V njunem zakonu sta se rodila Franci in Meta. (Ančka Petkovšek, Sto let Nove vasi, Vrhnika 2005, 27-28.) V Cukaletovi družini je bilo sedem otrok, trije fantje in štiri dekleta. Po ljudski šoli se je vpisal gimnazijo, po maturi pa v bogoslovje. Leta 1939 so vrhniški študentje ustanovili Kulturno društvo Vrhnika - prvi predsednik je bil Jože Cukale. Društvo je izdajalo glasilo Močil-nik, v katerem je Jože objavljal pesmi, na oder so postavili igro Luč z gora, prirejali športna tekmovanja med Verjani in Vrhničani v Matja-ževki v Verdu - v ekipi je bil tudi Cukale. 14. julija 1940 je imel novo mašo. To je bil res velik dogodek za celotno Vrhniko. Novomašna pojedina je bila v novem Prosvetnem domu. Po novi maši je dobil dekret za kaplana v Gornjem Logatcu, kjer je bil vsa vojna leta. Leta 1945 se je umaknil na Koroško, od tam pa v italijanski Treviso in Rim, kjer je vstopil v Družbo Jezusovo in se odločil za misijone. Indijski misijon Pridružil se je slovenskim in hrvaškim misijonarjem v Bengaliji. V tem misijonu je že deloval Vrhničan jezuit Viktor Sedej (Velika Ligojna 1902 - Kalkuta 1963). V kalkutskem predmestju Keorapukur je vodil na novo ustanovljeno župnijo. Pri tem delu se je povezal z Materjo Terezijo, Nobelovo nagrajenko za mir leta 1979. Bila sta tesna sodelavca. Njej in njenim se- stram misijonarkam ljubezni je nudil duhovno oskrbo. Pomagal je pri organizaciji in gradnji bolnišnice za jetične bolnike, poskrbel za organizacijo in izgradnjo šole. Ljudem je pomagal tudi na kmetijskem področju - organiziral je izkopavanje osuševalnih jarkov, gradnjo ribogojnic ... Ustanovil je center za zasvojence z alkoholom in mamili. Med Indijci je živel kot Indijec, poskušal je krščansko sporočilo čim bolj obleči v indijsko kulturno govorico. Tudi sam se je oblačil kot Indijci, v cerkev vstopal bos, kot to počno In- dijci v svojih templjih, se naučil bengalščine, se navdušil nad poezijo bengalskega duhovnega pesnika Rabindranatha Tagoreja, Nobelovega nagrajenca za književnost leta 1913. Vseskozi pa je mislil na ljubo Vrhniko in komaj je čakal, da se bodo razmere v domovini po revoluciji toliko uredile, da bo lahko prišel na obisk. To se je prvič zgodilo leta 1971, potem pa še štirikrat. Njegov zadnji obisk Vrhnike je bil leta 1998, leto pred smrtjo. Umrl je 21. 10. 1999. Pokopan je v Bengaliji, v Dhyan ashramu. Dediščina in zgodovinski spomin Izbor Cukaletove poezije je izšel pod naslovom Naj se te s pesmijo dotikam pri MD leta 1994, njegova proza še čaka na objavo, njegove slike krasijo marsikateri vrhniški dom, največ pa jih je po hišah uglednih Indijcev. Slikar Cukale jih je rad prodajal in izkupiček namenil za lajšanje bede v kalkutskih slumih. Nova vas - Mrakova vas Pesem, ki jo pojem, je ni več na svetu, spev, ki ga izpojem, bo odmeval v tvojem srcu, kadar pride čas. Zbudil bo iz Mraka mojo Novo vas. (Cukale) Pesem izraža upanje, da bo njegova poezija odmevala v nas in da bi se mrak poslovil od Vrhnike in celotne Slovenije. Morda pa bo Vrhnika res kdaj v polnosti sprejela medse tega velikega rojaka, cenila njegovo misijonsko, pesniško in slikarsko delo, njegovo široko srce in človečnost. Na srečanju v Cukaletovi dvorani je ena od udeleženk izrazila misel, da bi bilo lepo, če bi na njegovi rojstni hiši postavili spominsko ploščo, nekdo drug pa je predlagal, da bi park pred Cankarjevim domom na Vrhniki poimenovali Park Jožeta Cukaleta. Kot predsednik Kulturnega društva Vrhnika, kot pesnik in igralec . je bil Cukale tesno povezan z vrhniško kulturo in vrhniškim Cankarjevim domom, nekdanjim Prosvetnim domom. S takim poimenovanjem bi dali parku kulturnozgodovinsko vsebino in bi Cukaleta kot velikega moža sprejeli v vrhniški kulturni prostor. Jože Kurinčič Gremo na prejo Nekega zimskega večera sva z mamo sedeli ob topli peči in se pogovarjali o času njene mladosti, ki sega okrog sedemdeset let nazaj. Doživljala je težke čase: še kot otroku ji je umrl oče, zgodnjo mladost pa ji je zaznamovala vojna. Skušali sva se izogniti tisti temni preteklosti in se raje pogovarjali o lepih trenutkih, ki so nekje globoko v njej še vedno živi. Nenadoma je postala redkobesedna in se z napol priprtimi očmi zazrla v rože na okenski polici. Počasi se je obrnila proti meni, se nasmehnila in rekla: »Veš, pozimi, ko so bili dolgi večeri in ni bilo toliko dela zunaj, smo hodili na prejo. Pa ne le enkrat, večkrat na zimo. Takrat sem bila še čisto mlada, taka deklina ...« V kraju Lučine je bila navada, da so se mladi, predvsem dekleta, med seboj zmenili, kam bodo šli na prejo; to je bilo družabno srečanje, povezano z delom in veseljem. Tudi tistega, povsem navadnega dne so se tri dekleta, ki so bila prijateljsko povezana, med njimi tudi moja mama, dogovorila, da bodo šla pozno popoldne, ko se bo v doline že spuščal mrak, na Jurčetovo kmetijo v Zalo. Pri tisti hiši so bila doma tri dekleta, ki so jih klicali Frenče, Marje-ne in Pavla. Bila so podobne starosti kot iz Lu-čin Ivanka, Pavla in moja mama Tilka; skupaj so bila res pravšnja druščina. Ko so se dekleta odpravljala na druženje, so se nekoliko lepše oblekla. Ena izmed njih, Ivanka, vedno je bila najlepša, je nosila krajše krilo in svetlo bluzo, obute je imela visoke usnjene škornje. Na ramena so se ji spuščali svetlo rjavi skodrani lasje; bila je lepega obraza in ob nobeni priložnosti ji ni zmanjkalo besed. Nekatera dekleta so s seboj nosila punkelj in kleklje, druga volno in pletilke. Ko so prišla v hišo Jurčetovih, je bilo tam že vse pripravljeno. Domača dekleta so jih težko pričakovala in brž ko so obiskovalke vstopile, so jim domača dekleta namenila prostor in že so začela klekljati ali plesti. Za te dogodke so izvedeli tudi fantje iz sosednjih vasi, ki so po navadi prišli nekoliko pozneje in se posedli na klop okrog peči. Bilo je veliko govorjenja in smeha, vendar so se že po dobri uri nestrpno presedali in čakali, kdaj bodo dekleta končala z delom. Končno je le prišla tista pozna ura, enajst ali polnoč, ko so pospravila punklje in pletilke. Domača go- spodinja, ki je bila tudi prešerno naravnana, je na mizo prinesla čaj in še kaj pečenega, potem pa so oživeli. Med njimi se je vedno našel kdo, da je potegnil na harmoniko in že so se mlade dekline znašle v objemu fantov, ki so jih urno sukali po lesenem podu. Še preden se je začelo daniti, so se odpravili proti domu. Ko so stopali po gozdnih stezah, so si fantje prizadevali, kdo bo stopal ob boku najlepšega dekleta. Vsaka korenina ali kamen na poti je bil razlog, da so jih nežno poprijeli za roko, da se katera izmed njih ne bi spotaknila. Spletale so se prve simpatije in le jutranja tema je zakrivala sramežljivo rdečico na licih deklet. Medtem ko sem si zapisovala zgodbo, je mama za nekaj časa utihnila in sklenila pripovedova- nje: »Ja, teh časov se še zmeraj rada spominjam, še vedno imam pred očmi tiste steze ...« Pletene nogavice ali jope, ki so jih dekleta spletla, so nosila za domača oblačila, čipke pa so prodala. Za denar so si včasih kupila kakšno lepo obleko za nedelje in praznike, si nadela še prosojne najlonske nogavice in čezenj kratke bele nogavičke, obula lepe čevlje in se v cerkvi postavila čisto spredaj, vsem na ogled. Med mašo so vzbujala zavist dekletom, ki si tega niso mogle privoščiti. Zelo podobno zgodbo o dogajanjih na preji je mogoče razbrati v pesmi Zimska idila »na preji«, ki jo je napisala Julka Fortuna, doma ne tako daleč stran od Lučin, na Malenskem vrhu pod Blegošem in, kot kaže, so bila taka druženja značilna za tiste kraje. ». so tudi fantje zraven pristopili, na preji brez njih ne bi bili veseli. Si fant harmoniko raztegne, vesele polke in valčki zadonijo, vsako dekle »punkeljček« pokrije, že s fanti v taktu se vrtijo . Sonja Malovrh NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 10 10 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ' .V','- ■" 1 J i f V Podlipi so počastili rojakinjo Mineva sto let od rojstva Julke Fortuna Podlipa, 29. januar - Bila je mojstrica klekljarica, pesnica in v letih po osamosvojitvi izjemna promo-torka slovenske kulture. Letos bo minilo sto let od njenega rojstva, kar so v Podlipi sklenili počastiti s spominskim večerom, na katerem so ji med drugim posthumno podelili spominsko priznanje. Marko Fortuna s priznanjem, ki ga je njegovi materi Julki podelila KS Podlipa - Smrečje. Julka Fortuna Julka Gantar se je rodila leta 1916 na Malenskem vrhu pod Blegošem, od koder se je v podlipsko dolino preselila leta 1935, ko se je poročila z Vinkom Fortuno z Mivškove domačije. Življenje ji ni prizanašalo: med vojno so Italijani moža odpeljali v internacijo, za nameček pa med požiganjem Podlipske doline želeli upepe-liti tudi njun dom. S skromno italijanščino je italijanskega častnika le uspela prepričati, da je prizanesel njenemu domu. Vinko se je vrnil iz internacije, a ga je že kmalu po vojni, leta 1952, zadela možganska kap. Skrb za kmetijo, sedem otrok in bolnega moža ni bila majhna, a ni klonila. Mogoče tudi zato, ker je med drugim našla uteho v klekljanju, ki ga je poznala že iz otroštva. Leta 1958 je organizirala prvi »tečaj« in v dveh letih je bilo v dolini že 52 klekljaric. Ker so dekleta in žene pri svojem delu rade zapele, klekljarskih pesmi pa ni bilo, je Julka leta 1963 začela po vzoru ljudskih pesmi zlagati preproste, a prisrčne klekljar-ske pesmi. Leto dni kasneje je izšla njena zbirka pesmi Iz srca do srca: čipkarske in druge pesmi, ki je kasneje doživela še dva ponatisa (zadnji, leta 1993, je bil dopolnjen). A bolj kot pesnica se je v zgodovino zapisala kot mojstrica domače obrti - klekljanja, za kar je doma in v tujini prejela številna priznanja. Na turističnih in drugih prireditvah je začela doma in na tujem nastopati kot klekljarica v gorenjski narodni noši, da bi predstavila slovensko čipko. V letih 1980-1990 je organizirala številne tečaje, izobrazila naj bi okoli dvesto deklet in žena. Izredno močna narodna zvest, podkrepljena s pristnim slovenskim izdelkom vrhunske kakovosti sta ji po osamosvojitvi tlakovala pot v Lipico, kjer je več dni na teden delovala kot promotorka slovenske kulture. Tam je bila, kar je malo manj znano, pobudnica za obnovo že pozabljene, v živo skalo vklesane niše kapelice Lurške Matere Božje, kamor so do druge svetovne vojne množično romali zaradi čudežnih ozdravitev. Julka Fortuna je umrla leta 1999. V Podlipi so se je spomnili s spominskim večerom, na katerem so predstavili njeno delo v besedi in sliki, razstavljene so bile tudi številne njene čipke. Slišati je bilo mogoče radijski intervju, ki ga je imela enkrat v časih Jugoslavije za slovenski radio, o njej so spregovorili domači, sosedje in prijatelji. Vnukinja Helena Fortuna Kač jo je opisala kot netipično staro mamo, svobodomiselno, ki ni marala zapečkarstva, pač pa je zagovarjala širjenje obzorij. A hkrati je bila izredna pripove-dovalka in, kot je dejala Helena, enciklopedija informacij. Da je slednje res, je potrdil tudi sosed Branko Jereb, ki je med drugim povedal, da se je spoznala celo na nogomet, ker je njega in fante vedno znova popravljala pri izgovorjavi tujih imen ter jih podučila, kaj pomenijo rezulta- Petdeset let valete za generacijo 1965/66 Letos mineva petdeset let, ko smo 8. a z razredničarko go. Marinko Furlan in 8. b z razredničarko go. Matildo Lenarčič končali osnovno šolo na tedanji OŠ Janeza Mraka na Vrhniki. V maju bomo organizirali srečanje obeh razredov. Lepo bo, ko se bomo z nekaterimi po dolgem času videli in obujali spomine na šolske dni. Pokličite in potrdite svoj prihod na srečanje. O datumu in kraju srečanja boste obveščeni kasneje. Kontaktna oseba: Franci Petkovšek, tel. 068 667 322. ti nogometnih tekem v oklepajih v časopisnih naslovih. Marija Malovrh, ki je na prireditvi (ob Rozki Saje) recitirala njene pesmi, je dejala, da jo je tudi dobro poznala, čeprav sta si bili različnih let. Še najbolj so ji ostali v spominu klekljarski večeri, na katerih se je veliko pelo in številne punce so se ravno tam naučile slovenskih pesmi. Vrhunec večera je bila nedvomno podelitev posthumnega priznanja Julki Fortuni, »...za njeno dolgoletno promoviranje ročne umetnosti širom po Sloveniji in Evropi ter za njeno pesniško zbirko.«, ki ga je iz rok predstavnika Krajevne skupnosti Podlipa - Smrečje Janeza Fortuna sprejel njen sin Marko Fortuna, ki jo je nasledil na njenem domu. Na tak način so se poklonili njenemu delu, ki zelo presega samo lokalne okvirje, kajti čipkarstvo dandanes, tudi s pomočjo Julke Fortuna, doživlja ponovni razcvet. Vse več mladih deklet se namreč Sonja Malovrh med »intervjujem« klekljarice Marij odrom sta namreč med prireditvijo dve skupini d klekljali. e Oblak. Pod ieklet in žena odloča zanj, čipka pa postaja ponovno cenjeno in iskano blago. To je bilo mogoče videti tudi na prireditvi, kjer niso bile razstavljene samo Julkine čipke, pač pa tudi čipke mlajših čipkaric in ustvarjalk, ki čipkam z novimi načini dodajajo nove - sodobne namene: čipka postane modni dodatek ali pa njen odtis dekorativni element na unikatni keramiki. Na prireditvi, ki je nastala na pobudo Sonje Malovrh iz Smrečja in jo je tudi vodila, so poleg omenjenih sodelovali še cerkveni otroški zbor pod vodstvom Petre Cankar ter godci Jurij, Katarina in Jošt Cankar. Po uradnem delu je sledilo še druženje ob izbrani kapljici in dobro založeni mizi, za kar so poskrbeli Mivškovi domači. Gašper Tominc, foto: GT Dobrodelni koncert v Bevkah za obnovo kapelic Krajevna skupnost Bevke je v sodelovanju s Kulturnim društvom Bevke 24. januarja v domačem kulturnem domu organizirala dobrodelni koncert za obnovo dveh kapelic v vasi, ki ju je že pošteno načel zob časa. Na dobri dve uri dolgem koncertu so se zvrstili različni ansambli od blizu in daleč, ki so se prijazno odpovedali honorarju, prisluhnila pa jim je množica obiskovalcev. Mogoče ni bila tako velika, kot bi za dogodek pričakovali, je pa bila toliko bolj srčna, kajti iz prostovoljnih prispevkov so zbrali dobrih sedemsto evrov (odšteti bo treba še stroške prevoza in ozvočenja)- Kot je predvideno, naj bi spomladi začeli z obnovo obeh kapelic, pričakujejo pa tudi, naj bi kakšen evro pridobili tudi iz občinskega razpisa za sofinanciranje sakralnih objektov. Gašper Tominc Organizatorji se zahvaljujejo podjetjem in posameznikom, ki so nam pomagali. To so bili: Dnevni bar Oaza, Gostilna Pri Kranjcu, Gostilna Pri Kopač, Gostinstvo Brus, Janez Jesenovec, Žganjekuha Kržič, Štirn - trgovina z gradbenim materialom, Formatisk in Fe-niks-As. Zahvaljujemo se župnikom za oznanilo prireditve iz naslednjih župnij: Dobrova, Brezovica, Vrhnika in Bevke ter Radiu Ognjišče. Prav tako velja zahvala PGD Bevke, še posebno Andreji Lenarčič ter Andreju in Jožetu Keršmancu. Nekateri posamezniki so v dneh po prireditvi nakazali na posebej za obnovo kapelic odprt tekoči račun, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Če bi radi tudi vi na tak način pomagali, lahko sredstva nakažete na tekoči račun SI56 0134 0645 0861 335; sklic: SI0073000001; namen: Obnova kapelic; naslov: KS Bevke, NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 11 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina ^^ Vrhnika MAŠ ČASOPIS ii Pustovanje na Vrhniki Vrhnika, 7. februar - Letošnje osrednje občinsko pustovanje je za razliko od prejšnjih let potekalo v pokritem prostoru - v športni dvorani OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Najprej je zbrane zabaval otroški čarodej, zatem je oder zasedla Alenka Kolman in prireditev s pustnim rajanjam za najmlajše odpeljala do samega konca, ko so med najboljše maske - izbrane po žiriji iz občinstva - razdelili več nagrad. Vmes so se predstavile še vrhniške mažoretke, Plesna skupna Urška, plesno-navijaška skupina Žabice, godalni orkester Glasbene šole Vrhnika, Pihalni orkester Vrhnika, posrkbljeno je bilo tudi za poslikavo obrazov. Pustovanja, ki ga je organiziral Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, se je udeležilo več sto pustnih mask, kar bo verjetno razlog, da bo tudi prihodnje pustovanje v telovadnici. Gašper Tominc, foto: GT V Kino Bevke prihaja pomlad Marec je prvi pomladni mesec, ki nas vabi v naravo in v nas prebudi željo po svobodi. Željo po tem, da smo lahko to, kar dejansko smo. Da za uspešne medsebojne odnose in kakovostno življenje ne potrebujemo mask. Prav o tem zadnjem pripovedujeta filma, ki si ju bomo ogledali v KINU BEVKE. Prvi je namenjen otrokom in družinam, drugi pa odraslemu občinstvu. Nedelja, 6. marca, ob 18. uri ROKI GRE V RING, sinhronizirana animirana družinska komedija, G.R. P. in R.P. Alatriste, Mehika, 2015 Roki je mlad petelin, ki si želi nekaj več kot zjutraj prebujati živali na kmetiji. Postati želi slaven bojni petelin in meriti moči v vaškem boksarskem ringu. Po igri usode se mu bo želja izpolnila prej, kot si misli. Lastnici kmetije grozi, da bo zaradi dolgov izgubila kmetijo. Če želi vrniti denar, mora staviti na petelinjem dvoboju. Roki se mora lotiti zahtevnega treninga, da bi premagal strašnega petelina Viktorja, prvaka vseh prvakov. Zaveda se, da je usoda kmetije in njenih prebivalcev »v njegovih krempljih«. Nedelja,13. marca, ob 18. uri SUFRAŽETKE, biografska zgodovinska drama, Velika Brita-njia, 2015 Politična drama se osredotoča na žensko gibanje sufražetk v poznem 19. stoletju. Bile so prve ženske, ki so se množično borile za pravice žensk. Mnoge so bile kaznovane z zaporom, poslanci v parlamentu jih niso podpirali. Kljub temu se niso odpovedale svojim ciljem. Zahtevale so volilno pravico, enake možnosti za delo in izobraževanje, kot jih imajo moški, pravico do lastnine, pravico do ločitve ... Carey Mulligan igra glavni lik, mlado politično aktivistko. Med- tem ko njen lik ne temelji na določeni resnični osebnosti, Meryl Streep igra Emmeline Pankhurst, vodjo gibanja. Ta je ustanovila skupino, nekaj časa preživela v zaporu zaradi napada na policista ter igrala veliko vlogo pri Representation of the People Act iz leta 1918, ki je reformiral volilni sistem. Umrla je nekaj tednov pred potrditvijo volilne pravice za ženske, starejše od 21 let. Lepo vabljeni v Kino Bevke! V kino, kjer se izkušnje preteklosti združujejo z izzivi sedanjosti. Spremljajte nas na www.bevke.si in na strani FB Kina Bevke. Kinosekcija Bevke Minioni v Bevkah našli svojega gospodarja Mala rumena bitja, velikih oči in širokega nasmeha, že od pra-davnine potujejo po svetu in iščejo smisel svojega življenja. Prepričana so, da praznino v njihovih srcih lahko zapolni le močan, strašen in najbolj grozen GOSPODAR. Čeprav so jih na svojem popotovanju našli že kar nekaj, se jim vedno znova dogaja, da Gospodar po neki nerodnosti umre. Tako so letos Minioni prišli tudi v Bevke, ker so slišali, da je na pustno soboto vsako leto zabava za male in velike maškare. Prepričani so bili, da bodo med vsemi kavboji, čarovnicami, vojaki in drugimi bitji le našli nekoga, ki bo prevzel njihovo vodstvo. Pred dokončno potrditvijo Gospodarja, so hoteli preizkusiti sposobnosti maškar. Zaplesati so morale Minionov Ba ba banana ples. Z vlakom so odpotovale na otok zlobnežev in se tam urile v metanju banan skozi majhno odprtino. Med raziskovanjem otoka so naletele na Votlino, v kateri zapleten v pajčevine živi Spiderman. Minioni so se s pomočjo maškar prebili do njega in ugotovili, da je sicer zanimivo bitje, pri katerem pa nikoli ne veš, kdaj te bo pojedel. Na otoku so našli tudi predjamskega človeka Gunga Gunga. Ples z njim je bil za male okrogle Minio-ne zelo naporen. Utrujeni so odpeljali maškare še na obalo, kjer so pod palmami in bananami uživali v Limbo ritmu. Naveličani dolgega pohajkovanja po zemlji, so se Minioni in maškare odločili, da odidejo v vesolje. Z raketo so naredili dolgo pot po planetih in osončjih, nazadnje pa so zopet pristali v Bevkah. Minioni so prosili maškare, da se jim predstavijo in pokažejo kaj znajo. Na koncu so bili sklepčni, da so našli svojega novega gospodarja, ki je hkrati prijazen kot princesa, grozen kot vampir, strašen kot okostnjak, močan kot Batman in spreten kot Spiderman. Vse maškare skupaj so najboljši Gospodar, kar so jih imeli do sedaj. Tako so Minioni končali svoje zgodovinsko popotovanje. Svoj dom so našli med prebivalci barjanske vasi. Spoznali so, da praznino življenja lahko zapolni le odprto srce, močan objem in topel pogled. Vsega tega pa imamo bevčani v izobilju. Hvala vsem animatorkam in animatorju, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi otroškega rajanja. Hvala tistim, ki ste poskrbeli, da maškare niso bile žejne. In hvala ansamblu Duo Novi Akordi, ki je poskrbel, da so noge imele ritem za ples. Čez leto dni pa se zopet vidimo! Andreja Lenarčič Vrhniške vodne legende! Reka Ljubljanica že od pračasov kroji življenje prebivalcev na svojih bregovih. Rečemo ji tudi reka s sedmimi imeni, saj kot Ljubljanica v številnih izvirih na robu krasa sedmič in zadnjič priteče na plano prav s tem imenom. Vrhničani leto 2016 posvečamo naši reki, ob kateri so se rojevale legende. Turistično društvo Blagajana Vrhnika je v spremstvu blagajan, zaščitenih rožic, ki rastejo tudi na vrhniškem hribovitem zaledju in po katerih se je društvo poimenovalo, na pustno soboto na Ig, kjer je potekal tradicionalni sprevod pustnih mask, popeljalo vrhniške vodne legende. S sabo smo popeljali Ivana. Se čudite? Nikar! Vrhniki in Ljubljanici je s svojim pisanjem postavil spomenik! In ko je bil še Ivanček, je v enajsti šoli pod mostom globoko pogledal v dno Ljubljanice. Še dobro, da je bil v bližini Jurcatov hlapec in ga potegnil iz vode. Globin pa se ne boji Lintvern, zmaj, ki bruha vodo in kdaj pa kdaj ima v vodi svoje mladiče. O tem je pisal že Valvasor, v katerega času je živel poštar Hofman in zatrjeval, da je enega našel sam in zdaj visi pri njem doma. Ja, človeške ribice so bile zmajeva družina. Lintvern še zdaj bruha vodo in ker se dodobra spe-ni, ji še vedno rečemo potok Bela. Ob njej so zaplaninski kmetje postavili enega najstarejših mlinov tod okrog. Sto let je tam le še ruševina, videti je ostanke zidu in mlinsko kolo. Mlin ne melje več, a vrhniškim pekom ne zmanjka moke. Tudi mlinarji in peki so se predstavili v dolgi povorki s svojimi spremljevalci od čebelice, miške, krave do volka. Tisočletja prej so se iz daljne Grčije odpravili na pot argonavti; šli so iskat zlato runo. Njihov vodja je bil Jazon, lepa Medeja njegova izbranka. Po Ljubljanici so pripluli na rob Barja. V Mo-čilniku jih je ustavila visoka kraška skala. Vodna pot je izginila v njenih nedrjih. Jazon je besen s pestjo udaril po skali, ki pa je vztrajala na svojem mestu. Kaj jim je preostalo? Zgradili so Na-uportus, razstavili so ladjo in jo na ramenih prenesli do morja. Svoj podpis so pustili na vrhniškem grbu. Na Igu se je v povorki pod napisom Vrhniške vodne legende predstavilo 35 mask. S sabo smo imeli voziček, naložen z mli- narskimi pripomočki, moko in sveže pečene žemljice. Argonavti so s sabo peljali in nosili slabe tri metre dolgo ladjo Argo, delo naših pridnih ustvarjalnih članov. Ladjo je zasnoval in izdelal Jože Malovrh, Sonja Malovrh je dodala jadro, Andrej Aljančič masko argonavta na kljunu ladje. Vrhniške znamenitosti smo opisali tudi na letaku in jih razdelili številnim gledalcem. Vesela in ponosna sem, da so člani društva ustvarjalni ljudje z veliko optimizma in dobre volje. Hvala vsem sodelavcem in prijateljem. Mirjam Suhadolnik, predsednica TD Blagajana NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 12 12 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pustovanje Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v predpustnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi našemili. V Evropi so po letu 1300 zabave prenesli na čas pred štiridesetdnevnim postom. Letos smo se oblekli v pustne maske že 6. februarja, da bi čim prej odgnali zimo in priklicali pomlad. Pust je čas, ko za nekaj dni prevzamejo oblast šeme. Člani Društva ljubiteljev narave in običajev Notranjske smo se iz teh negotovih časov prestavili v čas pravljic - Sneguljčica se je veselila v krogu delavnih palčkov, princa s kitaro, lovca, pa tudi hudobna mačeha je Sneguljčici poklonila zdravo jabolko; zabavali smo se v Gostilni Turšič, kjer so poskrbeli za glasbo, hrano in pijačo. Upajmo, da smo bili dovolj razposajeni, da smo odpo-dili mrzlo zimo in da se bo pomlad vsak čas prebudila. Se vidimo na gregorjevo! Za DLNON: Metka Paškulin Občni zbor kluba bo v petek, 18. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Vrhniki. Blagoslov motorjev bo v nedeljo, 24. aprila, ob 13. uri pred cerkvijo sv. Pavla na Vrhniki. i GRegoRjevo $ Sobota, 2016 i2. maRec ob 1730 ob potoku -17-00 rod- izdelovanje in v • ocenjevanje barac v spusc ^^ * Domu upokojencev 130 ^^ 893 (VRhnika-vas) it ZIC OOEL-I^ ^ KLUB v* Dom DRUŠTVO UUBITEUEV Upokojencev NARAVE IN OBIČAJEV Vrhnika NOTRANJSKE Pustna povorka na Stari Vrhniki Na sončno pustno soboto smo se pred domom Krajevne skupnosti zbrali vojaki, dinozavri, mačke, vitezi, vile, celo Eifflov stolp. V pustnem sprevodu smo se odpravili po vasi in preganjali zimo. Da pa pust ne ostane lačnih ust, je zom- hudički, superjunaki, biji, kokoška, disko generacija, pračlovek, vesoljec in poskrbelo Kulturno društvo, ki je med veselo druščino razdelilo krofe in sok. Glede na to, da sneg še kar vztraja, bomo morali biti prihodnje leto še glasnejši in številčnejši. Vesoljski Povžki v nastopili na OS Log -Dragomer Plesna skupina Vesoljski povžki se je z veseljem odzvala na povabilo KUD Kosec in nastopila na njihovi prireditvi ob počastitvi 140. obletnice Cankarjevega rojstva. Prireditev je potekala v njihovi osnovni šoli, Povžki pa smo nastopili s koreografijo, v kateri so se se prepletali različni plesni stili. Plesna zasedba je bila tokrat malo okrnjena zaradi bolezni in šolskih obveznosti, a ravno prav velika za na oder večnamenskega prostora OŠ Log - Dragomer. Še enkrat bi se zahvalili KUD Kosec za vabilo in prijaznost, hkrati pa bi povabili vse občane na Območno plesno revijo, ki jo organizira JSKD Vrhnika in bo 9. marca ob 18. uri v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Pridite in z obiskom podprite vrhniške plesne skupine. Tina Krvina / Slike: Joži Krvina Vabilo Spoštovane članice in člani Turističnega društva Blagajana, spoštovani podporniki in prijatelji društva! Vabimo vas na redni letni občni zbor Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki bo v ponedeljek, 7. marca 2016, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Skupina Lutke Blagajana vam bo za uvod odigrala kratko predstavo. Po končanem občnem zboru se bomo družili v avli Cankarjevega doma. Počaščeni bomo, če se boste odzvali našemu povabilu. V pričakovanju potrditve vaše udeležbe vas lepo pozdravljamo. Upravni odbor TD Blagajana Vrhnika Predsednica Mirjam Suhadolnik Sejem VSE ZA VRT IN DOM v soboto, 16 aprila 2016 Pridelovalci biohrane, vrtnarji, drevesničarji, izdelovalci orodij za vrtičkarje, vrtnih klopi in lop, cvetličnih korit in drugih, času primernih pripomočkov prisrčno vabljeni, da se udeležite našega sejma v soboto, 16. aprila 2016. Svoje izdelke lahko prodajate ali pa pripravite samo promocijsko predstavitev. Sejem bo na Sodnij-skem trgu ter na parkirišču pri Sodnijskem trgu na Vrhniki. Sejemska pristojbina: 12,20 evra ali 15,25 evra z DDV (odvisno od prostora, ki ga boste zavzeli). Obratovalni čas sejma: od 8. do 14. ure na trgu za sodiščem. Pričakujemo, da boste svoje izdelke na sejmu ponudili po proizvodnih cenah. Pristojbine boste plačali pooblaščeni osebi na sejmu. Skupno dovoljenje za vse prodajalce sejma VSE ZA VRT IN DOM bo pridobilo Turistično društvo Blagajna. Zato vas prosimo, da ob prijavi predložite vsa potrebna dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Prosimo, da našo zahtevo upoštevate, da bi se izognili morebitnim neljubim zapletom s strani inšpekcijskih služb. Prijave pošljite na naš naslov do 8. 4.2016! Prijava Vse za vrt in dom, 16. aprila 2016 IME IN PRIIMEK: NAZIV IN NASLOV : PONUDBA : ŽELIM NAJETI STOJNICO (ustrezno obkroži): KONTAKTNA OSEBA: DA NE TELEFON: Prijavo lahko pošljete preko elektronske pošte na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net ali na naslov Turistično društvo Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg4, 1360 Vrhnika. Turistično društvo Blagajana NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 13 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Drago ob petdeset let stari perujski kakteji Stebričasti kaktus sega do škarnikov. Drago iz Janezove vasi ima pol stoletja stare kaktuse Vrhnika, 1. februar - Na Cesti Krimskega odreda živi Drago Mrgole, ki v svojem zimskem vrtu že desetletja skrbi za bodeče ljubljence. Najbolj mu je pri srcu perujska kakteja, stara okoli petdeset let, ki bi na trgu dosegala zneske v več deset tisoč evrih. Za hišo je pred leti naredil zimski vrt, kajti nekateri kaktusi so postali preveliki in preveč narodni za notranje prostore. Zdaj tam obisko -valcu padejo v oči predvsem trije, ki izstopajo po svoji velikosti. Prva sta stebričasta kaktusa, od katerih najvišji sega dobrih pet metrov v višino in bo čez nekaj let začel Dragu beliti lase, saj mu bo zimski vrt po višini postal prenizek. »Mislim, da je star okoli 28 let, k nam pa je prišel tako, da sem ga videl pri nekom v naši ulici. Lepo sem ga prosil za podtaknjenec in iz njega je zrasel večmetrski kaktus,« je povedal naš sogovornik, ki pa mu je še najbolj pri srcu druga impozantna bodičasta gmota: perujska kakteja. Ta ima daljšo brado kot predhodnik: že leta 1968 so ga imeli Dragovi starši. »Ker pa je zanju postal prevelik, sem se ponudil, da ga sprejmem jaz. Ko sem ga pripeljal domov, je bil visok okoli 80 cm, danes meri skoraj tri metre.« Do take višine je potreboval okoli petdeset let, kar bi, če bi ga recimo prodal, naneslo od 20 do 30 tisoč evrov. »Gre za kaktus, ki raste v perujski puščavi, med našimi gojitelji pa ga ne srečamo ravno pogosto. Ne zahteva veliko: poleti ga zalijem na vsakih štirinajst dni, po- zimi pa na mesec. Cvetel naj bi po tridesetem letu, vendar pri meni še ni.« Če mogoče gojenje samo po sebi ni tako zahtevno, pa je toliko bolj zahtevno opravilo njegova presaditev, ki jo ovirata velikost kaktusa in njegovo trnasto steblo. »Ko smo ga v preteklosti presajali, smo morali narediti nekakšen oder, postaviti škripce, kaktus pa oviti v debelo blago, da smo ga spravili iz posode.« Predvidoma letos naj bi jih presajal, a priznava, da mu nekako ne diši, ker je tako velik projekt. »A kaj moreš, če želiš, da bodo lepo uspevali, se je potrebno potruditi.« Sicer pa je v Dragovem zimskem vrtu mogoče opaziti še druge kaktuse, agave, aloje, ježevce ... Med drugim je tudi strupeni kaktus, katerega imena ne pozna natančno. Povedal pa je, da ga je pred desetletji zaradi njegove redkosti moral »prešvercati« iz Švice. Mleček naj bi bil strupen - menda naj bi ga uporabljali domorodci za izdelovanje strupenih puščic. A ne glede na pestrost kaktusov, ki jih ima Drago, njegovo srce še vedno ostaja pri perujski kakteji. Kako tudi ne, ko pa gre že skoraj za družinsko zapuščino, ki se prenaša z roda v rod. Gašper Tominc, foto: GT Križev pot na Planino Dekanijski odbor za mladino in skavti z Vrhnike vas vabimo na križev pot na Planino. Zbrali se bomo na parkirišču ob nekdanjem smučišču na Ulovki v petek, 4. 3. 2016, ob 20. uri, od koder bomo skupaj nadaljevali pot proti vrhu Planine. Za čaj na cilju bo poskrbljeno, vsi udeleženci pa ste povabljeni, da s seboj prinesete kaj sladkega. Argonavti - skavti z Vrhnike in dekanijski odbor za mladino Zimovanje klana Nekega januarskega večera smo se Bl Bl kla-novci z Vrhnike odpravili na zimovanje. Zbrali smo se pred župniščem in se odpeljali do Škofje Loke. Naš cilj so bile Dolenčice nad Poljansko dolino, zato smo naslednjih nekaj kilometrov opravili peš, kot se za popotnike in popotnice spodobi. Prispeli smo do manjše kmetije, kjer smo se namestili v skavtski sobi. Čeprav smo bili utrujeni, smo še vedno imeli toliko energije, da smo skuhali večerjo in preživeli prijeten večer. V soboto nas je razveselilo sonce in odšli smo na bližnji hrib, kjer smo zakurili ogenj in si skuhali slastne makarone. Popoldne nas je obiskal kaplan Gašper, zvečer pa smo spoznali skavte iz novoustanovljenega stega - Poljanska dolina 1. V nedeljo smo dan začeli s sveto mašo, po kosilu pa smo odšli domov navijat za slovenske smučarske skakalce. Petje ob kitari, zabavni večeri, globoke debate in okusni obroki so nas spremljali ves vikend, zato smo se imeli res lepo. Legendarna sraka Izidor Fortuna - vrhniški jasličar Njegove jaslice so navdušile celo Švede Vrhnika, 1. februar - Dan pred svečnico, ko pospravimo jaslice, smo obiskali velikega vrhniškega ljubitelja jaslic, ki jim je namenil kar celotno zgornjo etažo nad domačo garažo. To je Izidor Fortuna, o katerem smo drobno novičko lahko prebrali že v lanskem Našem časopisu, stanuje pa na Vrhniki pod Hru-ševco. Kot je povedal, je že od nekdaj rad postavljal jaslice. »Včasih, ko smo živeli še na Dobovičnikovi, sva jih z bratom postavljala na balkonu, a to ni to, kar bi si vsak ljubitelj jaslic želel. Ko pa smo začeli graditi hišo pod Hruševco, sem arhitektu dejal, naj nad predvideno garažo ne pusti balkona, marveč predvidi zaprt prostor, ki ga nameravam izrabiti za jaslice.« Tako je nastal 25 m2 velik prostor, ki od leta 2009, ko so se vselili v hišo, vsako leto gosti verjetno največje jaslice na vrhniškem koncu. Že od samega začetka mu pomagata hčerki Katja in Nina, katerima je letos prepustil, da sta popolnoma sami zasnovali in opremili skrajna (vogalna) konca jaslic, medtem ko je Izidor prevzel delo na sredini, kjer je hlevček z Jezusom. »Mogoče je nabiranje mahu še najlažje opravilo. Več dela je s postavitvijo nosilne konstrukcije in potem s samim postavljanjem, tako da moramo začeti z deli v začetku decembra, če želimo, da vstopimo v praznike brez časovnega pritiska,« je povedal sogovornik, ki je letos na planjave mahu postavil okoli 180 ovčk in več kot sto figuric. »Vsako leto poskušamo postaviti jaslice na drugačen način, v postavitev skušam vnesti tudi nekaj našega vsakdanjika, tako smo letos na primer na nekem koncu postavili kopico miniaturnih drv, ki jih po žledu tako ali tako vsepovsod srečujemo.« Sicer pa je prizorišče tudi polno miniaturnih lesenih objektov, ki jih je Izidor izdelal sam ter seveda tudi osvetlil, da v večernem mraku pričarajo tako znano božično idilo. Kot vsak resen postavljavec jaslic je v postavitev vključil tudi vodo, ki se pretaka z enega konca na drugega. Tako razgibana postavitev očara ne samo otroke, ampak tudi starejše, zato hišni zvonec ne sameva. »Prišli so celo Švedi, ki so preko mojih sorodnikov izvedeli za moje početje. Neverjetno, kako so bili navdušeni, saj pri njih kaj takega skoraj ni mogoče videti.« In kaj bodo Izidor, Katja in Nina postavili prihodnje leto? »Nekaj že imam v mislih, vendar je včasih tako, da se med letom premislim. Tako da pustimo času čas, pa bomo videli decembra.« Gašper Tominc, foto: GT Okoljsko varčnejše ter naravi in človeku prijaznejše svetilke na šestih cerkvah na Ljubljanskem barju V zadnjih letih je trend, da se številni objekti ponoči osvetljujejo. Raziskave so pokazale, da nočni metulji, ki so pomembni opraševalci in hrana drugim nočnim živalim, v veliko manjšem številu, tudi do 10-krat manj priletavajo na manj intenzivno osvetljene fasade cerkva in se v bistveno manjšem številu zbirajo okoli takih reflektorjev. Nasprotno za intenzivno osvetljene fasade velja, da se žuželke, ki so ujete v snop svetlob,e takrat ne prehranjujejo in ne razmnožujejo. Njihova številčnost se manjša iz generacije v generacijo, kar posredno vpliva na žužkojede živali (ptice, dvoživke, netopirje itd. ...), ki imajo vedno manj hrane. Osvetljevanje fasad povzroča sicer tudi težave nastajanja plesnim podobne pajčevine, ki jih pajki spletajo za lovljenje nočnih žuželk. Osvetlitev objektov, kjer so preletne odprtine netopirjev, povzroči zakasnitev izletavanja netopirjev v večernem času. To pomeni, da gredo na lov kasneje in zamudijo večerni vrhunec žuželk. Posledično so take živali šibkejše in bolj dovzetne za plenilce in bolezni. Enako velja tudi za mladiče teh osebkov, ki so v začetku odvisni od materinega mleka. Na upravi Krajinskega parka Ljubljansko barje smo se zato odločili, da gremo naproti željam lastnikom in upravljavcem teh objektov. Ponudili smo kompromis z zamenjavo obstoječih žarometov z 1 m naravi prijaznimi svetili, ki imajo filtre, ki ne prepuščajo UV-svetlobe, ki najbolj privlači žuželke. V teh svetilkah je šibkejša sijalka, ki prispeva k od 40-90 % zmanjšanju stroškov za električno energijo. Hkrati te svetilke vsebujejo tudi posebne maske, ki preprečujejo, da bi svetloba uhajala v nebo, in omogočajo zasen-čevanje preletnih odprtin za netopirje. Z nalogo izboljšanja stanja netopirjev in zmanjšanja svetlobnega onesnaževanja je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, s soglasjem pristojnih občin in župnišč, konec leta 2015 izvedel zamenjavo obstoječe razsvetljave na šestih cerkvah na območju krajinskega parka. To so: sv. Križ v Iški vasi, cerkev Device Marije rožnega venca v Tomišlju, sv. Jakob v Strahomerju, sv. Duh v Vnanjih Goricah, sv. Jakob na Blatni Brezovici in sv. Nikolaj na Bregu pri Borovnici. V prenovo okoljsko varčnih svetil smo vložili 7.000 evrov. Umetna svetloba pa ne ogroža le biotske raznovrstnosti, ampak moti tudi spanec ljudi ter zmanjšuje tvorbo melatonina, antioksidanta, ki ščiti človeka pred nekaterimi vrstami raka. Zato je za vse najboljše, da se čim manj objektov, zasebnih in javnih, ponoči ne osvetljuje. Kadar to vendarle ni mogoče, upoštevajte določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja skupaj s Smernicami za naravi prijaznejšo in energetsko učinkovitejše osvetljevanje objektov, ki so bile razvite v projektu LIFE+ Življenje ponoči. Narava vam bo hvaležna in vaše počutje bo boljše. Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 14 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nova soseska Na Vrhniki že dolga leta samevajo vojaški objekti, kjer je država konec lanskega leta ustanovila tako imenovani Namestitveni center za »begunce« oziroma bolj primerno: za »mi-grante«. Center bo lahko za daljši čas (beri let) dom približno 1000 migrantom, kar bo predstavljalo 20 odstotkov mestne populacije. Številka, ki pri marsikateremu zbudi nelagodje. Pred meseci smo na občinski seji že postavili vprašanja v zvezi s sprejemnim centrom na Vrhniki. Razen tega, da se nimamo kaj bati, nismo dobili odgovora. Že meseca septembra smo podvomili o učinkovitosti naše vojske in policije pri kontroli prehodnih migrantov. S strani notranjega ministrstva smo lahko le večkrat slišali, da naj ne skrbimo, da so to samo begunci, večinoma doktorji, znanstveniki, učitelji, da z njimi ni težav in da ima Evropa z njimi same dobre izkušnje. Levi mediji so nam kazali pravljično sliko. Levi aktivisti in kulturniki so ob posnetkih iz Grčije modrovali, da bi begunce sami sprejeli na dom, jim pomagali in za njih skrbeli. A leve sanje so se razblinile. Zgodil se je Koeln, zgodila so se posilstva, ropi, nadlegovanja, zgodil se je Pariz. Zaradi teh dogodkov in zaradi dejstva, da so teroristi in zločinci omenjenih dejanj prečkali ravno Slovenijo, smo nekateri občani zaskrbljeni zaradi namere naše vlade. Na zadnji seji smo županu postavili vprašanja: Kdo bo skrbel za varnost naših otrok, varnost naših žena, naših domov. Kdo bo varoval naše prireditve, trgovine in kdo bo odgovarjal če se pri nas zgodi Koln. Odgovora ni in ga še vedno čakamo. Je pa ministrstvo že predhodno zagotovilo, da bo center namenjen samo ranljivim skupinam. Pomeni starejšim ter družinam z mladoletnimi otroki. Vse lepo in prav, če ne bi brali: v Belgiji 7 mladoletnih posililo mladoletnico. Med njimi 14-letnik. V Nemčiji 15 in 17- letnik posilila 12-letnico. V Avstriji mladoletnik posilil 72-letno upokojenko. Mlad moški na bazenu posilil 10-letnika. To kar si mi predstavljamo pod ranljive skupine, so za njih lahko že vojni veterani, roparji, posiljevalci. Ne trdimo, da med njimi ni resnično potrebnih naše pomoči, vendar dokler država ne zna ločiti prestopnike od beguncev, ne želimo takšnega centra na Vrhniki. Naj ga imajo v Ljubljani. Imajo prazne Stožice, Metelkovo, delno prazno Roško, nenaseljene Celovške dvore. Poleg tega nas je zanimalo kdo bo nosil breme sociale v kolikor migranti dlje časa ostanejo na Vrhniki. Zaradi utemeljene bojazni smo županu in občinskemu svetu predlagali, da občinski svet sprejme neko stališče, da je občina Vrhnika proti migrantskemu centru. Žal neuspešno. Veliko ljudi si o migrantski krizi ne upa jasno in glasno povedati svojega mnenja (tudi svetniki), saj so takoj označeni za revanšiste, rasiste, ksenofobe. Veliko si jih pa želi, da bi imeli sedaj enega »Viktorja Orbana« na oblasti. Politika, ki bi odločno udaril po mizi in naredil red ter jasno povedala evropskim politikom, da ga lomijo. Pa da spomnim: leto dni nazaj so mediji pisali, da je Janša podoben Orbanu in da bodo takšni nacionalisti pokopali evropske vrednote. Po letu dni se je mnenje drastično spremenilo. Ugotavljajo, da je ravno Or-ban s svojo politiko zadnji branik svobodne, demokratične in ^^^ na krščanskih vrednotah zgrajene Evro- H^B ^hk pe. Le Janšo so nehali primerjati z njim. Za OO SDS Vrhnika Daniel Cukjati VABILO NA PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE: »ŠPICLJI UDBE« V BELI DVORANI Župnijskega vrtca Vrhnika, v petek 11. 3. 2016 ob 18.30. Knjigo bo predstavil njen avtor Roman Leljak. OS Antona Martina Slomška Pevska prireditev ob kulturnem prazniku V dnevih ob kulturnem prazniku smo na šoli Antona Martina Slomška Vrhnika imeli prireditev, na kateri so se predstavili štirje zbori in plesalke folklorne skupine. O pomenu ohranjanja naše kulturne dediščine sta nas spomnila devetošolca Ajda Miklavčič in Andrej Matevc. Povedala sta, da se v teh dneh še posebej spominjamo naših velikih pesnikov, pisateljev in ustvarjalcev, ki jih je ljubezen do domovine in maternega jezika navdihovala k ustvarjanju. Tako so skozi leta nastajale najlepše melodije, slike, povesti, romani in pesmi. In prav z ubrano zapetimi pesmimi smo Slomškovi pevci počastili kulturni praznik. Z mislijo, da kdor poje, slabo ne misli, smo zaključili našo prireditev in tako obogatili dan našim zvestim poslušalcem. Alenka Košak Mencin Prvaki znanja 10. februarja je v Prekmurju potekalo državno tekmovanje Prvaki znanja, ki se ga je udeležilo 42 ekip. Slomškovo šolo so zastopali Arina Šmidt (8. r), Žanet Zakonjšek, Andrej Matevc in Gregor Gajič (vsi 9. r), ki so osvojili bronasto medaljo. Bravo! Ponosni smo na vas! Mentorica Tanja Vojska (OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika) Medobčinski otroški parlament Tema letošnjega otroškega parlamenta je Pasti mladostništva. Tema je zelo široka in za mladostnike zelo zanimiva. Naši parlamentarci (Gaber Gabrovšek in Edin Cehic iz 8. razreda ter Žanet Zakonjšek in Lara Nagode iz 9. razreda) so se v četrtek, 11. 2. 2016, udeležili medobčinskega parlamenta na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Razpravljali so o pasteh interneta, nasilju, odvisnostih, pretirani skrbi za telo, samopodobi in spolnosti. Svoja mnenja so izrazili zelo jasno in jih hkrati dobro argumentirali. Sledile so volitve, na katerih so učenci najodmevnejše in prepričljive glavce izvolili za predstavnike na regijskem otroškem parlamentu. Z naše šole sta bili izvoljeni Lara in Žanet. Vsem parlamentarcem čestitamo. Mentorica: Tanja Vojska (OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika) Župnijski vrtec Vrhnika Obisk Ljubljane z g. dekanom Blažem Novo leto smo v Župnijskem vrtcu Vrhnika obarvali z zimsko tematiko, čeprav o snegu ni bilo ne duha ne sluha oz. smo ga dobili le za vzorec. Najmlajše skupine Mavrice, Oblački, Kapljice in Angelčki so spoznavali zimo na matematičen način. Zvončki so raziskali pravljico Muca Co- patarica po dolgem in počez. Sončki in Zvezdice so imeli glasbeno obarvan mesec. Spoznali so veliko inštrumentov, glasbenikov, obiskali pa so tudi glasbeno šolo. Lune so ob pravljici Babica zima izdelovali snežake in si pripravili zimsko idilo kar na stopnišču. Sosedje v Kapla-niji smo se zabavali z nič kaj zimskimi temami. Plameni so imeli gibalno obarvan mesec, Iskre pa smo se posvetile nenavadnim vprašanjem in jih reševale na matematičen način: Kaj če bi imela Zemlja obliko kocke? Kaj če bi živeli na severnem polu? Kaj če bi lahko ljudje kontrolirali vreme? Kaj če bi lahko potovali v prihodnost? Kaj če bi bilo vse barve enake? In še mnogo drugih vprašanj. Najbolj odmeven dogodek v tem mesecu pa je bil zagotovo obisk Ljubljane, ki se ga je udeležilo kar sedem skupin od desetih. Ogledali smo si ljubljansko stolnico, Prešernov trg, Tromostovje, tržnico in prelepe jaslice v frančiškanski cerkvi. Ker smo zadnje dni zelo veseli, kadar nas na igrišču ali sprehodu ogreje sonce, bi zimi z veseljem pomahali v pozdrav in ji rekli nasvide-nje do naslednjega leta. A ker ljudje ne moremo kontrolirati vremena, se lahko le pustimo presenetiti. Tudi presenečenja obožujemo! Meta Žitko Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli Teritorialna garda! SDS hoče inovativno zakrpati praznino nacional-no-varnostnega problema obrambe RS z ustanovitvijo nacionalne garde. Ukinitev Teritorialne obrambe RS, ukinitev služenja vojaškega roka, posledično razkraja, če se po domače izrazim, »možatost« slovenskega fanta. Fant je 18-letnik, ki potrebuje življenjski poduk možatega obnašanja v življenju. Kje naj dobi to možatost? V preteklosti si je to pridobil s služenjem vojaškega roka. Kaj je možatost, vam razloži vsako mlado dekle, ki razočarano išče to vrlino pri sedanjih fantih, navezanih na svoje mame in hladilnik - mama lačen. Kaj storiti, da bomo imeli dober, sprejemljiv, enostaven obrambno-varnostni sistem, ki bo pokrival tako obrambo domovine kot obrambo pred nevarnostmi, s katerimi nas preseneča narava in nazadnje pred migracijami, ki se sedaj dogajajo. Nazaj k naravi, bi človek enostavno odgovoril. V dobri stari vajeniški sistem, kjer je mojster vajencu tudi navil ušesa, če je slabo pometel delavnico in k obveznemu služenju vojaškega roka. Ali res potrebujemo toliko fakultet? Po osamosvojitvi so fakultete nastajale kot gobe po dežju, služb za diplomante pa je bore malo, čeprav so bili profesorji v stalni pripravljenosti na domu, da so bili na dosegu. Edini učinek se je kazal v njihovih denarnicah. Kaj pa obrambno-varnostni sistem? Ali rabimo dve varnostni službi, rabimo ministrstvo za obrambo in notranje zadeve? Vsak zase, z vsemi ločenimi infrastrukturami, logistiko, informatiko, da ne naštevam. Za tako majhno državo je to vreča brez dna. Pred nekaj leti smo prisegali na patrije, zdaj na bodečo žico in to je trenutno glavna obrambno-varnostna strategija RS. Bodeča žica rabi kot infrastrukturo kakovostne klešče in neprebojne rokavice. Smo pred propadom, če nam težave povzroča navadna bodeča žica. Mojster teme in luči, kot nekateri imenujejo Janeza, je dal svojo ponudbo. Še več, ker meni, da bo na naslednjih volitvah zmagal, je nacionalna garda njegov predvolilni program. Ja močan izziv za obrambno-varnostni sistem RS, je pobuda za ustanovitev nacionalne garde. Če izhajamo iz ustavne pravice in dolžnosti, da ima vsak državljan pravico in dolžnost, da brani svojo domovino, menim, da je v prvi vrsti treba tega državljana za to nalogo usposobiti. Vanj bo treba vložiti več kot v orožje in orodje, ki ga bo pri tem uporabljal. Govorim o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka. Zaradi racionalizacije obrambno-varnostnega sistema bi združil Ministrstvo za obrambo in Notranje zadeve. Ob profesionalnem sestavu vojske, policije, gasilstva bi ustanovili skupno akademijo častniškega in podčastniške kadra policije, vojske in gasilstva. To bi bil pedagoški kader po učnih centrih po Sloveniji, kjer bi fantje služili obvezni vojaški rok, kjer bi se usposobili za rezervnega policista, vojaka, gasilca, sanitejca. Po končanem usposabljanju bi v primeru potrebe deloval po teritorialnem načelu v svojem domačem okolišu. To rezervno »armado« bi lahko imenovali Teritorialno gardo, če že gardo, ki se lepše sliši, hočemo imeti. Zopet bi imeli tako imenovane »štelnge«, kjer bi fantje praznovali svojo potrditev, da so zdravi in sposobni služiti vojaški rok. Še najbolj bi bila vesela dekleta: zopet bi imela dobrega možatega fanta, ki bi prevzemal vse življenjske odgovornosti. Ni iz trte izvito, kar sem napisal. V resen razmislek politiki ... Vid Drašček, Vrhnika NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 15 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 15 Navihani in ustvarjalni februar v Župnijskem vrtcu Vrhnika Zima, zima bela, vrh gore sedela ... so peli otroci in skozi vrtčevska okna nestrpno pogledovali proti nebu, kdaj bo padla kakšna snežinka. Kljub zimskemu času pa snega ni in ni hotelo biti. Zato so si otroci zimo pričarali in ustvarili kar sami. Najprej so vzgojiteljice otroke naučile pesmico Babica zima, potem pa so otroci najprej pobelili vsa okna svojih igralnic in z lepljenjem koščkov stiropora, kaširanjem snežaka ustvarili pravo zimsko pokrajino, ki krasi hodnike in stopnišče Župnijskega vrtca. Babica zima je v dom prihajala vedno le ponoči, ko je bil vrtec ovit v tišino in mir. Zato je otroci nikoli niso srečali. Pred nedavnim pa nam je iz hvaležnosti nasula sneg, ki so se ga otroci zelo razveselili, saj uživajo že v čisto preprostih aktivnostih, kot so valjanje po snegu, delanje sneženih angelčkov, odtisov stopal in snežakov, še najbolj pa se razveselijo, ko lahko eden drugemu mečejo snežene kepe. Februar je tudi čas, ko otroci nestrpno pričakujejo pustovanje, ko se lahko našemijo in se predajo brezskrbni norčavosti, veselju in zabavi. Na pustni torek so si naši otroci vzeli kolektivni dopust, vrtec pa so napolnile maška-re: strašne, smešne, navihane . In kot se za ta dan spodobi, je treba zimo pregnati z rajanjem. V Beli dvorani so imele maškare skupni ples ob odlični glasbi. Baloni so švigali na vse konce, trobilo se je, pelo, lovilo, rajalo. Maske v slovenski tradiciji odganjajo zimo in v deželo kličejo pomlad ter novo prebujenje. Letos so odganjale meglo. So bile uspešne? Po pustnem torku, naslednji dan, se na pepel-nično sredo začne obdobje priprav (postni čas) na največji krščanski praznik - veliko noč. Priprave se kažejo v znamenju spokornosti, želji po spreobrnjenju in poboljšanju. V ta namen otroci izdelujejo cvetje, ki predstavlja dobroto, prijaznost, medsebojno pomoč, in ga bodo do velike noči poskušali izdelati čim več. Vzgojiteljice so otrokom predstavile tudi življenje redovnice Matere Tereze, dobrotnice, ki je svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute, v Indiji. V ta namen je naše otroke obiskal gospod David Horvat, ki jim je predstavil življenje v Indiji, saj je tam živel nekaj časa. Vzgojiteljice si prizadevajo, da naše otroke naučijo, da si med seboj pomagajo, se pogovarjajo, lepšajo svet, a ne samo v igralnici, saj dobrota ne pozna zidov in mej. Ana Jurjevčič, Mojca Mesec (skupina Lune, skupina Sončki) Etika v Vrtcu vrhnika pri Medvedkih Tradicija je modul, s katerim bi drugačne, smo z velikim se seznanjamo v Vrtcu Vrh- zanimanjem in vnemo, ki nika v okviru celoletnega nam je burila domišljijo, po- projekta Etika. Da se sezna- bliže približali tradicionalno nimo s tradicijo, smo izkori- pustovanje. V Sloveniji je tra- stili predpustni čas, ki se ga dicionalnih šem kar nekaj, za otroci zelo veselijo. Čeprav so nas pa je bil najbolj zanimiv pustne šeme v sodobni druž- lik kurenta, ki je pri nas tudi najbolj prepoznaven. Cilj našega vrtca je bil, da popestrimo, dekoriramo naše prostore za pustno rajanje. Družno smo se odločili, da namesto pustnih mask izdelamo kurenta. Iz odpadnih materialov smo skupaj ustvarili njegovo podobo, ki naj bi imel vse ključne elemente. Pri izdelavi maske sta prevladovali komunikacija in domišljija. Pri tem smo se veliko naučili, predvsem pa tudi zelo zabavali. Ugotovili smo, da se tradicionalne maske dokaj razlikujejo od novodobnih, da pa so vse zelo zabavne in zanimive. Kurenta smo postavili v našo večnamensko avlo. Otroci so izdelali plakat z opisom celotne oprave. Opazili smo, da je pritegnil veliko pozornosti in svoje sporočilo prenašal na vse, ki so vstopili v avlo in si ga ogledali. Spoznali smo del slovenske tradicije, ki tako ostaja živa. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Skladno z 22. členom Statuta društva invalidov Vrhnika Po končanem uradnem delu zbora članov bo zabava s plesom. Gradivo za zbor članov je dostopno na sedežu Društva invalidov Vrhnika, Poštna 7 b v času uradnih ur. s k l i c u j e m 33. redni zbor članov Društva invalidov Vrhnika v petek, 18. marca 2016, ob 16. uri v Gostišču BAJC, Sinja Gorica, Vrhnika. Prijave v društveni pisarni: ponedeljek od 8. do 12. ure in sreda od 8. do 16. ure. Vljudno vabljeni! Predsednik: Ciril Podbregar Kulturni teden v Mali žabici Strokovne delavke Vrtca Vrhnika iz Male Žabice smo se odločile, da v tednu pred kulturnim dnevom otrokom približamo eno redkih profesionalnih slovenskih pri-povedovalk, pesnic, pisateljic in pravljičark Anjo Štefan, ki svoja avtorska dela namenja predvsem otrokom. Tudi najmlajši otroci iz skupine Pingvinčki so namenili pozornost kulturnemu tednu in so sodelovali pri dejavnostih, namenjenih pisateljici in zbirateljici Anji Štefan. Poslušali so deklamacije pesmi iz zbirke Lonček na pike in pripovedke iz zbirk Melje, melje mlinček ter Kotiček na koncu sveta. Ogledali so si mini predstave strokovnih delavk: Tiki, tiki Tinka (v sodelovanju s skupino Mravljice) in Miška vzela je s poličke (Nataša in Breda). Otroci so v vrtec prinesli tudi svoje knjige, ki so si jih skupaj ogledali ter ob njih bogatili besedni zaklad ter odnos do knjig. Otroke skupine Mravljice je v tednu kulture obiskala mala deklica Tinka Potepinka. Strokovni delavki sta po predlogi pesmice Tiki tiki Tinka za otroke pripravili kratko dramatizacijo. V starejših oddelkih 2 do 3 let so se otroci naučili novo pesmico, seznanili s prstno igro in zgodbico. V igralnici pri Krtkih so otroci po posredovani zgodbi Nahrbtnik poslikali blago, iz katerega so kasneje naredili svojo cu-lico. Pri Muckih smo usvajali prstno igro O Rdečem in Zelenem škratku skozi različne dejavnosti. Pri tem sta jim strokovni delavki poslikali palce z rdečim in zelenim flomastrom ter izdelali škrat-kovo kapico za lažjo in bolj doživeto gibalno igro oziroma dramatizacijo ob zgodbi. V igralnici pri Veveričkah sva učili novo pesmico Zebe zebe in spodbujali samostojnost pri oblačenju, obuvanju, pokrivanju z različnimi pokrivali ipd., preko premagovanja različnih ovir v igralnici. Dnevno so otroci prehajali iz ene igralnice v drugo tako, da so imeli možnost spoznati preostale dejavnosti po igralnicah na vhodu. V tem tednu je potekala tudi izposoja knjig, slikanic od doma v Knjižnici pri Muckih ter v Veveričji knjižnici. Otroci so prinašali slikanice od doma in si vsak dan izposojali knjige vrstnikov iz skupine, pri čemer je bilo otrokom všeč tudi beleženje na priložene kartončke. Otroke smo tako skupaj spodbujali k pozitivnemu odnosu do knjige, k veselju do poseganja po njih ter jih skupaj navajali in spodbujali k spoštljivemu ravnanju z njimi; hkrati pa smo tako skupaj preživeli še kakšen kakovosten trenutek več. Poleg naštetih dejavnosti smo namenili pozornost tudi zbirki Enci benci na kamenci ter z otroki oblikovali dekoracijo hodnika. Veliko časa smo preživeli na prostem in izkoristili prosto telovadnico za gibalne minutke. Za Malo Žabico zapisala Slavica Bjelobrk. Bilo je nekoč Strokovne delavke iz enote Barjanček A-vhod smo si v LDN zadale skupno prednostno nalogo Bilo je nekoč - skozi vse letne čase. V januarju smo glede na letni čas pripravile dejavnosti na temo predelovanja prave ovčje volne. V uvodu smo otroke v vseh skupinah seznanili z zanimivo slikanico MILI - pripoveduje o prijazni ovčki, ki je svojo mehko volno podarila prijateljem, da jih pozimi ne bi zeblo. Prav ob prihodu zime je ovčka Mili ostala povsem gola. Pomagala ji je prijazna kmečka žena, ki ji je spletla pulover iz ostankov domače volne. Strokovne delavke smo pripravile tudi lutkovno predstavo, ki so si jo otroci z zanimanjem ogledali. Zatem smo povabili kmečki ženi iz Ligojne, ki sta nazorno prikazali obdelavo naravne ovčje volne z izvirnim lesenim orodjem - gredešem in kolovratom. Gospa Olga je ostriženo in očiščeno volno razčesala na gredešu, gospa Slavka pa je pripravljeno volno spretno oblikovala v nit s pomočjo kolovrata. Otroci so dogajanje pozorno spremljali in najpogumnejši so se preizkusili v delu z delovnimi pripomočki iz starih časov. Sledile so ustvarjalne delavnice v vseh igralnicah: lepljenje volne na izrezane ovčke in rokavice, razvijanje in navijanje volnene niti v predhodno oblikovane klopčiče, paranje pletenih volnenih krpic in odsluženih volnenih oblačil, oblikovanje pajkove mreže iz volnenih niti, polstenje volne s pomočjo milnice in oblikovanje večjih ter manjših žogic. Posamezni otroci so svoje spretnosti preizkusili celo na otroških statvah. V tem času smo se naučili tudi novo pesmico, ki je nastala povsem spontano med predstavo z naslovom OVČKA MILI: Jaz sem ovčka Mili, na pašniku doma, vesela razigrana tekam sem in tja. Svojo mehko volno rada podarim, prijatelje vse svoje z njo razveselim. Kako lepo je, da so v zdajšnjem, s tehniko preplavljenem svetom še vedno ljudje, ki znajo prenašati stara ljudska opravila med mlajše rodove, da ne bodo šla povsem v pozabo. Vzg. Nuška Pišek in pom. Tina Smrtnik NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 16 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poklon čebelarju z Zaplane Izidor Janko Hren (22. 3.1926 - 20.10. 2015) Poslovil se je Izidor Janko Hren, čebelar z Zaplane. Vsi, ki ste ga poznali, veste, kako se je veselil slehernega dne, koliko sonca je zmogel vnesti v sivi vsakdan. V največje veselje mu je bilo razdajati se za svoje, postati med čebelami in se zazreti na travnik pred gozdom, kamor so prišle na pašo srnice. Njegov življenjski lok sega 89 let v preteklost. Da je bil vseskozi tako pokončen mož, je treba iskati v njegovih koreninah. Njegov rod izhaja iz trdne gozdarske, lesarske in flosar-ske rodbine Hren iz Gornjega Grada, njegova mladost pa je tekla v Braslovčah. V njem je že od mladosti klila narodna zavest in tako kot njegov oče (Maistrov borec) se je tudi sam pridružil NOB. Izidor se izšolal za kalilca, nato spoznal svojo življenjsko sopotnico Elizabeto Zvonko in z njenim sinom Borisom so leta 1958 postali družina. Leta 1963 sta povila še sina Marka. Službeno pot je nadaljeval v Rogu, Iskri, nato je zadnja leta delal v trgovskem podjetju Koka. Kasneje sta s sinom Markom imela svoje trgovsko podjetje. V začetku sedemdesetih sta z ženo uresničila željo po čisto svojem koščku sveta. Na Zapla-ni je s skrbnim varčevanjem in žulji njunih rok zrasla nova hiška, kjer sta v miru preživela zadnja leta jeseni življenja. Izidorja so vsi klical kar »čebelar« in s čebelicami sta ga seznanila svak Lovro in svakinja Vera Kraševec z Vrhnike. Čebele so postale njegove življenjske sopotnice zadnjih štirideset let. Občasno sta z ženo čebelarila tudi z več kot 120 panji. S prevoznim čebelnjakom se je podal tudi na širna čebelja pasišča. Čebele so bile zdravilo za njegovo dušo, žal pa njegovi bolezni niso bile kos. Z njegovim odhodom čebele niso ostale same. Ljubezen do marljivih delavk je prenesel na ženo, na snaho in sina, ki bodo to prijateljstvo negovali še naprej. Blagovna znamka slovenskega medu, ki je nosila panjsko končnico Kralja Matjaža, ki sta jo oblikovala z Markom, bo Hrenovo čebelarstvo krasila še naprej. Zadnje slovo Anici Draga Anica, hudo nas je prizadela žalostna vest, da Vas ni več med nami. Narava je bila močnejša, niste mogli premagati zahrbtne bolezni. Poslovili ste se od nas za vedno. Zelo rade smo obiskovale skupino pevskih vaj Sončki Doma upokojencev Vrhnika, ki ste jo vodili dolga leta. Vi ste to delali s srcem in voluntersko. Od tedna do tedna smo se veselili srede, dan pevskih vaj. Skupina je bila kot ena družina. Praznovali smo tudi rojstne dneve udeleženk, da je bilo še bolj pestro in veselo. Veliko ste nas naučili v teh letih. Velika prednost pri Vas je bila, ker ste sami peli v dveh pevskih zborih. V »invalidskem« in v pevskem zboru uslužbencev doma upokojencev. Oba zbora vodi glasbeni in pevski strokovnjak Jože Jesenovec. Zato Vam ni nikoli zmanjkalo gradiva za poučevanje novih pesmi. Vsak zadnji četrtek v mesecu že tradicionalno proslavljamo rojstne dneve tistih, ki so bili rojeni v tistem mesecu. To tradicionalno proslavljamo v veliki domski jedilnici. Vse je svečano, mize obložene s sadjem, piškoti, sokom in če komu prija kozarček belega ali rdečega vina. Tudi rojstnodnevna torta ne manjka. Pravi strokovnjak je šef kuhinje gospod Gregor. Naredi veliko lepo in dobro torto. Če je Gregor odsoten, so pa mojstrice za izdelovanje tort nekatere kuharice. Sveče na torti ugasne najstarejši ali najstarejša slavljen-ka. Mi, pevska skupina Sončki, jim najprej zapojemo Vse najboljše za vas draga družba in Kolikor kapljic, toliko let s spremljavo harmonike. Potem vseskozi proslavljanja pojemo v glavnem starejše narodne pesmi. Najstarejši ali najstarejša slavljenka si lahko poljubno izbere svojo najboljšo pesem in mi jo z veseljem zapojemo. Pevski skupini se največkrat pridružijo gospod direktor, socialna delavka in delovna terapevtka, tako da je pevski zbor močnejši in da lepše odpojemo. Pa naj kdo reče, da v domu ni lepo. Dosti je lepega in veselega. Vsako leto smo pele tudi na Reviji socialnih zavodov Slovenije. Ob proslavi 40. obletnice Doma upokojencev Vrhnika smo v Cankarjevem domu zapele pesem vrhniškega rojaka Ivana Malavašiča Vrhnika. S smrtjo pevske voditeljice Anice kaže , da bo konec pevske skupine Sončki. Anica nas je spremljala s harmoniko, v naši pevski skupini pa nima noben glasbenega znanja. Mogoče bomo pele kar »prosto po Prešernu«? Vse je v božjih rokah. Anica, zakaj vas je mati narava iztrgala iz tega sveta? Draga Anica, za vse, kar ste naredili za pevski zbor Sončki, iskrena hvala! Počivajte v miru, naj vam bo lahka slovenska zemlja. Ohranili vas bomo v srcu. Pevska skupina Sončki Doma upokojencev Vrhnika 43. letna skupščina Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika Leto je prišlo naokoli in tako smo se člani Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika v soboto, 23. januarja 2016, zbrali v večnamenskem prostoru Osnovne šole Ivana Cankarja, da pripravimo vse potrebno za nemoten potek 43. letne skupščine našega društva. Po sprejemu gostov in krajšem prijetnem pogovoru med člani povabljenih društev in klubov zdravljenih alkoholikov se je začel uradni del 43. letne skupščine. Delovna predsednica ga. Violeta Leben je vse prisotne prav lepo pozdravila, poseben pozdrav pa je bil namenjen našim častnim gostom: županu Občine Vrhnike g. Stojanu Jakinu, psihologinji ga. Katarini Lavš Mejač, podpredsedniku Zveze zdravljenih odvisnikov Slovenije g. Miju Levačiču, terapevtki ga. Urški Cvetko-vič in g. Mihu Cvetkoviču. Po prisrčnem pozdravu predsednika Društva zdravljenih alkoholikov Vrhnika je g. Miro Železnik podal izčrpno poročilo o delu društva v letu 2015. Poudaril je, da smo člani društva preživeli leto 2015 zelo aktivno in v celoti izpeljali aktivnosti s področja psihosocialne in tudi psihofizične rehabilitacije. Ob koncu izčrpnega poročila se je predsednik društva g. Miro Železnik zahvalil županu Občine Vrhnika g. Stojanu Jakinu za finančno pomoč društvu pri izvedbi letnega programa in tera-pevtki ga. Urški Cvetkovič za nesebično pomoč članom društva in spodbudnim besedam na poti rehabilitacije. Delovna predsednica ga. Violeta Leben se je zahvalila predsedniku društva za poročilo o delu in povabila blagajnika društva g. Tomaža Remškarja, naj poda finančno poročilo. G. Tomaž Rem-škar je prebral poročilo o izdatkih in prihodkih in nam povedal, da smo tudi na področju financ uspešno zaključili leto 2015. Ponovno nas je nagovoril predsednik društva g. Miro Železnik; tokrat je predstavil načrt dela za leto 2016. Po programu dela, ki sta ga pripravila terapevtka ga. Urška Cvetkovič in odbor za organizacijo pohodov in izletov bomo tudi to leto preživeli zelo aktivno tako na psihosocialnem kot na psihorehabilitacijskem področju. Kot prvi od povabljenih nas je nagovoril župan Občine Vrhnika g. Stojan Jakin, ki je navzoče prav prijazno pozdravil in predstavil svoje razmišljanje o vlogi občine pri delovanju in pomoči društvom, ki skrbijo, kako pomagati sebi in družbi k boljšemu življenju. Članom društva je zaželel vztrajnosti pri njihovi odločitvi za kakovostnejše življenje. G. Mijo Levačič je pohvalil program delovanja društva in zaželel vse dobro pri nadaljnjem delu . Čeprav je vsak dan, ki ga preživiš s trezno glavo, omembe vreden, je ga. Violeta Leben povabila terapevtko ga. Urško Cvetko-vič, naj podeli priznanja za obletnico abstinence. Letošnji dobitniki priznanj so: za eno leto Jožef Ogrič in Jure Leben, za dve leti Simon Jesenko in Goran Maksimovič, za tri leta Marjan Praznik, za štiri leta Renato Bole. Dobitnikom priznanj je terapevtka iskreno čestitala in poudarila, da vsak dan abstinence šteje na poti h kakovostnejšemu življenju. Čestitki dobitnikom priznanj se je pridružila ga. Katarina Lavš Mejač. Po kratkem nagovoru je začela s predavanjem na temo KOMU IN ČEMU PRIPADAM. Poudarila je, da je človek socialno bitje, ki stremi k temu, da pripada skupnosti, družini, društvu, skupini ... Vendar pa nekateri ljudje niso ravno pripravljeni sodelovati in pripadati skupini bodisi zaradi bojazni do izgube svobode ali zaradi upoštevanja določenih pravil skupnosti. Povedala je, da pripadanje ne pomeni, da smo samo člani skupine, ampak to pomeni pripadati ideji, namenu skupine. Pogoj, da znaš pripadati, pa je, da znaš negovati samoto, s katero ohranimo moč in pravico do svojega življenja. Seznanila nas je, da je čar pripadnosti v tem, da lažje sprejemamo pravila, da storimo nekaj dobrega za sočloveka, torej vse, kar dela človeka bolj človeškega. Predavanje je zaključila z mislijo, da s pripadnostjo krepimo modrost, ki ohranja, plemeniti in daje razlog, da v življenje stopamo boljši. Po predavanju se je delovna predsednica zahvalila predavateljici za zanimivo predavanje ter k besedi povabila predstavnike društev in klubov zdravljenih alkoholikov. Vsi predstavniki so pohvalili delo našega društva in se pridružili čestitkam dobitnikom priznanj. Na koncu programa se je delovna predsednica vsem udeležencem letne skupščine zahvalila za pozornost in pohvale za delo društva in povabljence povabila na družabno srečanje ob pogostitvi, klepetu, plesu v sproščenem vzdušju, za katerega sta poskrbela virtuoza harmonike Jure in Žan. Zapisal: Miro Železnik • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci Kljub zelo spremenljivim vremenskim razmeram se članice in člani udeležujejo naših dejavnosti, kot so splošna telovadba, ročna dela, klekljanje, pohodništvo, pevske vaje, balinanje, kadar je kopno, pikado ... Februarja 2016 so praznovali naši člani okrogle jubileje: Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Jože Končnik, Cesta Gradenj, Vrhnika (1924) Frančiška Kovačič, Ob Beli, Vrhnika (1925) Janez Pečar, Kurirska pot, Vrhnika (1931) Ivana Tomšič, Drenov Grič, Vrhnika (1936) Ivana Nagode, V Zatišju, Vrhnika (1936) Ludvik Kovačec, Možinova ul., Vrhnika (1936) Jože Hodnik, Petkovškova ul., Vrhnika (1936) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. Z veseljem lahko zapišem, da ustanavljamo pevski zbor, ki ga vodi priljubljeni pevovodja Jože Jesenovec. Vabimo upokojence, ki imajo veselje prepevati v zboru, naj se nam pridružijo vsako sredo od 16.00 do 17.30 v društvenih prostorih. Komisija za zdravstveno dejavnost je že pripravila prvo strokovno predavanje z naslovom Težave po menopavzi. Predavala je dr. Vida Stržinar. Z odzivom smo bili zelo zadovoljni. Ko boste plačali članarino, boste prejeli koledarček, kjer so dejavnosti navedene po mesecih. Članarino lahko poravnate ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00, do konca marca pa tudi v popoldanskem času ob sredah od 16.00 do 18. 00. Pričakujemo in prosimo vas, če to storite do KONCA MARCA. Ostala je nespremenjena in znaša za vse leto 11 evrov. Mlade upokojence vabimo, da se oglasijo v naših prostorih in se pozanimajo o programih, ki jih izvajamo. Izvršilni in upravni odbor društva aktivno pripravljata gradiva za Zbor članov društva, ki bo v petek, 18. marca 2016, ob 16.00 v avli OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Že zdaj vas vljudno vabimo, da se ga udeležite. Kaj napovedujemo: Poleg dejavnosti, ki potekajo skozi vse leto, bo v marcu kar zanimivo. Že 1. marca bo ob 17.00 v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki odprtje fotografske razstave Rože na naših poteh avtorice Sonje Zalar Bizjak. Pričakujemo množično udeležbo. Strokovno predavanje o planinskem cvetju pa bo v sredo, 16. marca, ob 17.00 tudi v mali dvorani Cankarjevega doma. Ob čudovitih posnetkih bomo prisluhnili planinski vodnici in biologinji Sonji Zalar Bizjak. Še enkrat povabilo na Zbor članov društva v petek, 18. marca 2016, ob 16.00 v spodnjih prostorih OŠ Ivana Cankarja. Pripravljamo tudi prvi izlet na Bizeljsko. Več si oglejte na oglasnih deskah. Pridite v pisarno društva, veseli vas bomo in zvedeli boste več. Za UO: Elica Brelih Barjani iz Brezja čez Ključ na Koreno in v Horjul Drugi torek v januarju je bil načrtovan prvi pohod v letu 2016. Toda še v ponedeljek zvečer je lilo kot iz škafa. Kaj bo jutri zjutraj? Toda jutro nas je razveselilo, saj je obetalo sončen dan. Odpeljali smo se proti Horjulu, se ustavili na kavici in se posladkali s pecivom, ki so ga prinesli slavljenci. Po megleni horjulski dolini NAS CASOPIS 432/30. 11. 2015 CM K 17 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 17 Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček smo se pripeljali v Brezje, od koder smo se odpravili po gozdni poti do Partizanskega doma na Ključu (550 m), ki je bil postavljen v spomin borcem in aktivistom Dolomitskega odreda. Pot je bila blatna. Še malo vzpona in bili smo na vrhu Ključa (623 m). Prikazal se je sonček, ki nam je dal mnogo energije. Kako smo se ga razveselili! Od tam smo videli cerkvico sv. Urha in hribovje nad Ljubljanskim barjem. Horjulska dolina je bila v vodi, saj je prejšnje dni zelo deževalo. Preden smo se povzpeli po strmi poti (Frenkov greben) na Ko-reno, smo pomalicali. Ko je strmina popustila, smo prišli na jaso, od koder smo imeli čudovit pogled na Polhograjsko goro, Sv. Lovrenca, Grmado in drugo hribovje. Kmalu smo prispeli na Koreno (729 m) s cerkvico in križem na vrhu. Spet smo se razgledali po bližnji in daljni okolici. Bili smo veseli, saj smo se naužili toplega sončka, lepih razgledov in, kar je najpomembnejše, bili smo v dobri družbi. V Horjulu nas je čakal avtobus in nas odpeljal proti domu. Zapis: Marinka Grom Fotografija: Sonja Zalar Bizjak Pohod Barjanov Socerb, Osp, Tinjan, Rižana Težko pričakovani četrtek smo le dočakali in Barjani smo se zbrali pred Cankarjevo osnovno šolo, kjer nas je že čakal vodnik Milan. Po kratkem postanku smo se odpeljali do Socerba. Najprej smo si ogledali vhod v Sveto jamo, nato pa še zunanji del gradu, ki je bil zaprt. Naslednji naš cilj je bil Osp, ki je ena najstarejših vasi v Sloveniji. Na sredi slikovite vasi stoji cerkev sv. Tomaža. Nad vasjo se dvigajo prepadne, več kot 200 m visoke stene, ki dajejo užitek plezalcem. Po malici iz nahrbtnika smo se napotili proti gorski vasici Tinjan, ki leži 374 m nad morjem. Potrebovali smo dobro uro prijetne hoje po gozdu do vasi. V sredini naselja stoji cerkev sv. Mihaela, poleg nje pa antenski stolp, ki kvari lep videz vasi. Od Ospa naprej nas je spremljal prijazen kuža Roky, ki je dobro poznal pot do Tinjana. Ker nas je skrbelo, če bo našel pot domov, je Milan poklical lastnico, da ga je prišla iskat. Mnogim je odleglo. Sledil je še spust v dolino do gostilne v Rižani, kjer so nam postregli z odlično primorsko joto, slavljenca Andreja in Franci pa sta poskrbela za sladico. Vreme je bilo žal megleno, tako da lepih razgledov proti Tržaškem zalivu nismo bili deležni. Vseeno pa smo dan zaključili zadovoljni, saj smo se družili s prijatelji in nekaj naredili za svoje zdravje. Prehodili smo kar 10,5 km v nekaj več kot v štirih urah. Zapisala: Zlata in Stane Kržmanc Barjani po Jurčičevi poti Vremenska napoved za pustni torek, 10. februarja, ni bila ravno obetavna, zato so se naši vodniki odločili, da nas popeljejo na Dolenjsko namesto na Križno goro pri Ložu. Z avtobusom smo se zapeljali do Višnje Gore, se povzpeli v staro mestno jedro, kjer smo si ogledali simbol - polža, priklenjenega na verigo in Valvazorjev vodnjak. Pot smo nadaljevali mimo šole v hrib in kmalu prišli do Starega gradu. Od samega gradu so ostale le razvaline, vendar visoki zidovi pričajo o nekdanji mogočnosti gradu. Naša pot nas je nato vodila do Polževega, kjer smo imeli krajši postanek. Od tam smo malo više uzrli cerkvico Sv. Duha na 630 metrih in se preko smučišča povzpeli do nje. Od začetka pohoda v Višnji Gori pa vse do tam je speljana Gozdna učna pot v skupni razdalji 6 km, ki je označena s šetindvajsetimi napisnimi tablami, na katerih opisujejo vrsto in značilnosti različnih dreves, ki rastejo na tistem območju. Med nadaljevanjem pohoda smo se za kratek čas vstavili pri cerkvi sv. Janeza Krstnika z grobom viteza Foedransberga. Mimo vasi Oslice smo kmalu prišli do domačije Josipa Jurčiča na Muljavi, kjer je svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Tam smo naredili krajši postanek za malico in dočakali tudi prvi dež, ki je bil odločilen za nadaljevanje poti do izvira Krke. Tisti del poti smo prihranili za naslednje pohode, mi pa smo odšli do avtobusa in se pred začetkom vožnje proti domu posladkali z dobrotami in nazdravili slavljencem. Zapis: Marija Armič Foto: Sonja Zalar Bizjak Barjani po Jurčičevi poti Vremenska napoved za pustni torek, 10. februarja, ni bila ravno obetavna, zato so se naši vodniki odločili, da nas bodo popeljali na Dolenjsko, namesto na Križno goro pri Ložu. Z avtobusom smo se zapeljali do Višnje Gore, kjer smo se posladkali s pustnimi krofi naših slavljencev. Povzpeli smo se v staro mestno jedro, kjer smo si ogledali simbol Višnje Gore - polža, priklenjenega na verigo, in Valvazorjev vodnjak. Pot smo nadaljevali mimo šole v hrib in kmalu prišli do Starega gradu. Naša pot nas je nato vodila do Polževega, kjer smo imeli krajši postanek. Od tam smo malo više uzrli cerkvico sv. Duha na 630 metrih in se preko smučišča povzpeli do nje. Cerkev ima zanimiv portal in je grajena v gotskem stilu. Od začetka pohoda v Višnji Gori pa vse do tam je speljana Gozdna učna pot v skupni razdalji 6 km, ki je označena s šestindvjasetimi napisnimi tablami, na katerih opisujejo vrsto in značilnosti različnih dreves, ki rastejo Barjani pred rojstno hišo Josipa Jurčiča na tistem območju. V čudovitih razgledih po okoliškem dolenjskem hribovju smo se spustili navzdol v grapo ob potoku in po pobočju opazovali prelepe cvetoče telohe in druge znanilce pomladi. Med nadaljevanjem pohoda smo se za kratek čas vstavili pri cerkvi sv. Janeza Krstnika z grobom viteza Foedransberga. Mimo vasi Oslice smo kmalu prišli do domačije Josipa Jurčiča na Muljavi, ki je svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Tam smo naredili krajši postanek za malico in dočakali tudi prvi dež, ki je bil odločilen glede nadaljevanja poti do izvira Krke. Tisti del poti smo prihranili za naslednje pohode, mi pa smo odšli do avtobusa in se pred začetkom vožnje proti domu posladkali z dobrotami in nazdravili slavljencem. Zapis: Marija Armič Foto: Sonja Zalar Bizjak Sončki na Jurčičevi poti V začetku februarja nas je pot vodila po Jurčičevi poti. Ne bi opisoval, kje smo hodili in kaj smo videli. To pot je že skoraj vsak prehodil vsaj enkrat, bodisi v šolskih letih ali kasneje. Februar je mesec, ko nikoli ne veš, ali boš na pohodu potreboval bundo, kapo, rokavice in male dereze ali pa nam bo že v sami srajci vroče. Pomembno je, da gremo! V zimskem času se pre-nekatera nepokurjena kalorija obesi pod kožo in nam spomladi dela napoto, ko začnemo z raznimi deli okoli hiše. Tudi če vreme ni vedno idealno in ni ravno za oči in dušo, pa poskrbimo za telo. Hvaležno nam bo. Naši vodnici poskrbita, da je vsak pohod primeren vremenskim razmeram. Vedno in povsod se najde kaj zanimivega, samo opazovati je treba in včasih malo prisluhniti. Prišel bo tudi čas, ko bomo kakšen pohod izpustili, bo že kakšen razlog za to. Takrat pa bomo v spominu popotovali po prehojenih poteh. Zato moramo sedaj, ko je še čas, nabrati čim več vtisov. Pa ne pozabite, da se v teh letih tudi že marsikaj pozabi, zato mora biti zaloga čim večja. Sicer pa je do takrat še daleč in bodite aktivni, kolikor je le mogoče. Zato vam želim veliko doživetij, lepega vremena in varen korak. Marjan Grom Sončki v okolici Medvedjega Brda Izhodišče našega pohoda je bila tokrat Hotedršica, kjer nas je pričakala naša pohodnica Bernarda z lokalnim vodnikom. Na pohod smo krenili po cesti skozi Žejno dolino ob potoku, ki nikoli ne presahne, pred Hotedršico pa ponikne v kraško podzemlje. Cesta je bila delno poledenela, tako da smo nekateri nataknili pohodniške dereze zaradi varnejše hoje. Pot smo nadaljevali z vzponom na Medvedje Brdo. Ustavili smo se pri cerkvi sv. Katarine, kjer nas je pohodnik Tone pogostil, mi pa smo mu zapeli za njegov rojstni dan. Nato smo se povzpeli po zasneženem pobočju na razgledni Šinkovčev grič in si ogledali panoramsko ploščo, ki jo je pripravil naš član Vojko v letih, ko je služboval v bližnjem domu CŠOD. Z vrha z nadmorsko višino 814 m so se lepo videli Triglav, Julijske Alpe, Trnovski gozd, smučišče Javornik ter vse do Krima. Mimo kapelice z vgrajeno ploščo, ki označuje polovico poti med Idrijo in Vrhniko, smo šli skozi Rovtarske Žibrše do kmetije Tu-mle, kjer nas je prijazna gospodinja postregla s čajem in odlično ocvirkovo potico. Po dobrem okrepčilu v prijetnem in domačem okolju smo se odpravili proti Ravniku, od koder nas je z griča nad vasjo pozdravljala cerkev sv. Barbare. Čakal nas je le še spust po cesti do Hotedršice, kjer je doma naša pohodnica Bernarda. Tam nas je njena hčerka Špela postregla s čajem in pecivom. Ogledali smo si hišo, dve kozi in zajčke, nato pa nadaljevali pot do Gostilne Turk v Hotedršici, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Lidija in Milan Drašler, foto: Tatjana Rodošek Svizci na Tigrovski spominski poti Naš letošnji prvi pohod nas je vodil v Ocizlo na Tigrovsko spominsko krožno pot. V četrtek, 21. 1. 2016, smo se v mrzlem jutru odpeljali proti Primorski, kjer nas je pozdravilo sončno vreme. Pot smo začeli sredi vasi Ocizla pred Kamunsko hišo. Na njenem pročelju je spominska plošča, ki je bila postavljena ob 70-le-tnici požiga vasi. Posvečena je tigrovcem - rodoljubom, ki so tod na širšem območju delovali od leta 1933 do 1940, ko so bili izdani. Izvajali so različne protifašistične akcije. Zaradi hudega fašističnega nasilja se je veliko zavednih Slovencev izselilo iz teh krajev. Pot smo nadaljevali mimo Karlovega pila, kapelice, v kateri je v bohoričici zapisan očenaš, do cerkvice sv. Marije Magdalene iz leta 1611. Oba objekta sta lepo obnovljena. Spustili smo se v dolino poledenelega potoka Korošca, kjer so se kraške jame kar vrstile. Najprej smo videli Ocisko jamo, nato pa nadaljevali pot do Blaževega spodmola, ki je povezan z Ocisko jamo. Vhod v Maletovo jamo zastira slap v obliki vodne zavese, ki je bil tokrat delno zamrznjen. Šli smo preko naravnega mostu do Miškotove jame in naprej mimo Jurijeve jame in jame S3 ter se povzpeli na preval Mozar, kjer so včasih molzli ovce in od tod ime. V bližini je obnovljen kal in ob njem je zasajena komunska lipa. Ogledali smo si še zapuščino prve svetovne vojne: kaverne, bunkarje, strelske jarke in najdene predmete, ki so delno zaliti v beton. Po gozdni stezi smo se usmerili nazaj proti Ocizli. Mimo slapa Cumpet smo se povzpeli do Krmonovega studenca pod vasjo in pot zaključili pri Kamunski hiši. Ob Milanovem vodenju smo preživeli lep dan in spoznali kulturne in naravne znamenitosti Ocizle. Zapisali: Majda in Sonja, Logatec Fotografija: Milan Jerman Zimzeleni v Krajinskem parku Rožnik Na letošnji pustni torek je bilo napovedano tako slabo vreme, da bi bila načrtovana tura prenevarna. Vodnik Milan je imel pripravljeno in že ogledano drugo pot, in sicer v Krajinski park Rožnik. Izhodiščna točka je bila avtobusna postaja v Tivoliju ob Moderni galeriji, samo korak od centra mesta. Stopili smo po promenadi, ki Ljubljančane popelje iz objema betona in asfalta v živo zeleno naravo. Pot nas je vodila nad Cekinovim gradom, Halo Tivoli in razvalinami Hotela Bellevue. Na Šišenskim hribu smo se povzpeli do sodniškega stolpa stare smučarske skakalnice, na kateri je še skakal Janez Polda. Od tam smo se usmerili v Mostec, kjer so štiri nove skakalnice (s plastiko). Snega ni, za umetni sneg je pretoplo, zato ne delujejo. Povzpeli smo se po stopnicah na hrbtišče srednje skakalnice, da bi vsaj malo podoživeli občutke skakalcev in se fotografirali za spomin. Od skakalnice smo šli ves čas po gozdu proti Cankarjevem vrhu, ki ga je zelo prizadel žled pred dvema letoma. Zmotila nas je napol porušena hiša z grozljivo ograjo in še bolj gnusnimi napisi. A na oknu so bili še živi nageljni. Odmor in kavico smo si privoščili v Gostilni Rožnik pod veličastno cerkvijo Marijinega obiskanja. Tudi naš pisatelj Ivan Cankar je tod iskal navdih in energijo za pisanje. V gostilni je živel od leta 1910 do 1917. Pod drevesi je njegov spomenik, ki sicer ne gleda proti Vrhniki, a mi vemo, da jo je imel v srcu. Vrhničani smo imeli tradicionalni Cankarjev pohod, a je žal zamrl. Vidna NAS CASOPIS 435/29.2. 2016 CM K 18 18 NAŠ ČASOPIS Občina ^t i »i 29. februar 2016 V rnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Okenski kotiček • Upokoienski kotiček • Upokoienski kotiček • | je še markirana trasa. Po oddihu smo se vračali nad živalskim vrtom in Mestno vrtnarijo v Tivoli. Imeli smo lep in zanimiv pohod. Mari Malovrh Zimzeleni na Malem Ovčjaku nad Branikom Že med vožnjo smo opazovali vrhove okoli Šumke, kjer je leta 2006 divjal strašen uničujoč požar. Zdaj tam že poganjajo neprehodno robidje, gacija in mladi črni bori, ki le še nekaj časa ne bodo zakrivali razgledov. Urejene so gozdne ceste in požarne poti kot posledice požara. Avtobus nas je pripeljal nad kraj Branik, od koder smo šli pro- ti zaselku Pedrovo (377 m), ki se stiska na terasi ob cerkvi sv. Duha. Cerkev je kultnega pomena še iz prazgodovinskih časov. Celo radiostezisti potrjujejo sevanje energij, ki smo si jih v kratkem času nabrali tudi mi. Presenečeni smo bili nad lepo urejenim spomenikom padlim borcem iz leta 1945. Tri dni prej je bila tam tradicionalna spominska slovesnost v spomin na tragične dogodke. »Primorci se ne damo!« je rekel Milan. Tam se zgodovina ne pozablja - smo razumeli mi. Pot smo nadaljevali skozi listnat gozd, v katerem prevladuje kostanj. Na vrhu so še vidni ostanki prazgodovinskega gradišča. Tam je bilo malo prostora, le komaj za skupinsko fotografiranje, a pogled je bil neskončen. Kar zavrtelo se nam je - ves svet v malem je bil naš. Vrh je kot balkon nad Krasom in Tržaškim zalivom; ponujali so se Snežnik, Komenski kras, Vipavska brda, Trnovski gozd, Nanos, ozadju pa Julijske Alpe. Če ne bi bilo meglic v daljavi, bi videli celo morje. Trenutek za užitek! Še bi ostali na tem vrtiljaku, a čakala nas je krožna pot do Branika. Zlagoma smo stopali po gozdni poti in nato previdno drug za drugim po sicer ne preveč prometni cesti do Branika. To je lepo mesto v dolini kraške presihajoče reke Branice. Na manjši vzpetini stoji grad Rihemberk, ki ga niso mogle uničiti vse vojne. Upajmo, da ga ne bo brezbrižnost današnjosti. Ob topli malici smo se razgovorili in razživeli, nato pa se dobro razpoloženi preko Vipavske doline vračali domov. V daljavi nas je za slovo s pobočja hriba Golec pozdravljal napis Tito, ki ga domačini čuvajo, ker se zavedajo, da jim je NOB priborila življenje v Sloveniji. Zapisala: Anka Pažin Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 9. seji 11. 2. 2016 sprejel ODREDBO o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika. 1. člen S to odredbo se določi prometna ureditev in časovna omejitev parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika. 2. člen Prometna ureditev na Poštni ulici je urejena tako, da: - v smeri od Tržaške ceste do križišča s Krpanovo ulico poteka enosmerni promet, - je dovoljeno parkiranje za osebna vozila na desni in levi strani Poštne ulice v smeri prometa, na za to označenih parkirnih mestih. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 7.00 do 19.00 na 30 minut. 3.člen Prometna ureditev na Jelovškovi ulici je urejena tako, da: - v smeri od bencinske črpalke do križišča s Cankarjevim trgom poteka enosmerni promet, - je od gasilnega doma do križišča s Cankarjevim trgom dovoljeno parkiranje za osebna vozila na desni strani Jelovškove ulice v smeri prometa, na za to označenih parkirnih mestih, - je od bencinske črpalke do križišča z Delavskim naseljem dovoljeno parkiranje za osebna vozila na obeh straneh Jelovškove ulice v smeri prometa, na za to označenih parkirnih mestih. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00 na dve uri. 4. člen Prometna ureditev Stare ceste je urejena tako, da: - v smeri od naslova Stara cesta 1 do naslova Stara cesta 40 in od naslova Stara cesta 42 do oddalje- nosti 25 m od križišča s Cesto 6. maja poteka enosmerni promet, - je dovoljeno parkiranje osebnih vozil na za to označenih parkirnih mestih. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 na eno uro. 5. člen Javne parkirne površine, kjer je parkiranje časovno omejeno, so ustrezno označene parkirne površine na naslednjih lokacijah: - parkirišče pri Črnem orlu (delno), - parkirišče pri Cankarjevem hramu, - parkirišče pri avtobusni postaji nasproti OŠ Ivana Cankarja, Tržaška cesta 2 na Vrhniki, - parkirišče na trgu Karla Grabeljška (delno), - parkirišča v naselju Vrtnarija - jugozahodni del. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 na dve uri. 6. člen Na parkirišču pri Športnem parku na Vrhniki se parkiranje časovno omeji od ponedeljka do petka od 6.00 do 17.00. Parkiranje se časovno omeji, in sicer na dve uri. Enosmerni promet se uredi skladno s prilogo XIV. 7. člen Na javnih površinah pri pokopališču na Vrhniki se parkiranje časovno omejeni od ponedeljka do petka od 14.00 do 20.00. Parkiranje je časovno omejeno, in sicer na dve uri. 8. člen V južnem v naselju Vrtnarija je parkiranje časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 21.00. Parkiranje je časovno omejeno, in sicer na dve uri. 9. člen Na parkirišču pred severnim delom stavbe Zdravstvenega doma Vrhnika in za Zdravstvenim domom Vrhnika pri Štirnovi hiši je parkiranje časovno omejeno od ponedeljka do petka od 6.00 do 19.00 ure ter ob sobotah od 6.00 do 13.00. Parkiranje se časovno omeji, in sicer na dve uri. Pred severnim delom stavbe Zdravstvenega doma Vrhnika je eno posebej označeno parkirno mesto, namenjeno za invalide. 10. člen Pred vhodom v Kulturni center Vrhnika je parkiranje časovno omejeno od ponedeljka do petka od 7.00 do 18.00. Parkiranje se časovno omeji, in sicer na dve uri. 11. člen Časovna omejitev parkiranja ne velja na državne praznike, ki so določeni kot dela prosti dnevi. 12. člen Čas parkiranja je treba ustrezno označiti s parkirno uro oziroma drugim znakom, ki jasno označuje čas pričetka parkiranja (v nadaljevanju parkirna ura). Parkirno uro je treba namestiti na vidnem mestu v osebnem vozilu. 13. člen Javne parkirne površine za namen parkiranja turističnih avtobusov so za bencinsko črpalko Petrol, Ljubljanska cesta 4 na Vrhniki v smeri Ljubljane. 14. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati naslednja odredba: - Odredba o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika (Naš časopis, št. 366/09,374/10, 405/13, 426/15, 430/15, 432/15, 433/15). 15. člen Sestavni del te Odredbe so grafične priloge od I do XIV, ki označujejo lokacije časovno omejenega parkiranja na javnih površinah in potek enosmernega prometa. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), Meril in kriterijev za povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Nas časopis, št. 363/09), Sklepa o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki (Naš časopis, št. 424/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 9. redni seji 11. 2. 2016 sprejel v zadevi: Sklep o znižanju višine povračila za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina na Vrhniki. S K L E P 1. Za eno- ali večstanovanjske in poslovne objekte do priključne moči 50 kW znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči 0,0 €/kW. 2. Za večje porabnike plina znaša povračilo za priključitev v odvisnosti od priključne moči: - priključna moč več kot 50 kW do vključno 500 kW, 709,66 € in 4,7165 €/kW za vsak nadaljnji kW - priključna moč več kot 500 kW, 2.832,06 € in 4,1577 €/kW za vsak nadaljnji kW. 3. Sklep o znižanju višine povračila velja od 1. 3. 2016 do 1. 3. 2017. 4. Sklep se objavi v Uradnih objavah Našega časopisa. Stev.: 354-2/2016 (6-08) Datum: 11. 2. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Priloga I. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja na Poštni ulici Priloga II. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja na Jelovškovi ulici Priloga III. Prikaz lokacije časovno omejenega par kiranja na Stari cesti Priloga IV. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranj a pri Črnem orlu, Cankarj ev trg 4 na Vrhniki Priloga V. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pri Cankarjevem hramu Priloga VI. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pri avtobusni postaji nasproti OŠ Ivana Cankarja, Tržaška cesta 2 na Vrhniki Priloga VII. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja na trgu Karla Grabeljška na Vrhniki Priloga VIII. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pri Športnem parku na Vrhniki Priloga IX. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pri pokopališču na Vrhniki Priloga X. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja na Vrtnariji - južni in jugozahodni del Priloga XI. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pred Zdravstvenim domom Vrhnika in za ZD Vrhnika pri 'Štirnovi hiši 16. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 371-10/2015 ( Datum: 11. 2. 2016 -08) ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin, l. r. Priloga XIII. Prikaz lokacije javnih parkirnih površin za turistične avtobuse na Vrhniki Priloga XIV: Ureditev enosmernega prometa pri OŠ Ivana Cankarja Priloga XII. Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja pred vhodom v Kulturni center na Vrhniki Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZU-PUDPP-A, 109/12, 76/2014 - odločba US in 14/2015 -ZUUJFO), 42. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 9. redni seji 11. 2. 2016 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za reci-klažni center na Vrhniki. I. Splošni določbi 1. člen S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena za recikla-žni center na Vrhniki (Uradni list RS, št. 102/07), v nadaljevanju: Spremembe in dopolnitve OLN PUSP reciklažni center na Vrhniki, ki jih je januarja 2016 pod številko projekta št. 1270-41/10 izdelalo podjetje Sonet, d. o. o., Vrhnika. 2. člen Sestavni del Sprememb in dopolnitev OLN PUSP reciklažni center na Vrhniki so spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela. II. Spremembe in dopolnitve 3. člen V drugem odstavku 3. člena se besedilo spremeni tako, da se glasi: »(2) Ureditveno območje lokacijskega načrta z načrtovanimi trajnimi objekti in ureditvami obsega zemljišča parcel št. 2712/4, 2712/6, 2712/7, 2712/8, 2718/17, 2718/18, 2718/19, 2718/20, 2718/21, 2718/25 in 2718/26, vse k. o. Vrhnika, ter del zemljišča s parcelno št. 2710/5, k. o. Vrhnika.«. 4. člen Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno gradnji: - objektov za predelavo ter pripravo odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi (v nadaljnjem besedilu: ONS), - nadstrešnice za skladiščenje trdih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi, - spremljajočih servisnih in tehnoloških objektov, - prometne, komunalne in energetske ureditve. (2) Na celotnem območju so ob upoštevanju določil tega odloka dovoljeni še naslednji posegi: - priprava zemljišč za gradnjo (izkopi, utrjevanje in nasipanje zemljišč), - rekonstrukcija, prestavitev in gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture, - gradnja in ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin, - rekonstrukcije, prizidave, nadzidave, odstranitve in rušitve objektov, - redna ter investicijska vzdrževalna dela. (3) V objektu A se bo skladiščilo in predelovalo naslednje glavne skupine odpadkov: - odpadki iz proizvodnje barv in lakov, - odpadna zdravila in odpadki iz proizvodnje zdravil, - odpadki iz kovinsko predelovalne industrije, - odpadki iz industrije predelave plastičnih mas, - odpadna embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi, - odpadni absorbenti, filtri, čistilne krpe, zaščitna oblačila, - odpadna električna in elektronska oprema, - odpadne baterije in akumulatorji, - nevarni odpadki iz gospodinjstev. (4) Na območju prostorske ureditve se ne bodo izvajale naslednje dejavnosti ravnanja z odpadki: - sežig, - kompostiranje, - anaerobna obdelava bioloških odpadkov (biopli-narna), - odlaganje, zbiranje in obdelava klavničnih, radioaktivnih odpadkov, blata iz greznic in malih čistilnih naprav ter mešanih gospodinjskih odpadkov.«. 5.člen Besedilo petega odstavka 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Parkirna mesta za tovorna vozila se načrtuje in izvede skladno s potrebami investitorja ter veljavnimi predpisi.«. 6. člen V besedilu drugega odstavka 7. člena se izbriše navedba: »in rezervoarja za utekočinjeni dušik«. 7. člen Prvi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Objekt A: - Gradbena parcela: GP A -Gradbena meja: min. 4,00 od cestne parcelne meje, min. 12,00 m od meje z zemljiščem parc. št. 2110/5 in min. 6,40 m od varovalnega pasu priobalnega zemljišča - Tloris: maksimalno 110,0 m x 50,0 m s prisekanim vogalom proti vodotoku -Tloris s konzolnimi nadstreški: maksimalno 122,0 m x 66,0 m -Višina: maksimalno 12,0 m -Vertikalni gabarit: maksimalno P+2 -Kota tlaka P= 0,00:291,70 ± 0,15 m -Streha: plitva streha, skrita za atiko«. 8. člen V drugem odstavku 8. člena se izbriše navedba: »(ONS) za predelavo/pripravo odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi«. 9.člen Tretji odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Nadstrešnica ONS: NAS ČASOPIS 435/29.2. 2016 CM K 19 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 19 - Gradbena parcela: GP B - Gradbena meja: min. 9,00 m od meje z zemljiščem parc. št. 2715/3, min. 5,00 m od nadstrešnice in min. 6,40 m od varovalnega pasu priobalnega zemljišča - Tloris: maksimalno 40,0 m x 25,0 m -Tloris z nadstrešnicami: maksimalno 62,1 x 48,5 m - Višina: maksimalno 11,0 m -Vertikalni gabarit:P - Kota tlaka P= 0,00: 291,70 ± 0,15 m - Streha: dvojna plitva dvokapna streha, skrita za atiko«. 10. člen Peti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Glede na vrsto dejavnosti se po celotnem obodu gradbenih parcel lahko izvede varovalna transpa-rentna ograja, proti Tojnici lahko tudi v zidani izvedbi. Ograja je lahko visoka do 3,0 m. Ograja mora biti odmaknjena min. 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka.«. 11. člen V 8. členu se doda nov 6. odstavek, ki se glasi: »(6) Na strehah objektov je možna postavitev tehnične in tehnološke opreme (sončne elektrarne, solarni sistem za toplo vodo, prezračevalne naprave, naprave za odvod dima in podobno) do višine največ 2,00 m nad največjo dovoljeno višino objektov, skladno z veljavno področno zakonodajo.«. 12. člen Tretji odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Objekta A in B se na javno komunalno in energetsko infrastrukturo lahko navežeta ločeno ali prek skupnih priključkov.«. 13. člen V besedilu 12. člena se navedba »Komunalno podjetje Vrhnika« nadomesti z »Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.«. 14. člen Drugi in tretji odstavek 13. člena se spremenita, tako da se glasita: »(2) Meteorna kanalizacija se spelje v vodotok Toj-nica, ker ponikanje zaradi nepropustnosti terena ni možno. Nepropustnost je računsko dokazana. Iztoka v vodotok sta dva: prvi za padavinske vode s streh in utrjenih površin objekta A in drugi za padavinske vode s streh in utrjenih površin objekta B. Pred iztokom je padavinske vode s streh in utrjenih površin objekta A potrebno zadrževati. (3) Padavinska voda z utrjenih površin se pred izpustom v vodotok vodi preko lovilcev olj in maščob v skladu z veljavnimi predpisi s področja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in pogoji upravljavca vodotoka.«. 15. člen V besedilu 14. člena se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Za priklop na javno elektroenergetsko omrežje se za objekt A in B zgradita lastni transformatorski postaji 20/0,4 kV s priključkom na predvideno 20 kV VN omrežje v povezovalni cesti. V kolikor za potrebe obeh zadostuje ena transformatorska postaja, se ta lahko uporablja do zapolnitve kapacitet le-te. V kolikor je potrebna izgradnja nove transformatorska postaje za objekt A, naj se le-ta izgradi v montažni betonski izvedbi kot samostojen objekt na lastnem odmerjenem zemljišču z zagotovljenim stalnim dostopom z osebnimi avtomobili in gradbeno mehanizacijo.«. 16. člen 19. člen se črta. 17. člen Od 20. do 38. člena se členi ustrezno preštevilčijo. 18. člen Drugi odstavek dosedanjega 22. člena, novega 21. člena, se spremeni tako, da se glasi: »(2) Območje lokacijskega načrta je poplavno ogroženo. Ureja se v skladu z izdelano hidrološko-hidra-vlično študijo, ki je priloga tega lokacijskega načrta, ter veljavnimi predpisi s področja varstva pred poplavami.«. 19. člen V dosedanjem 22. členu, novem 21. členu, se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita: »(9) Zaradi predvidenih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na območju Občine Vrhnika, se ob izdelavi projektne dokumentacije upošteva obstoječe stanje poplavne ogroženosti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za vse posege potrebno pridobiti vodno soglasje. (10) Del območja se nahaja v območju preostale in majhne poplavne nevarnosti. Glede na razred poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati pogoje in omejitve za izvajanje posegov v prostor, določene z veljavno področno zakonodajo (Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list RS, št. 89/08, Priloga 1). Na območju majhne poplavne nevarnosti se s posegom ureja površino v velikosti 936 m2 (zaradi ureditev potrebnih za delovanje objekta A), kar pomeni zmanjšanje razlivne površine za 234 m3. Pred gradnjo ureditev, potrebnih za delovanje objekta A, je potrebno zagotoviti retenzijsko površino z najmanj 234 m3 prostornine, pod nivojem obstoječega terena.«. 20. člen Besedilo dosedanjega 26. člena, novega 25. člena, se dopolni z novim tretjim odstavkom, ki se glasi: »(3) Območje lokacijskega načrta se nahaja na območju arheološkega območja Ljubljansko barje (EŠD 9368) in kulturne krajine Ljubljansko barje (EŠD 11819). Izvedba arheoloških raziskav ni potrebna. Izvesti se mora obsaditev robov parkirišča in robov parcel z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.«. 21. člen V dosedanjem 28. členu, novem 27. členu, se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Za potrebe obstoječe in morebitne nove transformatorske postaje se lahko izvede parcelacija zemljišča, ki naj zajema objekt TP ter površine za stalni dostop za osebne avtomobile in gradbeno mehanizacijo.«. 22. člen Besedilo prvega odstavka dosedanjega 29. člena, novega 28. člena, se spremeni tako, da se glasi: »(1) Etape izvajanja lokacijskega načrta so: a) Gradnja objekta A ter pripadajoče prometne, komunalne in energetske ureditve na območju gradbene parcele GP A. b) Gradnja objekta B ter pripadajoče prometne, komunalne in energetske ureditve na območju gradbene parcele GP B. c) Gradnja nadstrešnice ONS ter pripadajoče prometne, komunalne in energetske ureditve na območju gradbene parcele GP B in območju površine za manipulacijo med objektom A in območjem vodotoka ter varovane narave (VN) fazno do maksimalno dovoljenih gabaritov.«. 23. člen Besedilu dosedanjega 29. člena, novega 28. člena, se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Znotraj posameznih etap je možna postopna gradnja objektov do maksimalno dovoljenih gabaritov.«. 24. člen Besedilo drugega odstavka dosedanjega 31. člena, novega 30. člena, se spremeni tako, da se glasi: »(2) Če je z okoljevarstvenim dovoljenjem predpisano, je potrebno na objektu A izvesti prve meritve emisije snovi in toplote tehnoloških voda pred iztokom v kanalizacijo, prve meritve obremenjenosti okolja s hrupom in meritve emisij v zrak, skladno s področno zakonodajo.«. 25. člen Besedilo dosedanjega 32. člena, novega 31. člena, se spremeni tako, da se glasi: »Investitor prostorskih ureditev po tem lokacijskem načrtu je podjetje Kemis, d. o. o.«. 26. člen Besedilo četrtega odstavka dosedanjega 34. člena, novega 33. člena, se spremeni tako da se glasi: »(4) Pri uresničevanju lokacijskega načrta so dopustna odstopanja vseh dimenzij objektov A, B in nad-strešnice ONS iz 9. člena tega odloka, in sicer: - glede gabaritov stavb: pri tlorisnih gabaritih so dopustna odstopanja znotraj meja GM; - glede kapacitete objektov: brutoetažne površine se lahko spremenijo; - glede vhodov in dostopov: mikrolokacijo vhodov in dostopov do stavb je mogoče spremeniti.«. 27. člen Besedilo dosedanjega 35. člena odloka, novega 34. člena, se spremeni tako, da se glasi: »Komunalni prispevek se obračuna skladno z veljavnim odlokom Občine Vrhnika, ki ureja komunalni prispevek.«. III. Končni določbi 28. člen Spremembe in dopolnitve OLN PUSP reciklažni center na Vrhniki so stalno na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, ter na Občini Vrhnika, oddelku, pristojnem za urejanje prostora. 29. člen Ta odlok začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. Št. 3500-3/2011 (5-06) Vrhnika, 12. 2. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 (Naš časopis, št. 433/2015), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE PLANINSKIH DOMOV V LETU 2016. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje obnove planinskih domov na območju Občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STROŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so planinska društva, ki so člani Planinske zveze Slovenije in registrirana po Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09, v nadaljevanju ZDru-1), ki so lastniki planinskih domov v Občini Vrhnika (v nadaljevanju: upravičene osebe) in imajo sedež v Občini Vrhnika. Planinski dom je planinska postojanka ali zavetišče, ki je navedeno na seznamu koč Planinske zveze Slovenije. Projekt obnove je investicijski poseg pri vzdrževanju, ki lahko predstavlja rekonstrukcijo obstoječe stavbe ali novogradnjo na isti lokaciji (v primeru rušitve obstoječe stavbe). Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 100 % vseh predvidenih stroškov del, opravljenih v letu 2016. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obrtniških del na planinskih domovih, opreme in gradbenega materiala ter stroški projektne dokumentacije in dovoljenj. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse pogoje, navedene v tem razpisu. Projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti namen sredstva samo iz enega vira. Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA Projekti se bodo točkovali po naslednjih določilih: -skupna vrednost projekta obnove, predvidena v letu 2016 (do 5.000 EUR = 10 točk, 5.001 EUR do 10.000 EUR = 20 točk, 10.001 EUR do 15.000 EUR = 30 točk, 15.001 EUR do 20.000 EUR = 40 točk, 20.001 EUR ali več = 50 točk). -stopnja skladnosti projekta s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v Občini Vrhnika (projekt ni vključen v strategijo = 0 točk, projekt je vključen v strategijo = 50 točk). 5. UPORABA DOLOČIL Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, ki jih ima iz uradnih evidenc. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana glede na skupno vrednost sredstev na razpisu in skupno število vseh dodeljenih točk na razpisu. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2016, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 20.000,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2016, najkasneje do 30. 11. 2016, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi. 8. RAZPISNI ROK Razpis se začne 29. 2. 2016 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 4. 4. 2016. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko predlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS PLANINSKI DOMOVI 2016«, do vključno 4. 4. 2016 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Posamezni predlagatelj lahko predloži eno vlogo. Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 4. 4. 2016 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in določili razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-27. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov matej.cernetic@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in njihovo vrednotenje bo opravila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 6. 4. 2016 in ne bo javno. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v tridesetih dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v osmih dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Številka: 430-10/2016 (3-01) Datum: 29. 2. 2016 Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 (Naš časopis, št. 433/2015), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH PROJEKTOV V OBČINI VRHNIKA ZA LETO 2016. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje turističnih projektov v Občini Vrhnika za leto 2016, ki vključuje naslednja področja: A. Urejanje turistične infrastrukture B. Promocijsko gradivo C. Izobraževanja s področja turizma oz. trženja v turizmu D. Turistične prireditve, ozaveščanje in spodbujanje turizma 2. UPRAVIČENE OSEBE Upravičene osebe po tem razpisu so: - krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika, - društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI POGOJI IN MERILA PO PODROČJIH A. UREJANJE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE Namen in predmet sofinanciranja Urejanje turistične infrastrukture, ki izboljšuje privlačnost in pogoje za obisk turistov v občini, povečuje turistično ponudbo, možnosti za oblikovanje turističnih proizvodov in trženje ponudbe obiskovalcem. Višina razpisanih sredstev 14.000,00 EUR. Upravičenci: krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika, društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v Občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški Stroški materiala, opreme in storitev. Finančne določbe Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Merila za ocenjevanje • celotna višina vrednosti projekta, • stopnja skladnosti projekta s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • predvideno letno število uporabnikov infrastrukture, • jasen prikaz in realnost pričakovanih rezultatov projekta. Merila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.1, področje A - urejanje turistične infrastrukture, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, - soglasje lastnika zemljišča za izvedbo posega. Prijavitelji, ki prijavljajo več projektov, morajo za vsak projekt izpolniti svoj obrazec tega področja. B. PROMOCIJSKO GRADIVO Namen in predmet sofinanciranja Sofinanciranje izdelave promocijskega gradiva za promocijo turistične ponudbe občine. Višina razpisanih sredstev 1.000,00 EUR. Upravičenci: krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika. Upravičeni stroški Stroški izdelave promocijskega gradiva za promocijo turistične ponudbe občine. Finančne določbe Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Merila za ocenjevanje: • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • predvideno število bralcev oz. ogledov gradiva, • višina predvidenih stroškov za izdelavo gradiva. Merila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Promocijsko gradivo mora biti usklajeno s celostno grafično podobo Vrhnike, ki jo pripravlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.2, področje B - promocijsko gradivo, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. C. IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA TURIZMA OZ. TRŽENJA V TURIZMU Namen in predmet sofinanciranja Izobraževanje s področja turizma, oblikovanja turističnih proizvodov, trženja v turizmu, strokovni ogledi dobrih praks. Višina razpisanih sredstev 1.000,00 EUR. Upravičenci: krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika, društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški Stroški izobraževanja, vendar ne več kot 30 EUR na osebo. Hrana in pijača nista upravičena stroška. Finančne določbe Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Merila za ocenjevanje: • predvideno število udeležencev izobraževanja • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje možnosti za prihodke na področju turizma, • višina predvidenih stroškov izobraževanja. Merila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.3, področje C - izobraževanja s področja turizma oz. trženja v turizmu, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. D. TURISTIČNE PRIREDITVE, OZAVEŠČANJE IN SPODBUJANJE TURIZMA Namen sofinanciranja ■ Sofinanciranje turističnih prireditev, ozaveščanja o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v občini, promocija občine. Višina razpisanih sredstev 4.000,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje stroškov turističnih prireditev v Ob- ■ čini Vrhnika in dejavnosti za ozaveščanje in spodbujanje razvoja turizma v občini, sofinanciranje stroškov predstavitev občine na sejmih. ■ Upravičenci Društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na območju Občine Vrhnika, imajo sedež v občini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine. Upravičeni stroški: - stroški turističnih prireditev v občini Vrhnika, - stroški dejavnosti za ozaveščanje in spodbujanje razvoja turizma v občini, - stroški predstavitev občine na sejmih, - stroški poslovanja društva (stroški prostora, pisarniški material ipd.). Hrana in pijača nista upravičena stroška. Finančne določbe Delež sofinanciranja aktivnosti ni omejen. Merila za ocenjevanje: • predvideno število obiskovalcev prireditev oz. programov društva, • število predvidenih prireditev oz. aktivnosti društva za ozaveščanje o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v občini, promocijo občine, • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v občini Vrhnika, • število članov društva iz občine Vrhnika s plačano članarino v tekočem ali prejšnjem letu, • vključevanje (etnološke) dediščine kraja. Merila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec 1. - Prijavni obrazec, - izpolnjen obrazec 2.4, področje D - turistične prireditve, ozaveščanje in spodbujanje turizma - seznam članov iz občine Vrhnika s plačano članarino v tekočem ali prejšnjem letu, - mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2016, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 20.000,00 EUR. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2016 in bo predmet prijave na ta razpis, se lahko začne pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev. Upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. novembra 2016 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo). Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz prej navedenega obdobja. Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2016 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1, 38/14, 84/14, 95/14 - ZUJF-C, 95/14 in 14/15). 6. RAZPISNI ROK Razpis se začne 29. 2. 2016 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 4. 4. 2016. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec pogodbe. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS TURIZEM 2016«, do vključno 4. 4. 2016 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 4. 4. 2016 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in določili razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH POGOJEV IN UPORABA DOLOČIL: Izpolnjevanje pogojev in določil ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Sofinancirani bodo samo predlogi, ki bodo skladni z namenom oz. predmetom sofinanciranja. Višina sofinanciranja izbranih predlogov je odvisna od ustreznosti predlogov glede na določila. Prednostna določila z večjo težo so navedena na začetku posameznega seznama. Komisija bo ustreznost preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, ki jih ima iz uradnih evidenc. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana za vsako področje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem področju in skupno število vseh dodeljenih točk na posameznem področju. Če odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu presegajo naj- NAS ČASOPIS 435/29.2. 2016 CM K 20 20 MAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si večji možni znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predloge preostalih prijaviteljev glede na število točk. Dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti namen sredstva samo iz enega vira. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je osem delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/75554-27. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov matej.cernetic@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in njihovo vrednotenje bo opravilaizvedla komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 6. 4. 2016 in ne bo javno. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v osmih dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Datum: 29. 2. 2016 Številka: 430-11/2016 (3-01) ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011, 30/2011, 90/2012 in 111/2013), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 77/2007-UPB1, 56/2008, 4/2010, 20/2011 in 111/2013), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 (Naš časopis, št. 433/2015), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA IN IZBOLJŠAV SAKRALNIH SPOMENIKOV V LETU 2016. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje investicijskega vzdrževanja in izboljšav sakralnih spomenikov na območju Občine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STRO -ŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so pravne osebe, registrirane v RS, ki so lastniki ali upravljavci sakralnih spomenikov v Občini Vrhnika (v nadaljevanju: upravičene osebe). Sakralni spomenik je nepremična dediščina, vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, in v registru označena kot sakralna stavbna dediščina. Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanju, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del opravljenih v letu 2016. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, financiranje in sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). Upravičeni stroški so stroški gradbeno-obrtniških in konservatorsko-restavratorskih posegov na sakralnih spomenikih. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so pravne osebe, registrirane v RS in so lastniki ali upravljavci sakralnega spomenika (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje), • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt izvedbe del in popis del s količinami ter cenami). Drugi pogoji: • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku, • jih ni vložila upravičena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA 4.1 Splošna določila razpisa Projekt ustreza splošnim določilom, če: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan; • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%, • predstavlja nujni projekt obnove, katere odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 4.2 Prednostna določila • sakralni spomenik je v lasti javnega subjekta; • celotna višina vrednosti projekta; • nujni projekti obnove, katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu. 5. UPORABA DOLOČIL Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in splošna določila ter bo visoko ocenjen pri prednostnih določilih razpisa. Prednostna določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana glede na skupno vrednost sredstev na razpisu in skupno število vseh dodeljenih točk na razpisu. Če odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu presegajo največji možni znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predloge preostalih prijaviteljev glede na število točk. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, ki jih ima iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2016, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 8.700,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2016, najkasneje do 30. 11. 2016, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se začne 29. 2. 2016 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 4. 4. 2016. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS SAKRALNI SPOMENIKI 2016«, do vključno 4. 4. 2016 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 4. 4. 2016 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL: Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-5420. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in njihovo vrednotenje bo opravila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 6. 4. 2016 in ne bo javno. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v osmih dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 (Naš časopis, št. 433/2015), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OHRANJANJA IN RAZVOJA KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 2016. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja na območju Občine Vrhnika v letu 2016, ki vključuje naslednja področja: A. ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolo- B. vzdrževanje jarkov, C. sofinanciranje delovanja društev in njihovih združenj, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva, podeželja in gospodarstva. 2. UPRAVIČENE OSEBE Upravičene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v Občini Vrhnika in društva ter njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja na območju Občine Vrhnika. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPISNI POGOJI IN MERILA PO PODROČJIH A. SOFINANCIRANJE UREDITVE NEKATEGO-RIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen sofinanciranja Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev 10.000,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje ureditve nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov, ki predstavljajo javno dobro oz. so v javni lasti. Splošni pogoji upravičenosti: - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti, - mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. Upravičenci Krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika. Upravičeni stroški Za poljske poti in kolovoze, ki so javno dobro oz. so v javni lasti in jih koristijo kmetje ter drugi občani, občina zagotavlja pokrivanje stroškov za nasipni material, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gre-danje, valjanje, nasipanje ...). Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Finančne določbe Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to področje na posameznega prijavitelja je 1.200,00 EUR. Merila za ocenjevanje: - dolžina načrtovanih poti, katerih ureditev se bo sofinancirala s tem razpisom, največ 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 300 do 399 m = 40 točk, 400 m in več = 50 točk). Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti ter označeno dolžino poti, - mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. B. VZDRŽEVANJE JARKOV Namen sofinanciranja Vzdrževanje barjanskih jarkov z namenom ohranjanja njihovega stanja in s tem omogočanja obdelave kmetijskih zemljišč. Naložba se ne izvaja izključno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev 10.000,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje vzdrževanja barjanskih jarkov srednje velikosti, ki so v javni lasti. Splošni pogoji upravičenosti: - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom jarkov, - mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, - dela se izvajajo skladno z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08 in 46/14 - ZON-C), - v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 - UPB, 61/06 - ZDru-1, 8/10 - ZSKZ-B in 46/14) je treba pred izvedbo za dela pridobiti dovoljenje za poseg v naravo (vloga na upravno enoto, priložiti natančen opis posega in prikaz lokacije na karti). Upravičenci Krajevne skupnosti na območju Občine Vrhnika. Upravičeni stroški Za obstoječe barjanske odvodne jarke srednje velikosti, ki so v javni lasti in omogočajo obdelavo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje značilne krajine v Občini Vrhnika, se zagotavlja pokrivanje stroškov za čiščenje mulja in vegetacije (do premera 2 cm). Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravičenih stroškov. Dela se lahko izvajajo samo v obdobju pred 15. marcem in po 30. septembru, s čimer se v največji mogoči meri ohranja biotska raznovrstnost. Finančne določbe Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to področje na posameznega prijavitelja je 3.500,00 EUR. Merila za ocenjevanje: - dolžina jarkov, katerih vzdrževanje se bo sofinanciralo s tem razpisom, največ 50 točk (100 do 199 m = 20 točk, 200 do 299 m = 30 točk, 300 do 399 m = 40 točk, 400 m in več = 50 točk). Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - kopija katastrskega načrta oz. ustrezna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in jarkov ter označeno dolžino jarka, - mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe. C. SOFINANCIRANJE DELOVANJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRUŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVOJEM KMETIJSTVA, PODEŽELJA IN GOSPODARSTVA Namen sofinanciranja Društva so temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju, zato jih je treba spodbujati in dolgoročno tudi tako povečati kakovost kvaliteto življenja na podeželju. Višina razpisanih sredstev 2.500,00 EUR. Predmet sofinanciranja Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja, za pomoč pri stroških ustrezne infrastrukture, potrebne za delovanje društva (najem prostorov/pisarne) in materialnih stroških ter stroških dela pisarne ter organov društva. Pogoji upravičenosti: - društva, registrirana za delovanje na območju Občine Vrhnika ali delujejo na območju Občine Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proračuna občine, - sofinancirajo se lahko izključno društva z nepridobitno dejavnostjo, - seznam članov društva z območja občine. Upravičenci Društva in njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in podeželja na območju občine. Upravičeni stroški: - stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostora/pisarne), - materialni stroški in stroški dela pisarne ter organov. Finančne določbe Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek sofinanciranja je 1000,00 EUR. Merila za ocenjevanje: - število predvidenih aktivnosti društva za člane z Vrhnike in občane Vrhnike v letu 2016; brez občnih zborov in rednih sestankov društva - največ 50 točk (do 5 aktivnosti = 10 točk, 6 do 10 aktivnosti = 20 točk, 11 do 15 aktivnosti = 30 točk, 16 do 20 aktivnosti = 40 točk, 21 do 25 aktivnosti = 50 točk) - število članov društva iz Občine Vrhnika - največ 50 točk (do 10 članov = 10 točk, 11 do 20 članov = 20 točk, 21 do 30 članov = 30 točk, 31 do 40 članov = 40 točk, 41 članov in več = 50 točk). Dokumentacija, ki mora biti priložena vlogi: - izpolnjen obrazec Vloga na javni razpis, - seznam članov iz Občine Vrhnika, - fotokopija najemne pogodbe (če ima društvo prostore v najemu). 4. SKUPNA VREDNOST SREDSTEV Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2016, namenjenih za področja tega razpisa, znaša 22.500,00 EUR. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana za vsako področje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem področju in skupno število vseh dodeljenih točk na posameznem področju. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AKTIVNOSTI IN PORABO SREDSTEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2016 in bo predmet prijave na ta razpis, se lahko začne pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odločbe) upravičencu o dodelitvi sredstev; upravičeni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdobju od 1. januarja 2016 do 30. novembra 2016 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplačilo). Ne glede na druga določila tega razpisa so upravičeni stroški za področje B vzdrževanje jarkov tudi tisti, nastali v obdobju od 1. do 31. decembra 2015. Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti, ki jih upravičenec priloži skupaj z zahtevkom za izplačilo, morajo biti z datumom iz prej navedenega obdobja. Upravičene osebe morajo dodeljena proračunska sredstva iz razpisa porabiti v proračunskem letu 2016 oz. v plačilnih rokih, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15). 6. RAZPISNI ROK Razpis se začne 29. 2. 2016 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 4. 4. 2016. 7. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci lahko vlagatelji prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS KMETIJSTVO 2016«, do vključno 4. 4. 2016 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 4. 4. 2016 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in določili razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPISNIH POGOJEV Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je osem delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-5420. Vprašanja lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in njihovo vrednotenje bo opravila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 6. 4. 2016 in ne bo javno. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v tridesetih dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v osmih dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Župan Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Številka: 3505-16/2015 (5-01) Datum: 15. 2. 2016 Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/2014 - odločba US in 14/2015 - ZUUJFO) Občina Vrhnika vabi vso zainteresirano javnost na JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA POVEZOVALNO CESTO MED BAJERJI IN TOJNICAMI Z MOSTOM ČEZ LJUBLJANICO. 1.PREDMET OPPN Na podlagi Odloka o OPN Občine Vrhnika območje za povezovalno cesto med Bajerji in Tojnicami z mostom čez Ljubljanico delno posega v naslednje enote urejanja prostora: BT VR_1676, VC VR_1409, IP VR_1870, IG VR_1869, O VR_1338, O VR_1337, O VR_2054, K2 VR_2759. Z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) se načrtuje povezovalno cesto med Bajerji in Tojnicami z mostom čez Ljubljanico. 2. JAVNA RAZGRNITEV OPPN Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v času od 7. 3. 2016 do 8. 4. 2016. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih: - KS Breg, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, - KS Verd, Verd 100, 1360 Vrhnika - prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, 1360 Vrhnika. 3. JAVNA OBRAVNAVA OPPN Javna obravnava prostorskega akta bo v sredo, 23. 3. 2016 ob 17. uri v prostorih KS Verd, Verd 100, 1360 Vrhnika. 4. MNENJA IN PRIPOMBE JAVNOSTI NA OPPN V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi je mogoče podati v času javne razgrnitve od 7. 3. 2016 do 8. 4. 2016: - ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, - ali se posredujejo po pošti na naslov Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, - ali se posredujejo na elektronski naslov prostor. obcina@vrhnika.si. Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 100. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na 9. seji 11. 2. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo 4 Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki obsega: - Pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 293/2003) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 316/2005) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 95/2008) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 385/11) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št., 404/13) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št., 408/13) - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis št., 432/15) Številka:103-1/2003(2-01) Datum: 11. 2. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. PRAVILNIK O PLAČAH IN PLAČILIH ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE OBČINSKEGA FUNKCIONARJA TER O SEJNINAH ZUNANJIH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV URADNO PREČIŠČENO BESEDILO 4 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 21 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika MAŠ ČASOPIS 2i članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (v nadaljevanju: pravilnik) določa višino plače oziroma plačila za opravljanje funkcij v Občini Vrhnika ter višino sejnin zunanjih članov delovnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter pravico do povračila stroškov, ki nastanejo zaradi opravljanja funkcije. 2. člen Za poklicno opravljanje funkcij v Občini Vrhnika imajo občinski funkcionarji pravico do plače, za nepoklicno opravljanje funkcije pa pravico do plačila za opravljanje funkcije. Plačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma na seji delovnega telesa občinskega sveta. Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta (zunanji člani) ter članom nadzornega odbora pripadajo sejnine, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika. 3. člen črtan 4. člen Za ureditev plač in delovnih razmerij funkcionarjev se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo delovna razmerja in plače v javnem sektorju, če Zakon o lokalni samoupravi ne določa drugače. 5. člen Občinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan in podžupan oziroma podžupani. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko v skladu s statutom odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno. Podžupan oziroma podžupani se lahko v skladu s statutom odločijo, da bodo opravljali svojo funkcijo poklicno. II. PLAČE IN PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE ŽUPANA IN PODŽUPANA 6. člen Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcije župana v Občini Vrhnika, ki glede na število prebivalcev (občine od 15001 do 30000 prebivalcev) sodi v IV. skupino občin, določen 53. plačni razred. Županu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo. Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plača v višini 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno, brez dodatka na delovno dobo. Plača župana se določi s sklepom, ki ga sprejme Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: komisija). 7. člen Z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju je za opravljanje funkcije podžupana v Občini Vrhnika, ki glede na število prebivalcev (občine od 15001 do 30000 prebivalcev) sodi v IV. skupino občin, določen razpon med 38. in 45. plačnim razredom. Plačni razred podžupana določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Podžupanu skladno z zakonom pripada tudi dodatek za delovno dobo. Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50 % plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo. Plača podžupana se določi s sklepom, ki ga sprejme župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. III. SEJNINE 8. člen Sejnine pripadajo članom občinskega sveta za udeležbo na redni in izredni seji občinskega sveta ter za udeležbo na sejah delovnih teles občinskega sveta. Kadar sta redna in izredna seja sklicani na isti dan, tako, da bosta skupaj trajali manj kot tri ure (zasedanja) se izplača samo sejnina za redno sejo. 9. člen Sejnine pripadajo tudi zunanjim članom stalnih in občasnih delovnih teles občinskega sveta za udeležbo na sejah, razen članom, ki imajo status javnih uslužbencev ali funkcionarjev ali so zaposleni v javnih podjetjih ali zavodih, katerih ustanoviteljica je občina in opravljajo naloge delovnih teles med delovnim časom ali v okviru delovnih nalog. Sejnine so določene na sejo, s tem, da za zasedanje na nadaljevanju seje upravičencu pripada sejnina v višini 70 % prvega dela sejnine. V primeru, da seja traja pol ure ali manj, se izplača samo polovica sejnine. 10. člen O udeležbi na sejah vodi občinska uprava evidenco z listo prisotnosti, na katero se podpišejo prisotni člani delovnega telesa. 11. člen Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo. Občinski svet Občine Vrhnika ima po tem pravilniku stalna in občasna delovna telesa, Nadzorni odbor in Štab za civilno zaščito Občine Vrhnika in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Stalna delovna telesa so: - Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve - Odbor za gospodarstvo, finance in proračun - Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine - Odbor za ekologijo in infrastrukturo - Odbor za družbene dejavnosti - Statutarno pravna komisija. Občasno delovno telo je: - Komisija za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj V primeru, da občinski svet ustanovi še dodatna stalna ali začasna delovna telesa, se smiselno uporabljajo določbe tega pravilnika. Sejnine se določijo v naslednjih višinah: - udeležba na redni seji občinskega sveta 6,85 % - udeležba na izredni seji občinskega sveta 5,48 % - predsedovanje na seji stalnega del. telesa občin. sveta in Nadzorni odbor 4,11 % - udeležba na seji stalnega del. telesa občin. sveta in Nadzornem odboru 2,74 % - predsedovanje na seji občasnega del. telesa občinskega organa 3,28 % - udeležba na seji občasnega občinskega organa 2,20 % - udeležba na seji štaba Civilne zaščite 2,46 % Za udeležbo na nadaljevanju seje Občinskega sveta, Nadzornega odbora, štaba Civilne zaščite, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, stalnega ali občasnega delovnega telesa udeležencu pripada 70 % sejnine določene v prejšnjem odstavku. Vsakemu svetniku, predsedniku ali članu stalnega ali občasnega delovnega telesa pripada sejnina za tisto sejo ali nadaljevanje seje, katere se udeleži v celoti ali najmanj v sedemdesetih odstotkih. V primeru, da seja traja pol ure ali manj, se izplača v tem členu polovica določene sejnine.« 12. člen Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, na sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo župana. 13. člen Sejnine se izplačujejo na podlagi podpisanih list prisotnosti udeleženih članov delovnih teles na seji. IV. PRAVICA DO POVRAČILA STROŠKOV V POVEZAVI Z OPRAVLJANJEM FUNKCIJE 14. člen Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar, ki funkcijo opravlja nepoklicno, uveljavlja, če gre za službeno potovanje po nalogu občinskega funkcionarja, ki funkcijo opravlja poklicno. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi. Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi. 15. člen Pravice iz 14. člena tega pravilnika uveljavlja občinski funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan oziroma podžupan po pooblastilu župana. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan oziroma direktor občinske uprave občine. V. NAČIN IZPLAČEVANJA 16. člen Sredstva za izplačila v skladu s tem pravilnikom se zagotavljajo v proračunu Občine Vrhnika. 17. člen Plača, sejnine in druga plačila se izplačujejo po zasedanju delovnega telesa skladno z roki, določenimi v vsakokrat veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna RS. 18. člen Plače in sejnine se usklajujejo skladno s spremembo osnovnih plač plačilnih razredov plačilne lestvice, ki je objavljena v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo. Osnova za izplačilo sejnin je mesečna osnovna plača župana iz prvega odstavka 11. člena pravilnika za mesec, v katerem je bila seja. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Ta pravilnik ne velja za določitev nadomestil predsedniku in članom ter njihovim namestnikom občinske volilne komisije. 20. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah, nadomestilih plač občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 253). 21. člen Ta pravilnik začne veljati petnajst dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 316/2005) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 95/2008) vsebuje naslednjo končno določbo: 7. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uporabi se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal leta 2008. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 385/11) vsebuje naslednjo končno določbo: 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnaksti dan po objavi v Uradnem glasilu Naš časopis. Uporablja se tudi za izplačilo sejnin za III. kvartal za leto 2011. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 404/2013) vsebuje naslednjo končno določbo: 4. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati petnajst dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis RS, št. 408/2013) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati petnajst dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah in plačilih za opravljanje funkcije občinskega funkcionarja ter o sejninah zunanjih članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Naš časopis, št. 432/2015) vsebuje naslednjo končno določbo: 7. člen Ta pravilnik o spremembah in dopolnitvah začne veljati petnajst dni po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Na podlagi 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) in 12. člena Zakona o cestah (ZCes-1, Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US in 46/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 9. redni seji 11. 2. 2016 sprejel naslednji SKLEP o ugotovitvi javne koristi za razlastitev nepremičnin 1. Razlastitev dela nepremičnine, parc. št. 793/0, k.o. Verd (2003), v predvideni površini 211 m2, na katerem je predvidena izgradnja pločnika, je v javno korist. 2. Nepremičnina se razlasti v delu, določenem z načrtom parcelacije, ki je izdelan na podlagi projektne dokumentacije. Pristojnemu upravnemu organu se predlaga razlastitev dela nepremičnine po nujnem postopku. Ta sklep se objavi v občinskem glasilu in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-94/2015 (6-03) Datum: 11. 2. 2016 Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur. l. RS, št. 96/15), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011 in 3/2013), Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2016 (Naš časopis, št. 433/2015), Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠČA ZA LETO 2016. 1. PREDMET RAZPISA IN RAZPISNA PODROČJA Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišča na območju Občine Vrhnika ter usposabljanja odgovornih oseb za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRAVIČENOST STRO -ŠKOV Upravičene osebe po tem razpisu so krajevne skupnosti v Občini Vrhnika, ki posedujejo in/ali uporabljajo površine za namen otroškega igrišča (v nadaljevanju: upravičene osebe). Projekt je investicijski poseg pri vzdrževanju in/ali posamični sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem področju. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del, opravljenih v letu 2016. Usposabljanje je udeležba na usposabljanju za preglede in vzdrževanje otroških igral in igrišč. Zaprošeni znesek financiranja posameznega usposabljanja lahko dosega do 100 % celotnega stroška usposabljanja. Financiranje pomeni, kadar se uporablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Finančna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvidenih odhodkov in prihodkov finančne konstrukcije celotnega projekta (odhodki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravičene osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo otroško igrišče v svoji lasti oz. imajo so- glasje lastnika ali zakupnika zemljišča (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje), • zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja), • upravljajo oz. bodo upravljali z otroškim igriščem, ga tekoče vzdrževali in vzpostavili igriški red (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnično dokumentacijo (natančen načrt obnove in popis del s količinami ter cenami) - pogoj ne velja za prijavo usposabljanja. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih pogojev Izpolnjevanje pogojev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpisnem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Občina Vrhnika lahko v primeru naknadne ugotovitve neizpolnjevanja pogojev in po že izdani dokončni odločbi o izboru programov spremeni odločitev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v primeru že izplačanih sredstev pa zahteva povračilo sredstev. 4. RAZPISNA DOLOČILA 4.1 Splošna določila razpisa Projekt ustreza splošnim določilom, če: • ohranja ali povečuje učinkovitost uporabe otroških igrišč, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in načrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50 %. Usposabljanje ustreza splošnim določilom, če: • se usposablja oseba, odgovorna za vzdrževanje igrišča, ki ga poseduje ali uporablja predlagatelj, • traja najmanj osem ur in ga izvaja institucija, ki ima akreditacijo s področja varnosti otroških igrišč oziroma je registrirana za opravljanje dejavnosti varnosti pri delu na področju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvajanjem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igriščih. Najvišji mogoči znesek sofinanciranja usposabljanja je do 250 EUR na prijavitelja. 4.2 Prednostna določila • usposabljanje osebe, odgovorne za vzdrževanje igrišča, • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišča ali celovita prenova igrišča, • število potencialnih uporabnikov otroškega igrišča, • oddaljenost od prvega urejenega otroškega igrišča, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okrnjena, nepopolna ali celo onemogočena ali katerih odložitev bi povzročila nadaljnjo škodo na objektu, • upravičena oseba je v projektih, prijavljenih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu, pridobila sponzorska ali donatorska sredstva za namen urejanja igrišča (priložiti gradivo, ki to izkazuje). 5. UPORABA DOLOČIL Izbrani bodo projekti, katerih predlagatelj in projekt/ usposabljanje bo izpolnjeval vsa splošna določila ter bo visoko ocenjen pri prednostnih določilih razpisa. Prednostna določila z večjo težo so navedena na začetku seznama. Usposabljanje ima prednost pred projekti. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število točk, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost točke bo izračunana glede na skupno vrednost sredstev na razpisu in skupno število vseh dodeljenih točk na razpisu. Če odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posameznem projektu presegajo največji mogoči znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predloge preostalih prijaviteljev glede na število točk. Komisija bo ustreznost vloge preverjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, ki jih ima iz uradnih evidenc. 6. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2016, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 7.600,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena proračunska sredstva iz razpisa morajo upravičene osebe porabiti v proračunskem letu 2016, najkasneje do 30. 11. 2016, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se začne 29. 2. 2016 (datum izida Našega časopisa) in zaključi 4. 4. 2016. 9. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega: besedilo razpisa, prijavne obrazce za prijavo posameznega projekta/ usposabljanja in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s prijavnimi obrazci vlagatelji lahko prevzamejo v času uradnih ur v sprejemno-informacijski pisarni Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Vrhnika, www.vrhnika.si - Razpisi, natečaji in naročila. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PREDLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih in mora vsebovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBČINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapečateni ovojnici z izpisom na prednji strani: »NE ODPIRAJ - RAZPIS OTROŠKA IGRIŠČA 2016«, do vključno 4. 4. 2016 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Če posamezni predlagatelj predloži več vlog, mora biti vsaka v svojem, pravilno označenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporočeno na pošto do vključno 4. 4. 2016 oz. do tega dne ni bila predložena na Občini Vrhnika - pisarna št. 22 - tajništvo. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in določili razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJASNIL Informacije in pojasnila lahko zainteresirani dobijo v času uradnih ur Občine Vrhnika na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755-5420. Vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti na naslov sabina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OBVEŠČANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnjevanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in njihovo vrednotenje bo opravila komisija, ki jo določi župan Občine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 6. 4. 2016 in ne bo javno. Občina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v tridesetih dneh po zaključku razpisa. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v osmih dneh po prejemu pritoži pri županu Občine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. ŽUPAN Stojan JAKIN, univ. dipl. inž. grad. Na podlagi Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis št. 430/2015) in Poslovnika Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na 9. redni seji dne 11. 2. 2016 in na 2. dopisni seji, ki je bila razpisana 19. 2. 2016 in je trajala do 24. 2. 2016, sprejel naslednje S K L E P E 1. OSKRBA S PITNO VODO Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika, ki vključuje: - omrežnino do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 17. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 4,2258 EUR/mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. - vodarino v višini 0,6996 EUR/m3. 2. ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno odvajanja odpadne vode v občini Vrhnika, ki vključuje: - omrežnino odvajanja do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 5,2517 EUR/mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, - odvajanje odpadne vode (cena storitve) v višini 0,4073 EUR/m3. 3. ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode v občini Vrhnika, ki vključuje: - omrežnino odvajanja do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 2,6879 EUR/mesec. Za vodomere drugih dimenzij, se omrežnina izračuna skladno z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, - čiščenje odpadne vode (cena storitve) v višini 0,3712 EUR/m3. 4. STORITVE, POVEZANE Z GREZNICAMI IN MKČN Občinski svet občine Vrhnika potrjuje stroškovno ceno gospodarske javne službe storitev, povezanih z greznicami in MKČN v občini Vrhnika, ki vključuje: - omrežnino za storitve, povezane z greznicami in MKČN do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 0,8503 EUR/ mesec, - ceno storitve v višini 0,2848 EUR/m3. 5. Gospodinjskim odjemalcem se obračuna omre-žnina čiščenja do vključno dimenzije DN 20 - za faktor 1 iz 20. čl. Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v višini 1,25 EUR/mesec. Razlika se zagotovi z Rebalansom proračuna Občine Vrhnika v obliki subvencije. 6. Cene veljajo od 1. 3. 2016 dalje. Številka: 410-154/2016 (1-02) Datum: 24. 2. 2016 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r. NAS ČASOPIS 435/29.2.2016 CM K 22 22 MAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@borovnica.si ^GM/DEBEVEC Za vas izvaja: | -razne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave} -kiper in kombi prevoze " j04l7780^912^041 /737^545/^^ f info@agm-delievec.com Silvestrska komedija - PONOVITEV VZRADOSCENO POROČENA "Vse gre gor, zato gre gor tudi najemnina!" »Ne želi drugega žene (moža), kaj drugim lajšal bi gorje!« Na gregorjevo soboto, 12. marca 2016, ob 19.00 v OŠ Borovnica Vljudno vas vabi Gledališka skupina ŠOTA Kulturnega društva Borovnica OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica enota VRTEC Paplerjeva 15 1353 Borovnica Vpis v vrtec Starše obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko leto 2016/17. Vloge dobite v vrtcu, šoli ali na spletni strani www.osborovnica.si. Priložite jim vsa potrebna dokazila in jih pošljite po pošti na zgornji naslov ali jih oddajte osebno v tajništvu šole. Če bo vlog več kot je razpoložljivih mest, bo komisija za sprejem novincev v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec obravnavala vloge, ki bodo prispele do vključno 31. 3. 2016. Občina Borovnica URADNE URE ponedeljek-petek: 8.00 - 12.00 sreda: 8.00-12.00, 13.00-16.30 KONTAKTI tel.: 01 7507 460 e-mail: obcina@borovnica.si Kaj ne sodi v kanalizacijski sistem? Skrb za ohranjanje in zaščito vodnih virov je ena pomembnejših nalog današnje družbe, ki se začne z ustreznim odvajanjem ter čiščenjem odpadnih voda. Zato je bilo v zadnjem času na območju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva JP KPV, d. o. o., zgrajenega preko 15 kilometrov novega sanitarnega kanalizacijskega omrežja. V Občini Borovnica so bila s kanalizacijskim omrežjem opremljena naselja Dol, Laze, Breg in Pako, pa tudi del Borovnice (del Ceste pod Goro in Miklavičeva cesta), ustrezno nadgrajena in povečana je bila tudi obstoječa čistilna naprava. Ker se na novozgrajeno omrežje priključuje veliko število novih uporabnikov, podajamo nekaj koristnih nasvetov glede uporabe kanalizacijskega omrežja. V kanalizacijskem omrežju se pogosto znajdejo stvari, ki vanj ne sodijo, vplivajo pa na slabše delovanje sistema, ovirajo ali celo onemogočajo pretok odpadne vode, škodujejo materialom, iz katerih so kanalizacijske cevi ,ali napravam na kanalizacijskem sistemu. V najslabšem primeru lahko spremenijo sestavo odpadne vode do take mere, da se upočasni ali povsem zavre biološka stopnja čiščenja na čistilni napravi. V izogib neučinkovitemu delovanju kanalizacijskega sistema vam predstavljamo stvari, ki vanj ne sodijo: • ostanki pripomočkov za osebno higieno in zaščito (npr. palčke za ušesa, higienski vložki, tamponi, britvice, robčki za nego dojenčka ...); • maščobe iz gospodinjstev, odpadna mineralna in jedilna olja; • organski odpadki (npr. gospodinjski odpadki, ostanki hrane, zelenjave ali rastlin, plevel ...); • barve, laki, topila, zdravila in dezin- fekcijska sredstva; • trdni odpadki (npr. papir, embalaža, steklo, kosi tekstila .); • gradbeni odpadki (npr. ostanki malte, cementa, les .); • vsebine septičnih jam. V sistem sanitarnega kanalizacijskega omrežja je strogo prepovedano tudi odvajanje meteornih voda s streh in ostalih površin. Zaradi neprimernega ravnanja uporabnikov lahko pride do zamašitve odtokov, kanalov in mehanskih poškodb črpališč ter posledično do razlitja umazane in onesnažene vode v okolje. Prekomerna količina odpadne vode, ki jo lahko povzroči odvajanje meteornih voda v sistem, pa lahko pripelje do neučinkovitega delovanja celotnega kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. V podjetju JP KPV, d. o. o., ugotavljamo, da je vzrok za okvare in neustrezno delovanje kanalizacijskih sistemov nemalokrat prav neodgovorno oz. neustrezno ravnanje nekaterih uporabnikov. Prav je, da z odpadnimi vodami, ki jih proizvedemo, in infrastrukturo, ki jo uporabljamo, vsi uporabniki ravnamo odgovorno in s tem pripomoremo k učinkovitemu delovanju celotnega kanalizacijskega sistema ter tako skrbimo za čistejše okolje. liti » «3 | t:W-j"l | SI D KPV Novo vodstvo krajinskega parka Krajinski park Ljubljansko barje ima od konca januarja novega vršilca dolžnosti direktorja. Zavoljo enotno negativnega mnenja lokalnih skupnosti se je morala po osmih letih s položaja posloviti Barbara Zu-panc, vajeti pa prevzema Janez Kastelic. interesi ter izrazili polno podporo dosedanji direktorici. O tem, da gre v osnovi za konflikt interesov lokalnih oblasti in gospodarskih združenj nasproti ohranjanju narave in kulturne dediščine, kar naj bi bilo osnovno poslanstvo parka, so se zatem razpisali tudi mediji. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da zapisnika »fa-mozne« junijske seje sveta zavoda KPLB predsedujoča Jelena Hladnik še vedno ni pripravila oz. objavila, od tedaj do danes pa ni bilo niti ene seje več, kar je najmanj nenavadno. »Upor« lokalnih skupnosti je očitno dosegel svoje, saj je Vlada RS konec januarja, ko je Zupančevi po šestih mesecih potekel začasni mandat vršilke dolžnosti direktorice, na njeno mesto za največ eno leto oziroma do imenovanja novega direktorja postavila Janeza Kastelica. Kastelic širši javnosti ni pretirano znan. Je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, trenutno zaposlen na Direkciji RS za vode v sektorju za gospodarsko javno službo in investicije. Ima bogate izkušnje s področja upravljanja v državni upravi, med drugim je bil tudi vodja sektorja za politiko ohranjanja narave na ministrstvu za okolje in prostor, vodja sektorja za urejanje voda na Agenciji RS za okolje, pa tudi upravljanja v gospodarstvu, so še zapisali v vladni utemeljitvi o imenovanju. Sedaj je seveda veliko govora o kadrovskih spremembah v maloštevilni ekipi uprave parka, a v katero smer bodo zadeve krenile, verjetno ne bomo izvedeli do imenovanja stalnega direktorja. Damjan Debevec Foto: www.life-kosec.org Janez Kastelic Ministrstvo za okolje in prostor je 11. maja lani objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje. Nanj se je ponovno prijavila dotedanja direktorica Zupančeva, ki je upravo parka vodila od ustanovitve leta 2008 dalje. Uspešno je prestala zaslišanje natečajne komisije, a se je nato začelo zatikati v samem svetu zavoda KPLB. Slednji je 29. junija sicer podal pozitivno mnenje k imenovanju, a po izjavah borovniškega zastopnika Antona Palčiča z nemalo zapleti: od prestavljanja datuma seje, ki da so jo predstavniki občin morali skorajda izsiliti, do pravic okrog glasovanj in nazadnje njihovim preglasovanjem. Padali so težki očitki o prirejenem razpisu, ki da je bil objavljen zgolj dva tedna in ukrojen po meri znane kandidatke, in o tem, da je dotedanja direktorica delovala proti lokalnim skupnostim. Tako je toliko manj presenetilo pismo Občine Ig, ki je sledilo seji in so ga podpisali vsi župani občin v krajinskem parku. V njem so vodstvo parka obtožili neizpolnjevanja pričakovanj v zvezi z razvojnimi in infrastrukturnimi aktivnostmi ter oviranja normalne kmetijske dejavnosti. Ministrica je župane povabila na razgovor, čemur je 23. julija sledilo podaljšanje mandata Barbare Zupanc kot vršilke dolžnosti direktorice za šest mesecev in ne imenovanje za direktorico, kar so očitno pričakovali zaposleni v upravi parka ter sindikatu Glosa, ki so nato svoje razočaranje izrazili z javnim pismom, v katerem so obtožbe lokalnih skupnosti označili kot »populistično zavajajoče, v delih celo lažnive«, ministrico so obtožili, da je klonila pod lokalnimi NAS ČASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 23 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica MAŠ ČASOPIS 23 Pesniško pero naše doline, Angelca Svete. Njenih petinpetdeset Nežna ljubezen do bližnjih, letnih časov, krajev njene mladosti in brezmejno domotožje so prevevali januarsko predstavitev pesniške zbirke Angelce Svete, ki bo letos dopolnila svoj 75. jubilej, že dolgo pa je tega, kar je zapustila svoj dom na Dolu in si ustvarila gnezdeče v Dragomerju. »K sreči imam tri domove. V Borovnici na Dolu, Podpeči in Dragomerju. Tako da rada prihajam tudi v Borovnico in celo iz okna moje sobe vidim moj dom na Dolu,« je polni dvorani nad vrtcem izpovedala ga. Svete. Davno tega pa je pogled usmerjala v ravno nasprotni smeri prek barjanske ravnice. Ko je že vedela, da bo nekoč doma v Dragomerju, ji je oče rekel: »A tam boš doma, tam je pa vedno sonce, tam samo okrog in okrog pada dež, okrog in okrog je temno, tam pa je vedno sonce. Upam da boš srečna tam.« Pot do lastnega ljubečega doma pa je bila vse prej kot mirna in utečena. Skozi komercialo, trgovino in v samostojne podjetniške vode jo je vodila, dokler ni po upokojitvi vendarle našla nekaj miru v vrstah upokojenskega društva. Pobeg med ljudi, kot mu sama pravi, je bilo »tisto pravo zdravilo za ranjeno dušo.« Kot prava upokojenka dandanes seveda nima dosti časa, a za svojega štirinožnega prijatelja vedno: »Barje je najino, gozd je najin.« Še vedno neguje tudi lepo besedo. Pesmi je pričela pisati pred 55 leti, bolj zase kot za javnost, saj so se ji zdele »preveč jokave«. Dokler jih ni naključno v roke dobil prijatelj Tone in jo z drugim prijateljem Jožetom družno prepričal v objavo. Poti nazaj ni bilo več. Sledil je pesničin izbor 55 najlepših iz precej obsežnejšega opusa, ki ga je z nežnimi akvareli obogatila prijateljica Milka Erbežnik. Zbirka je izšla v samozaložbi, za njeno predstavitev v Borovnici pa je poskrbelo domače kulturno društvo. Z avtorico se je pogovarjala Marjeta Debevec, dogodek je še polepšala domača glasba flavtistke Nastje Podržaj in zborčka Barjank. In ko boste odprli zbirko Mojih petinpetdeset, boste na zadnji strani našli verze z začetkov njene pesniške poti, ki bodo že čez nekaj tednov odmevali vsepovsod okrog nas: Kdorkoli bral bo te vrstice, naj ne zresni se mu lice. Žalosti je že preveč, daleč proč jo zavrzite. Ko pišem verze in te stihe, mi žalost polni se v srce. Dekletce mlado se sprašuje, ljubezen, kaj je to? Tako je, kakor pomlad, ko vsa narava se budi. Srce je upov polno, vsega se veseli. Popek vrtnice je počil, se razcvetel v krasen cvet. Srce moje pa sprašuje, kdaj bo zrasel iz njega cvet? Zdaj vsa narava se razcveta, vse v nebo kipi, in nedolžna misel moja, vzcveteti si želi. Damjan Debevec Smeti po novem vozimo v Ljubljano Pet minut pred dvanajsto je občinski svet podelil koncesijo ljubljanski Snagi, ki bo naslednjih deset let sprejemala naše komunalne odpadke, prav tako pa z malenkostnimi spremembami še rebalans proračuna za leto 2015. Zeleno luč sta dobila tudi pristop k LAS Barje z zaledjem ter osnutek odloka proračuna za leto 2016. Smeti ne bomo več vozili v Krško Mešanih komunalnih odpadkov po novem ne bomo več vozili v Krško, temveč v Ljubljano. Po dolgih in zahtevnih pogajanjih so občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer »pet minut pred dvanajsto« konec decembra sklenile desetletno pogodbo z ljubljansko Snago za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani. K RCERO Ljubljana, v katerega je že vključenih 37 občin, še z večimi pa potekajo resni po- potrjen akcijski načrt za njeno izvedbo pa bi bila odskočna deska za kandidiranje na razpisih s področja trajnostne mobilnosti. V osnovi gre za okvir brez konkretnih rešitev, a z usmeritvijo, da se zagotovi dostopnost delovnih mest in storitev za vse, izboljša prometna varnost, zmanjša onesnaževanje, poraba energije, stroški, poveča pa učinkovitost prevoza itd. Konkretne rešitve bi izdelovalec izoblikoval skozi javno obravnavo in prek strokovnih forumov. A žal na januarskem državnem razpisu Borovnica ni bila izbrana, menda na račun večjih občin. Ni pa to edini občinski poskus pridobivanja državnih in evropskih sredstev. Temu služi žnici, knjižnici dr. Marje Boršnik. Med drugim so sprejeli predlog osnovne šole za dvig ekonomske cene vrtcev za 3,6 odstotka, kar bo začelo veljati z marcem. A obenem so za enak odstotek dvignili tudi občinsko subvencijo. Zaradi selitve tržnice na Molkov trg je bila potrebna še sprememba odloka, obenem pa se je na tapeti znova znašel cenik tržnih prostorov. Najem stojnice bi na dan znašal od 8 do 10 evrov, talne površine pa od 10 do 24, s tem da bi pri plačilih za več mesecev vnaprej upravitelj nudil do 30-odstotni popust. Prodajalcem cene niso bile po godu in na svojo stran so pridobili tudi svetnike, kar se je pozneje sprevrglo v Železniškega prevoza smeti menda še dolgo ne bomo dočakali. govori, je Borovnica pristopila že leta 2013, tik pred iztekom lanskega leta pa so občinski sveti potrdili odlok o ustanovitvi sveta, upravi-teljskega organa, v katerem nas bo zastopal naš župan s približno 0,6 odstotka glasovalnih pravic. In ker Borovnica ni bila med občinami ustanoviteljicami RCERO, bo zanjo veljala 5 odstotkov višja cena odlaganja odpadkov, točneje bo plačala 11,1 centa/kg za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in 1,3 centa/kg za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov. V Krškem naj bi po obdelavi 100 kg odpadkov na koncu odložili zgolj 4,5 kg, kako uspešni bodo Ljubljančani, pa bomo še videli. Od razvoja kmetijstva do prometne strategije in evropskih projektov Svetniki so v javno obravnavo brez nasprotovanj poslali prvi pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Borovnica za obdobje 2015-2020, ki bo postal podlaga za sofinanciranje kmetijskih gospodarstev, društev s tega področja in enkratno denarno pomoč dijakom ter študentom kmetijskih šol. Pred svetniki se je znašel tudi »razvpiti« DIIP projekta izdelave celostne prometne strategije. Očitkom, da je bil na hitro in ne dovolj temeljito pripravljen, je občinska uprava vsaj delno pritrdila. Državni razpis za sofinanciranje izdelave celostnih prometnih strategij je bil namreč objavljen zelo pozno, s kratkim rokom za prijave. Občina si je za 71.000 evrov težak projekt obetala do 70-odstotno sofinanciranje. Izdelana strategija in tudi včlanitev v LAS Barje z zaledjem, kjer pretekle sestave občinskega sveta niso videle zadostnega interesa. Nosilni projekt, za katerega bo občina tu skušala pridobiti sredstva, naj bi bila učna pot Mali borovniški krog. Rebalans proračuna 2015 sprejet z malenkostnimi popravki Rebalans občinskega proračuna za leto 2015, ki je na novembrski seji prestal maratonsko razpravo, nazadnje pa padel brez enega samega amandmaja, je bil deset dni pred koncem leta vendarle potrjen. Razprave je bilo zopet veliko, spremembi pa spričo šestmilijonskega proračuna malenkostni. Za obnovo stebra, investicije in investicijsko vzdrževanje vrtcev je šlo 9.000 evrov več, za strokovne podlage in lokacijske informacije pa še 2.100 evrov. Na decembrski seji so sicer svetniki še za 0,86 odstotka povišali vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, odpisali dolg najemnici občinskega stanovanja ter za sodnika porotnika imenovali oziroma obdržali Josipa Belovica in Marijo Zorc. Pri pobudah in vprašanjih se je oglasil zgolj svetnik Matjaž Ocepek, ki sta ga zanimala napredek pri vzpostavitvi registra komunalnih priključkov ter rušitev vrta pri Petrovčičevih. Vrtčevske cene gladko gor, tržnične pa bi morale dol Na januarski seji so svetniki podali soglasje k imenovanju Sonje Žakelj za direktorico Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Slednja je svoj čas delala tudi v borovniški podru- žolčno dopisovanje in medsebojno obtoževanje med svetom in upraviteljem tržnice. Živahno je bilo tudi pri točki pobud in vprašanj, saj je svetnike zanimalo vse od prometnega znaka v Ohonici ter hidranta na Gradišnikovi pa do zazidljivosti zemljišč v Laščah, cen občinskih zemljišč, zaračunavanja prostorov na tržnici, napredka pri urejanju prehoda čez cesto na Bregu ter o uspehu prometne strategije. Predlagali so zagotovitev fizioterapevta in pediatra v borovniški zdravstveni postaji ter odkup zemljišč za cesto na Pristavo. Proračun 2016 že kreše iskre Poglavitna točka minule seje je bil seveda osnutek občinskega proračuna za leto 2016. Svetniki so 3,6 milijona evrov težkemu dokumentu očitali preveliko projektnost, pa da za vrsto postavk (sofinanciranje obletnic društev, prireditev ...) ni pravilnikov za dodeljevanje sredstev, kritični so bili še do dveletnega kadrovskega načrta ter ravnanja z nepremičnim premoženjem občine. Večina je nato odločila, da je dokument vendarle zrel za javno obravnavo. In kaj občina načrtuje v tekočem letu? Za začetek 3,4 milijona evrov prihodkov in za 261 tisočakov več odhodkov. Kar je malce manj od obroka za poplačilo dolga, najetega za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave (283 tisoč evrov). Največji prihodek za proračun, dobra 2,1 milijona evrov, bo še vedno dohodnina, udeležba pri dobičku in dohodki od premoženja naj bi prinesli 253 tisočakov, iz državnega oz. evropskega proračuna naj bi se k nam nateklo 240 tisočakov itn. Med investicijskimi področji bo največ, 381 tisočakov, terjalo prostorsko planiranje, sledi stano-vanjsko-komunalna dejavnost. Tu izstopajo vodovod za Kote z 90 tisočaki, vodovod na Stari progi za 79 tisočakov, nakup stanovanj s 56 tisočaki, pa brežanskega vo-dohrana z 42 tisočaki, s 40 tisočaki bomo dopolnjevali OPN ter izdelali OPPN za Liko in vaško jedro itd. Prometna infrastruktura in komunikacije bodo terjale 359 tisočakov, od tega bo šlo 25 tisočakov za ureditev ceste na Dražico, za obnovo avtobusnih postajališč in oglasnih tabel 24 tisoč evrov, prav toliko za izgradnjo pločnika ob Brežanki, 20 tisoč za most čez Borovniščico, 18 tisoč za prehod za pešce na Bregu itd. Pri postavki varovanja okolja in naravne dediščine izstopa proti-poplavno urejanje Borovniščice za 20 tisoč evrov, za sanacijo Stare pošte bo porabljenih 30 tisočakov, za ustvarjalna otroška igrala 55 tisočakov, Dol naj bi dobil balinarsko igrišče idr. Damjan Debevec / Foto: I V A B I L O NA OBČNI ZBOR DU BOROVNICA V četrtek, 17. marca 2016, ob 12. uri v prostorih gostišča Godec. Društvo upokojencev Borovnica NAS ČASOPIS 435/29.2.2016 CM K 24 NAŠ ČASOPIS 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Ekipa Grič: Požar, Matej Turšič, Tone Turšič, Peršin, Verhovec, Beguš, Ver-bič, Šuštar Ekipa Jeruha: Modrijan, Gabrovšek, Weixler, Hrkic, Košir, Jevšek, Friško-vec, Guštin, Poglajen, Miro Turšič Sodnika Nikolavčič in Centa Jubilejno borovniško košarkarsko leto 2016 Letos bomo v Borovnici praznovali več pomembnih obletnic, najpomembnejši bosta 140 let osnovne šole in 50 let organiziranega igranja košarke. Veljalo pa bi se spomniti tudi ustanovitve nogometnega društva pred osemdesetimi leti, davnega 50 let leta 1936. Zal pa se dolgoletna tradicija delovanja tega društva ne nadaljuje, saj trenutno v Borovnici delujejo kar tri nogometna društva. Na košarkarskem parketu pa se je lani že poznalo strokovno delo prof. Sto-janoviča. Ob redni vadbi so pionirji ob koncu šolskega leta sodelovali na turnirju notranjskih osnovnih šol v Starem trgu in nepričakovano osvojili prvo mesto. Naša vsakoletna srečanja ob koncu koledarskega leta imajo tudi že lepo tradicijo. Ob srečanju odigramo prijateljsko tekmo med ekipama Griča in Jeruhe. Srečanj se redno udeležujejo sedanji in nekdanji igralci, ki so v različnih obdobjih branili barve borovniškega kluba. Pred omenjenim srečanjem je bila tekma pionirjev. Za večjo spodbudo so si mladi igralci skupaj s starši in drugimi v decembru ogledali košarkarsko tekmo v dvorani Stožice. Brezplačne vstopnice nam je priskrbel KK Union Olim-pija. Pionirji: Ekipa A : Ekipa B 26 : 34 (2 : 14; 10 : 4; 8 : 2; 6 : 14) Ekipa A: Jan Remec 6, Dino Zukic 2 (2 : 0), Tomaž Dobrovoljc 8, Žan Soklič 2, Rok Španger, Luka Črnilogar 2, David Pečlin 6 Ekipa B: Tilen Hribar 8, Jaka Kobal, Jošt Kržič 4, Jan Kržič 4, Matic Mikuš 16 (2 : 0), Gašper Avguštin 2, Nace Mikuš Na prvi tekmi so mladi košarkarji pokazali do-padljivo igro predvsem v napadalnih akcijah, v obrambi pa bo potrebno še trdo delati. Z uspešnim meti sta se izkazala Tomaž Dobrovoljc in Matic Mikuš. V drugi tekmi popoldneva pa sta se pomerila tradicionalna nasprotnika Grič in Jeruha. Po zelo zanimivem srečanju so zmagali Jeruharji. Na začetku zadnje četrtine se je razlika sicer zmanjšala na deset točk, vendar sta Gabrovšek in Weixler z nekaj atraktivnimi koši razliko zopet povečala. V ekipi Griča sta dobro igro pokazala Verbič in Požar. Člani - veterani: GRIČ : JERUHA 66 : 90 (12 : 17; 14 : 29; 16 : 19; 24 : 35) Sodnika: Nikolavčič (Ohonica), Centa (Borovnica) Zapisnikarska miza: Nina Kržič, Jaka Trček in Tajda Čebela GRIČ: Šuštar, Matej Turšič 2, Verbič 29 (1 : 0, 7 x 3), Požar 16 (2 x 3), Tone Turšič 2 (2 : 0), Peršin 3 (1 x 3), Peršolja, Beguš, Verhovec 14 (8 : 6) JERUHA: Weixler 33 (4 : 4; 1 x 3), Hrkic 2, Miro Turšič 4, Modrijan (3 : 0), Poglajen 12 (4 : 1; 1 x 3), Gabrovšek 21 (9 : 5), Košir 6, Friškovec 5 (2 : 1), Jevšek 4 (2 : 2), Avguštin 2 Letos januarja smo imenovali organizacijski odbor za pripravo in izvedbo prireditev ob 50-le-tnici košarke, ki ga vodi dolgoletni igralec in trener Karel Nikolavčič ter sestavlja uredniški odbor za pripravo in izdajo zbornika. Klub že vrsto let deluje kot sekcija matičnega društva TVD Partizan Borovnica in je član Košarkarske zveze Slovenije. PROGRAM PRIREDITEV IN DOGODKOV: 1. Občinska trim liga (januar - maj 2016), 2. Pionirski turnir osnovnih šol na zunanjem igrišču; sobota, 28. 5. 2016, 3. Eksibicijska veteranska tekma Slovenija 60+ : Štajerska 50+; sobota, 28. 5. 2016, 4. Turnir trojk pred gasilskim domom na Brezovici; sobota, 3. 6. 2016, 5. Srečanje vseh generacij borovniške košarke: sobota, 18. 6. 2016, 6. Turnir trojk pred gasilskim domom na Bregu; sobota, 3. 9. 2016, 7. Predstavitev pionirske šole košarke in tra- dicionalno srečanje Grič : Jeruha; sobota, 21. 10. 2016, 8. Predstavitev zbornika in odprtje razstave: petek, 19. 11. 2016. Vse ljubitelje košarke in druge vabimo na ogled prireditev! Franjo Modrijan Borovničke na Vrhniki V letošnjem šolskem letu smo gleda-liščniki OŠ Dr. Ivana Korošca spet polno zaposleni. Našo skupino z imenom Borovničke sestavlja štirinajst nastopanja željnih učenk in učencev: Aida Muratovic, Tanja Skelo Trobec, Tia Sužnjevic, Andrea Tomšič, Maša Ferlan, Nika Mikuš, Daša Petrič, Nace Mikuš, Zala Španger, Katja Doljšak, Gaia Jambrošic, Lian Klančnik Povirk, Zala Šušteršič, Hana Omahen. Fante in dekleta vodiva mentorici Ksenija Pavlič in Sladana Zvizdalo. Po napornih pripravah smo se 10. februarja udeležili območnega srečanja gledaliških skupin na Vrhniki. Letos smo se predstavili s predstavo z naslovom Matilda. Nabrali smo si kar nekaj novih izkušenj, kako zelo smo pri tem uživali, ste lahko videli vsi, ki ste si našo predstavo tudi ogledali. Kmalu se bomo predstavili tudi širšemu borovniškemu občinstvu, seveda pa se bomo podali še kam. Oglejte si nekaj utrinkov nastopa na Vrhniki. Sladana Zvizdalo Zimski "pohod" do koče v Krnici V nedeljo, 17. januarja smo z mladinskim odsekom Planinskega društva Borovnica načrtovali sankanje pri koči v Krnici. Povabila sem še dve sošolki. Vse smo se zelo veselile. A ko so vodniki en dan prej poklicali v kočo, so izvedeli, da tam ni dovolj snega. Nisem bila prepričana, ali sta Eva in Neža še zainteresirani. Na srečo sta se zjutraj obe prikazali pred vrati našega stanovanja. Odpravili smo se do jezera Jasna v Kranjski Gori, kjer smo pustili avte. Zbralo se nas je kar precej, čeprav sem mislila, da nas ne bo toliko zaradi odpovedanega sankanja. Otroci smo se hitro navdušili nad ledenimi svečami, ki so visele v bližini. Pred začetkom pohoda smo se vsi zbrali v krogu in za ogrevanje zaigrali bans o medvedku. Odpravili smo se na prav nič zahtevno pot. Snega sploh ni bilo tako zelo malo in čeprav se iz njega ni dalo narediti kepe, je bil prav pripraven za igro. Metali smo si ga za vrat, se "mavžali" in igrali, da sneži, ko smo ga vrgli v zrak. Med hojo smo se lahko tudi malo drsali po poti in čez potoke. Se je pa tudi zgodilo, da led ni bil dovolj trden in smo potem malo čofotali. Potok na srečo ni bil visok več kot dvajset centimetrov. Višje kot smo šli, več je bilo snega. Na koncu smo se nekateri že prav jezili, zakaj nismo s seboj vzeli sank. Dobra novica je bila, da je bil v koči zakurjen kamin. Nadenj smo lahko obesili vse mokre stvari in se tudi sami pogreli. Saj smo bili kar mokri. Malo od potu, pa tudi od snega za vratom in na obrazu. Ko smo se pogreli in pomalicali, smo se še malo razgledali po okolici, nato pa zapeli našo himno in se spustili v dolino. Ven smo potegnili vse vreče, ki jih nismo nujno potrebovali. Otroci smo se nato na poti nazaj povsod, kjer je bilo kaj naklona, usedli na vreče in se sankali. To je za tiste bolj vztrajne pomenilo bolečine v trtici, saj smo se zadrsali tudi čez kakšen kamen, pa nič zato. Uživali smo tudi zaradi Luka, saj nas je z veseljem potiskal. Na cilju smo ponovno zapeli himno in zaigrali bans En medvedek, nato pa se razšli. Mislim, da vsi z dobrimi vtisi. Za Mladinski odsek PD Borovnica Živa Nikšič, 12 let Foto: Miha Pahor NAS ČASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 25 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica MAŠ ČASOPIS 25 Blatni Trebni vrh Pustne šeme smo v soboto rajale tu in tam. V nedeljo, 7. februarja, pa smo se preoblekli v planince in jo mahnili na Dolenjsko. Oblačno vreme nas tokrat ni motilo, saj smo se podali na gozdnat hrib nad Trebnjim, 581 metrov visoki Trebni vrh. Avtomobile smo parkirali nad Trebanjskim gradom, ki tu stoji že od okrog leta 1000. Mogočno stavbo je zob časa že pošteno načel. Eden izmed zadnjih lastnikov gradu je bil v začetku 19. stoletja Friderik Baraga, ki ga je med drugim kot misionarja zaneslo med Indijance v Ameriko. Pohodna pot, po kateri smo dosegli vrh, nosi njegovo ime. Zakorakali smo v gozd, kmalu prečili avtocesto in se povzpeli po strmih stopnicah ter spet nadaljevali skozi gozd. Tam pa blato, samo blato ... Razgibana pot nas je pripeljala do Velike jame. Nadeli smo si svetilke in raziskovanje se je pričelo: sprva skozi nižji rov v večjo dvorano, sledil je ožji, nižji rov do velike dvorane s preduhom. Vau, super! Bi kar še ostali, a čakal nas je še vrh, zato smo prišli na svetlo. Malce smo se spustili, nato pa povzpeli še do Male jame. Njen vhodni del je širši, višji in se kmalu zoži v zelo ozek rov, ki se strmejše spušča, zato smo nadaljnje raziskovanje opustili. Spet smo nadaljevali po blatni poti. Gojzarji so bili že pošteno težki in korak nič kaj stabilen. Kmalu smo dosegli vas Vrh-trebnje in po petih minutah še vrh. Čakala nas je skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Potrebne je bilo malce iznajdljivosti, da smo lahko žigosali dnevnike, saj je bila blazinica suha, naša pa je ostala doma. Sledila je težko pričakovana malica. Peščico udeležencev je zamikal prostrani travnik, ki smo ga izkoristili za igro. Ko so se še ostali naužili dobrot, so nas poklicali in skupaj smo se spustili do kamnitega obeležja 15. poldnevnika. Pri njem stoji sončna ura, na kamnitem podstavku pa bronasti relief Slovenije, na katerem je označen potek 15. poldnevnika. Od tu se nam je ponujal razgled na dolino Temenice in okoliške dolenjske hribe. Ker nas je jama tako navdušila, smo sklenili, da se vrnemo po isti poti in jo še enkrat obiščemo. Razigrani otroci so imeli s svetilkami toliko dela, da ideja o poslušanju drobnih kapljic in gledanju teme ni bila izvedena. No, morda prihodnjič. Čas je hitro minil in z malimi raziskovalci smo morali spet na svetlo. Ja, čakal nas je le še spust čez blatni dol do gradu. Dobre volje smo se v krogu poslovili, z našo himno pa smo pohod zares zaključili. Se vidimo! Za MO PD Borovnica Tatjana Pečlin Foto: Primož Pečlin Pust v šoli in vrtcu Borovnica V torek, 9. februarja, na pustni dan so nas v Borovnici obiskali kurenti, spremljali pa so jih Pobreški pokači z Dravskega polja, ki so prav tako nepogrešljiv člen v verigi pustovanja in kurentovanja na Ptuju. Oboji ne samo obujajo običaj pusta, temveč ohranjajo tudi kulturno in etnološko dediščino. Prihod v Borovnico je bil seveda atraktiven za vse, še posebej za tiste, ki se v »živo« še niso srečali s kurenti in niso navajeni trušča in hrušča, ki ga prinesejo s seboj, ko odganjajo zimo in sneg. Kurenti in pokači so najprej zaplesali na pustnem rajanju v dvorani TVD Partizan, kjer so jih pričakali malčki iz vrtca. Nadaljevali so pred prostori Občine Borovnica in nato še v telovadnici osnovne šole. Otroci so bili navdušeni nad njimi kljub občasni strašljivosti, ki jo izražajo. Seveda se zima kar tako ne poslovi od nas, zato jo je potrebno prestrašiti in zares odgnati. Ob tej priliki bi se radi zahvalili vsem, ki so etnografsko skupino lepo sprejeli in pogostili, še posebej Antonu Palčiču, Janezu Rotu, Matiji Suhadolniku in Marjanu Debevcu, ki so zanje pripravili priložnostna darila, s katerimi smo predstavili značilnosti Občine Borovnica. Zahvaljujemo se tudi Občini Borovnica in gostišču Godec. Pustovanje otrok iz Vrtca Borovnica Februar že skoraj tradicionalno postaja v našem vrtcu mesec kulture in ljudskega izročila. Otroci namreč redno spoznavajo slovensko ljudsko izročilo, šege in navade našega kraja in Slovenije. Pustni torek pa je bil za vse nas prav poseben dan. Že skoraj se nam je zdelo, da nam jo bo dež zagodel, ko smo otroci in vzgojiteljice iz velike večine skupin v pustnem sprevodu odšli od vrtca do hiše Občine Borovnica. Tam smo slabemu vremenu in zimi v brk zapeli pustno pesmico in zaropotali z instrumenti. Pustni sprevod smo nato peljali tudi po centru Bo- rovnice in ga zaključili v TVD Partizan. Dvorano smo okrasili z baloni in plesali ob otroški plesni glasbi, ki so jo vzgojiteljice popestrile z animacijami. Letošnje pustovanje se nam bo še posebej vtisnilo v spomin, saj so nas v TVD Partizan na naše presenečenje obiskali čisto pravi kurenti. Ti so s poskakovanjem in zvo-njenjem prišli med nas in odganjali zimo ter zlo, priklicali pa pomlad in dobro letino. Sicer pa, kamor pridejo kurenti s Ptuja in njegove okolice, pridejo tudi pokači. In tako je tudi nas obiskal in presenetil pokač z bičem. Ta je pokal s pletenim bičem iz lana na leseni palici. Bič za pokanje so si običajno možje spletli sami in je dolg kar nekaj metrov. S pravilnim pristopom in vihranjem nastane čudovit pok, ki se ga sliši daleč naokrog. Ob tem bi se strokovne delavke vrtca Borovnica rade zahvalile ravnatelju Danielu Horvatu, ki si je skupaj s svojimi prijatelji s Ptuja nadel kostum kurenta in nam popestril pustni dan tako, da smo od presenečenja kar obnemeli in uživali v pustni predstavi zvonjenja in pokanja. Za vrtec Borovnica Tina Mazi NAS CASOPIS 435 /29.2.2016 CM K 26 26 NAŠ ČASOPIS Občina ^š] Horjul 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občinske novice • Občinske novice • Aprila preneha delovati Krajevni urad Horjul Upravna enota Ljubljana s 1. aprilom 2016 ukinja poslovanje Krajevnega urada Horjul v prostorih občinske stavbe, ker izvajanje dejavnosti ne zagotavlja učinkovite izrabe kadrovskih virov. Vse upravne storitve, ki jih je doslej nudil Krajevni urad Horjul, bo odslej izvajal Sektor za upravne notranje zadeve Upravne enote Ljubljana in drugi krajevni uradi upravne enote Ljubljana. • Javni razpis za sofinanciranje MKČN tudi v letu 2016 V preteklem letu je občina sofinancirala postavitev malih komunalnih čistilnih naprav tako, da je vlagateljem povrnila do 40 odstotkov investicije za nakup in postavitev MKČN. V letu 2015 je bilo s pomočjo razpisa postavljenih 24 malih komunalnih čistilnih naprav, za katere je občina namenila skoraj 30.500 evrov. Občina namerava nadaljevati s sofinanciranjem postavljanja MKČN tudi v letu 2016, vendar bo le-to znižano za dodatnih 10 odstotkov, saj želimo spodbuditi občane, da to čim hitreje uredijo. Zavedati se moramo, da smo vsi zavezani k varovanju našega okolja, v kolikor želimo piti vodo tudi v prihodnje. Sofinanciranje v letu 2016 bo tako lahko doseglo do 250 €/PE oz. največ 30 % nakupa in postavitve MKČN. Nove vloge boste lahko oddali na novih obrazcih, ki bodo objavljeni na spletni strani občine. Razpis vključuje sofinanciranje postavitve MKČN na območjih naselij Koreno, Samotorica in Lesno Brdo, v vseh preostalih naseljih pa samo posamezne objekte, ki niso predvideni za priklop na javni kanal. • Pregled sofinanciranja družbenega dogajanje v Občini Horjul v letu 2015 V preteklem letu je Občina Horjul preko javnega razpisa podprla izvedbo kar 17 prireditev in izobraževanj, ki so se odvijali na območju občine, in za to namenila 3.100 evrov. Preko razpisa smo podprli kulturne, turistične, športne, izobraževalne, kmetijske in humanitarne dejavnosti, ki so se odvijale na območju celotne občine in niso bile sofinancirane iz drugih sredstev občinskega proračuna. Ta sredstva so namenjena temu, da se podpre aktivnosti, ki zadovoljujejo interes večjega števila občanov in zato bo tudi v prihodnje obseg teh prireditev in izobraževanj glavno vodilo komisije pri razdelitvi sredstev. Pri tem bi radi pohvalili predvsem Društvo upokojencev Vrzdenec za številne izvedene delavnice izdelovanja rož in predavanja o zdravilnih zeliščih, prav tako pa je bilo zelo aktivno Razvojno društvo Urh iz Podolnice. Krajevni urad v Horjulu po 40 letih zapira svoja vrata Na občinski spletni strani smo lahko zasledili, da Upravna enota Ljubljana s 1. aprilom 2016 ukinja poslovanje Krajevnega urada Horjul v prostorih občinske stavbe. Obvestilo o predlogu za ukinitev Krajevnega urada Horjul, ki ga je lanskega novembra s strani Upravne enote Ljubljana prejela občina Horjul, je bilo torej povsem resno. V njem je bil zapisan razlog ukinitve, in sicer da izvajanje dejavnosti na krajevnem uradu poleg drugih razlogov ne zagotavlja učinkovite izrabe kadrovskih virov, ki bi bila primerljiva z opravljanjem dejavnosti na sedežu Upravne enote Ljubljana. Nič kaj resno pa očitno ni bilo vzeto protestno pismo, ki ga je konec leta, kot odziv na dopis, na Upravno enoto Ljubljana ter neposredno ministru in na naslov ministrstva za javno upravo naslovila občina Horjul. V njem je zapisala, da v imenu občanov Horjula in Občine Dobrova-Polhov Gradec, ki so mu blizu, predlogu ukinitve urada odločno nasprotuje. V pismu so navedli tudi posege, ki jih je občina zaradi radikalnih sprememb Upravne enote Ljubljana, predvsem v smislu zmanjševanja ur obratovanja urada in racionalizacije stroškov, za ohranjanje delovanja krajevnega urada v preteklih letih izvedla. Pri tem je na primer navedla zagotavljanje osnovnih sred- stev, brezplačno oddajo prostorov v uporabo in plačevanje obratovalnih stroškov (ogrevanje, električna energija, voda, kanalščina, odvoz smeti, tehnično varovanje). V bran tokratnega razloga za ukinitev pa je občina navedla, da je primerjava učinkovite izrabe kadrovskih virov na krajevnem uradu v primerjavi z opravljanjem dejavnosti na sedežu UE Ljubljana ozka in birokratska, saj občanom krajevni urad ne predstavlja samo nekega statističnega učinka, temveč prijazno in ljudem približano javno upravo. A protestno pismo je tudi tokrat naletelo na gluha ušesa države, saj so na občini nedavno prejeli obvestilo, da Upravna enota Ljubljana s 1. aprilom 2016 ukinja poslovanje Krajevnega urada Horjul v prostorih občinske stavbe. Občina Horjul vse občane prosi za razumevanje in jih obvešča, da se od navedenega datuma vse upravne storitve, ki so se doslej izvajale v Krajevnem uradu Horjul, izvajajo v Sektorju za upravne notranje zadeve Upravne enote Ljubljana in na drugih krajevnih uradnih upravne enote Ljubljana. Nadja Prosen Verbič Poročilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Občini Horjul v letu 2015 Oskrba s pitno vodo je obvezna javna služba, ki jo v režijskem obratu s pomočjo Vodovodnih odborov upravlja Občina Horjul. Glavni nalogi pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo sta upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo ter zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost oskrbe z vodo v skladu z veljavnimi predpisi. V letu 2015 smo spremljali stanje kakovosti pitne vode na štirih ločenih sistemih za oskrbo s pitno vodo na območju občine Horjul, in sicer: - Vodovodni sistem Horjul-Ljubgojna, - Vodovodni sistem Vrzdenec-Žažar, - Vodovodni sistem Zaklanec-Podolnica-Le-sno Brdo, - Vodovodni sistem Koreno-Samotorica. Strokovna podlaga za izvajanje notranjega nadzora nad skladnostjo pitne vode je Pravilnik o pitni vode. Notranji nadzor je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor. Na terenu je bilo odvzetih 37 vzorcev za mikrobiološke preskuse in 5 vzorcev na fizikal-no-kemijske. V treh vodovodnih sistemih so se tekom leta pojavljali neskladni vzorci. V odvzeti vodi so bile prisotne bakterije escherichia coli (Ecoli) ter koliformne bakterije (znak fekalnega onesnaženja). Priprava vode je vedno potekala Vodovo d Stev. odvzeti h vzorcev Mikrobiološki preskusi sklade n nesklade n Ecol i enteroko Koliformn e bakterije Clostridiu m perfringen s s sporami MB FK ki Horjul 4 1 4 Ljubgojna 4 3 1 Vrzdenec 5 1 3 2 2 Zažar 3 3 Zaklanec 3 1 2 1 Podolnica 3 3 Lesno Brdo 7 1 3 4 1 4 Koreno 4 2 2 2 Samotorica 4 1 2 2 2 SKUPAJ 37 5 25 10 1 0 12 0 na dveh sistemih za oskrbo s pitno vodo: Vrz-denec in Koreno-Samotorica (dezinfekcija z UV žarki). Na vodovodu Horjul je bila priprava vključena (kloriranje - natrijev hipoklorit) stalno. Ob ugotovitvah mikrobiološke neskladnosti pitne vode smo zaradi tveganja za zdravje ljudi predlagali oziroma razglasili začasni ukrep pre-kuhavanja pitne vode v prehrambene namene, izvedlo se je čiščenje objektov in dezinfekcija pitne vode. Primerjava mikrobioloških rezultatov laboratorijskega preskušanja vzorcev pitne vode iz notranjega nadzora, za katerega je zadolžena občina kot upravljalec, in državnim monitoringom pitne vode, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje RS kaže, da ni bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo kakovost pitne vode v pipah pri uporabnikih. Na spletni stani Občine Horjul so objavljena vsa poročila o spremljanju skladnosti pitne vode. Občina Horjul Pregled rezultatov skladnosti pitne vode po vodovodih (notranji nadzor 2015) Problematika tavajočih živali po Občini Horjul Pomlad je pred vrati in v zraku se že čuti želja po druženju in preživljanju časa v naravi, vse to pa vpliva tudi na živali. V teh dneh smo opazili več tavajočih psov, ki zaradi močnega paritvenega nagona tavajo tudi več kilometrov daleč od doma. Vse to je sicer popolnoma naravni proces, težava pa nastane, ko se s tem vznemirja okolico in ljudi. Dejstvo je, da vsi najdeni psi niso tudi brez lastnikov in velikokrat lastniki vedo za pobege svojih psov, pa ne ukrepajo ustrezno. Vse več pritožb prihaja od občanov in iz Centra starejših v Horjulu, kjer so ti psi in tudi mački močno moteči za varovance in obiskovalce predvsem z vidika nečistoče, ki se redno pojavlja ob njihovem nekontroliranem zadrževanju v bližini. Spuščena žival pa predstavlja tudi nevarnost za promet in pri tem bi se lastniki morali zavedati, da lahko voznik zahteva povračilo škode, ki bi mu jo v takem primeru izpuščena žival povzročila. Zato apeliramo na vas, da dvakrat premislite, preden se odločite za hišnega ljubljenca, saj to ni igrača, ki se jo lahko odvrže, ko se je naveličate. Naj ob tem opozorimo na visoke kazni za neskrb, ki lahko po žepu udarijo lastnika in sežejo od 200 do 400 evrov. Pri tem lahko visok znesek zadene tudi občino, ki je dolžna poravnati stroške oskrbe v zavetišču za najdeno žival, ki ni primerno označena oz. čipirana in se lastnika ne najde. Občino namreč enomesečna oskrba psa stane okrog 750 evrov. Ta znesek je nenormalno velik, saj v nekaterih primerih predstavlja več, kot na mesec zasluži kar pe- tina delovno aktivnega prebivalstva v polnem delovnem času. Ta znesek je primerljiv s celotno osnovno mesečno oskrbo ostarelega človeka v domu za ostarele ter predstavlja dvakratnik celomesečne oskrbe otroka v vrtcu. Zato pozivamo vse ljubitelje živali, v kolikor se odločite za svojega ljubljenca, da tudi poskrbite zanj. Poskrbite, da bo ustrezno označen in čipi-ran, tako da se bo v primeru izgube lahko čim prej vrnil k vam, predvsem pa poskrbite, da ga boste imeli ves čas pod nadzorom in se ne bo prosto potikal po vasi. Tekom letošnjega leta pa tudi Občina Horjul namerava izvesti akcijo sterilizacije psov in mačk, predvidoma pred novim paritvenim obdobjem. Občina Horjul Vpis v vrtec Horjul Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2016/17. Tisti starši, ki ste vlogo že oddali, vam nove vloge ni potrebno oddati. Vloge sprejemamo do petka, 15. aprila 2016. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani Vrtca Horjul ali sedežu Občine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Občinski trg 1, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vse starše, ki želijo otroke vpisati pred 1. 9. 2016, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in bodo njihove vloge obravnavane skupaj z vlogami za sprejem s 1. 9. 2016. Ravnatelj Primož Garafol NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 27 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina (PJJJ Horjul MAŠ ČASOPIS 27 Matjaž Pikalo V čast slovenski umetnosti in kulturi Horjul, 5. februar - V avli osnovne šole Horjul je že tradicionalno potekalo odprtje slikarske razstave umetniških del F. Zupeta - Krištofa, ki pa jo je letos dopolnila zbirka slik Aleksandra S. Jarca. Slovesnost so sooblikovali govorniki prim. dr. Matjaž Lunaček, pesnik in pisatelj Matjaž Pikalo, župan Janko Prebil, povezovalec Matko Zdešar in glasbeni trio Clavimerata. Slovenskemu kulturnemu prazniku in enemu največjih slovenskih pesnikov Francetu Prešernu so se poklonili mnogi zbrani Glasbeni trio Clavimerata v avli horjulske osnovne šole, kjer je po utečeni navadi potekala slovesna prireditev ob odprtju razstave umetniških del F. Zupeta - Krištofa, ki pa se mu je letos pridružil še slikar Aleksander S. Jarc s svojimi deli. Veselje nad vsakoletno izvedbo dogodka je v pozdravnem nagovoru izrazil tudi župan Janko Prebil ter se zahvalil umetnikoma za pripravo razstave. Slavnostni govornik je bil tudi to pot prim. dr. Matjaž Lunaček, ki je kot razlog za svoj nagovor navedel trojno zmagoslavje duhov, in sicer Krištofovo vztrajnost pri ustvarjanju, 180-letnico prvega izida Prešernove povesti v verzih Krst pri Savici ter 110-letnico rojstva umetnika Ivana Mraka, ki je močno zaznamoval oba razstavljavca. "Pri slikarjih Zupetu in Jarcu je zaznati, da so ju pri ustvarjanju navdihovali tako verski kot revolucijski motivi Prešernove pesnitve in Mrakove dramske vsebine, kar je tudi naloga pesnikov in pisateljev," je med drugim dejal govornik ter zaključil z apelom, naj zbrani zavzeto berejo in iščejo navdihe za svoje delo. Morda so ga nekateri našli že v pesnitvi Matjaža Pikala, ki je kot slednji prebral eno svojih pesmi, za tem pa na kratko predstavil slikarja, razstavljavca ter prijatelja, s katerim sta skupaj s pokojnima Tomažem Gostinčarjem in Josipom Bučarjem v sedemdesetih in osemdesetih predstavljala neformalno povezano skupino štirih. Ti so nadaljevali oziroma še nadaljujejo delo slovenskih impresionistov, ki so bili njihov glavni navdih. Franc Zupet - Krištof je zapisal, da je risarsko močno povezan s Karlo Bukovec, na njegovo slikarsko izraznost pa so močno vplivali Van Gogh, Grohar in Jakopič. Tokrat so šolsko avlo zapolnili predvsem njegovi portreti. Podoben vpliv je čutil tudi Aleksander Sašo Jarc, ki je sicer eden mlajših slovenskih slikarjev, a je kljub temu ustvarjal že za marsikoga in marsikje, tokrat so bili na ogled predvsem njegovi akvareli pokrajin in portreti. Potek prireditve so z glasbenimi drobtinicami popestrili in obogatili tudi člani glasbenega tria Clavimerata. Priložnost za ogled razstave in duhovno obogatitev je bila še ves podaljšan vikend, svoja vrata pa je zaprla na večer slovenskega kulturnega praznika. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Obveščanje porabnikov pitne vode v Občini Horjul Na podlagi Pravilnika o pitni vodi je porabnike pitne vode v Občini Horjul potrebno obveščati o ogroženosti le-te na načine, ki jih navajamo v nadaljevanju. 1. Obveščanje v primeru, ko je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje: - čim prej, a najkasneje v sedmih dneh, - osebno: kratek dopis, ki se izroči uporabniku neposredno v nabiralnik. 2. Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode: - čim prej, a najkasneje v dveh urah (obvešča naj se vsak dan do preklica), - uporabnike se obvesti tudi o prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanju, - obveščanje preko vodovodnih odborov (VO) z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta, - preko centra za obveščanje (tel. 112), - preko internetne strani občine (www.horjul.si), - za hitro obveščanje v primeru večje ogroženosti, zastrupitve vode ali drugačne neoporečnosti lahko uporabimo interni sistem obveščanja gasilskih enot; preko Gasilske zveze Horjul in regijskega centra za obveščanje se lahko trenutno hitro obvesti preko 100 gasilcev operativcev v celotni Občini Horjul, ki lahko potem obvestijo občane po hišah. 3. Obveščanje v primeru, ko se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti: - čim prej, a najkasneje v enem dnevu, - uporabnike se obvesti tudi o prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanju, - obveščanje preko vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta, - preko internetne strani občine (www.horjul.si). 4. Obveščanje v primeru odstopanja: - upravljavec mora o dovoljenem odstopanju od mejnih vrednosti parametrov obvestiti uporabnike prek sredstev javnega obveščanja; posebne skupine uporabnikov (dom starejših občanov, vrtec, šola, gostinjski objekti), za katere bi odstopanja lahko predstavljala posebno nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter s priporočili za varovanje zdravja, ki jih pripravi komisija, - čim prej po pridobitvi dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh, - dom starejših v Horjulu, Metrel in OŠ Horjul se obvesti po telefonu, - obveščanje preko vodovodnih odborov z nameščanjem obvestil na stalna plakatna mesta, - preko internetne strani občine (www.horjul.si). 5. Obveščanje v skladu z načrtom notranjega nadzora - za sisteme, ki oskrbujejo 5000 ali manj uporabnikov: - enkrat letno (najkasneje do 31. marca), - preko lokalnegai časopisa, - preko internetne strani občine (www.horjul.si). Nameščanje OBVESTIL je dovoljeno samo na stalnih plakatnih mestih, ki so določena z Odlokom o plakatiranju in jih naštevamo v nadaljevanju. Vodovodni sistem HORJUL-LJUBGOJNA Horjul: - oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške ceste in Ceste pod gozdom, - kovinska oglasna deska med cerkvijo in občinsko stavbo (pri Muh), - oglasna deska, pritrjena na objekt Slovenska cesta 7, - oglasna deska, pritrjena na Gasilski dom Horjul, Ljubljanska cesta 65, - kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, Ljubljanska cesta, - kovinska oglasna deska na križišču med Ljubljansko cesto in Staro cesto (pri Metrelu). Ljubgojna: - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Lju-bgojna 2. Vodovodni sistem KORENO-SAMOTORICA Koreno: - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 1, - oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 8. Samotorica: - oglasna deska v obliki kozolčka na križišču: cer-kev-Seč-Tomin. Vodovodni sistem ZAKLANEC-PODOLNICA-LESNO BRDO Zaklanec: - oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobusni postaji na strani iz Ljubljane. Podolnica: - oglasna tabla pri avtobusni postaji, smer Hor-jul-Ljubljana. Lesno Brdo: - oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (pri Mostarju), - oglasna tabla pri znamenju v središču vasi. Vodovodni sistem VRZDENEC-ŽAŽAR Vrzdenec: - oglasna deska na stavbi trgovine M Orel, - oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oziroma avtobusni postaji. Žažar: - oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar št. 3. V primeru večje ogroženosti (celotno naselje, več naselij hkrati) se prav tako uporabi obveščanje z letaki s strani občine in upravljalca (vodovodnega odbora) in preko internetne strani občine. V primeru katastrofalne ogroženosti (hkratna prizadetost celotnega sistema oskrbe s pitno vodo v Občini Horjul) se uporabi sistem obveščanja uporabnikov z letaki s strani občine oziroma odgovorna oseba na občini obvesti regijski center za obveščanje in sredstva za javno obveščanje (Radio Slovenija in TV Slovenija, ki posredujeta novice do uporabnikov). Vsebino priporočila določi Občina Horjul na podlagi ocene ogroženosti Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter Komisije za pitno vodo. Občina Horjul Spomladanski sejem v Horjulu Turistično društvo Horjul bo tudi letos organiziralo že tradicionalni Spomladanski sejem, ki bo v nedeljo, 13. marca 2016, z začetkom ob 10. uri pa vse tja do 17. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Vsi, ki bi želeli sodelovati s predstavitvijo svojih izdelkov, izpolnite spodnjo prijavnico in jo pošljite na enega od navedenih naslovov: TD Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul ali na e-naslov: td.horjul@gmail.com Turistično društvo Horjul Spomladanski sejem 2016 PRIJAVICA ZA PRODAJO ALI RAZSTAVO NA SEJMU Ime in priimek razstavljavca: Ponudba artiklov: E-naslov: Telefonska številka: Rabim stojnico: DA NE Podpis: NAS CASOPIS 435 /29.2.2016 CM K 28 28 MAŠ ČASOPIS Občina 1P vj Horjul 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@horjul.si Gasilci PGD Horjul namestili javno dostopen AED Januarja smo gasilci pri vhodu na zahodni strani gasilskega doma v Horjulu namestili avtomatski eksterni defibrilator, ki je dobro viden z glavne ceste. AED je v vpadljivo rumeni in ogrevani omarici, za kar smo prav tako poskrbeli gasilci s priključitvijo na električno napetost. AED je dostopen 24 ur na dan vse dni v letu. Za napravo bomo skrbeli gasilci PGD Horjul, ki bomo tudi priskočili na pomoč, če bo treba. V primeru potrebe po AED obvezno pokličite na številko 112. AED je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. AED je varna in enostavna naprava, ki jo lahko uporablja prav vsak! Sam po sebi aparat seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED lahko narediš toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešiš življenje. Predavanje o Braziliji v Knjižnici Horjul Brazilija - predava Jasna Žaler Culiberg Četrtek, 10. marec 2016, ob 19.00 Knjižnica Horjul, Slovenska cesta 17, 1354 Horjul Sanje o neskončnih brazilskih plažah z zagorelimi telesi so le začetek potovanja v neskončno divjino Amazonije, ki ji je treba dodati barvitost afro kulture v Bahiji in sambe v Sal-vadorju, enem najbolj slikovitih zgodovinskih mest v deželi nogometa. Brazilija še zdaleč ni samo znameniti hrib Corcovado z velikanskim kipom Jezusa Odrešenika, niti ena najbolj obiskanih plaž na svetu - Copacabana. Brazilija je dežela neizmernih razsežnosti in kontrastov. Vabljeni na podoživetje enkratnega potepanja v samo osrčje Brazilije! Vabilo na Futsal turnir ŠD Žažar organizira v nedeljo, 13. marca 2016, v športni dvorani OŠ Horjul Futsal turnir. K sodelovanju vabimo vse ekipe, ki bi se želele prijaviti, da nas pokličejo na 031 793 985 - Andrej Jazbar ali 031 694 705 - Jernej Vrhovec. _J Vabilo Vabimo vas na pokalno gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Slovenije v spajanju sesalnega voda PGD Žažar bo v soboto, 12. marca 2016, v športni dvorani OŠ Horjul organiziralo tekmovanje v spajanju sesalnega voda, ki se bo začelo ob 14. uri in končalo v večernih urah. Na tekmovanju, ki šteje za točke pokala Gasilske zveze Slovenije, pričakujemo vse najboljše slovenske ženske in moške ekipe, ki bodo zagotovo poskrbele za pravo mero napetosti v medsebojnih dvobojih na izpadanje. Po tekmovanju bo ansambel Prosen poskrbel za zabavo, tako za tekmovalce kot tudi gledalce. Vabimo vse ekipe, ki bi se želele prijaviti, da nas pokličejo na 031 380 493 ali nam pišejo na janez. jazbar@siol.net. Seveda vabimo tudi vse gledalce in navijače, da se nam pri- PGD ZAZAR družijo! Demenca - pogosto prikrita bolezen mnogih starostnikov Horjul, 28. januar - Krajevna organizacija Rdečega križa Horjul je medse povabila predstavnike slovenskega združenja za pomoč pri demenci Spominčica. "Ko ne veš: ne kdo si, ne kje si, ne kdo so ljudje okoli tebe," s temi besedami je pojem demence opisal pokojni mož predavateljice in predsednice Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci, Štefanije L. Zlobec, ki je zbranim v Horjulu predstavila delovanje organizacije, opisala znake bolezni in priporočljivo ravnanje svojcev z bolniki. Spominčica v Sloveniji Prvi del srečanja je bil namenjen seznanitvi prisotnih z organizacijo, ki v Sloveniji skrbi za bolnike z demenco, v prvi vrsti pa pomaga njihovim svojcem. Gre namreč za kronično napredujočo bolezen, ki prizadene možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja ter presoje. Ker gre pogosto za težko prepoznavno in diagnosticirano bolezen, ki se z leti stopnjuje, so prav svojci tisti, ki so najbolj obremenjeni in ker bolezen še raziskujejo, prav tako njene vzroke in načine zdravljenja, je soočanje in življenje z njo in ob prizadetih še toliko tež- je. Tudi zaradi njene pogostosti in dolgega trajanja, traja namreč od 10 do 15 let in doleti vsakega petega človeka, se v Spominčici s številnimi aktivnostmi trudijo olajšati življenje ljudem, ki se z demenco na posreden ali neposreden način srečujejo. Tako imajo svetovalni telefon (0590 30 5555), skupine za samopomoč svojcem, izdajajo glasilo Spominčica, vodijo Alzheimer cafe oziroma neformalna druženja za bolnike z demenco in njihove svojce, ponujajo predavanja in izobraževanja ter pripravljajo dogodke po Sloveniji, s katerimi ozaveščajo javnost. Prvi znaki "Bolezni, ki ima 1000 različnih obrazov in 1000 različnih zgodb, se težko postavi jasna diagnoza in predpiše konkretno zdravilo," po besedah Zlobčeve trdijo strokovnjaki, "nekateri so mnenja, da je prava diagnoza demence vidna šele po smrti, zato je pomembno opazovati in spremljati človeka in njegovo obnašanje." Zbrane je seznanila s prvimi znaki demence, ki so odvisni predvsem od dela prizadetih možganov: postopna izguba spomina; težave pri govoru, iskanje pravih besed; osebnostne in vedenjske spremembe; upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije; težave pri vsakodnevnih opravilih; iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari; težave pri krajevni in časovni orientaciji; neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj; spremembe čustvovanja in vedenja; zapiranje vase in izogibanje družbi. In ker pravega zdravila za to bolezen ni, je ozaveščenost o prvih znakih demence še toliko pomembnejša. Demenca - del mojega vsakdana "Komunikacija z osebo z demenco zahteva potrpežljivega in prijaznega človeka," je poudarila predavateljica ter opisala, kakšno okolje naj pripravimo bolniku z demenco ter kako naj z njim ravnamo. Opomnila je, naj si za te ljudi vzamemo čas, saj je tudi njim težko in naporno ter zaključila: "Pogovori z njimi naj bodo prijetni, uporabljajte kratke in enostavne stavke, govorite jasno in razločno ter klepetajte o stvareh, ki bolnika pomirjajo, zanimajo in spravljajo v dobro voljo." Preventiva Zaradi podaljševanja življenjske dobe, obstaja verjetnost, da bolezen demence nekoč doleti tudi nas ali katerega od naših svojcev. Iz tega razloga je bila pozornost namenjena tudi predstavitvi načinov za zmanjšanje tveganja za razvoj demence - pomembno je, da skrbimo za svoje srce, smo telesno in umsko aktivni, se zdravo prehranjujemo in se družimo. Temu je predsednica združenja Spominčica dodala še stavek: "Živite mirno in se izogibajte stresu, vsak dan pojejte jabolko in kak oreh, predvsem pa se družite - sprehajajte, pojte in plešite ter rešite kak sodoku ali križanko, le tako boste ohranili svoje možganske celice aktivne." Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Literarni večer z gostjo V tej dobi hitenja si vse premalokrat vzamemo čas za kulturo. A kultura ni nekaj, za kar si vzamemo čas enkrat na teden, na leto ... kulturo moramo živeti. Ob kulturnem prazniku smo v Prosvetnem domu v Horjulu gostili skupino RIMA, ki nam je pripravila lep literarni večer v počastitev Prešernovega praznika. Sam večer je bil nekaj posebnega, saj ga je popestrila nekdanja ravnateljica Osnovne šole Horjul gospa Ana Pogorelec Tomažič, ko nam je predstavila svojo prvo knjigo. V knjigi se avtorica sama predstavlja kot Metka, ki je prišla za ravnateljico v Cvetno, kot je poimenovala Horjul, ker je tukaj po oknih veliko rož in jih ima pisateljica še vedno zelo rada. Pogovor z zgovorno gospo je spretno vodil gospod Primož Bizjan, tudi sam avtor nekaj knjižic. Na vprašanje, zakaj se je šele pri teh letih odločila, da napiše knjigo, nam je zaupala, da je že od nekdaj rada brala in pisala, vendar ji čas tega ni dopuščal. S pisanjem je začela po smrti svojega drugega moža, saj je bila njena duša polna težkih čustev. In bolj, kot je pisala ter izlivala na papir svoje spomine, bolje se je počutila. Obsežni zapiski so nastali in bila je pred velikim vprašanjem, ali naj jih objavi. Po daljšem premlevanju je padla odločitev in njeni spomini so uzrli luč v knjigi Neko življenje. S pisanjem se je vrnila v svoje otroštvo in nam v svoji knjigi opisala spomine na to, kako je kot majhna deklica pasla kokoši in se bala krave Sivke, kako so mleli proso, o svoji prvi ljubezni, službovanju po različnih koncih Slovenije ... Pisala je o veliko stvareh, saj je bila aktivna še potem, ko je že odšla v zaslužen pokoj. Dobra ura programa je hitro minila. Sledil je družabni del večera, v katerem so obiskovalci poklepetali med seboj in si lahko tudi kupili knjigo. Za lep večer se še enkrat zahvaljujemo gospem iz skupine RIMA, ki so poskrbele, da je večer prepletal čarobne zvoke klavirja, ki nam jih je namenila Marija Bizjan, in poezijo, ki sta jo prebirali Ida Intihar in Romanda Bizaj, Anki Delalut za vodenje večera in prebiranje odlomkov iz knjige, Primožu Bizjanu za sproščeno in zanimivo vodenje pogovora ter pesmi, ki jih je odpel s svojo ženo Petro Bizjan, in seveda Ani Pogorelec Tomažič, da je z nami delila spomine na svoje življenje skozi pogovor in v svoji knjigi Neko življenje. Večer, prepleten z glasbo in besedo nam bo še dolgo ostal v lepem spominu. Če bo Ana Pogorelec Tomažič pri svojih letih napisala še kakšno knjigo, pa se mogoče ponovno srečamo. Barbara Čepon NAS ČASOPIS 435/29.2.2016 CM K 29 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina 1P vj Horjul MAŠ ČASOPIS 29 Lazarji na Zirovskem vrhu Hladno in jasno vreme brez megle in oblačka je na petek, 5. februarja, obetalo lep sončen dan. Temu primeren je bil tudi odziv udeležencev pohoda. Izbrani cilj je bil 901 meter visoki Javorč na pobočju Žirovskega vrha, zato smo se odpeljali od Šentjošta do Žirov, kjer smo pustili svoje avtomobile. Pohodna pot nas je vodila po nekoliko strmejših pobočjih gozda in mimo nekaterih redkih kmečkih zaselkov. Med pohodom smo lahko občudovali Škofjeloško hribovje, Julijske in Kamniške Alpe. Na vrhu Žirovskega vrha stoji lovska koča, ki služi popotnikom bolj kot planinski dom, žal je v zimskem času odprta le ob vikendih. To nas ni preveč razočaralo, saj smo imeli dovolj zaloge hrane v nahrbtnikih. Tega dne smo videli prav vse: od snežne odeje z občutkom mraza globoke zime do čudovitih planjav s pridihom pomladi. Vse na zgolj nekaj kilometrih. Lepota narave nas je prežemala z željo, da bi kar ostali v njenem objemu. Toda ob misli, da bi že začetek tedna z vsakodnevnimi obveznostmi prinesel streznitev, nas je pripeljala do zaključka, da živimo prav tako v lepem kraju s prijetnejšimi pogoji življenja. Olga Gabrovšek Foto: Anton Čepon Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v vrtcu Horjul V petek, 5. februarja, smo v telovadnici vrtca pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Izobesili smo slovensko zastavo in Prešernovo sliko ter nekaj njegovih del. Na prireditvi so sodelovali otroci iz vseh osmih skupin. Prireditev se je tokrat začela malo drugače kot po navadi, saj so slovensko himno Zdravljico zapeli prav vsi otroci. V pr- vem delu programa so se predstavili otroci iz prve starostne skupine, in sicer z igro s kretnjami, deklamacijo in plesom. V drugem delu so otroci iz druge starostne skupine predstavili ljudsko rajalno igro, pesmico in dve deklamaciji. Ob koncu prireditve so si otroci lahko ogledali razstavljena dela Franceta Prešerna in njegovo sliko. B. R. Pustovanje v našem vrtcu Končno smo dočakali norčavi in igrivi pustni torek, na katerega so se vsi otroci vsaj za nekaj časa spremenili vsak v svojega junaka. Otroci so nam že prej zaupali, v kaj se bodo našemili, zato so prijatelje pod maskami z lahkoto prepoznali. Maškaram letos ni bilo potrebno preganjati zime, premagale so dež in se v suhem dopoldnevu odpravile na pustno povor-ko po kraju. V vrtcu so ostale le najmlajše in rajale na hodniku. Maškare iz starejših skupin so odšle mimo doma starejših občanov in dospele do Metrela ravno v času odmora, zato jih je pričakalo veliko občudovalcev. Pisana druščina je s petjem in dobro voljo opozarjala nase in marsikoga ustavila za kratek čas. Na občinskem trgu so se mlajšim pridružile še ostale maškare našega vrtca in skupaj zapele ter zaplesale uslužbencem občine. Preostali del dopoldneva smo preživeli ob rajanju v igralnicah in telovadnici vrtca. Smučarski tečaj v Šentjoštu Letos se je v našem vrtcu prijavilo na smučarski tečaj toliko otrok, da smo se v Šentjošt vozili z velikim avtobusom. Otroci so bili razdeljeni v dve skupini, vsako skupino pa je na smučišču prevzelo več vaditeljev, ki so otroke urili v smučanju. Tudi letos so se organizatorji iz Športnega društva Šentjošt dobro odrezali. Pod vodstvom Roberta Oblaka je vse potekalo gladko, snega je bilo ravno dovolj za izvedbo. Vsi tečajniki, tudi otroci, ki so bili prvi dan tečaja prvič na smučeh, so ob koncu uspešno prevozili ve-leslalomsko progo. Najboljši trije so stali z medaljami na stopničkah, vseh 43 smučarjev pa je prejelo priznanje o opravljenem tečaju in drobno sladko darilce, ki so se ga še posebej razveselili. M. R. Branje v slikah December v našem vrtcu vsako leto pomeni niz prijetnih doživljajev. Prva, ki smo se je letos razveselili, je bila slikarska razstava Bralnica, od 3. do 10. decembra v šolski knjižnici. Razstavljene so bile slike Branka Lipnika, skupni motiv pa je bilo branje. Branko Lipnik je kar nekaj let preživel med horjulsko mladino in še vedno rad ohranja stik z najmlajšimi. Nekajkrat nas je že razveselil z lutkovno predstavo, ki jo je pripravil in nam jo zaigral, včasih nas obišče in z nami ustvarja, včasih pa se srečamo tudi kje na sprehodu. Vedno nas je vesel. Tokrat je pobrskal med svojimi izdelki in izbral slike ter risbe, na katerih so upodobljeni bralci. Da ne beremo le knjig, ampak tudi časopise, sporočila na telefonu, novice na tablici ... so povedali tudi otroci. Po ogledu razstave smo srečali umetnika in mu zaupali svoje vtise z razstave. Otrokom pa je bila všeč tudi šola z novo knjižnico, predvsem najstarejšim, ki bodo jeseni postali prvošolčki. M. R. NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 30 30 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 435., 29. februar 2016 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Krajevni urad Polhov Gradec bo prenehal s poslovanjem 31. marca 2016. Občina Dobrova - Polhov Gradec je 19. novembra 2015 prejela obvestilo Upravne enote Ljubljana o predlogu za ukinitev Krajevnega urada Polhov Gradec, 22. januarja 2016pa še obvestilo o prenehanju poslovanja 31. marca 2016. Župan Franc Setnikar je načelniku upravne enote Lovru Lončarju že na delovnem sestanku, ki je potekal na sedežu občine 21. oktobra 2015 povedal, da za občino zapiranje krajevnih uradov na njenem območju ni sprejemljivo, saj se prebivalcem občine na tak način poslabšujejo pogoji koriščenja upravnih storitev. Pogled lokalne skupnosti na upravne dejavnosti oziroma storitve, ki jih izvajata krajevni urad Polhov Gradec in nenazadnje tudi Krajevni urad Horjul, ki mu teritorialno pripada tudi kar nekaj naselij Občine Dobrova - Polhov Gradec, se bistveno razlikuje od državnega, je župan Franc Setnikar pojasnil že ob predlogu glede zmanjšanja dni in števila uradnih ur na krajevnih uradih na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec v letu 2013. Z ukinjanjem krajevnih uradov država ne zasleduje cilja nudenja in ohranjanja upravnih storitev za državljane na najvišji ravni, meni župan. Zato je Upravni enoti Ljublja- Vsbi vse na skupini pozdrav soncu in pomladi s spuščanjem gregorčkov v Božno, na predlagal, da namesto zapiranja krajevnih uradov razmisli o prenosu nalog, ki jih krajevni uradi lahko učinkovito izvajajo, in istočasno poskrbi za polno zaposlenost javnih uslužbencev, s čimer lahko prebivalcem ponudijo večji nabor storitev. Setnikar je predlagal še, da se uradne ure krajevnih uradov uskladi z delovnimi dnevi in urami ostalih državnih ustanov, z obveščanjem preko medijev, spletnih strani pa naj se prebivalcem približa opravljanje storitev na dislociranih enotah krajevnih uradov, kjer praviloma ni dolgih čakalnih vrst, s čimer se lahko tudi razbremeni preobremenjene Lepo vabljeni s svojimi razsvetljenimi barčicami in iiižicami na gregorjevo, ko se ptički ženijo, 12. 20x6 ob 17.00 v Pograjski dont v Polhovem Gradcu. Ko se ptički ženijo Ceprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, imamo tudi Slovenci svojo različico - gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je namreč naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih gregorčki) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor "luč v vodo vrže". V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike. Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad, Sveti Gregor je pomenil preobrat v letu, ko pri svojem delu niso potrebovali več svetilk. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok tako še danes, kot nekoč, pozdravljajo prihod sonca in pomladi. In ker naša občina meji na Gorenjsko, smo se v Društvu Lep je dan v dogovoru z novimi lastniki Pograj-skega doma odločili, da tudi v naši občini priredimo skupno spuščanje gregorčkov v Božno! Bogdana Mikša, Društvo Lep je dan službe v Ljubljani. Občina Dobrova - Polhov Gradec je že v preteklosti za obstoj krajevnih uradov pristala na podpis Sporazuma o neodplačni uporabi in souporabi prostorov za izvajanje nalog krajevnih uradov Dobrova in Polhov Gradec ter zagotavljala brezplačno varovanje in čiščenje prostorov ter na tak način prispevala k ohranjanju uradov in zmanjševanju stroškov upravne enote. Župan Franc Setnikar je mnenja, da so bili krajevni uradi oblikovani zaradi večje dostopnosti upravnih storitev, organizacija, delo in poslovanje krajevnih uradov pa naj bi bili v največji meri prilagojeni potrebam uporabnikov, strank ter predvsem lokalnemu prebivalstvu, zato ocenjuje, da je odločitev Upravne enote Ljubljana glede ukinitve uradov neprimerna. Upravna enota Ljubljana odgovarja, da je ukinitev krajevnega urada Polhov Gradec utemeljena ter zagotavlja, da bodo občani še naprej lahko storitve koristili v Krajevnem uradu Dobrova ali pa v prostorih Sektorja za upravne notranje zadeve na Tobačni ulici v Ljubljani, s čimer se dostopnost storitev ne bo bistveno zmanjšala. Prav tako bo upravna enota zagotovila uradne ure v Krajevnem uradu Dobrova ob sredah in ne več ob četrtkih ter v večjem obsegu. Občinska uprava Vpis otrok v javne vrtce 2016/2017 Vpis bo potekal v vrtcih vsak delovni dan od 1. do 31. marca 2016 v času uradnih ur. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh javnih vrtcev. Vrtec Naslov uprave vrtca Telefon Spletna stran OŠ Dobrova -VRTEC DOBROVA Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 20 www.vrtecdobrova.si OŠ Dobrova -VRTEC BEZJE Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 20 www.vrtecdobrova.si VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu 2015/16, • starši, ki so vlogo oddali po 31. 3. 2015 in otrok ni sprejet v vrtec, • starši otrok, ki že obiskujejo vrtec in želijo otroka vključiti v drug javni vrtec na območju občine. Dodatne informacije: Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete po pošti ali jo oddate na sedežu vrtca. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2016, bodo za šolsko leto 2016/2017 upoštevane le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog. STARŠE OBVEŠČAMO, DA JE OBRAZEC VLOGE ZA VPIS Z NAVODILI O POTEKU VPISA OTROK V VRTEC DOSEGLJIV NA SPLETNI STRANI VRTCEV IN OBČINE DOBROVA - POLHOV GRADEC. Zapisi iz časa županovanja črnovrškega župana Josipa Trobca iz let 1894-1903, izdani v knjigi V Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem se je na posestvu Trobec ohranila dragocena kronika Josipa Trobca (1859-1942), nekdanjega črnovrškega župana. Kronika zajema čas od 1896. leta do druge svetovne vojne. Vsebuje natančen popis življenja v prvi polovici 20. stoletja in številne podatke iz materialne ter duhovne kulture. O kroniki je leta 2007 pisal Tone Košir, 2009. leta Milka Bokal, istega leta, le nekoliko pozneje, je kronika izšla v samostojni knjigi. Izdala jo je založba Modrijan, spremno besedo pa je napisala dr. Mojca Šorn. Poleg kronike so se ohranili tudi delovodniki tega dolgoletnega črnovrškega župana. Hrani jih Milan Košir, sin Franca Koširja, ki je v Črnem Vrhu občinske posle prevzel za Josipom Trobcem. Delovodniki so zbrani v veliki »knjigi« s trdimi platnicami pod skupnim naslovom Vložni zapisnik. Vanjo je Josip Trobec vpisoval prejete in odposlane uradne dopise ter druge podatke o svojem delu. Zapisi iz vložnega zapisnika občine Črni Vrh od 1894. do l897. leta so bili objavljeni v prvi številki zbornika Domači kraji, 2013. Pobudo za objavo je dal Milan Košir. Letos pa so vnukinje Milana Koširja, Jasna Marušič, Klavdija Kralj, Tea Marušič, Daša Bukovec in Nina Petrovec, izvedle obsežen projekt. Ob okroglem jubileju svojega starega ata Izvajamo vitaminsko -mineralni test. Za naročilo na termin se lahko ogjasitev lekarni. Za dodatne informacije nas lahko tudi pokličete Polhograjska cesta 37 1356 Dobrova telefon: 01 364 21 40 odpiralni čas: pon. - pet. 7:30 - 19:00 sob. 7.30 - 12.00 nedelja in prazniki zaprto Parkirišče je zagotovljeno pred lekarno. Lekarna ima v svoji ponudbi zdravila na zelen in bel recept, zdravila, ki se dobijo brez recepta, homeopatska zdravila, Bachove kapljice, medicinske pripomočke v prosti prodaji in na naročilnico ZZZS, živila za posebne zdravstvene namene, prehranska dopolnila, sanitetni materijal, izdelke za osebno nego in nego bolnika, kontaktne leče, lekarniško kozmetiko in mazila. Milana Koširja so mu pripravile presenečenje in delovodniške zapise iz obdobja od 1894 do 1903 izdale v knjigi in jo v veliko veselje podarile sla-vljencu. V spremnem dopisu so napisale: »Vsi, ki poznajo našega starega ata, Milana Koširja, so ob tej ali drugi priložnosti že slišali za kroniko Josipa Trobca. Prav tako vedo, da Milan svoj čas posveča odkrivanju lokalne zgodovine in ima v svoji domači hiši zbirko starin, ki mu jo manjši muzeji lahko zavidajo. /.../ Da zapisi tako doslednega županovanja ne bi bili prepuščeni pozabi, smo se vnukinje ob bližajoči se 80-letnici odločile, da te dobro stoletje stare zapise izdamo v novi knjigi, ki bo tako modernizirana lažje kljubovala toku časa.« Izdajateljice tudi obljubljajo, da bodo s prepisi delovodniških zapisov nadaljevale in da je to »le prva izmed štirih tovrstnih knjig«. Razlaganje in pojasnjevanje zgodovinskega ozadja delovodnikov je stvar strokovnjakov, nedvomno pa je to bogato gradivo za sociološke in pravno-zgodovin-ske osvetlitve navedenega obdobja. Ob izdajah kronike in delovodnikov si posebno priznanje zasluži pravnuk Josipa Trobca Gašper Trobec, Črni Vrh 8, ki z jasno zavestjo, da imajo zapisi dokumentarno vrednost, prepušča objave svoje pradeda. Pridružujemo se načrtom izdajateljic in želimo, da bi bilo v doglednem času na knjižnih policah moč videti popolno dokumentacijo županskih poslov Josipa Trobca. Če pa mogoče kdo želi naročiti delovodniške zapise za svojo osebno ali javno knjižnico, pa naj željo sporoči na e-naslov: klavdijap@gmail.com. Milka Bokal NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 31 - Polhov Gradec MAŠ ČASOPIS 31 29. februar 2016, NC_št. 435. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova "Okolje bo čisto toliko, kolikor čistega si bomo naredili sami." Veliko ljudi pridno ločuje odpadke in jih ustrezno odlaga - ali po predpisih v svoje zabojnike ali na ekološke otoke. Vendar pa obstajajo tudi tisti, ki niso niti malo redoljubni, zato se ekološki otoki marsikdaj, tudi v občini Dobrova - Polhov Gradec, spremenijo v prava smetišča. "Vse to pa zaradi izrednih odvozov poviša stroške za občino in zaposlenim nalaga nepotrebno delo," pojasnjuje župan Franc Setnikar, ki poudarja, da bo okolje toliko čisto, kolikor čistega si bomo naredili sami. Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec javno službo pobiranja smeti opravlja podjetje Snaga, d. o. o., in sicer po posameznih prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih, v obsegu in pod pogoji, ki jih predpisuje Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov (Uradni list št.77/2012). Ta za gospodinjstva predvideva lastne zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in bioloških razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada, poleg tega pa ureja tudi ravnanje z odpadki (mešani komunalni odpadki, papir, steklo in embalaža) na območjih vseh 58 zbiralnic - ekoloških otokov, za katere skrbi občina. Za sabo puščamo prava smetišča Na občini opažajo, da imajo ljudje povsem drugačen odnos do zabojnikov na svojem zemljišču, kot do tistih, ki se nahajajo na območjih zbiralnic. Tam je stanje pogosto grozovito - podobno smetišču. "Glede na to, da imajo krajani lahko več zabojnikov za embalažo, katerih odvoz ni posebej plačljiv, je nelogična tako velika količina predvsem odpadne embalaže tudi na ekoloških otokih, kjer pa se na žalost ugotavlja, da ljudje ekološke otoke koristijo tudi za odlaganje kosovnega materiala, čeprav je to urejeno za vsa gospodinjstva in je odvoz brezplačen," pojasnjujejo na občini. Nesnago pa, ki se znajde v teh zbiralnicah, morajo počistiti občinski javni delavci, čeprav to ni njihova naloga, ne dolžnost. Tako to pospravijo in poskušajo območja ohranjati v urejenem stanju. Tudi v Snagi so opazili, da je posebej problematičnih pet območij, in sicer tistih, ki se nahajajo ob glavni cesti in kjer je dovolj prostora za ustavljanje vozil - na Dobrovi, v Šujici, Hruševem in na dveh koncih Gabrja. Zato so v preteklosti že premestili ekootok z območja krožnega križišča. Z umiki ekoloških otokov od tranzitnih poti pa bodo po besedah župana, v kolikor bo potreba takšna, še nadaljevali, saj so opazili, da so na ta območja vozili smeti predvsem ljudje izven naših občin, torej niti ne naši občani. Obetajo se spremembe Kot rečeno, bo občina tudi v bodoče nadaljevala s premestitvami ekoloških otokov stran od tranzitnih poti. Oce- njujejo tudi, da bi bilo primerno v prihodnosti z ekoloških otokov odstraniti zabojnike za embalažo, v in ob katerih nastaja največji nered, ljudje pa jih imajo doma; ostali pa bi zabojniki za papir in steklo. "Vsi občani imajo možnost imeti doma črn kontejner za ostale komunalne odpadke in kontejner za embalažo. Če je kateri premajhen, lahko dobi večjega ali še enega," pojasnjujejo na občini in pozivajo, "če imajo občani večje odpadke, odpadke, ki na ekološke otoke ne sodijo, naj se zapeljejo še 5 kilometrov iz Dobrove, do zbirnega centra Snage, kjer lahko odložijo tudi druge odpadke in to brez plačila, za razliko od tega, da je vsak dodaten odvoz odpadkov, ki ga mora v primeru neprimernega odlaganja naročiti občina, potrebno tudi dodatno plačati." Zavedati se je potrebno, da bomo konec koncev odgovornost nosili vsi, kajti če bodo na občini morali povečati število ekoloških otokov in za njihov izgled še skrbeti, bo to pomenilo višje stroške, kar bo posledično pomenilo manj denarja za ostale dejavnosti. Do sedaj je Sna-gina cena odvoza odpadkov med najnižjimi v Sloveniji in sosednjih državah - povpreč- ni mesečni strošek ravnanja z odpadki v Mestni občini Ljubljana in primestnih občinah je leta 2014 znašal 7,96 evra na mesec na gospodinjstvo. Tudi zaradi uspešnega recikliranja odpadkov, ki Slovenijo uvršča v sam vrh, saj dosegamo najvišji delež recikliranih odpadkov (55-odstoten) v Evropski uniji (povprečje v EU je 28 odstotkov, na območju Snage pa 61). Bolje odgovorno ločevanje kot kaznovanje Občanom bi koristilo, da si preberejo Odlok o komunalnih odpadkih, ki članom gospodinjstev ne daje le pravic, pač pa jim nalaga tudi dolžnosti. Morda ni nespametno navesti nekaj teh. Odlok med drugim pravi, da je mešane komunalne odpadke potrebno odlagati v posode za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov; ločene frakcije v posode za ločene frakcije v zbiralnicah in na zbirnih mestih; biološke odpadke v za to namenjene posebne posode, razen če se jih hišno kompostira; kosovne odpadke pa je treba odložiti na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu dva- v . krat letno, nevarne frakcije pa odpeljati v zbirne centre ali v premične zbiralnice. Poleg tega odlok zapoveduje, da odpadke zbiramo tako, da pred oddajo ne škodijo okolju; da so posode na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto; da so pokrovi na posodah zaprti; da je okolica na zbirnih mestih ali ekootokih in prevzemnih mestih čista ter da je omogočen dostop do zbirnega in prevzemnega mesta za smetarska vozila. Nikakor pa ni zanemarljiv niti del odloka, ki govori o kaznovanju uporabnikov, ki delajo v nasprotju s pravili odloka. Nadzor nad izvajanjem določb odloka v občini Dobrova - Polhov Gradec opravlja medobčinski inšpektorat za redarstvo. Ta je zadolžen, da za vsako kršitev z odločbo odredi odpravo nepravilnosti in temu primerno kršitelja tudi kaznuje. Globe so izredno visoke, je pa, tudi po izjavi pristojnih, kršitelja težko najti, saj ga moraš zasačiti pri delu. Tudi to jim je, sicer s pomočjo drugih dokaznih sredstev, nekajkrat že uspelo in razplet ni bil nič kaj prijeten, posebej ne za kršitelja. Zato velja tudi od tod apel vsem posameznikom, naj odgovorno ravnajo z odpadki in poskrbijo za red in čistočo ter upoštevajo predpise. Nadja Prosen Verbič Pustovanje v v Črnem Vrhu Pustne povorke, karnevali in pustni plesi, vse to je že za nami. Letošnje maškare niso imele prav veliko dela z odganjanjem zime, zato so pu- sta pokopale, svoje maske pa pospravile v kot. Tudi letos je bilo v Črnem Vrhu veselo in zabavno. Vse se je začelo s pustnim rajanjem za otroke v dvorani doma krajanov. Ples v prikupnih otroških kostumih je bil za male maškare še kako zanimiv. Ko se je zaključilo otroško rajanje, je bilo seveda zelo napeto. Vse maškare so si zaslužile nagrade, a podelili smo le tri glavne in nekaj tolažilnih. Med najbolj prikupnimi so bili Zmajček Taba-luga, Mala mornarka in zmagovalka Miki Miška. Ker pa pravega pustnega rajanja ni brez glasbe, je za to poskrbel ansambel Odklop v oblekah Kremenčkovih. Pustne šeme so kmalu po osmi uri začele polniti dvorano in jo tudi napolnile do zadnjega prostega kotička. Trlo se je maškar, ki so se potem potegovale za na- grade, nekaj jih je prišlo tudi samo na ples in zabavo, skratka bilo je zelo veselo. Če bi pustno rajanje obiskali še vsi tisti domačini, ki so ostali doma, bi morali razmisliti o povečanju dvorane, saj je bila že tako ali tako premajhna. Ko je ura odbila polnoč, je bilo med maškarami vzdušje precej na trnih. Katera maska si bo prislužila naziv najbolj izvirne? Vsaka je po svoje izvirna in zanimiva, zato je najtežje določiti, kdo je vložil največ truda in si zasluži nagrado. Letos sta si tretjo nagrado prislužila Volk in Rdeča Kapica, drugo nagrado je dobila skupina policistov in carinikov, ki so pregledovali in razkuževali begunce, prvo nagrado pa si je prislužila skupina rokeric iz petdesetih let, oblečenih v rokabili stilu. Med zelo zanimivimi maskami sta bila tudi Dva v enem - stara ženica, ki je v košu nosila svojega moža. Po podelitvi nagrad je marsikatera maškara pokazala svoj pravi obraz in nadaljevalo se je pustno rajanje vse do jutranjih ur. Iz poslanske klopi Anžeta Logarja Novi obrazi = stare prakse Se še spomnite, zakaj so morali oditi tujci iz DUTB? Pravili so vam, da zaradi previsoko izplačanih plač. Lahko, da ste verjeli tedaj. A je na mestu vprašanje, če po aferi z nezakonito izplačanimi dodatki dveh ministrov te vlade v to verjamete tudi danes. Morda velja ključne razloge za "izgon tujcev" iskati v nedavnih kadrovskih potezah aktualne vlade in njenih satelitov v slovenskem gospodarstvu, še posebej NLB. Junija 2014 je dr. Miro Cerar na ustanovnem kongresu svoje stranke napovedal oster boj s starim praksami in brezkompromisen pregon gospodarskega kriminala. Rekli so: ničelna toleranca do korupcije, poiskali bomo krivce za bančno luknjo in jih ustrezno sankcionirali. In realnost poldrugo leto za tem? Popolnoma obrnjena. Stare strukture so ponovno prevzele vajeti na gospodarskem področju in se udobno namestile v "pilotski sedež" upravljanja z državnim premoženjem, iz katerega jih je (začasno) izrinil nadzor tujcev iz DUTB ter Bruslja. Ste morda slišali predsednika vlade, da bi se odzval na zadnje kadrovske menjave v NLB, ko so vodenje nadzornega sveta prevzeli bančni strici iz ozadja? Tisti, zaradi katerih je moral vsak od nas iz lastnega žepa plačati 2.500 evrov za dokapitalizacijo bank ... Premier molči. No, 18 mesecev nazaj je bil bolj zgovoren. Tedaj je svoj nagovor ob nastanku SMC zaključil z besedami Edmonda Burka: "Za zmago zla je dovolj že to, da dobri ljudje ne storijo ničesar." V bistvu nas je takrat nagovarjal za današnji dan. Torej za razmere po tem, ko je imel priložnost izkazati se kot predsednik vlade. Kot novi obraz. Kot nekdo, ki je prevzel vajeti države brez dneva izkušenj na izvršilni veji oblasti. Sprašuje nas, ali bomo molčali, sklonili glavo in tudi naslednjič brez zadržkov podprli to, kar nam bodo mediji predstavili kot bližnjico do "dežele raja". Ironija in nauk preteklih zgodb z novimi obrazi sta, da so novi obrazi najboljše zagotovilo za preživetje starih praks. Tista paradržava iz ozadja, ki na račun naših denarnic vodi gospodarstvo za lasten žep, potrebuje na odgovornih mestih neizkušene posameznike brez kvalitetne zaslombe lastnega kadrovskega bazena. Kajti le tako jim lahko ponuja svoje kadre in jih vodi skozi čeri upravljanja države. Seveda po njej ljubi poti. In ko novi obrazi ugotovijo, da pravzaprav igre ne vodijo sami, jih skrbi samo še to, da tega ne bi opazili tudi drugi. Pozabijo na predvolilne obljube in se začnejo predvsem oklepati oblasti. Počasi se namreč začnejo zavedati, da nove priložnosti ne bodo dobili. V vrsti čakajo že novi NOVI OBRAZI. Anže Logar SDS NAS ČASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 32 32 MAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 435., 29. februar 2016 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Uspešno zaključen cikel delavnic Zdravje na vsakem koraku V soboto, 30. januarja, se je v mali dvorani OŠ Dobrova zaključil niz dvanajstih delavnic Zdravje na vsakem koraku, ki so vse od začetka novembra potekale v organizaciji Občine Dobrova - Polhov Gradec. V prvem delu dogodka je zbrane nagovorila strokovnjakinja za prehrano Marija Merljak, v drugem delu pa se jim je pridružil župan Franc Setnikar, ki je najbolj zvestim udeležencem delavnic čestital ter jim izročil simbolna darila. Dogodek je bil namenjen tudi najmlajšim, ki so se s klovnom Jako ob igranju igre XXL človek ne jezi se ter peki palačink zabavali v športni dvorani. Prvi del dogodka je oblikovala vsem dobro znana svetovalka in avtorica priznanih knjig s področja zdrave prehrane Marija Merljak, dipl. inženirka živilske tehnologije. Vedno nasmejana in polna energije je tudi tokrat navdušila zbrane. Na zelo barvit in prikupen način je prisotnim predstavila delovanje celice v telesu ter način prehajanja hranilnih snovi skoznjo. Pri tem je poudarjala pomembne učinke nekaterih živil. Da zelje dela čudeže, saj naredi red v telesu in odganja nekatere pogoste bolezni, je med drugim opomnila. Prav tako je opozorila na zdravo uporabo olj, ki naj bodo kakovostna, saj je predvsem od njih odvisno prehajanje snovi po telesu. Poudarila je, da se predelava hrane vselej začne v ustih, kajti prežvekovanje je eden bistvenih procesov pri razgradnji. Naštela je nekatera živila, ki so zdravilna za ožilje (žlica medu na dan, orehi, jagodičevje idr.), pomagajo pri želodčnih težavah (jogurti, kislo mleko, sirotka idr.), prispevajo k dobri volji (polenta ipd.) ter izboljšujejo spomin. Ob tem je poudarila, da mora vsak obrok biti raznovrsten in barvit. "Poglejte skozi okno in poslušajte svoj glas, predvsem pa se izogibajte različnim škodljivim dietam," je dejala. Za primer je pripravila sendvič za boljše delovanje možganov, ki je vseboval polnovreden kruh, fižolov namaz, pršut in raznobarvno zelenjavo. "Tako pisani naj bodo vaši obroki, saj jemo tudi z očmi, ki v možgane pošiljajo pomembna sporočila," je dejala Merljakova. Med predavanjem je odgovorila tudi na mnoga vprašanja prisotnih. Na vprašanje v zvezi s kuhano in surovo hrano je odgovorila, naj jemo eno in drugo, saj dobimo s surovo hrano vitamine in minerale, ki se pri kuhanju uničijo, pri kuhi pa se osvobodimo nekaterih barvil, ki za pogosto uživanje niso priporočljiva. Tudi za cvrtje pustnih krofov je dala nasvet, in sicer, naj jih cvremo v svinjski masti ali kakovostnem sončničnem olju, naj z njih pred cvrtjem otresemo vso moko, mast oziroma olje pa ne sme imeti več kot 150° C; ob menjavi tekočine priporoča, da se posodo za cvrtje očisti s kisom. Na vprašanje v zvezi z belo moko je odgovorila, da so ljudje že nekoč ob praznikih vselej pekli reči iz bele moke, zato je prav, da tako delamo tudi danes, vendar z zavedanjem, da mora biti tudi ta obrok uravnotežen, zato si zraven privoščimo mineštro in kompot. Svoje predavanje je strnila v slogan, ki pravi: »Ravnovesje naj bo tako na krožniku kot v telesu, naj ne bo ničesar preveč, ničesar premalo, hrana pa lokalna in sezonska." Ob koncu predavanja se je prisotnim pridružil župan Franc Setnikar. Pohvalil je predavateljico, posebej njen zdrav način razmišljanja, ki govori o tem, naj ljudje jedo vsega po malem, predvsem pa lokalno pridelano hrano. Ob tem je dodal, da se tudi na območju občine trudijo, da ljudje pridelujejo živila doma ter z različnimi projekti in dogodki pomagajo pri trženju teh pridelkov in izdelkov. Ob koncu je čestital vsem, ki so delavnice Zdravje na vsakem koraku obiskovali redno in jim v imenu občine izročil uporabna darila ter zaželel, da bi pridobljeno znanje s pridom uporabljali tudi v vsakdanjem življenju. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Zadnja etapa delavnic Zdravje na vsakem koraku 9. delavnico Zdravje na vsakem koraku, ki je potekala 7. januarja v prostoru Osnovne šole Dobrova, je pripravil in vodil kuharski mojster Jakob Polajžer. Prikazal je pripravo okusnega zimskega jedilnika s fižolovo kremno juho s slanino, govejimi medaljoni s pirejem iz zelene in proseno kašo s suhim sadjem ter jabolki za posladek. Med pripravo jedi je zbranim izdal nekaj kuharskih skrivnosti, in sicer, da je zeleno priporočljivo kuhati v vodi in mleku, da je za mariniranje priporočljiva uporaba grobe morske soli, naj medaljone sprva na hitro pope-čemo na vročem ognju, nato pa jih dušimo v omaki, naj sladicam s proseno kašo dodamo jogurt, ki kašo razpusti in sladici da obliko. Kuhar Jaka tudi tokrat ni pošteno začinil le jedi, pač pa s svojimi šalami in imitacijami znanih osebnosti nasmejal tudi udeležence delavnice. 10. delavnico, ki je potekala 14. januarja, je oblikoval Tomaž Stanovnik, soustanovitelj Zakonskega in družinskega centra Midva ter mož, oče in družinski terapevt. Spregovoril je Kuhar Jaka pri delu. o anatomiji partnerskega odnosa, preko katere so zbrani lahko spoznali, kako in na kakšen način ga graditi. Sprva so se sprehodili skozi faze odnosa. Predavatelj je ves čas poudarjal pomembnost pogovora med partnerjema. Omenil je vlogi moškega, ki daje strukturo in varnost domu, in ženske, ki ves čas drži termometer ter opozarja na klimo v družini in zvezi. Zbrani so se seznanili z različnimi lastnostmi obeh spolov in pokukali tudi na področje spolnosti, ki ga spola že zaradi svoje narave doživljata in dojemata drugače. Tako moškim kot ženskam je dal nekaj koristnih nasvetov za boljše in prijetnejše sobivanje, kot na primer, naj se v partnerskih odnosih poslušajo, naj opazijo eden drugega, saj bodo le tako srečno in skupaj korakali skozi življenje. Predzadnja delavnica Zdravje na vsakem koraku je zbrane seznanila z malimi nadlogami, ki lahko povzročijo velike skrbi - s klopi. Predavateljica Ida Lah je uvodoma predstavila pomen klopov v naravi. Opozorila je, da so aktivni od pomladi do jeseni, najdemo pa jih lahko vsepovsod - v travi, grmovju in podrasti vlažnih mešanih gozdov. Precej časa je namenila opisu bakterije borelije, s katero je po njenih besedah okuženih kar 90 odstotkov klopov in jo prenašajo ščitasti klopi, poleg teh pa tudi nekatere vrste komarjev, bolh in pršic. Dotaknila se je območij razširjenosti te okužbe in opomnila, da celotna Slovenija sodi med ozemlja z visoko stopnjo okuženosti. Spregovorila je še o vrstah borelij in simptomih, prav tako je povzela glavne simptome klopnega meningoencefalitisa. Kot prve znake slednjega je izpostavila gripi in kasneje meningitisu podobne znake, ki se pojavijo od 7 do 14 dni po okužbi. Nazadnje je predstavila še načine zdravljenj, zaščite in preventivni način zavarovanja pred klopnimi boleznimi - shemo cepljenj. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Jeklo, ovito v bombaž, ali moč nežnosti Katero orodje najpogosteje uporabljamo pri delu? Lopato, kramp? Ne, naše telo. Tako pri delu na polju kot katerikoli drugi dejavnosti. Pri delu na polju je naše telo poleg vsega izpostavljeno tudi vremenskim razmeram, ki vplivajo na njegovo delovanje. Bolečine v sklepih ali križu so tipične posledice dolgih napornih delovnih dni, še posebej, ko se temperature znižajo in je zunaj veliko vlage. Če skrbimo za naše orodje, da se ne pokvari in zarjavi, zakaj torej ne bi enako ravnali z našim telesom? Na Kitajskem ljudje že vsaj štiri tisočletja skrbijo za svoje telo in zdravje z disciplinama, imenovanima Tai Ji Quan in Qi Gong. Do današnjih dni so generacije učiteljev in njihovih učencev razvile in izpopolnile različne serije vaj, ki so namenjene posameznikovemu psihofizičnemu razvoju. Vaje izboljšujejo percepcijo in prilagajanje okolju. Redno izvajanje vaj izboljšuje kapaciteto pljuč, pozitivno vpliva na mišice in sklepe ter izboljšuje držo. Pozitivno vpliva na reflekse in tudi prispeva k boljšemu obvladovanju našega telesa. Vadba obeh disciplin pozitivno vpliva tudi na psihološko blagostanje. Sčasoma vaje pri- pomorejo k temu, da se v ključnih in stresnih situacijah bolje odzovemo, smo bolj prepričani vase in v svojo notranjo moč. Redna vadba v naše življenje vnese red in nas spodbuja k zdravemu odnosu do sebe in okolja. Vadba temelji na preprosti fizični aktivnosti, konstantni miselni koncentraciji in tehnikah dihanja. S tem pozitivni vpliva na: - stres, izgorelost (krepi imunski sistem), - kronično utrujenost, - razpoloženjske motnje, - težave z ravnotežjem, sklepi in kostmi Qi Gong je poleg akupunkture, terapevtske masaže, fitoterapije in pravilnega kombiniranja živil del tradicionalne kitajske medicine. Medicine, ki je v svojem bistvu naravna, izpeljana iz opazovanja in preučevanja naravnih elementov (ogenj, voda, zemlja, les in kovina) ter harmoničnega ravnovesja med njihovimi značilnostmi jin in jang (Ying Yang). Iste principe, vendar v borilnem smislu, zajema tudi Tai Ji Quan. Če se vam zdi, da pišem po kitajsko, ni z vami nič narobe. Moj namen ni v enem kratkem članku razodeti tisočletnih modrosti, pač pa zbuditi vašo pozornost in zanimanje ter vas povabiti, da sami poskusite in izkusite zdravilne učinke te starodavne umetnosti. Najbolj čudovito je po mojem mnenju to, da so vaje primerne za vse starosti. Začnejo lahko že otroci in tako od malega skrbijo za svoje zdravje, ali odrasli, ki s tem poskušajo popraviti napake, ki so jih »pridelali« skozi leta. Na ta način lahko Tai Ji in Qi Gong obravnavamo kot preventivne in kurativne vaje, enostavne in na dosegu vsakogar izmed nas. Mauro Lugano (Društvo Na zeleni veji) Kontakt: drustvo.nzv@gmail.com, 041 962 083 Kje nas najdete? Četrtki: ob 20.30 na Dobrovi (OK fit, Razori 2) Torki in petki: v Ljubljani (Prosapia, Celovška 111) Kmetija mora ustrezati trem osnovnim zahtevam: imeti pot, vodo in dobrega soseda. Kmetija mora biti dostopna s katere koli strani. Kmetija brez zdrave vode v bližini je pomanjkljiva. Nadvse pa je dragocen razumevajoč in dober sosed, s katerim si vsak kmet najbolj pomaga in mu zaupa. Saj pravi slovenski pregovor: sosed brez soseda ne more živeti. Folklorna skupina Grof Blagaj vabi! FOLKLORNA SKUPINA GROF BLAGAJ POLHOV GRADEC VABI 28. MARCA 2016 OB 18. URI V KULTURNI DOM POLHOV GRADEC NA CELOVEČERNI KONCERT _J NAS ČASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 33 29. februar 2016, NC_št. 435. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Veselo pustovanje za otroke in odrasle Polhov Gradec, 6. februar - Turistično društvo Polhov Gradec je v domačem kraju pripravilo veselo pustovanje za najmlajše in pustno rajanje za odrasle. Ker je bila vsaj prva polovica koledarske zime bolj mila, se pustne šeme letos niso kaj prida trudile za odganjanje mraza in snega. Tudi otroci, oblečeni v pustna oblačila, ki so se na lep sončen dan zbrali na avtobusni postaji v Polhovem Gradcu, od tod pa v koloni stopili do dvorane Kulturnega doma Jakoba Trobca, niso bili glede odganjanja zime nič kaj prepričljivi. Nekateri so bili celo mnenja, da bo prava zima še prišla in da jo vabijo v vas. Kdove, morda jim jo je uspelo zares privabiti in se niso prav nič ušteli. Ne glede na vre- menske razmere pa je bilo tokratno pustovanje namenjeno rajanju in dobri volji. Za to je letos poskrbela malo bolje rejena, a prav tako nagajiva Pika Nogavička, kot smo je vajeni iz pravljice. Povabila je svoje prijatelje, preoblečene v pravljične in risane junake, mnoge prijazne in tudi strašljive živalske kostume, da skupaj z njo zaplešejo in se poigrajo z baloni. Coprnica Ana in njeni prijatelji iz Osnovne šole Polhov Gradec so za najmlajše pustne šeme pripravili prijetno in zabavno igrico. Sledil je tudi izbor najboljše pustne šeme. Ko- misija je letos izbirala najbolj izvirno pustno masko z najboljšo predstavitvijo. Med vsemi pogumnimi, ki so prijeli za mikrofon in se predstavili s pesmijo, recitacijo ali le kratkim stavkom, so nagrade domov odnesli le najboljši. A slabe volje pri maška-rah ni bilo, prav vsi so bili namreč deležni sladkih bombonov ter palačink in pijače, ki so jih za najmlajše pripravili člani turističnega društva. Ko pa so otroške pustne šeme po napornem dnevu pridno legle v posteljo in se prepustile resničnemu sanjarjenju, so na dan prikukale od- rasle maškare. Zanje so v Polhograj-skem domu pripravili pustni ples. Ob zvokih DJ Janija so se zabavale, plesale in zganjale norčije vso dolgo pustno noč. Nadja Prosen Verbič / Foto: npv Večer kulture z Janezom Krmeljem Polhov Gradec, 5. februar - V kulturnem domu Jakoba Trobca so se zbrali domači in prijatelji Polhograjca in slovenskega misijonarja na Madagaskarju Janeza Krmelja ter mu ob njegovem 60. jubileju pripravili ducat presenečenj. Letošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika je bilo za Polhograjce posebej slovesno. Ne le da so s čudovito peto in govorjeno besedo poskrbeli za bogat kulturni večer, pač pa so s pripovedjo misijonarja Janeza Krmelja, ki je tu na delovnem dopu- stu, lahko zares občutili, kaj pomeni imeti domovino rad in skrbeti za slovenski jezik, pa čeprav na drugem koncu sveta. Praznovanje ob njegovem okroglem jubileju, ki je bilo za misijonarja veliko presenečenje, so mu pripravili v okviru župnije Polhov Gradec. Večer je povezoval edinstven radijski voditelj Jure Sešek, ki se je skupaj s slavljencem sprehodil skozi slike njegovega življenja. Skromen in pristen, kakršnega so domačini vajeni, je Janez opazoval slike, prepoznaval obraze, s katerimi se je Po malgaškem običaju je slavljenec dobil v dar riž in kokoš. Malgaški zbor v življenju srečeval, postregel z nekaj komentarji, predvsem pa se pogosto iskreno nasmejal sebi in spominom, ki še niso pozabljeni. Obiskovalci pa so spoznali še nekaj drobtinic iz njegovega življenja -kako rad je že kot mlad imel hribe, ki ga še danes spominjajo na domačo vas; kako je prišlo do odločitve, da vstopi v semenišče in kasneje v duhovniški poklic; kakšna so bila leta kaplanovanja v Kamniku in Kranju, kjer je zakrament prvega sv. obhajila med drugim podelil Robertu Kranjcu in podobno. Ko je beseda pošla, je bil čas za nekaj skrbno izbranih pesmi, ki so jih slavljencu zapeli otroški in mladinski pevski zbor Višajč-ki, Mešani pevski zbor Gregor Rihar ter Malgaški zbor. Prvi so mu voščili vse najboljše, slednji pa mu po malgaškem običaju v dar poklonili riž in kokoš. Voščit so mu prišli tudi prijatelji iz skupine POTA in Misijonskega središča Slovenije. Posebne pozornosti je bil deležen tudi od sosedov iz Sela nad Polhovim Gradcem, ki sta mu poklonila torto, ter od sošolcev iz osnovne šole, od katerih je prejel 60 domačih klobas. Ob tem so se mu zasvetile oči in usta so se mu široko nasmejala, zbrani pa smo lahko občudovali, kaj pomeni takšno darilo človeku, ki živi v družbi ljudi, kjer trpijo vsakodnevno pomanjkanje. Ob njegovem iskrenem navdušenju nad klobasami pa mu je misel hitro zbežala med reveže. "Kako šele bodo klobas veseli moji Malgaši," je dejal. O tem Rdečem otoku, ki je postal druga domovina Janeza Krmelja, in njegovih prebivalcih je tekla beseda in projekcija slik v drugem delu večera. Ob njih so navzoči spoznali, da Janez z vsakodnevnim branjem brevirja v slovenskem jeziku ohranja svoj ma-terni jezik v srcu in besedi; da se je največ malgaškega jezika naučil prav od otrok; slišali so o mnogih velikih delih, uspehih in malih čudežih, ki jih je na različnih misijonih na Madagaskarju opravil in zgradil (od mnogih cest, mostov, šol, bolnišnic, igrišč do cerkva), seveda ob pomoči in podpori molitve, domačih ter vseh dobrih ljudi, ki s svojimi darovi prispevajo za boljši jutri revnih in ubogih na Madagaskarju. Vsakomur posebej je bila namenjena ob koncu tudi beseda zahvale, ki jo je povsem iskreno in z veliko hvaležnostjo izrekel Janez Krmelj. Nadja Prosen Verbič Foto: npv Četrti koncert Godbe Dobrova - Polhov Gradec Na deževno nedeljsko popoldne je Franci, šofer avtobusa Godba Ekspres, na prvi pogled močno podoben Gregorju Čudnu, skupaj s sprevodnikom Tonijem Laznikom odpeljal naše godbenike na izlet po Evropi. Muzikanti so z dirigentom Matejem Rihtarjem iz Polhovega Gradca pred domiselno odrsko sceno s podporo Jožeta in Andreja Malovrha v ozadju krenili kar naravnost po avtocesti proti Avstriji. K sreči se ob prehitrem zaviranju pred mejo nikomur ni zgodilo nič hujšega, le Manca je s svojo flavto vred padla s svojega stola. V izogib plačilu vinjete so skupini plesnih navdušencev eno zaigrali in skupina Bolero je s Katjo Simič na čelu s pumparicami in hozentregerji navdušeno odplesala tradicionalni avstrijski ples. V Franciji so imeli krajši postanek in Anton Čuden je s solističnim delom spremljal francosko skladbo, ker res Rad igra saksofon. Glasba je na avtobus privabila še nekaj domačinov - med njimi Francozinjo s precej slovenskim imenom; Špelo Janša z violino, da so skupaj vrhunsko odigrali skladbo Sous le ciel de Paris. Šofer Franci je imel priložnost pokazati svoje bogato znanje francoskega jezika, avtobus pa je takrat prevozil že francosko-špansko mejo. Navdušene Španke so se pridružile godbenikom na avtobusu in odpele dve svoji skladbi. Če jim ne bi šla španščina tako dobro od rok oziroma grl, bi človek prisegel, da so bile članice vokalne skupine Svetlice. Čas je ob zabavnem šoferju in sprevodniku res hitro mineval. Ne da bi vedeli, kdaj in kako, smo se naenkrat znašli z Muppet-showom že v Angliji. In če ne bi vozili po na- pačni strani, morda sploh ne bi slišali sodobne skladbe Katy Perry z naslovom Roar, ki si jo je namesto plačila visoke kazni zaželela tamkajšnja policistka Anamarija. Najmlajšemu godbeniku pa se je takrat stoži-lo po domu in šofer Franci jo je brž ubral proti Sloveniji. Godba pa je pot skrajšala z nekaj slovenskimi skladbami. Tik pred koncem je avtobus spet naglo zavrl in takrat je dobil besedo Borut Dolinar, predsednik Godbe Dobrova - Polhov Gradec. Zahvalil se je vsem nastopajočim za lep izlet, pozdravil nova dva tolkalista, ki sta prestala krstni nastop, in povabil vse obiskovalce na veliki koncert godbe ob 5. obletni- ci delovanja, ki bo to pomlad in se ga ne sme zamuditi. Navdušeno občinstvo je kljub temu, da se je šoferju že mudilo domov, zahtevalo dodatek. Po koncertu smo bili vsi povabljeni še na pogostitev, kjer smo lahko organizatorjem čestitali za izvrstno izvedbo prireditve kot celote in vsem godbenikom za izredno kvalitetno zaigrane zelo raznovrstne skladbe. Kdor je tokratni avtobusni izlet z godbo zamudil, se bo imel priložnost prijaviti nanj spet aprila, kdaj in kje točno, vam še sporočimo. Če bo šofer Franci na vožnjo pozabil, ga bo nanjo zopet prav prijazno opomnila prometnica Špela. Magdalena Tehovnik / Foto: Peter Grabner NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 34 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec NC_št. 435., 29. februar 2016 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Nova predstava Iluzija na šentjoških odrskih deskah Šentjoška mladina bo na gregorjevo premierno predstavila novo igro »Iluzija«, ki za razliko od njihovih dosedanjih iger, ki so se navadno dotikale pravljičnega sveta, tokrat obravnava naš vsakdanjik. Dramska igra »Iluzija« pripoveduje o odraščajočem dekletu, ki zaradi splošne javne podobe o idealni postavi in izgledu zapade v anoreksijo. Pravljica se sesuje v prah, iluzije o idealnih svetovih se razblinijo. Mladina še nikoli v zgodovini ni bila tako podvržena zunanjim vplivom kot v današnjih časih. Marketinški pristopi temeljijo na lepih, postavnih, uspešnih ljudeh, ki jih mladi postavljajo na piedestal svojih idolov. Pa je to resnično svet, kot je prikazan v reklamah, filmih, revijah? Predstava »Iluzija« odkriva kako mladi v času odraščanja v iskanju lastne identitete nevede zapadejo v čaščenje novodobnih bogov in kako se za fasado skrivajo pasti in težave, ki se lahko končajo tudi na najbolj tragičen način. »Kot redna obiskovalka gledališča sem opazila, da so dvorane polne starejših ljudi, mlade pa v njih komaj opaziš. Kar je velika škoda, kajti mislim, da je obisk gledališča z družbo lahko zelo prijetno druženje. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da mladi ne obiskujejo gledališč, ker se na odrih nikoli ne odvijajo predstave za njih, z mladinsko tematiko, igre, ki bi jih pritegnile zaradi svoje zgodbe, karakterjev s katerimi bi se lahko poistovetili, svojih vprašanj in odgovorov, ki bi jih ta ponudila,« je o razlogih za izbor take tematike povedala Lucija Trobec, režiserka. Tako se je odločila, da bo naredila predstavo o mladih, o njihovem soočanju in zavračanju sebe in sveta okoli njih. K sodelovanju je povabila ostale sovrstnike in oktobra lani so začeli s prvim branjem besedil. »Poleg tedenskih vaj, smo v tem času večkrat obiskali plesalko in koreografinjo Lizo Šimenc, ki nam je pomagala odkrivati naše telo in gib ter nam pokazala kako lahko to dvoje uporabimo kot odlično sredstvo za predajanje idej brez besed.« Da so se lažje spoprijeli z vlogami so obiskali tudi svetovalnico za motnje prehranjevanja Muza ter se dvakrat pomudili v kinu na ogledu filmov Moja sestra suhica in Telo, ki obravnavata temo anoreksije in dojemanja samega sebe. Predstavo so ob Prešernovem prazniku prvič zaigrali staršem, premierno pa jo bodo postavili na oder 12. marca ob 19. uri v šentjoškem kulturnem domu. Tema je nedvomno zanimiva tako za odraščajoče najstnike kot za njihove starše, kajti odpira veliko vprašanj vpliva so- dobnega sveta na mlade in njihovega mesta v njem. Gašper Tominc, foto: arhiv Lucija Trobec Tako predstave je avtorsko delo študentke za Primerjalno književnost in literarno teorijo Ane Lorger. V igralski zasedbi je mladina iz Šentjošta - Doroteja Demšar, Manca Oblak, Črtomir Demšar, Marjeta Malovrh, Talita Demšar, Pia Demšar, Simon Trobec, Anita Čuk, Katarina Oblak, Anja Kavčič, Mirjam Tominc in Metka Oblak. Oblikovanje promocijskega materiala so prepustili Roku Malovrhu. Pri oblikovanju glasbe in zvoka je ogromno pomagal Florjan Kavčič, med predstavo pa s tehniko upravljajo Valentin Kavčič, Tadej Kavčič ter Jošt Oblak. VABILO Predstava: ILUZIJA režija: Lucija Trobec 12. marec ob 19. uri v kulturnem domu v Šentjoštu OPB ima talent V četrtek, 28. januarja, smo v Osnovni šoli Polhov Gradec organizirali že šesto prireditev OPB IMA TALENT. To prireditev s skupnimi močmi in veliko medsebojne solidarnosti pripravijo vsi učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje. Njihove točke vključujejo ples, petje, recitiranje, igranje... Nastopi otrok nam razkrijejo, koliko neodkritih talentov imajo naši učenci, hkrati pa morajo premagati strah pred javnim nastopanjem. Ker so učenci vedno boljši in celo učitelje presenečajo s svojimi točkami, smo se letos odločili, da prireditev organiziramo ob 15. uri, da so si jo lahko ogledali tudi starši in se prepričali, kako sposobni so njihovi otroci. Najbolj pa smo veseli, da so se dogodka s svojimi nastopi udeležili tudi učenci z obeh podružničnih šol, in sicer s Šentjošta in Črnega Vrha. Učitelji podaljšanega bivanja imamo vsako leto zelo veliko težav z izbiro žirantov. Letos so se v tej nalogi odlično znašli ta- lentirani plesalec Žiga Vintar, ki je tudi nekoč obiskoval našo šolo, plesna učiteljica, ki je vedno bolj priljubljena v Polhovem Gradcu, Katja Simic, in ilustratorka, ki je narisala že mnogo čudovitih ilustracij, Maša Kozjek. Njihova naloga vsekakor ni bila lahka, saj se je dvajset nastopajočih odlično izkazalo. Prireditev so s svojim iskrivim vodenjem popestrili tudi voditelji, Vanessa, Tjaša, Borut in Nik. Vendar so žirantje po odličnih nastopih morali izbrati zmagovalce. Tako sta prvo mesto osvojili Neli in Ana s priredbo Shakespearjevega dela Romeo in Julija, drugo mesto Maja in Maja, ki sta odlično odplesali svojo točko, in tretje Mark, ki nas je navdušil s skladbo La Cucaracha, ki jo je doživeto odigral na klarinet. Tudi nagrade so bile kljub recesiji odlične! Vodstvo šole je vsem zmagovalcem omogočilo bowling v Ljubljani, za zmagovalne oddelke podaljšanega bivanja pa so priskrbeli še pico in sladoled. Žirante, ki so svoje delo opravili z odliko, smo lahko tudi nagradili in se jim zahvalili za sodelovanje s pomočjo sponzorjev. Tako nam je prečudovite šopke za žirante podaril Dejan Kadunc, ki je lastnik Maksi flora, darilca zanje pa so pripravili v Hiši medu Božnar. Učitelji pa smo postali pravi režiserji celotnega dogodka s pomočjo podjetja Schwarzmann. Vsem spon- zorjem se iskreno zahvaljujemo za pomoč. Letos smo se imeli odlično in v nastopih smo vsi uživali. Naslednje leto pa le ne zamudite prireditve. Pridite kot žirantje ali gledalci! Žal vam bo, če ne boste z nami! Senja Školc Sušnik Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec Občni zbor - delovno leto V soboto, 6. februarja, je bil v osnovni šoli Polhov Gradec občni zbor PD Blagajana. Kot že tolikokrat doslej je bila jedilnica tudi tokrat polna, kar pomeni, da se je od 198 članov društva zbral kar 101 član. Občni zbor je potekal po ustaljenem dnevnem redu. Uvedlo ga je predavanje dr. Petra Mikše, ki je s soavtor-jem Urbanom Golobom leta 2013 izdal knjigo Zgodovina slovenskega alpinizma, kar je bila tudi tema tega predavanja. Poudaril je vlogo Valentina Staniča, Jakoba Aljaža, Juliusa Ku-gyja, Mire Marko Debelakove in Pavle Jesiho-ve, med sodobniki pa tudi Pavleta Kozjeka, ki so prispevali, da se je slovenski alpinizem zapisal v sam svetovni vrh. Predavanje je popestrilo bogato slikovno gradivo. Potem so poročila predstavili vodstveni organi in njihovi predstavniki, odbori, odseki in vse komisi- je. Soglasno je bilo slišati, da je bilo preteklo leto za društvo uspešno. Potekale so delovne akcije, pohodi in srečanja štirikrat na mesec. Pohodi in izleti so se vrstili po domačih in tujih gorah. S stališča varnosti je bil še posebej zahteven nočni pohod na Grmado, letos štri-indvajseti. Vsi pohodniki so se varno vrnili v dolino. Domači kraj zaznamuje spominski pohod Pavleta Kozjeka, na katerem njegovi domači planince vselej gostoljubno sprejmejo pri njegovi rojstni hiši. Izlet v neznano je imel letos kulturno dopolnitev z ogledom Žičke kartuzije. Razširitev lanskoletne dejavnosti društva predstavljajo družinski pohodi, ki jih vodi Uroš Malovrh. Več izletov je bilo namenjenih otrokom. Predsednik društva Stane Dvanajščak se je zahvalil vsem članom, ki so kakorkoli prispevali k delovanju društva, donatorjem in prijateljem. Ti pa so pozdravili občni zbor: župan Franc Setnikar, predstavniki MDO Notranjske, PD Logatec, PD Vrhnika, PD Medvode, PD Integral, PD Avtotehna, PD Horjul, predstavnik GRS Ljubljana Tone Sazo-nov - Tonač in član združenja obrtnikov. Občni zbor je bil tokrat na pustno soboto, zato je bilo še posebej veselo, saj je kar nekaj planincev hribovsko opremo zamenjalo z maskami. Milka Bokal NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 35 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer MAŠ ČASOPIS 35 Hidrotehnik čisti barjanske jarke Podjetje Hidrotehnik v okviru državne koncesije za vzdrževanje odvodnikov in odvodne mreže na Ljubljanskem barju tudi v občini Log - Dragomer čisti nekatere vodotoke. Kot nam je pojasnila uprava Občine Log - Dragomer dela izvajajo na Petrovem grabnu in Ajdkovem potoku s pritoki. Dela naj bi bila končana do konca tega meseca, saj jih lahko vzdrževalec opravlja le od oktobra do konca februarja. Odvodniki so namreč življenjski prostor večjega števila ogroženih in mednarodno varovanih živalskih vrst in habitatnih tipov. Vzdrževalec lahko lesno vegetacijo na Barju odstranjuje le v najmanjši možni meri, prednost ima obsekovanje in ne odstranjevanje. Popolna odstranitev, kjer drugače ne gre, se lahko izvede na največ 30-metrskih odsekih. Struge se ne sme poglabljati pod nekdanji nivo, v njej je potrebno pustiti del zelene vegetacije in mulja. Intenzivneje je dovoljeno in želeno odstranjevanje račje zeli, ki pa je invazivna tujerodna vrsta vodne rastline. Vse aktivnosti potekajo v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in prostor, ki je zadolžena za čiščenje vodotokov. »Ker pa vemo, da ARSO nima dovolj sredstev, gledamo na to, da v ta namen prispevamo nekaj sredstev iz našega proračuna. Naš cilj je, da se vodotoke spravi v normalno funkcijo, ki bi prinesla dobro izsuševanje njiv ter omogočila dobro odvodnjo iz naselij,« je pojasnil župan. »Obenem želimo, da bi se vključil tudi DARS, ker so nekatere aktivnosti povezane z njimi. Direkcija za avtoceste ima v lasti servisne ceste ob avtocesti, mi pa si želimo, da bi se nekatere cevi spustilo nižje, da bi voda bolje odtekala,« nam je pojasnil Stanovnik. V. L. Igro uprizarja: KUD LIGO J NA, DRAMSKA SEKCIJA SADIKA Režija: Janez Cankar SOBOTA, 12.3.2016 ob 19.00 Lokacija; Gasilski dom Log KUD^/ Kosec Log - DrjjjOrTUfr lil. 061 S39. i: (Vliti: bnilujleOffiJnMlLmin vmrf.Fstetli^iA ■fim.1 KitJ Keset OPN ponovno v javno razgrnitev Priprava občinskega prostorskega načrta se vleče že kar nekaj let, a kot kaže tega pomembnega dokumenta ne bodo sprejeli še nekaj časa. Kot so nam pojasnili na občinski upravi, se vračajo en korak nazaj, in sicer do faze javne razgrnitve. Pred približno štirimi leti so se občani na javnih obravnavah, ki so ločeno potekale za vsa tri naselja, lahko seznanili z dopolnjenim osnutkom občinskega prostorskega načrta (OPN). Takrat sta potekala tudi dvomesečna javna razgrnitev ter vlaganje pripomb. Po vseh teh letih bodo pripravo tega dokumenta ponovno vrnili v to fazo. Kakšni so razlogi, nam je pojasnil župan Miran Stanovnik: »V lanskem letu je bila pripravljena poplavna študija in zaradi tega je zakonsko potrebno dopolniti okoljsko poročilo. V sklopu tega se vračamo en korak nazaj - do faze javne razgrnitve, kar bo zakjuček OPN podaljšalo za okoli šest mesecev.« Župan je dodal, da je to edina pot, po kateri lahko pridejo do OPN, ki bo usklajen z veljavno zakonodajo in naj bi, kot pravi Stanovnik, pripeljal do sodobnega oziroma življenjskega dokumenta. »Nagibamo se k temu, da bi vsak občan, ki ima tu nepremičnino, imel možnost dati pripombe,« pojasnjujejo v upravi. Izvedeli smo, da kljub temu, da bodo pripravo OPN vrnili v fazo javne razgrnitve, starih pripomb ne bodo zavrgli. »Tiste pripombe, ki so bile dane, se upošteva in smo jih še obdelali, lahko pa se bo vložilo dodatne, nove pripombe.« Javna razgrnitev pred štirimi leti je bila zelo plodna, takrat je občina prejela kar 108 pripomb, najdaljša pa je bila skupaj s pripombami dolga 194 strani. Občinski prostorski načrt je sicer dokument, ki določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, prostorske ureditve lokalnega pomena ter pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev. Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje ter usklajevanje razvojnih in ostalih potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V. L. Telekom je začel z gradnjo t • v v • optičnega omrežja Celotno območje občine Log - Dragomer naj bi bilo v prihodnje pokrito z zmogljivejšim optičnim omrežjem. Telekom Slovenije je že začel s posodobitvami. Optiko naj bi dobili vsi, a le če ne bo težav s pridobivanjem služnosti. Največji slovenski telekomunikacijski operater bo po nekaj letih premora nadgradil še širokopasovno omrežje na Logu in delu Lukovi-ce. Kot nam je pojasnil župan Miran Stanovnik, sta Dragomer in del Lukovice zelo dobro pokrita z optiko, ki je bila zgrajena leta 2007, ostali deli občine pa so v tem smislu podhra-njeni. Optiko oziroma bistveno hitrejše širokopasovne storitve, kot jih omogoča bakreno omrežje, naj bi po novem imele vse hiše v občini. »Občina Log - Dragomer je uvrščena kot prvi projekt investicij s področja optičnega omrežja v Sloveniji. To je nadaljevanje res dobro začetega sodelovanja s Telekomom Slovenije, ki nam uresničuje dolgoletne želje, ki pa so danes v okolju, v katerem živimo, že nuja,« nam je zaupal župan. Dodal je, da naj bi pokritost celotne občine s sodobno optično povezavo prinesla možnosti za napredek, saj to omrežje zagotavlja izjemno zanesljivo, hitro in varno uporabo širokopasovnih storitev, kot so internet, internetna telefonija in televizija. Z optiko naj bi pokrili območje celotne občine, zaplete pa se lahko, če operaterju ne bi uspelo pridobiti služnosti. Pri pridobivanju soglasij Telekom upa na pomoč občine. »Morda nas čaka še kakšno pridobivanje služnosti, pri tem pa računamo na močno sodelovanje občanov, za katere verjamem, da bodo v tem projektu prepoznali velik pomen za občino,« še pravi Stanovnik. V. L. Podpisani sta pogodbi za gradnjo visoke cone na Lukovici Log - Dragomer, 17. februar 2016 - Župan Miran Stanovnik je danes z izvajalcema gradbenih del in nadzora podpisal pogodbo za izvedbo del v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop. V tem pomembnem infrastrukturnem projektu občina sodeluje z Brezovico, Logatcem in Škofljico, z njim pa naj bi zagotovili ustrezno infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo, zmanjšali izpostavljenost prebivalcev oporečni pitni vodi in izboljšali javno oskrbo s pitno vodo. V občini Log - Dragomer bodo v okviru projekta zgradili nov vodohran s črpališčem in na novo položili nekaj sto metrov cevovodov v vrednosti 670 tisočakov. Prvi veliki evropski projekt Občine Log - Dragomer, gradnja visoke cone na Lukovici, se lahko začne. Župan Miran Stanovnik je danes podpisal pogodbo o izvajanju gradbenih del z direktorjem podjetja GPZ, d. o. o., Samirjem Zulicem in prokuristom podjetja Proplus, d. o. o., Gunterjem Sovičem, ki bo dela nadzorovalo. »Naša občina bo s tem projektom korak bližje rešitvi vrsto let trajajoče problematike na področju oskrbe z vodo. Z izvedbo projekta bomo občanom zagotovili varnejšo in boljšo oskrbo s pitno vodo. Rešili bomo problematiko občasnega pomanjkanja vode, predvsem v konicah, in uredili tlačne razmere v vodovodnem omrežju,« je ob tej priložnosti povedal Stanovnik. Izpostavil je, da smo lahko hvaležni Evropi in državi, ki sta imeli posluh za potrebe občine ter dodal: »Kljub temu da to niso ogromna sredstva, govorimo o okoli 670 tisoč evrih z DDV, pa za našo občino to pomeni veliko denarja. Prepričan sem, da bomo z obema partnerjema dobro sodelovali pri izvedbi projekta in moram reči, da se že veselim začetka del in tistega dne, ko bomo prerezali trak in zaključili to, kar danes začenjamo.« V okviru projekta bo nadgrajen del obstoječega vodovodnega omrežja na Lukovici. Obstoječi vodovod je namreč hidravlično neustrezen, kar je potrdila tudi izdelana hidravlična študija. Ta je pokazala, da bi bilo za izboljšanje tlačnih razmer potrebno zgraditi nov vodohran, ki bi ga napajalo črpališče z ustreznim napajalnim vodom. S temi ukrepi bi ločeno oblikovali višjo tlačno cono dela vodovodnega sistema in za nekatere objekte na Lukovici rešili problem občasnega pomanjkanja vode oziroma neustreznosti tlačnih razmer v vodovodnem omrežju. Ob zaključku projekta naj bi na tem območju zagotovili ustrezno infrastrukturo in izboljšali javno oskrbo s pitno vodo za 3510 priključenih prebivalcev. Poleg tega naj ne bi več imeli težav pri nihanju gladine podtalnice, prav tako naj ne bi bilo več nevarnosti, da bi iz zgornjega vodonosnika, ki vsebuje železo, voda vdrla v spodnji vodonosnik. Obstoječi vodovodni sistem bo nadgrajen, v ta namen bodo nad vasjo Lukovica nad obstoječim gozdnim kolovozom zgradili nov vodohran z novim črpališčem in na novo položili 825 metrov cevovodov. Obenem bodo ob glavni cesti povezali obstoječi vodovod z novim in tako ustvarili krožno zanko, kar naj bi vodilo do izboljšave kakovosti pitne vode v vodovodnem sistemu. Skupna vrednost upravičenih stroškov projekta naj bi za občino Log - Dragomer dosegla 530.871 evrov, skupaj z davkom na dodano vrednost in neupravičenimi stroški pa 668.799,12 evra. Vrednost celotnega projekta je dobrih 9 milijonov evrov Vse štiri občine skupaj naj bi iz evropskega proračuna počrpale dobrih 6 milijonov evrov, vrednost celotnega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice - 2. sklop pa znaša 9.023.035,09 evra brez DDV. Celotni projekt zajema izboljšavo 3.568 metrov obstoječega vodovoda in novogradnjo 14.746 metrov vodovodnega sistema s pripadajočimi objekti: štirih vodohranov, dveh črpališč oziroma prečrpališč, dveh zajetij vode in ene vodarne. Projekt je razdeljen na štiri podsklope, vsak pa zajema izvedbena dela v vsaki občini. Primarni namen projekta je reševanje obstoječe problematike na področju oskrbe s pitno vodo na območju vključenih občin. Tako se bo na sistem na koncu priključilo dodatnih 228 prebivalcev. Izvedba projekta naj bi imela ugoden vpliv tudi na gospodarske, ekonomske in socialne kazalnike. Ob zaključku projekta je tako pričakovati povečanje kakovosti življenja prebivalcev, kar posredno vpliva na večjo rast prebivalstva z vidika poselitve in razvoja ter zaposlovanja, predvsem na področjih, kjer do sedaj ni bilo pokritosti s sistemom ustrezne oskrbe s pitno vodo. Urejen vodovodni sistem prav tako ugodno vpliva na ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar ima pozitiven učinek predvsem na turizem in počutje prebivalcev. Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema pa bo posledično zagotovila kakovostno pitno vodo za prebivalce na daljši rok. V. L. NAS CASOPIS 436/29. 3. 2016 CM K 36 Javnosti so predstavili tri razvojne dokumente Občinska uprava Občine Log - Dragomer je skupaj z izdelovalci v večnamenskem prostoru osnovne šole javnosti predstavila poplavno študijo, koncept celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom ter karte geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja terena. Na predstavitvi smo lahko slišali, da so z vodami povezane številne težave in tudi dobre priložnosti. »Sanacije vodotokov smo se v preteklosti lotevali bolj v smislu gašenja požara. Ugotovili smo, kje poplavlja, potem pa smo zadevo rešili v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (ARSO). Seveda pa je prav, da vemo, zakaj se je to zgodilo. Če se ozremo nazaj, ugotovimo, da so bile narejene napake tako s strani države, ki je dajala dovoljenja za posege v prostor, kot z naše - strani lokalnih skupnosti. Največkrat pa smo zadevo izsilili občani sami in nato so se takšni posegi izkazali za slabe,« je v uvodu v javno predstavitev dokumentov povedal župan Miran Stanovnik. Kot primer slabe prakse je navedel svojo izkušnjo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Kot je pojasnil, je tega dobil brez težav in to za gradnjo na območju, za katerega se je kasneje izkazalo, da na njem poplavlja. »Zato moramo na lokalnem nivoju izdelati dober OPN z dobrimi smernicami za naprej, da bomo res vedeli, na kakšnem območju stojijo naše hiše oziroma na kakšnem območju bi želeli, da te stojijo,« je še dodal Stanovnik, ki se mu zdi prav, da je javnost seznanjena z dokumenti, ki kažejo na nevarnosti poplav, erozije, zemeljskih plazov, skalnih podorov in ponikovalne sposobnosti tal. Za ponikanje površinskih voda ni dobrih pogojev S kartami geološko pogojenih nevarnosti je zbrane seznanil direktor podjetja Gecko Matevž Pavlič. Ta je pojasnil, da so izdelali karto tveganja oziroma nevarnosti zaradi treh pobočnih procesov, in sicer zemeljskih plazov, padanja skal in erozije, na zahtevo občine pa so dodatno izdelali še karto ponikovalne sposobnosti tal. »Z državo se že dolgo borimo, da bi te stvari dali v uredbo. Ob vsakih večjih padavinah prihaja do plazov, predvsem zato, ker se sprejemajo nestrokovne odločitve. Namen teh kart je, da se definira minimalne potrebne pogoje, ki bodo človeku, ki želi delati nek poseg v prostor, povedali, kaj je minimalno potrebno pogledati v tleh, da lahko rečemo, da bomo lahko naredili nek varen projekt,« je pojasnil direktor. Poleg tega želijo s kartami preprečiti morebitne nestrokovne odločitve investitorjev, »strokovnjakov« in definirati osnutke za pogoje gradnje ter upravljanja z vodami. »Namen kart je zagotoviti varno gradnjo ter preprečiti subjektivno oceno karakteristik tal.« Izvedeli smo, da je občina geološko neproblematična z izjemo redkih območij. Pavlič je pojasnil, kakšni sta sestava in stabilnost tal na območju občine, izvedeli smo lahko, kje je največja nevarnost zemeljskih plazov ter erozije. »Te karte so narejene na podlagi analitičnih modelov in niso stoodstotno točne, so pa neka osnova, na podlagi katere ste lahko vi bolj varni in je lahko bolj varna tudi občina,« je še razložil direktor Gecka. Sicer pa je občina dodatno naročila še izdelavo ponikovalne sposobnosti tal in, kot smo izvedeli, na območju Loga in Dragomerja ni dobrih možnosti za ponikanje vode. Te karte bodo v pomoč predvsem bodočim investitorjem, ki bodo na območju občine postavljali nepremičnine, saj, kot pravijo izdelovalci vseh treh dokumentov, je bolje, da se še pred samo gradnjo preveri, kakšna nevarnosti pretijo na določeni parceli. »Naredili smo tabelarični prikaz, kjer predlagamo, kaj naj se dela na določenem območju, na določenem tipu objekta in za določen tip nevarnosti. Bistvo kart je, da boste, če se enkrat odločite graditi, res na varni strani, ne samo, da boste imeli geološki žig.« Zaledne vode imajo velik vpliv na urbani del naselij Občina Log - Dragomer je izdelavo poplavne študije naročila v okviru postopka priprave občinskega prostorskega načrta. Izdelovalec Niko Antončič iz AquaDate je izračunal poplavno nevarnost in pripravil predlog možnih rešitev. Kot so ugotovili v študiji, so na območju občine le manjši vodotoki s povirjem, ki se navezujejo na potok Čurnovec na Ljubljanskem barju. Velik vpliv na urbani del občine imajo zaledne vode, ki prispevajo velik del k odvodnjavanju padavinskih voda. Potoki so bili v preteklosti regulirani kot drenažni jarki, da bi pridobili in ščitili kmetijske površine ter sedaj ne potekajo po svojih naravnih strugah. Deloma so zacevljeni in preobremenjeni, kar se kaže v pogostem poplavljanju. Večina potokov se ob poplavah preliva k svoji naravni strugi, cesti pa delujeta kot pregrada, ki zajezita vodo, propusti pa delujejo kot dušilke. »Vso to zajezeno vodo bi bilo potrebno prestaviti gorvodno, da ne bi poplavljalo v tem delu, kjer je občina naseljena,« je pojasnila Špela Blažič iz občinske uprave. Za varstvo pred poplavami in obvladovanje poplavne škode je pomembno prepoznati nevarnosti, se seznaniti in preučiti tveganja ter poznati razmere iz preteklosti. »Glede na izkušnje vemo, da se vedno ukrepa po poplavah in to morda ni najbolj prav. Zato je zelo pomembno, da se določena območja zavaruje in se jih nameni za zadrževanje vode, da se odvrača od utrjevanja brežin, od gradnje, ki moti naravni tok vodotokov,« je nekaj od splošnih omilitvenih ukrepov pred poplavami naštela Blaži-čeva. Izvedeli smo, da so količine vode še dva- do trikrat večje, kot so mislili, zaradi česar je občina bistveno bolj ogrožena in bi lahko nastala večja škoda, je še povedala. Preučenih je bilo šest občinskih vodotokov V študiji so območje občine razdelili na tri poplavna območja, za katera so izdelali karte razredov poplavne nevarnosti. Kot smo izvedeli, je Petrov graben delno zacevljen, poplave so dokaj pogoste - na približno vsakih pet let se voda dvigne do 40 centimetrov; v primeru stoletnih voda bi potok poplavil celotni spodnji del naselja. Za zagotovitev varnosti bi bilo potrebno vzpostaviti odprt profil z večjo pretočnostjo, povečati prevodnost, poglobiti propuste ter pred strjenim delom naselja zagotoviti akumulacijo. Na območju Ajdkovega potoka se ob ekstremnih nalivih voda preliva preko Rimske ceste, poplavlja vmesni del, ki ni zacevljen, ter se prelije v Rotovški potok. Kot ugotavljajo v študiji, večina vode sploh ne pride do propusta, zato bi bilo za zagotovitev varnosti potrebno sanirati propuste in jarke ter obstoječe zacevitve, del potoka bi bilo treba po odprtem jarku peljati do Rotovškega propusta, prav tako pa bi bilo pred urbanim delom naselja, na močvirnatem področju, potrebno zagotoviti akumulacijo. Poplave so pogoste tudi na območju Molščice, saj je vodotok poddimenzioniran. Težave se pojavljajo že v zgornjem delu. Za zagotovitev varnosti bi bilo tudi v tem primeru potrebno zagotoviti akumulacijo v zgornjem predelu ter tudi ob nogometnem igrišču, ob glavni cesti bi bilo potrebno povečati propust ter urediti propuste v naselju. Največji vodotok nad regionalno cesto, Malenščica, lahko poplavlja širše področje, voda se preliva že pri starem malnu in pri Telekomu, kjer so zgrajeni drenažni kanali proti Dragomerske-mu potoku. Za boljšo varnost bi bilo potrebno povečati naklon iztoka Malenščice, prevodnost propusta ter zagotoviti ustrezen volumen detenzijskega bazena. V Dragomerski potok se prelivata tako Malenščica kot Snešak, ki je precej prodonosen. Propusti ne prevajajo vode Snešaka, veliko količino vode pa prispeva tudi urbani del. V študiji so še ugotovili, da je propust pod regionalno cesto ustrezno velik, pod avtocesto pa premajhen. Za zagotovitev varnosti bi bilo potrebno zagotoviti akumulacijo, povečati profil, namesto odprtega jarka so možne tudi alternativne rešitve. Obenem bi bil potreben delen odvod proti Dragomerskemu potoku, začeti pa bi morali tudi bolje ravnati s padavinsko vodo, jo ponovno uporabljati, akumulirati ali urediti ponikanje. Predstavili inovativne rešitve ravnanja s padavinsko vodo Koncept celovitega lokalnega upravljanja z vodo in vodnim prostorom je predstavil Marko Fatur iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda. Ta je zbranim predstavil nabor možnosti in ukrepov za trajnostno upravljanje z vodo. V dokumentu obravnavajo tri glavna področja upravljanja z vodo, in sicer rabo vode (ki zajema oskrbo s pitno vodo, vodovodni sistem, lokalne zajeme vode v višje ležečih izvirih oz. potokih ter posebne potrebe po vodi), odvajanje površinske in padavinske vode iz naselij, sisteme za odvajanje komunalne odpadne vode ter zmanjševanje ogroženosti pred poplavami. Kot smo izvedeli, bi bilo potrebno za zmanjšanje škode in omilitev poplav zmanjšati količine oziroma zadrževanje odtoka površinske in padavinske vode, zagotoviti ustrezne površine za vodo ter z njo trajnostno ravnati. S padavinsko vodo je potrebno ravnati na treh ravneh, in sicer na ravni lokacije oziroma zemljišča, na katerem stoji stavba, na ravni soseske in ravni povodja. Veliko bi z ustreznimi ukrepi lahko naredili že sami. Fatur predlaga zelene strehe, zbiranje deževnice in ponovno uporabo, prepustne tlake, zasaditev, odprte jarke, korita z vegetacijo, ki prestreza vodo s streh, ter poniko-valne kotanje oziroma suhe zadrževalnike, kjer bi se voda zadrževala le nekaj dni. Ukrepi na nivoju soseske zajemajo prepustne tlake, odstranitev robnikov in žlebov ter usmerjanje vode v zasajene kanale, mokre zadrževalnike, čiščenje ulic ter ureditev ceste tako, da bo podrejena sonaravnim ureditvam. Na nivoju povodja pa je potrebno ohranjati naravne struge vodotokov, obrežna blažilna območja morajo biti dovolj široka, znotraj njih je potrebno zagotoviti prostor za močvirna območja, predlagajo še ponovno vzpostavitev suhih rokavov vodotokov ter poudarjajo, da je potrebno poplavna območja oblikovati tako, da služijo za začasno zadrževanje poplavnih vod. Na predstavitvi sodelovali tudi občani Kot smo se lahko prepričali, je ena izmed bolj perečih tem, na katero so na javni predstavitvi opozorili občani, problematika Liparjevega griča. Izpostavili so, da bi gradnja na tem območju poslabšala razmere v naselju, ter se zavzeli, da bi Liparjev grič ostal neposeljen. Sicer pa smo na predstavitvi lahko slišali, da se v občinski upravi zavedajo, kakšne težave bi prinesla gradnja na tem območju ter da naselitve tega področja ne podpirajo. Občani so na predstavitvi še izpostavili, da so za poplavljanje krivi tudi nekateri posamezniki sami in pri tem opozorili na ucevljanje hudournikov v preteklosti. Spregovorili so še o zadrževalnikih, poplavljanju in možnih rešitvah, s katerimi bi preprečili poplave ob Snešaku in Dragomerskem potoku. Sicer pa smo lahko tudi slišali, da bi bilo za zmanjšanje škode vodotoke potrebno redno vzdrževati in povečati propuste. »Zavedeti se moramo, da je upravljavec vseh teh vodotokov ARSO. Z njimi moramo delati z roko v roki. Noben vodotok ni naš, občinski. Tako kot smo sanirali Malenščico, tako kot smo sanirali Molščico, so to vse skupni projekti z ARSO. Nobene stvari ne moremo narediti sami. Naša naloga je, da z njimi čim bolj sodelujemo, jih opozarjamo in tudi sami prispevamo nekaj sredstev, da se vodotoke spravi v red,« je zaključil župan Miran Stanovnik Karte poplavne študije in ogroženosti so oziroma bodo v bližnji prihodnosti javne in objavljene na spletu. Tekstualni del je dostopen na spletni strani občine Log - Dragomer v zavihku Razvojni dokumenti, do grafičnega dela pa boste lahko dostopali preko portala GIS-sistem. V. L. Foto: V. L. NAS CASOPIS 435/29.2.2016 CM K 37 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 37 T/ "( • •• 1 V* V • V "( Kanalizacija - občina se naprej čaka na potezo države Občinska uprava občine Log - Dragomer je že pred več kot pol leta na ministrstvo za okolje in prostor oddala vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Odgovora, ali je vloga odobrena, pa še vedno niso dobili. Po županovih informacijah naj bi na ministrstvu čakali na zaključek projektov iz stare perspektive, nato pa naj bi začeli razreševati nove vloge. Kot smo že poročali, je občinsko vodstvo vlogo za pridobitev evropskih sredstev oddalo na začetku lanskega avgusta, kmalu zatem, ko je Služba vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko objavila obrazec za oddajanje vlog. Kot nam je takrat pojasnila Marjeta Strnad Kuharič iz RRA LUR, je občina v novi perspektivi vlogo oddala med prvimi in bi na odobritev lahko čakali kar nekaj časa: »V prejšnji perspektivi so občine čakale zelo različno. Do same pridobitve odločbe so občine čakale od pol leta pa tudi do treh let.« Kot kaže, tudi v novi finančni perspektivi ne bo nič drugače, saj je od vložitve vloge minilo že dobrega pol leta. Kot smo izvedeli, na občini še vedno ne vedo, kdaj lahko pričakujejo odgovor, najverjetneje pa to ne bo še zelo kmalu. »V začetku februarja smo se srečali z ministrico in ostalimi odgovornimi na ministrstvu za okolje in prostor. Tema je seveda bila izvedba kanalizacije s čistilno napravo. Moje vprašanje je bilo, kdaj bo pregledana naša vloga, ki je bila oddana 4. avgusta lani. Dobil sem zagotovilo, da imajo našo vlogo visoko rangirano, ampak dokler se ne zaključi 11 projektov iz pretekle finančne perspektive, se okoljsko ministrstvo s Službo vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko ter ministrstvo za finance ne morejo opredeljevati, zato čaka- mo na zaključek teh 11 projektov,« je pojasnil župan Stanovnik in dodal, da bi ti projekti že morali biti zaključeni. »Oni že zamujajo, so že zelo pozni in takšna pozna zaključevanja vodijo v stres vseh. Naučili smo se, da so bile zaključne faze vseh finančnih perspektiv stresna obdobja za izvajalce in investitorje. Tudi zaradi tega smo praktično tedensko v navezi z operativnimi osebami na ministrstvu za okolje, da nam dajo še usmeritve, če so kakšno pozabili. Glede na to, da se diskontne stopnje znižujejo, z optimizmom pričakujemo pozitiven odgovor na našo vlogo. Po informacijah, ki jih imamo, bo nekaj sredstev zagotovo ostalo,« še dodaja župan. V okviru projekta naj bi bilo zgrajenih 23 kilometrov kanalizacijskih vodov, od tega 11,8 na Logu, 7,5 v Dragomerju in dobri trije na Luko-vici, zgrajena naj bi bila tudi čistilna naprava za 5.000 populacijskih enot. Investicija je ocenjena na okoli 14,5 milijona evrov, od tega naj bi iz kohezijskega sklada dobili 10,2 milijona, od države 1,8 milijona, iz občinskega proračuna pa bi za ta projekt v naslednjih petih do sedmih letih prispevali skoraj 2,5 milijona evrov (občina pa bo pokrivala tudi DDV). »Finančno konstrukcijo za kanalizacijo ima občina naštu- dirano. Glede na to da ministrstvo še ni dalo končne ocene, pa dinamike ne moremo ocenjevati, smo pa na projekt pripravljeni,« še pojasnjujejo na občini. Pripravljajo rezervne različice Dokumentacija za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave je izdelana v celoti in, kot pravi direktor Igor Rojec, za pripravo projektov stoji veliko dela prejšnje in sedanje uprave. Kljub temu da je vloga oddana in občinski upravi ostane le čakanje na odgovor ministrstva, pa, kot pravi župan, ne čakajo križem rok: »Medtem ko čakamo, preučujemo možnosti pocenitve projekta, ker si želimo čim nižjo investicijo. Ta je namreč tudi osnova za izračun komunalnega prispevka v bodoče in nižja, kot bo, nižji bo prispevek.« Na občini se pripravljajo tudi na scenarij v primeru, da bi dobili negativen odgovor. »Preučujemo druge možnosti rešitve za kanalizacijo oziroma odpadne vode s čistilno napravo. Če bi zadeva peljala v nezaželeno smer, nismo ostali brez rešitev, ampak predvidevamo opcije a, b, c,« še pravi župan, ki dodaja, da bodo o rezervnih različicah spregovorili, če bo to potrebno. V. L. Kurenti občino obiskali dvakrat V občini Log - Dragomer je v pustnem tednu kurentova pesem zadonela kar dvakrat. Najprej so občino obiskali znanilci pomladi iz Zgornje Hajdine z županom Stanovnikom na čelu, ki so se ustavili v vrtcu in osnovni šoli, nekaj dni kasneje pa še stari znanci Pravi demoni iz Vidma pri Ptuju, ki se tradicionalno ustavijo v piceriji Siciliana v Dragomerju, pokazat pa so se odšli tudi vrtčevskim otrokom. Letos se bo zima hitro končala, vsaj sodeč po obiskih kurentov. Tokrat jih je prišlo bistveno več kot v preteklih letih. Najprej so se na pobudo župana Mirana Stanovnika z avtobusom pripeljali koranti iz Zgornje Hajdine, iz Etnografskega društva Koranti Hajdina, katerega dolgoletni član je tudi log-dragomerski župan: »Prosil sem jih, da bi prišli v našo občino pred- vsem zato, da se otrokom prikaže še kakšne druge slovenske običaje. Da dobijo otroci vpogled v našo dediščino, vsaj tisti, ki še niso bili na našem največjem pustnem festivalu na Ptuju.« Pisana povorka približno dvajsetih kurentov, med njimi je bil tudi nekdanji boksar Dejan Zavec, je najprej obiskala otroke in vzgojiteljice v vrtcu, nato pa so zlo preganjali še v telovadnici osnovne šole. Veliki kosmatinci na čelu z županom, ki si je prav tako nadel kurentovo opravo, so veselo poskakovali ter poskrbeli za glasno melodično pesem velikih zvoncev, ki jih imajo značilne pustne šeme s Ptujskega polja zavezane okoli pasu. Nekaj dni kasneje pa so dobro in obilno letino v občino prinesli še kurenti iz Etnografskega društva korantov Pravi demoni. Tudi ti so s svojim obiskom navdušili otroke in vzgojiteljice v vrtcu v Dragomerju. Tisti otroci, ki so bili ob prvem obisku kurentov nekoliko zadržani, so se ob ponovnem obisku pustih šem sprostili in navdušeno opazovali kurentov ples. V občini so se mudili pernati kurenti, oblečeni v bogate kožuhe, pripasane so imeli verige z zvonci, na nogah gamaše, na glavah pa značilne maske s strašljivimi rdečimi usnjenimi jeziki in pisanimi trakovi. Po tradiciji so imeli s seboj tudi ježevke, na katere so jim dekleta privezovala robčke. Če so si kurentovo opravo nekoč nadeli le moški, pa danes ni več tako. Teža oprave kurenta je odvisna od velikosti človeka, ki jo nosi, na splošno pa moška oprava tehta do sedemdeset kilogramov, medtem ko je ženskam namenjena nekoliko lažja. Kurent ali korant je najbolj priljubljen in množičen tradicionalen pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Strašljiva maska izhaja iz ljudskega izročila; svoje zvonce in opravo si lahko kurenti nadenejo po svečnici. Koranti vedno nastopajo v skupinah, kjerkoli so, na cesti ali pa v hiši; stalno poskakujejo in se hkrati vrtijo, da njihovi zvonci čim glasneje rožljajo. V. L. Foto: Občina Log - Dragomer in Facebook stran Koranti iz Hajdine Prioriteta LAS Barje z zaledjem bodo skupni projekti občin Občina Log - Dragomer še naprej ostaja članica evropsko sofinancirane Lokalne akcijske skupine (LAS) Barje z zaledjem. V novem programskem obdobju 2014-2020 bo na razpolago 1,5 milijona evrov sredstev. Kot nam je zaupal ustanovni predsednik LAS-župan Miran Stanovnik, naj bi prednost dobili medobčinski projekti. Občina Log - Dragomer je v preteklem obdobju v okviru LAS Barje z zaledjem počrpala kar nekaj evropskega denarja. Skupna vrednost projektov v obdobju med leti 2008 in 2015 je bila dobrih 208 tisoč evrov, od tega je občina v okviru programa Leader pridobila skoraj 85 tisočakov oziroma 42-odstotno sofinanciranje. S tem denarjem je bila tako na primer prenovljena kotlovnica v osnovni šoli, energetsko so sanirali vrtec in postavili otroški igrišči v Dragomerju in Jordanovem kotu ter obnovili tla telovadnice v osnovni šoli. Tudi v novem programskem obdobju občinska uprava računa na denar iz Evrope, tokrat pa naj bi bilo za vse projekte skupaj na voljo okoli 1,5 milijona evrov sredstev. Kot smo izvedeli, lahko v novem programskem obdobju na podlagi priporočil EU pristop Leader prevzamejo tudi drugi evropski skladi. Preimenoval se je v lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD). Vanj sta se poleg kmetijskega vključila še ribiški in regionalni sklad. Ustanovni predsednik LAS je v novem mandatu log-dragomerski župan, ki pravi, da bo v novem programskem obdobju potrebno dati največ poudarka skupnim, medob- činskim projektom, s katerimi bodo konkurirali na razpisih. »Kot ustanovni predsednik bom zagovarjal in dajal prednost povezovanju barjanskih občin z zaledjem. Na razpolago je poldrugi milijon sredstev, ki se jih bo razporejalo glede na prioritete,« je povedal Stanovnik in dodal, da je Lokalna akcijska skupina v novembru organizirala pet delavnic, ki so bile podlaga za pripravo strategije razvoja na območju občin Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika. Zaključki delavnic so bili podlaga za oblikovanje ukrepov v strategiji in javnega razpisa za sofinanciranje projektov na področju razvoja podeželja v obdobju 2015-2020. »Strategija je že usklajena in je že šla naprej. Zdaj pričakujemo odgovore višjih instanc in upam, da bomo lahko čim prej začeli s projekti, ki so vezani na razvoj podeželja. S tem namenom sem že opravil sestanek z vršilcem dolžnosti direktorja Krajinskega parka Ljubljansko barje Janezom Kastelicem, ki ni naravnan samo v prepovedi na območju Ljubljanskega barja, temveč tudi v razvoj na področju kmetijstva, gospodarstva in turizma,« še zaključuje Stanovnik. V. L. Sara Mihelčič (TK Bobi) na stopničkah v mini tenisu! 8-letna Dragomerčanka Sara Mihelčič je 6. februarja 2016 nastopila na teniškem turnirju pod okriljem TZS v Rogaški Slatini v kategoriji mini tenis. V svoji predtekmovalni skupini je dosegla prvo mesto in se tako uvrstila v finalni del. V četrtfinalu je premagala nasprotnico iz Polzele. V polfinalu je nato tesno izgubila proti dve leti starejši nasprotnici iz Ljubljane. Tako je dosegla končno 3.-4. mesto in si priborila pokal. Na istem turnirju je nastopila tudi Emma Hrnčic iz Teniškega kluba Bobi z Brezovice, ki je postala zmagovalka v mini tenisu in pol-finalistka v midi tenisu. Trener Matej Gru-škovnjak je bil s svojima varovankama zadovoljen: "Punci si zaslužita vse čestitke! Emma se je po treh finalnih porazih končno zavihtela na sam vrh. Zelo pa sem vesel za Saro. V naš klub je prišla oktobra 2015 iz teniškega kluba v Dragomerju in se dokaj hitro prilagodila novemu okolju. Odkar je v našem klubu, je naredila ogromen napredek in že zelo diha za ovratnik našim drugim puncam in fantom iz kluba. V klubu imamo namreč zelo močno generacijo letnika 2008, še bolj pomembno pa je to, da so fantje in punce med seboj prijatelji in se na teniških treningih zabavajo! Verjamem, da je to šele začetek in da je pred nami uspešna športna, teniška pot. Sara, le pogumno na- prej! TK Bobi NAS CASOPIS 435/29.2.2016 CM K 38 38 MAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si KUP jf K< 1 osec Log - Drago mer MAREC TOREK, 1. 3., 22. 3., 29. 3. 2016, ob 17.00 SOBOTA, 12.3. 2016, ob 19.00 Kulturna prireditev ob mednarodnem dnevu žena. Ljudska igra VERIGA, KUD Ligojna, dramska sekcija SADIKA TOREK, 15. 3. 2016, ob 18.00 Delavnica: servietne tehnike in decoupage tehnike. Potrebne prijave za pripravo materiala. SREDA, 23. 3. 2016, ob 18.00 Kulturna prireditev ob materinskem dnevu 'POMLAD JE ZDAJ TU' v sod. z OŠ Log - Dragomer PONEDELJEK, 29.2.2016, ob 18.00 Delavnica: izdelava velikonočnih voščilnic in pirhov - KUD VSAK PONEDELJEK Ročne spretnosti v prostorih KUD Kosec ob 18.00 Klekljanje v prostorih KUD Kosec ob 15:00 Folklora za otroke v OŠ Log - Dragomer ob 16.00 Učenje angleškega jezika v prostorih KUD Kosec ob 18.00 VSAKO DRUGO NEDELJO Glasbeni band za otroke - stara šola na Logu ob 18.30 Literarni krožek - mentorica Jasna Vidakovič Podrobne inf. na tel. 064 159-939 KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO KOSEC Prostori KUD Kosec: Loška cesta 12, Log., vhod z zadnje strani. M: 064 159 939 //E: kud.kosec@gmail.com//FB: www.facebook.com/KudKosec Ko se med seboj povežejo kulturna društva Ker je december mesec, poln dogodkov in zabav, smo se v društvu odločili, da januarja organiziramo glasbeni večer, da se malo spoči-jemo od vsakodnevnega hitenja in dela, nahranimo naše duše in pobožamo ušesa s pesmijo. Vse to nam je omogočil Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke. V Mešani pevski zbor Kulturnega društva Bloke so vključeni ljubitelji petja ne glede na starost, poklic ali glasbeno predznanje. "Pomembno je veselje do petja, druženja in prijateljstva," pravi predsednik DK Bloke Lojze Mazij. Zbor je pod vodstvom zborovodkinje Tanje Avsec za koncert izbral slovenske narodne pesmi od Prekmurja do Primorske. V letošnji jubilejni 45. sezoni delo- vanja se je zbor posvetil koroški narodni pesmi, saj pevci menijo, da narodne pesmi pomenijo najlepši zbir raznolikosti slovenskega jezika, narečij, običajev in petja. Aktivna članica društva je tudi študentka in sopranistka Eva Modic. Eva naj bi zapela dve popevki ob spremljavi Iva Šviglja na harmoniki, vendar je glasbenik, na žalost, zbolel. Kljub temu so poslušalci uživali v temi dvorane in zrli v svetlobo na odru, kjer se je prepletal mozaik različnih pesmi in prečudovitih glasov. Poslušalcem so misli ob petju nastopajočih zaplavale po Sloveniji in se umirile. Obiskovalci so konec tedna, s pomočjo naših gostov, prav prijetno začeli. KUD KOSEC Ustreljen muc v Dragomerju V nedeljo, 31. januarja, je v Drago-merju nekdo z zračno puško ustrelil našega mucka. Prestrelil mu je črevesje, zato mu ga je veterinar ob operaciji odstranil precejšen del. Plačati smo morali veterinarsko oskrbo, poleg tega pa odslej zelo skrbno paziti nanj in ga zelo nadzorovano hraniti, zaradi česar je naše življenje seveda veliko bolj zapleteno. Vprašanje je, ali bo sploh še živel. Muc v naši družini predstavlja prvo izkušnjo sobivanja z živaljo. Ker se zavedamo, da lahko, ker se del dneva giblje tudi izven hiše, predstavlja grožnjo za druge živali in posredno tudi ljudi v naši okolici, smo ga cepili proti kužnim boleznim, bil je kastriran in nosil je ovratnico proti bolham. Žal ga ne moremo voditi na povodcu na sprehod in od tu naprej bolj odgovorno, kot smo, ne moremo ravnati. Razen seveda, če ga imamo ves čas zaprtega v hiši. Če torej tehtam med tem, ali bo maček, ki je po naravi samosvoja divja žival, lahko užival svobodo gibanja zunaj hiše, s tem pa tvegam nejevoljo bližnjega ali daljnega soseda, ki mu obisk našega muca na njegovem vrtu morda ne bo po volji, ali bi raje imela - kot pravijo v zavetiščih - "mačka za izključno notranje bivanje", še vedno upam, da v našem kraju živijo večinoma razumni ljudje in se bodo "svobodni" mački spretno izogibali vrtov, dvorišč ali strelsko ustrezne bližine tistih, ki se zaradi takšnih dejanj, k tej večini (še) ne morejo prištevati. Toplota in težnja po pristnem ter naravnem V zadnjih dneh januarja smo člani KUD Kosec ob skodelici toplega domačega čaja in sladkem prigrizku naših spretnih ter skrbnih gospodinj pripravili odprtje razstave lesenih kiparskih del. Za uvod v predstavitveni del nam je zaigrala glasbena skupina KUD Kosec, ki jo vodi Julijan Erič, nato pa je zaplesala še folklorna skupina Nageljček, ki jo vodi Nataša Kogovšek. Z mojstrom figur se je pogovarjala Brigita Žitko, ki je ljev večkrat razstavljal različne izdelke na šolskih razstavah. Kmalu je spoznal, da se lažje izrazi z lesom kot risbo in glino. Njegova dela so izraz velike ljubezni in želje po likovni izpovedi z lesom. V naravnih oblikah lesa prepoznava umetniške podobe, ki jih dodela le toliko, da so prepoznavne tudi za druge. Les je začel oblikovati leta 1967, ko je nastal prvi kip, za njim pa vsi drugi, ki so predstavljene na razstavi. Najraje ter smiselno stilizira oblike v samosvoj tip figure. Najlepši in najdražji kipi Janeza Pereniča so ure, ki kažejo življenjsko pot in postaje na tej poti - rojstvo, šolanje, mladost, poroko, otroke in starost. Razstava je zelo poučna, zato Perenič svoje kiparske stvaritve deli tudi z učenci in učenkami naše šole ter jim dokazuje, da lahko prav v vsakem materialu zaživi človeška duša. Ob zaključku odprtja so vsi nastopajoči v dar do- prireditev tudi povezovala. Razstava del kiparja-samouka Janeza Pereniča, ki se že dolga leta ljubiteljsko ukvarja s kiparstvom v lesu, stoji v OŠ Log - Dragomer. Njegove ročne spretnosti so prepoznali že v osnovni šoli, ko je na pobudo učite- dela z lesom lipe, oljke, jablane in hruške. Pravi, da po celodnevnem delu z lesom oljke dobiš občutek pijanosti, kajti les ima veliko eteričnega olja. Janez Perenič mojstrsko oblikuje tako celoto kot detajle, vključuje pa tudi votel prostor in prodornine bili deteljice, saj starodavne zgodbe pripovedujejo, da so skandinavski mornarji ob odhodu na morje vzeli s seboj veje slive ali oreha za srečo ter dobro počutje. Umetnik je vsem otrokom zaželel, naj deteljice vedno nosijo s seboj. KUD KOSEC Prva intervencija v letu 2016 Bil je dan, kot vsak, čisto običajen, vsi smo imeli vsakdanje opravke. A tisti večer, ki ga je vsak užival po svoje, se je v trenutku spreobrnil v večer, ki smo ga nenapovedano preživeli skupaj. Prvič v letošnjem letu so nam v torek, 19. januarja, od 18.13 zazvonili pozivniki in telefoni: "Na Grivi xx gori stanovanjski objekt". Ne vem, zakaj se mi nikoli zjutraj ne uspe tako hitro obuti in obleči, kot v teh trenutkih, a vseeno gre čas prehitro, ko nekdo potrebuje našo pomoč. Le nekaj minutah po pozivu smo že bili v kamionu (GVC 16-25), vsak s svojo nalogo. Ko se je kamion ustavil, se je vsak brez vprašanj lotil svojega dela, in ko smo vlekli cevi, pripravljali razsvetljavo in se opremljali z dihalnimi aparati, so nam že pomagali ostali, ki so se za nami pripeljali s kombijem. Kmalu za njimi pa so prišli pomagat še kolegi gasilci PGD Log z obema svojima voziloma in zaradi možnih poškodb tudi dva posredovalca gasilsko-reševalne enote Log - Dragomer - Lukovica. Prvi napad treh gasilcev je takrat že vstopal v objekt, ki je bil odklopljen od elektrike in pripravljen na gašenje požara v mansardnih prostorih v drugem nadstropju. Ko smo odprli loputo, ki je zapirala prostor, v katerem se je požar razvil, se v njem ni videlo popolnoma ničesar. Vse je bilo zadimljeno z gostim sivim dimom, skozi katerega se je videlo le nekaj svetlobe ognjenih zubljev. Z nekaj curki vode smo poskusili pogasiti ogenj, kolikor se ga je videlo, a smo hitro ugotovili, da je bolj razvit, kot je bilo videti na prvi pogled, zato je bilo treba najprej odpreti okna ter spustiti iz prostora vročino in paro, ki se je ustvarjala ob gašenju ter nas krepko žgala skozi čelade v glavo in ramena ter nam prepreče- vala vstop skozi stropno luknjo, da bi lahko omejili in pogasili požar. Vendar prostora nismo poznali in nismo vedeli, kje je okno, zato smo ga poiskali s termo kamero. Ogenj v žarišču požara med nami in oknom smo z nekaj curki vode umirili, da smo se lahko pod oblakom vročine splazili do okna in ga odprli. Kmalu zatem smo imeli požar pod nadzorom in najhujše je bilo za nami. Po pregledu prostora, s katerim smo izničili možnosti, da spet zagori, smo pospravili opremo, spili čaj, ki nam ga je prinesla ena izmed prijaznih sosed, in odšli nazaj v gasilski dom. Intervencije se je udeležilo 14 gasilcev PGD Dragomer - Lukovica, 12 gasilcev PGD Log in 2 prva posredovalca gasilsko-reševalne enote Log - Dragomer - Lukovica. Ob tej priložnosti, ko pišem o naši prvi intervenciji v letošnjem letu, bi se rad zahvalil v imenu vseh gasilcev PGD Dragomer - Lukovica vsem, ki ste nam pomagali s svojim nakazilom dela dohodnine, prostovoljnimi in drugimi prispevki pri nakupu opreme. Brez nje ne bi opravili niti te niti katere druge intervencije tako hitro in kakovostno, škoda pa bi bila posledično veliko večja ali celo katastrofalna. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ za PGD Dragomer - Lukovica, Miha Koren NAS ČASOPIS 435/29.2.2016 CM K 39 29. februar 2016 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 39 V slovo Mariji Rus Marija Rus se je rodila 28. oktobra 1931 na Viru pri Stični Jožetu Sadarju in Tereziji, rojeni Košak, kot peta od sedmih otrok. Krstil jo je v starodavni stiški baziliki p. Dominik Oberfrank, botra pa sta bila Jožef in Ana Kokelj. Veliko revščino v družini, ki jo je blažila dobrodelnost menihov iz bližnjega stiškega samostana, je še povečala nesrečna smrt prvorojenega sina Jožeta, ki je kot skoraj desetletni pastir utonil v lokvi na Kavcu nad Pristavljo vasjo. Mater Terezijo so pestile hude rane v trebušnem predelu, zaradi katerih je še ne 40-letna umrla v bolnišnici v Ljubljani. Mala Marica je takrat že prebivala pri stricu in stari teti pri Kostelcu v Pristavlji vasi, ki sta jo vzela k sebi namesto njenega pokojnega brata Jožeta. Pokojna mami se je spominjala, da niti prave obutve ni imela, ko je odhajala služit, le skromne copatke, tako da jo je sestra Rezka morala prenesti čez veliko lužo nekje v gozdovih na meji med stiško in šentviško faro. Umirajoča mati v ljubljanski bolnišnici je po branjevki iz Pri-stavlje vasi naročila teti Nani, naj pripelje Marico in Miha k njej. Otroka sta v bolnišnici prebudila spečo mater: ta je samo odprla oči, pogledala sina in hčer ter umrla. Marica je bila kmalu zrela za šolo. Hodila je v šolo v Šentvidu, kjer se je okužila z ljubeznijo do knjig. Teh je bilo precej tudi pri Kostel-cu v stari mentrgi: Marica jih je skrivaj jemala na pašo. V branje zatopljenemu dekletu so zato kdaj krave ušle, ampak nič ne de. Žal se je v deželo kmalu prikradla bratomorna vojna: na samotni domačiji pri Kostelcu so se ustavljale najrazličnejše vojske, vsem pa je bilo treba kuhati žgance, česar je bila Marica kar vešča. Le včasih se je bojna sreča na hitro obrnila in namesto vojakov so bile žgancev deležne domače živali. K sreči so vse grozote vojne, ki so jih bili kraji okoli Šentvida in Stične utrpeli zvrhan kelih, končno minile. Hčeri je oče Jože kdaj priskrbel občasno delo, da je ruvala plevel na travnikih, kjer je sedanje letališče v Šentvidu. Leta 1947 se je odšla učit h krojaškemu mojstru Tonetu Rusu, babičinemu bratrancu, v Ljubljano. Spretno dolenjsko dekle se je uspešno naučilo krojiti najrazličnejše obleke, ki jih je potem dokončane peš nosilo strankam po vsej Ljubljani, tako da je dodobra spoznalo tudi prestolnico. Z odliko je končala tudi obrtno šolo. Da bi si povečala življenjske možnosti v povojnem času, se je pridružila delovnim brigadam, ki so gradile Tovarno učil v Črnomlju, in bila dvakrat udarnica. Mojster Rus je šel z družino večkrat na obisk h Kogovškovim, kjer je bil doma njegov vajenec Marjan. Z njim je šla pogosto tudi Marica, ki je na Logu tako spoznala svojega bodočega moža Cirila. Ko se je selila na Lavrico, ga je v Ljubljani srečala v modri vojaški uniformi: Ciril je takrat končeval prekinjeni vojaški rok na vojnem letališču na sedanji Letališki cesti. Med njima je preskočila iskra in čez leto dni sta že postala mož in žena. Preselila sta se na Log na podstrešje Matijeve hiše, potem pa kmalu v sosedovo Mesesnelovo domačijo. Tja je k svoji nečakinji kmalu prišla tudi teta Nana iz Pristavlje vasi. Ko je mlada družinica štela že tri otroke, se je preselila v novo, še ne povsem dokončano hišo streljaj stran na Barju. Tam se je sestri in bratoma kmalu pridružila Marička, potem pa sčasoma še trije otroci. Mami Marija je pridno skrbela za otroke, oče Ciril pa za elektriko v avtomobilih strank od blizu in daleč. Marici so prav prišle krojaške spretnosti, da je lahko lepo oblačila svoje otroke v doma izdelana oblačila. Z veseljem je pomagala tudi ljudem z znanjem prve pomoči, ki ga je pridobila v krajevnem odboru Rdečega križa: ponesrečenim na zelo prometni Tržaški cesti in skakalcem na ložanski skakalnici, ki niso bili ravno tako vešči tega športa kot brata Prevc. Čeprav sama ni imela veliko, je znala ljudem pomagati z nasveti, pa tudi s pomočjo v največji stiski, če so npr. zaradi požara ostali brez osnovnih šolskih potrebščin. Otroci so se od matere navzeli veliko ljubezni do petja in glasbe z zgodbami iz njenega otroštva ter mladosti in najrazličnejšimi zgodbicami, izreki in šalami. Z možem Cirilom sta se veselila njihovih šolskih in drugih uspehov, prav kmalu pa tudi vnukov. Žal je Marici zahrbtna bolezen prav kmalu vzela moža Cirila. Prepotrebni denar za preživetje si je potem na začetku služila tudi s pospravljanjem vrtca na Logu, kjer je žalost v popoldanskih urah preganjala s prepevanjem narodnih in cerkvenih pesmi, ki jih je znala res veliko. Kmalu se je vključila tudi v cerkveni zbor na Logu, postala pa je tudi katehetinja, saj je uspešno zaključila teološko-pastoralni tečaj na Teološki fakulteti v Ljubljani. Z veseljem je pisala za krajevne in cerkvene časopise, ukvarjala pa se je tudi s preučevanjem krajevne zgodovine na Logu. Veliko veselja je imela tudi z vrtom okoli hiše in bližnjo njivo. Leta so počasi minevala, vnukom so se pridružili pravnuki. Naša mama je počasi telesno slabela, vendar pa je skoraj do zadnjega ohranila veliko čilost duha, s katero je bodrila vse, ki smo ji bili blizu. Na začetku lanskega leta jo je po obdobju slabega počutja žal prizadela možganska kap, zato se je marca preselila v Dom Marije in Marte v Logatec, kjer so zelo lepo skrbeli zanjo: vodstvu in osebju doma se zato otroci najlepše zahvaljujemo. Mama je tudi v tem zadnjem obdobju znala poskrbeti za dobro voljo, potem pa je počasi ugasnila. Spravljena z Bogom in ljudmi je 28. januarja kmalu po polnoči odšla po večno plačilo k svojemu Stvarniku. Otroci, vnuki in pravnuki, zeti in snahe, brata Avguštin in Miha ter sestra Anica in vsi njeni jo bomo zelo pogrešali, verujemo pa, da se nekoč spet snidemo z njo pri Bogu. Mami, hvala za vse: prosi za nas Boga Vsemogočnega! Miha Rus Skupina DVIG - bralni krožek Šopek poezije na Prešernov dan v Dragomeru v Toskani - 3. 2. 2016 Člani bralnega krožka v občini Log - Dragomer smo se odločili, da letošnje praznovanje kulturnega praznika, ki poteka ob 170. obletnici izida Prešernovih Poezij, počastimo s pesniškim večerom treh literarnih ustvarjalcev iz naše občine - Angelce Svete, Dragice Krašovec in žal prezgodaj umrlega Zdravka Pečana, ki so svoje pesmi zbrali in izdali v samostojnih zbirkah. Slovenska beseda, ki je in še vedno živi v ljudskih pesmih - te so se z ustnim izročilom prenašale iz roda v rod vse do današnjih dni, je bila prvič zapisana v Brižinskih spomenikih. Veliko kasneje je zaživela v upornem puntarskem verzu "le vkup, le vkup uboga gmajna" sredi nemške pesmi, našla svoje mesto v protestantskih in kasneje katoliških pesmaricah ter v drugi polovici 18. stoletja dosegla svoj prvi vrh z Devovimi verzi v Pisanicah, s čimer je utirala pot prizadevanjem razsvetljencev iz Zoisovega kroga in jeziku srca, ki je zaživel v Linhartovem Matičku, kasneje pa Vodnikovih Pesmih za pokušino. Svojo umetniško popolnost in vsestranskost je dosegla s poezijami Franceta Prešerna, ki so nas kot enakopravne umestile med druge evropske narode - na pesniški zemljevid sveta. S Prešernom so se nam razprla nova duhovna prostranstva človeške misli, potrdilo ter utrdilo pa se je tudi prepričanje, da je mogoče v materinem jeziku spregovoriti o vsem, zares čisto vsem. In njegova Zdravljica, ki je zaradi cenzure lahko izšla šele po revoluciji leta 1848 in nas je ter nas še vedno združuje tudi v najtežjih preizkušnjah, je zagotovo najlepša himna, kar jih svet pozna. Slovenci smo narod pesnikov in pesem nas je ter nas še vedno spremlja na vsakem koraku. Spremlja nas v najlepših, a tudi najtežjih trenutkih našega življenja. Povezuje nas, nam odkriva skrivnosti in lepote sveta, ki nas obdaja. Z njo lahko omilimo bolečino ob izgubi ljubljene osebe, se kritično ozremo okoli sebe in se poveselimo ob rojstvu novega življenja. Pomaga nam premagovati razdalje med ljudmi in razširjati obzorja. Osmišlja nam svet in lastno življenje. Vse to smo odkrivali tudi v pesmih naštetih avtorjev, ki so nam približali svoja občutja, spletli nove vezi med nami in nam polepšali praznovanje Prešernovega dne. Alenka Logar Pleško Večer je bil nekaj posebnega, zakaj? »Ker smo ga naredili lepega ljudje..., ker imamo radi lepo slovensko besedo in ker ji znamo prisluhniti. A to je mogoče le, če se najdejo ljudje, ki znajo oboje povezati. Člani bralnega krožka to znamo, zmoremo in hočemo. Vsi skupaj pa prispevamo, kar lahko. Nocojšnji večer je bil nekaj posebnega, ker je prostor preplavila želja, da bi nam bilo lepo«. Bilo nam je, tudi zato, ker smo izvedeli, kaj navdihuje naše pesnike in kaj jim pomeni upesnitev navdiha. Zdravko je ustvarjal ob večerih na potovanjih, daleč od doma, s pesmijo je razdaljo premagal in se povezal s svojimi ljubljenimi. Angelca s pesmijo največkrat blaži bolečino. Dragica pa, včasih, ko je sama, potrebuje nekoga ali nekaj, kar jo posluša. List papirja prenese vse, nemo jo posluša in zato Dragica ne potrebuje energije za dialog: »Človek tisto, kar ga teži, preprosto preloži in mu je lažje«. Člani bralnega krožka se zahvaljujemo Toscani za prostor, ki ga redno uporabljamo za srečanja. Boža, Danica, Janez, Marinka, Meta, Milka, Olga, Tanja Zdravko Pečan: Izgubljena Najina ljubezen se ni izgubila. V mehkobo pomladnih dni se je skrila. V jezera jutranjih meglic se je potopila. V toploto božajočih žarkov se je zavila. S šarmom cvetočih rož se je okrasila. Se iz pesmi ptic oglasila. V opojne dišave je log in gaj ovila. Se po mlečni cesti po neskončnih poteh zvezd je sprehodila. Potem pa se v najina srca vrnila. Angelca Svete: Leteti želim Ko sanjam, da lepo živim, letim. Letim kot ptica, brez skrbi in bolečin. Ko srečna sem, letim. Ko se zbudim, sem okovana od življenja bolečin. Dragica Krašovec: Objem poletja Odšel si na poletno noč in vzela te je tema. Sama sem zdaj in prazna je tvoja postelja. Na njivi za hišo ni več pšenice, ostanke zrnja še iščejo glasne ptice. Še lune ni več to noč, le krajec visoko na nebu. Vse mirno in tiho, zrem v cestni obroč in sanjam o morskem galebu. Čutim vonj morskih trav, tu, doma, sredi širnih planjav. Slišim šum in valovanje morja, čutim nežno bitje srca. Poletje je, čas za veselje in radosti, čas za druženje in tisoče drobnih sladkosti, čas za igro srca, čas za naju, za dva, ki sta osamljena. Pavli v slovo Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša članica, ga. Pavla Prah. S svojim dolgoletnim predanim delom, prijaznostjo, toleranco in vsakokratno pripravljenostjo na sodelovanje je pustila velik pečat na ljubiteljski kulturi, predvsem področju ohranjanja kulturne dediščine. Prav do zadnjih dni je bila aktivna in skrbna do svoje sekcije. Opravljala je več pomembnih funkcij v organizacijah, povezanih s kulturo, zato smo ji lahko vsi kulturniki hvaležni za njeno izjemno bogato delovanje. KUD KOSEC Pavla Prah je prejela priznanje Občine Log - Dragomer za dolgoletno družbeno in društveno aktivnost v nekdanji KS Log in Občini Log - Dragomer. NAS CASOPIS 435/29.2.2016 CM K 40 Ob kulturnem prazniku v središče postavili Cankarja Log - Dragomer, 4. februar 2016 - Osrednjo prireditev ob kulturnem prazniku sta organizatorja KUD Kosec in Osnovna šola Log - Dragomer letos posvetila Ivanu Cankarju. Ob 140. obletnici rojstva našega velikega pisatelja so osmošolci na odru prebirali odlomke iz Cankarjevih črtic Moje življenje, prireditev pa so popestrili še plesno in glasbeno obarvani nastopi. V hramu učenosti so se v tednu pred kulturnim praznikom tudi letos zbrali ljubitelji kulture, da bi se poklonili največjemu slovenskemu mojstru romantičnih stihov Francetu Prešernu ter vsem kulturnim ustvarjalcem pred in za njim. V uvodu je spregovoril župan Miran Sta-novnik, ki je povedal, da mu je vsakič, ko posluša slovensko himno, toplo pri srcu ter dodal: »Prav je, da se nocoj in tudi skozi vse leto zavedamo, kako lepo je biti Slovenec, kako ponosni smo lahko na to, da živimo v domovini, kjer imamo svoj jezik. Prav je, da to domoljubje gojimo ne samo v tem prostoru, ampak tudi potem, ko pridemo domov, ko bomo v družbi naših otrok, naših sosedov.« Ob tej priložnosti je vsem zaželel lep in prijeten kulturni večer ter se zahvalil organizatorjem, ki vsakokrat poskrbijo, da so kulturni dogodki v naši občini tako lepo obeleženi. Tokrat je bilo druženje ob kulturnem prazniku nekoliko drugačno kot pretekla leta. Organizatorji prireditve so se ob tej priložnosti spomnili izjemnega vrhniškega pisatelja Ivana Cankarja in prav njemu je bil posvečen prvi del prireditve. 10. maja bo namreč minilo 140 let, ko se je Ivan Cankar v hiši na klancu kot eden od dvanajstih otrok rodil v obrtniško-prole-tarski družini. Njemu v čast so osmošol-ci na odru recitirali izbrane odlomke iz avtobiografskih črtic, ki jih je pisatelj v obliki podlistkov objavljal v Slovenskem narodu leta 1914 pod naslovom Moje življenje. Ob nežni glasbeni podlagi so Tea, Jan, Nika, Luka, Erika, Ana in Klara prebirali odlomke, v središče katerih je postavljen pisatelj, njegovo brezskrbno otroštvo in srečni dnevi pri Sveti Trojici na Vrhniki, na mesarjevih kladah, v enajsti šoli pod mostom, pa tudi manj srečni dnevi otroka, ki sluti, da je življenje lahko še lepše in mu zato hrepenenje napolnjuje dušo. Drugi del prireditve pa je bil pevsko, glasbeno in plesno obarvan. Na odru so druženje ob prazniku obogatili učenci šolskega mladinskega pevskega zbora in Orffovega orkestra pod taktirko Mojce Lorber. Občinstvu sta se predstavila tudi mlada nadarjena kitarista glasbenega ansambla KUD Kosec, Gašper in Maruša, ki ustvarjata pod vodstvom Julijana Eriča. Za plesni točki pa sta poskrbeli plesna skupina Vesoljski polžki s Stare Vrhnike in Folklorna skupina KUD Kosec Nageljček pod mentorstvom Nataše Kogovšek, ki sicer deluje že od leta 2014, vendar od začetka letošnjega šolskega leta v novi sestavi. Tokrat so obiskovalcem predstavili življenje nekoč, ko so otroci spoštovali vsak košček kruha. V. L. Bralni krožek je novo leto začel s Cirilom Zlobcem Kdo med nami ga ne pozna, Cirila Zlobca, pesnika, pisatelja, publicista, urednika, akademika in nekdanjega politika, ki je lani praznoval 90-letnico rojstva, zaradi česar je založba Mladinska knjiga izdala 90 ljubezenskih pesmi v zbirki z naslovom Ljubezen, čudež duše in telesa. Kot pravi pesnik sam, je zbirko posvetil svoji ženi in jo zasnoval kot zgodbo svojega življenja. Zlobec je devetdesetletni pesniški starosta, ki je prepričan, da je ljubezen dostopna vsakemu, če se le zna boriti zanjo. Z verzi piše življenjsko zgodbo, v kateri ni bilo malo bolečine, pa v njej vseeno vselej zmaga ljubezen. Tako navdihuje številne generacije. Knjigo bogatijo podobe slikarke Metke Krašovec, ki ne le krasijo knjigo, temveč tudi spontano, nevsiljivo in všečno likovno umetnost približajo bralcu. Pesnik je bil lani izbran za osebnost leta na Valu 202, nominiran pa je bil tudi za Delovo osebnost. To je le dokaz več o tem, kako toplo so ga sprejeli bralci na Slovenskem. Knjiga je postala prodajna uspešnica, pesnika pa je močno utrdila med ljubitelji poezije. V bralnem krožku smo poleg omenjene knjige z užitkom, velikim zanimanjem in zbrano pozornostjo brali tudi njegovo prozo. V dveh knjigah Spomin kot zgodba nas Zlobec popelje skozi svoje otroštvo, šolanje, medvojno in povojno življenje na Krasu, skozi življenje javnega delavca, literata. Bralci pa lahko zaznamo predvsem njegovo veliko predanost narodu, kulturi, družini in ljubezni. Človeka prevzame avtorjeva pokončna drža, izbrana in lepa slovenska beseda ter njegova življenjska zgodba, ki nevsiljivo, prijetno berljivo in zanimivo vstopa v bralčev svet. Vsekakor je Zlobec literat tega časa, aktualen, zanimiv in iskriv v svojem ustvarjanju ter zna pritegniti bralca. Zdaj se srečujemo s Kovičem, gotovo pa ne bomo obšli ostalih dveh, ki so s Pesmimi štirih obogatili slovensko poezijo. Dragica Krašovec DVIG - druženje za vzajemno izobraževanje generacij A 1 V V* • V V* 1 11 v* , Angleščino in nemščino se lahko učite bližje domu - v občini Log - Dragomer Ali potrebujete znanje tujega jezika v službi? Morda na potovanju? Ali za študij v tujini? Želite na srečanjih z angleško ali nemško govorečimi tujci nastopati bolj samozavestno in sproščeno? Če ste le na eno od vprašanj odgovorili z da, vas vabimo na tečaj konverzacije v angleškem jeziku. Namenjen je vsem, ki angleščino dobro razumete, želite pa izboljšati komunikacijske sposobnosti v različnih življenjskih in delovnih okoliščinah. 40-urni tečaj bo potekal zelo intenzivno od marca 2016 naprej v majhni skupini do 7 študentov. Od vsega začetka boste govorili le angleško. Poudarek bo na praktično uporabnih vsebinah in komunikaciji. Začetni tečaj nemščine Namenjen je tistim, ki bi radi osnove nemškega jezika znali zato, da boste na potovanjih prišli, kamor hočete, dobili, kar želite, udobno prenočevali, si ogledali, kar ste načrtovali, in spoznali nove ljudi. 40-urni tečaj bo potekal od marca 2016 naprej v skupini od 8 do 10 študentov. Poudarek bo na vsebinah iz vsakdanjega življenja. Nadaljevalni tečaj nemščine Namenjen je tistim, ki ste se učili nemščine v šoli ali na tečajih pa želite to znanje obnoviti, izboljšati in se pripraviti na delo, pri katerem boste prišli v stik z nemško govorečimi poslovnimi partnerji ali pa načrtujete študij v tujini. 40-urni tečaj bo potekal intenzivno, od marca 2016 naprej, v skupini do 7 študentov. Vsi trije programi so usklajeni s skupnim evropskim jezikovnim okvirjem. Tečaje bosta vodili vrhunski profesorici. Pred začetkom tečajev bosta preverili raven znanja vsakega udeleženca in ga seznanili z možnostjo pridobitve mednarodno priznanih certifikatov. Cene tečajev so odvisne od števila študentov: 40-urni tečaj od 285 do 170, 60-urni od 425- do 255 evrov. Vabimo vas, da se prijavite in nam pišete na DVIG@iold.si ali nas pokličete na 041 775 771. Upokojenci društva Dragomer - Lukovica pripravljajo redni letni zbor društva V prvih dneh marca, natančneje v sredo, 2. 3. 2016, bo imelo Društvo upokojencev (DU) Dragomer - Lukovica ob 15.00 v prostorih Gasilskega doma Dragomer svojo redno letno sejo odbora. Potek zbora bomo popestrili s krajšim kulturnim programom in dobro malico. Program zbora v glavnem poznamo, saj izhaja iz aktov društva od ustanovitve dalje. Potrdili bomo poročilo o delu, ki so ga že obravnavali člani upravnega odbora, pregledali finančno poslovanje društva v letu 2015, izvolili nadomestne člane organov društva in sprejeli okvirni plan za delovanje društva v letošnjem letu. Nekatere dejavnosti so utečene in so se »prijele« med člani, zlasti na športnem področju, redni so obiski starejših ob njihovih osebnih praznikih, pogrešamo pa pestrost delovanja na področjih, ki jih želimo v društvu ponovno oživiti ali celo na novo uvesti. Ugotavljamo, da se članstvo stara in potrebuje drugačno povezovanje, kot v prejšnjih letih, poleg tega pa je potrebno vključiti tudi mlajše, ki v naše društvo komaj vstopajo. Idej za širitev aktivnosti nam ne manjka. Naša okolica nudi neomejene možnosti za sprehode v naravo, krajše ali daljše pohodne poti, kolesarjenje, razne delavnice o možnostih samooskrbe s sadjem in zelenjavo, ročnih delih, izvajanje kulturnih dejavnosti z medgeneracijskimi srečanji (šola, vrtec), bralni krožek, Prednovoletno druženje z dragomerskim vrtcem. obiske kulturnih prireditev, morda ples, čajanke, zborček, družabne igre, obisk gledališča, ogled filmske predstave in še kaj. Potrebujemo le ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati s svojim aktivnim prispevkom, časom in znanjem. In potrebujemo vas, da se nam pridružite. Le tako bomo naše delo popestrili, vam pa skrajšali urice osamljenosti in omogočili uveljavitev posameznih spretnosti ter zagotovili sprejetost in pomembnost vašega sodelovanja. Ni dovolj, da se nekdo potrudi in izvede neko aktivnost, če se vanjo ne vključijo zainteresirani člani društva. Zadostna udeležba posameznikov pomeni pravilnost izbire in pravo odločitev. Večji poudarek želimo dati samopomoči, zdravstvenemu ozaveščanju in spremljanju zdravstvenega stanja posameznikov, kjer se je aktivno vključil Zdravstveni dom Vrhnika s svojimi sodelavci. Pridite vsak drugi torek v naše prostore in izkoristite te možnosti. Predvsem pa se udeležite občnega zbora v marcu, povejte, kaj pričakujete od društva, in se aktivno vključite v naše delovanje. Le povezani, usmerjeni k izvajanju ciljev bomo lahko tudi uspešni. Dragica Krašovec Pavli v slovo Z globoko bolečino v srcu smo sprejeli žalostno vest, da nas je za vedno zapustila delu predana krajanka Pavli Prah. Kot jeseni počasi usiha moč sončnih žarkov, tako je tudi v tebi veliko prezgodaj začelo usihati življenje. Sklenila si šest desetletij in pol dolgo, z delom bogato prežeto življenje, ter preživela tudi v najtežjem času gradnje tvoje družinske hiše in ob smrti tvojega dragega ter ljubega moža Francija. Tvoja življenjska pot se je začela pri Svetem Vidu 30. junija 1950. Potem ste se preselili na Log v novozgrajeno hišo. Osnovno šolo si obiskovala na Logu v svojem domačem kraju ter šolanje nadaljevala v Ljubljani na ekonomski srednji šoli. Kruh zase in svojo družino si večinoma služila v Ljubljani v Skupnosti za ceste RS. Bila si zelo delavna in vztrajna pri svojem delu. En mandat si preživela tudi kot tajnica v svetu Krajevne skupnosti (KS) Log. Tvoje nesebično, pošteno in ustvarjalno delo je dalo velik pečat celotni skupnosti. Bila si iznajdljiva in vztrajna pri vsaki nalogi, ki ti je bila zaupana. Dobro se spomnim tvojega dela v tistih zlatih časih za KS Log, ko so vsi hrepeneli po čim lepši in boljši ureditvi ter napredku v skupnosti. Marsikatera krajevna skupnost v Občini Vrhnika nam je zavidala naše uspehe. Veliko si naredila za asfaltiranje cest na Logu, javno razsvetljavo, elektrifikacijo na Ferjanko (po šestdesetih letih obljub), otroško igrišče v Jordanovem kotu, napis na cestninski postaji na Logu. Bila si soustanoviteljica, soustvarjalka in članica Odbora za ohranjanje kulturne dediščine v KS Log. Vedno si skrbela za Miklavževanje; predvsem da je ta običaj ostal na Logu (da ni bil prenesen na župnijo Brezovica, kar je bila želja nekaterih). Pomagala si pri izdelavi butaric za veliko noč, materinski dan, pirhov, poskrbela za čistilno akcijo, pobiranje ambrozije, kresovanje za 1. maj, ličkanje koruze, adventne venčke, pohod z baklami k polnočnici na Brezovico in še bi lahko našteval. Skupaj smo želeli mladim in starim približati stare običaje, kako se je delalo in živelo na vasi pred več kot 100 leti. Pavli je vedno ob vsaki novi prireditvi ali pridobitvi dejala: »No, pa smo spet napravili nekaj lepega, dobrega in poučnega za naše otroke in mladino.« Zbirala je tudi fotografije, ki so prikazovale življenje nekoč. Veliko informacij je dobila pri gospe Ički Zupančič z Loga, kajti njena mati je bila Vrbičeva Geli, ki je imela včasih gostilno, hkrati pa tudi zelo dober spomin. Pavli je delo odbora predstavljala tudi zvezi vrhniških kulturnih društev. Povedati moram še to: vsa dela je opravljala brezplačno in zelo veliko naredila za Log ter našo krajevno skupnost. Škoda da je nimamo več: ne Pavli, ne krajevne skupnosti, ne javne razsvetljave v Kačji vasi, ne kanalizacije na Logu. Ludvik Rožnik NAS CASOPIS 435/29.2.2016 CM K 41 29. februar 2016 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani MAŠ ČASOPIS 41 Črna kronika - januar 2016 • Črna kronika - januar 2016 • Črna kronika - januar 2016 Območje Policijske postaje Vrhnika Januar je bil odločno prehladen za skok v vodo, očitno pa še premalo, da bi ohladil glavi občank, ki sta si na Vrhniki veselo skočili v lase. Izmenjava mnenj se je stopnjevala do točke, ko je zmanjkalo besednega zaklada in so zapele pesti. Sredi bojevitega kriljenja in zamahovanja, med katerim se po poročanju virov ni nihče prehladil, je nato ena od njiju na plano potegnila nož, četudi je sezona regrata še daleč. Nenaročeni javni zdrahi so nič kaj prezgodaj naredili konec možje postave. Kršilki javnega reda in miru sta jo začuda odnesli brez telesnih poškodb, a ne brez glob. Sum storitve kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru še preiskujejo. tnimi nesrečami. Hujši sta se pripetili v Dragomeru in Bistri, kjer so jo udeleženci odnesli z lahkimi telesnimi poškodbami. V dveh primerih je nesrečama botroval alkohol, v enem je bilo celo tako, da je bil voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Po novem pa je tudi brez avtomobila. Območje Policijske postaje Ljubljana Vič Policisti viške policijske postaje so januarja v občini Dobrova - Polhov Gradec preiskovali nadvse nenavaden primer, ko je občanu iz gozda izpuhtelo za kar 30.000 evrov hlodovine. Klaftro ali dve se zlahka skrije v prtljažnik, takšen tovor pa bi iz gozda neopaženo speljal le največji čarodej. To pa roko-mavhi na njihovo nesrečo pač niso. Možje zakona so hitro Prav po filmsko pa se je še neznani razbojnik pretekli mesec polotil vrhniške zlatarne. Kar sredi belega dne je vstopil v prodajalno, pocedil sline nad izložbami in nato na plano potegnil orožje. Nemočno prodajalko je prisilil v zadnji prostor, jo trdno zvezal in nato svojo pozornost posvetil nakitu. Lepljivih prstov se je prijemalo vse od kraja, še najraje pa najlepši kosi zlatnine. Kam jo je pobrisal zatem, se še ne ve. So se pa po vrhniški okolici v tem času klatili še drugi tatiči in njih posnemovalci. Revček, ki se je v preteklosti bolj kot ne neuspešno spopadal že s Pingovimi tetrapaki, se je nameril postati vlomilski velemojster. Z majhnimi koraki a toliko večjimi očmi je v Bevkah iskal priložnost za hiter in bajni zaslužek. Poln zanosa je zmogel okno na stanovanjski hiši, se stlačil v notranjost, nato pa - jojmene - sprožil alarmno napravo. S kraja je pobegnil, še preden bi utegnila v njegov žep zaiti sleherna dragocenost. Morebiti je prav ta pozneje skušal priti še v podlipsko žu-pnišče, v času, ko gospoda ni bilo doma. Tudi to pot je namreč nepridiprava iz veže spodila alarmna naprava in zopet praznih rok, kaj šele z odpustki. Ponje se bo moral vrniti kak drug, bolj svečan dan, pokoro pa mu bo naložila kar pristojna tuzemska sodna instanca. Z Loga medtem poročajo o tatvini rdečega Citroen Berlinga, 1.9 diesel, registrskih številk LJ NI-089. Kako daleč bo uspel uiti zmikavt, ki je strgane čevlje zamenjal za udoben prevoz s tujim avtomobilom, bomo še poročali. Za njim, tako kot za ostalimi, policisti še poizvedujejo. Zimski januar je na območju policijske postaje Vrhnika postregel še z dvanajstimi prome- sestavili spisek osumljencev, zoper katere bodo že v kratkem podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. V Šiški je moralo biti nekega januarskega večera že vse zaprto, pa se je cigaret željni tatič odpravil na dobrovski konec. Tod ni bilo nič drugače, a nikotinska kriza ga je verjetno že tako tresla, da ga je kar samo vrglo ob lesena vrata gostinskega lokala, ki jih je nato z orodjem dokončno odprl. Med mrzličnim pretikanjem prostora je naletel na nekaj menjalnega denarja, kave in končno tudi cigaret, vse v skupni vrednosti 500 evrov. Menda se mu je zdelo tako fino, da se je že v kratkem vrnil, tokrat preko stekla na vhodnih vratih. Pograbil je cigarete in, jasno, menjalni denar, za nameček pa še blagajno s tiskalnikom. Blagajnika se bo veselo igral najmanj do srečanja s sodnikom, tobaka mu bo pa verjetno zmanjkalo že prej. Na horjulskem koncu niso bili nič varnejši pred dolgopr-stneži, ki so med odsotnostjo stanovalcev stikali okrog hiš. Ob pogledu na stajico in dudo skozi okno otroške sobice se je enemu od njih tako milo storilo pri srcu, da je nemudoma vdrl vanjo. A ker se v stajico velik in okoren nikakor ni mogel stlačiti, ga je popadla taka silna togota, da je pograbil ves denar in nakit ter odpeketal v neznano. Poštene lastnike je oškodoval za 4.500 evrov, zaradi česar so policisti na okrožno državno tožilstvo zoper njega že vložili kazensko ovadbo. Roka pravice je bila na dobro-vskem potrebna tudi, ko je zaropotalo med partnerjema. Kaznivih dejanj pri tem policisti niso ugotovili, bo pa parček v bodoče svoja nesoglasja verjetno urejal na nižjih frekvencah, pač v izogib plačilu globe zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru ter seveda v smislu boljših odnosov v skupnosti. Da sta dva druga zdaj že izvenzakonska partnerja šla narazen z dobrim razlogom pa se je pred kratkim izkazalo v Horjulu, kjer je medsebojni spor prerasel ozke meje sprejemljivega. Kršitelju so zato policisti ob prihodu in po umiritvi razmer izdali plačilni nalog zavoljo kršitve javnega reda in miru. Med drugim je na dobrovsko--polhograjskem prihajalo tudi do svojevrstnih prometnih nesreč. V enem primeru je voznica prav nerodno manevrirala z avtomobilom in krepko zadela nič hudega sluteče betonsko korito. Možje v modrem so jo kar na mestu nagradili s plačilnim nalogom zaradi kršitve določil zakona o pravilih cestnega prometa. Z istim pa so pospremili še voznico, ki je imela malce težjo nogo. Po vi-jugavi cesti je divjala, dokler so to omogočale fizikalne lastnosti. V nekem trenutku pa se je avtomobil odlepil od tal in ker ni bil namenjen letenju, tudi krepko treščil na streho. Voznico so zavoljo lahkih telesnih poškodb z reševalnim vozilom prepeljali na urgen-tni blok kliničnega centra v Ljubljani. Zbral in uredil: Damjan Debevec OPOZORILO VOZNIKOM MOTORNIH ENOSLEDNIH VOZIL Pred začetkom motoristične sezone vas spodbujamo k varni udeležbi v prometu: • Obvezno registrirajte svoje vozilo! • Nikdar ne pozabite na uporabo zaščitne homologirane čelade! • Spoštujte prometne predpise, predvsem glede hitrosti vožnje! • Bodite (pre)vidni! Ostali udeleženci v prometu, in še posebej otroci, vam bomo hvaležni. Urejanje GERK-ov v Registru kmetijskih gospodarstev Nosilce kmetijskih gospodarstev obveščamo, da v primeru, ko so s strani Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja RS, prejeli obvestilo, da imajo v Registru kmetijskih gospodarstev neusklajene podatke, pridejo v času uradnih ur osebno na upravno enoto, da stanje uskladijo (naročanje po telefonu na sp. navedeni tel. št.). Po telefonu urejanja neskladij ni mogoče opraviti. Nosilcem, ki zbirne vloge ne oddajajo, svetujemo, da stanje v RKG uredijo po preteku roka za oddajo zbirnih vlog (to je po 6.5.2016), ko bo na upravnih enotah manj gneče. Poziv nosilcem kmetijskih gospodarstev k ureditvi GERK-ov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva NOSILCE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV K UREDITVI GERK-ov PRED ODDAJO ZBIRNE VLOGE Nosilce kmetijskih gospodarstev pozivamo, da na spletnem javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP-RKG (http://rkg.gov.si/GERK/) natančno preverite vaše GERK-e, kjer so poleg grafičnih podatkov o GERK-ih pod seznamom GERK-ov na voljo tudi informacije o neusklajenih podatkih v RKG. Do GERK-ov dostopate z vpisom vaše KMG-MID številke. Do predtiska zbirne vloge nosilci kmetijskih gospodarstev lahko dostopate prek spletne strani ARSKTRP z vpisom KMG-MID številke. Če boste ugotovili, da meje GERK-ov odstopajo od stanja na orto-foto posnetku oz. če je prišlo do kakršnihkoli sprememb na vaših zemljiščih (nakup, prenehanje uporabe, sprememba dejanske rabe ipd.), se na upravni enoti čimprej naročite za ureditev GERK-ov. Podatke o GERK-ih morate urediti najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge! Pomembni roki za oddajo zbirne vloge: Redni rok za vložitev zbirne vloge (zahtevek za neposredna plačila, prenos plačilnih pravic, zahtevek za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve, zahtevek za KOPOP, EK, OMD, dobrobit živali, ...). 29. februar-6. maj 2016 25-dnevni zamudni rok za vložitev zbirne vloge (1-odstotno znižanje plačil/delovni dan za vse zahtevke in 3-odstotno znižanje za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve).Če se zbirna vloga odda po 25-dnevnem zamudnem roku, so vsi zahtevki iz zbirne vloge zavrnjeni. 7.- 31. maj 2016 Sprememba zbirne vloge, ki vključuje spremembo že vloženih zahtevkov, dodajanje novih GERK-ov, ki so v RKG vneseni že po oddaji zbirne vloge - brez znižanja plačil, razen za nove zahtevke. 7.- 31. maj 2016 Da bi se izognili nepotrebnemu čakanju na Upravni enoti Vrhnika, nosilcem kmetijskih gospodarstev predlagamo, da se za ureditev podatkov v RKG predhodno naročijo po telefonu na št.: 01/7507 862 ali 01/7507 884. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Agrocenterj Vr o n V Jelovškova 7 (g) 01/7506 - 840 ...vse za prihajajočo pomlad s IDE 10K DIi@R N SEMENSN [EGAKROA IPIRJA v J Na £§iO©gn fmamroos ■/ semenskp koruzo •/ holandski rumeni čebulček S sadike sadnih dreves in jagodičevja S ekološka škropiva ^EpgoLMOLTDOl® za varnost rastlin •/ vrtno orodje V zalivalne sisteme ire. na*Mw.aHtahisd4dislar.si. * Voarijeupoaevan redni popust, bonus "staro za ncwo'vviSni 500 evrcw. Povprečna poraba goriva: 4,1-7,3/100 km, emisije C02: 108-168 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. CRëATive TeCH NO log i e MyCITROÊNplui 15L«I I www.citroen.si Avtohiša Seliškar d.o.o., IOC Zapolje l/2a, 1370 Ujgatec, PRODAJA VOZIL: 01/7502-252,040 307 711, SERVIS VOZIL: 01/7502-253,070 720 330 prodaja@avtohisKeUskar.5i, servisSavtohisneliskar.si GOČtCGpopku*/ t« »Ko se utrudi dan, soncu roko podamo in cvet utrgamo zanj, ki ga radi imamo.« (iz Pomladni angel, Tone Pavček) ZAHVALA 28. januarja nas je v 85. letu življenja zapustila naša ljubljena mami, stara mama in prababica MARIJA RUS, rojena Sadar (Lončarjeva Marica) z Loga pri Brezovici Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, jo pospremili na njeni zadnji poti, za vse izrečeno sožalje, darove za svete maše, za vse darove v dober namen, za cvetje in sveče. Najlepša hvala g. župniku Jožetu Pojetu za pogrebni obred in darovano sveto mašo ter g. Simonu Kvater-niku, p. Francetu Kejžarju, p. Juriju Dolencu in diakonu Iztoku, vsem ministrantom in pogrebcem za prisostvovanje pri obredih slovesa. Bog povrni pevcem z Loga in Dragomerja, bratrancu Tadeju in trobentaču Robertu za ganljive pesmi slovesa ter zborovodkinji Henriki za poslovilni nagovor. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam in naši mami stali ob strani - posebno zahvalo izrekamo sosedi Zvonki in vsem, ki ste našo mami obiskovali v njenih zadnjih mesecih. Za vso skrb, sočutje in duhovno podporo se lepo zahvaljujemo osebju Doma Marije in Marte v Logatcu, kjer je mami prebivala v zadnjih mesecih svojega življenja. Hvala tudi Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste bili in ste z nami! Draga mami, v veri, da se nekega dne zopet srečamo, v srcih nosimo hvaležen in ljubeč spomin nate! Metka, Matjaž, Andrej, Marija, Cirila, Miha in Karlina z družinami PAVLA PRAH (30. 6. 1950 - 12. 1. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, društvom in sokrajanom za pomoč, izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darove za svete maše. Zahvala tudi zdravnici ga. Bubnič za skrb in pomoč, gospodu župniku Jožefu Pojetu za lep mašni obred, govorniku g. Ludviku Rožniku za izrečene besede slovesa ter Pogrebni službi Vrhovec in pevcem. Njena skrb in dobra dela ne bodo nikoli pozabljena. Vsi njeni Ko večerna zarja izgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji mine, ko se vrnem tja v nebo. Poslovil se je JANEZ BIZJAN 28. 5. 1936 - 6. 1. 2016 z Vrhnike Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi patronažni sestri Maji in dr. Evi Cedilnik Gorup. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostajajo praznina, molk in tišina. ANTONIJA HERIČ po domače Jakova Tonka 5. 6. 1933 - 23. 1. 2016 Tiho se je poslovila draga žena, mama, stara mama in prababica Antonija Herič. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, darovali sveče, cvetje in darove za sv. maše. Hvala tudi Pogrebni službi Lavanda za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Njena dobrota in toplina srca nas bosta greli v urah spomina nanjo. Žalujoči: mož Stane, otroci Francelj, Bojan, Marija in Stanka z družinami Brezje, januar 2016 ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustila draga žena, mami in babi ANA PEZDIR Po kratki težki bolezni smo se od nje poslovili v četrtek, 7. 1. 2016, na pokopališču v Dragomerju. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje in besede tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku za poslovilni obred ter Pogrebni službi Pieta in pevcem. Vsi njeni Dragomer, januar 2016 'omlad bo na tvoj vrt prišla n čakala, da prideš ti, n sedla bo na rožna tla n jokala, ker te ni. !. Gregorčič ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame STANISLAVE VOGEL, roj. GRDADOLNIK, iz Dragomerja, roj. v Samotorici nad Horjulom (25. 4. 1943 - 21. 1. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darove za maše, sveče in cvetje. Hvala tudi g. župniku, gasilcem PGD Dragomer - Lukovica, Pogrebni službi Pieta in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njena ljubezen in dobrota bosta vedno ostali z nami. Vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč daleč je V 94. letu je odšla naša draga mama, babica in prababica MARIJA KASTELIC rojena Možina Hvala vsem za izrečeno sožalje in iskrene misli ob njenem slovesu. Vsi njeni NAS ČASOPIS 435/29. 2. 2016 CM K 66 66 MAŠ ČASOPIS Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lavanda pogrebne storitve MARJAN ŽVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si Spremljajte nas na facebooku in portalih www.mojaobcina.si _A KAMNOSESTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net meg(a)phone rumim KOSILA, MALICE, PIZZE, CATERING 051 66 22 II RAČUNOVODSTVO BOŠTJAN ŽIROVNIK s.p. Računovodske storitve Davčno svetovanje AKCIJA Za nove stranke prvi mesec brezplačno Boštjan Žirovnik s.p. GSM: 041/801-801 Verd 16 E-mail: bostjan5005@yahoo.com 1360 Vrhnika Kdo nam bi dal lahko večji zgled, kako prenašati trpljenje in si služiti nebesa kot vi, naša draga mama. MARIJANA MALOVRH iz Žažarja 27. 10. 2018 - 7. 2. 2016 Ob njenem slovesu se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste jo počastili s svojim obiskom v zadnjih urah njenega bivanja doma in jo v tako velikem številu pospremili na božjo njivo. Iskrena hvala za molitve in mašne darove, za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu duhovniku za lepo opravljeno pogrebno svečanost in Pogrebni službi Lavanda. Iskrena hvala sosedom, pevcem, Kati za poslovilni govor in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Naj vam mama, ki je že prehodila to pot, izprosi pri Odrešeniku, v katerega je neomajno verovala, vse potrebne milosti. Vsi njeni Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 84. letu se je od nas poslovil mož, oče, dedek in pradedek IVAN LAMPE z Vrhnike (24. 6. 1932 - 10. 1. 2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje in sveče. Zahvala velja tudi g. župniku Blažu Gre-gorcu za lepo opravljen obred, ga. dr. Brenčič Petrovčič, Pogrebni službi Vrhovec in vsem, ki ste si vzeli čas in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ana, sin Janko in hčerka Mateja z družinama Adijo, ata ljubljeni, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj! PAVEL TRCEK Podlogarjev iz Podlipe 1927-2016 Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi. Zahvaljujemo se pevcem, Pogrebni službi Lavanda ter duhovnemu pomočniku g. Francu Hočevarju za poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste ata pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči: družine Trček, Kovač, Žakelj, Celarc, Jurjevčič Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate je ostala, spomin za vedno bo živel ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila draga mama FRANČIŠKA TOMŠIČ (rojena Bradeško) 11. 10. 1920 - 2. 2. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjene sveče. Zahvala gospodu župniku Alojziju Golobu za lepo opravljen cerkveni obred, Pogrebni službi Lavanda, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Dobrova, februar 2016 ZAHVALA Umrl je naš dragi GUERRINO ZOCH 1936-2016 K večnemu počitku smo ga položili 14. 2. v družinski grob v Kalu nad Kanalom. Iskrena hvala osebju NMP ZD Vrhnika, dr. Heleni Rožmanc Drašler, ki so v času njegove bolezni pomagali. Iskrena hvala tudi patru Marjanu in Komunalnemu podjetju Nova Gorica za pogrebno slovo. Vam, dragi sorodniki in prijatelji, pa srčna hvala, da ste ga pospremili na Primorsko k večnemu počitku. Žalujoči: Nataša z družino, teta Ivana, Sergio in Romana ter Branko in Anamarija z družinami Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje... ZAHVALA Na svojem domu se je v 92. letu od svojih najdražjih poslovila in za večno zaspala naša mama Slavka STANISLAVA JEREB rojena Vehar 5. 5. 1924 - 8. 2. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za ustne in pismene izraze sočutja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala gospodu župniku Blažu Gregorcu za izbrane besede slovesa in pogrebni službi Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: otroci Branko, Tatjana, Danica in sestra Anica z družinami in ostali sorodniki Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (P. A. Pavlenico) ZAHVALA ob izgubi dragega očeta in dedka JOŽEFA TELBANA (1931-2016) se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste najinega očeta pospremili na njegovi zadnji poti mu darovali sveče in cvetje. V težkih trenutkih sva občutila, da nisva sama, saj ste nama stali ob strani. Hvala vsem za vse tople stiske rok, vzpodbudne besede, tolažbo in podporo. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, borovniškim pevcem, članom Društva upokojencev ter g. Tršarju za organizacijo pogreba. Dragi oče, vsa toplina tvojega srca in tvoja ljubezen ostajata z nami. Tvoja sinova Simon in Matej z družinama Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza. Bolečino in solze da se skriti, le druge mami Nežke nam nihče več ne more vrniti. ZAHVALA Ob izgubi naše zlate NEŽKE OGRIN 28. 12. 1966 - 29. 1. 2016 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, sošolcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Hvala vam tudi za darove in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Vrhovec, vaškim pevkam, gospe Ilinki za lep govor ter gospodu župniku Blažu za lep obred. Vsi njeni POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C« 01/77555 14 37 (» 041 637 617 24 - URNA DOSEGLJIVOST 031 637 617 NAS CASOPIS 435/29.2. 2016 CM K 67 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka NAŠ ČASOPIS 67 KRIŽANKA 2 -16 KONJSKI OVRATNIKI ZA VLEKO NABOŽNA PRAVOSLAVNA PODOBICA TEŽA EMBALAŽE KREPOST, ZMOŽNOST DUŠE PO PLATONU NJI, NJEJ PRODAJAL NA NA VRHNIKI = GESLO OVALNA GLINENA PIŠČAL TEŽKA MOREČA SANJANJA BODEČ PLEVEL Z ENIM KRAKOM RAZTELE-ŠEVALEC ZNAK ZA TITAN TELICA, KRAVI CA AVTOR SUSMAN JAKOB NAGLAŠE-VALCVI , OSTRIVCI DROG S KAVLJEM EVOPSKA VESOLJ. AGENCIJA RADIOAK. ELEMENT ARABSKI ŽREBEC KRIŽANKA NAŠ ČASOPIS IME PRODAJALNE, KONEC GESLA KRALJ IZ DINASTIJE ARSAKI-DOV OTKA ZA ČIŠČENJE PLUGA PAR DVOJICA ZNAK ZA NIKELJ S KAMERO SLIKATI, DELATI FILM GLIVIČNA PLESEN NA VINU PLEMIŠKI NASLOV DŽUL VELIK POLOTOK NA BLIŽ. VZHODU ZNAK ZA KISIK GRŠKA ČRKA RHO ENAKA, ČISTO PODOBNA KAZALNI ZAIMEK KARAM-BOL MEDNAR. ZA VZHOD PREDSEDNIK PAKISTANA ZIA Ul____ ZNAK ZA DUŠIK TRIK, PREVARA TISOČINA KG JAKOST EL. TOKA PRAVNI PREDPIS ZNAK ZA DOLŽINO KROGA ZNAK ZA CINK ZASUK ZA EN KROG ARTIKLI OZKIH ZOB ZNAK ZA VOLTAMPER OČKA SOGLASN. V NOBELU ROMULOV BRAT GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC EGIPČANSKI BOG SONCA DIPLOMATSKA PISMA ZNAK ZA SREBRO STOTINA HEKTARA GLASBENI ZNAK ZA ŽIVAHNO GESLO PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: Za najmlajše: poišči 10 razlik Križanka Našega časopisa Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Našega časopisa, se je glasilo: »Horjulska dolina«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami, sreča pa je bila naklonjena sledečim: Tatjani Kobe z Vrhnike, sonji Fer-jančič iz Bevk in sonji Ramuta z Vrhnike. Nagrajenci bodo po pošti prejeli praktične nagrade. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 14. marca na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije nagrajenci bodo prejeli nagrade, ki jih poklanja Kitajska trgovina Baihu z Vrhnike (Voljčeva cesta 1). iim^leK EŠftr^S H AČUNALNli IVO ■ SEH VIS » HULIOT d.o.o. Vrhniška cesta 30 1354 Horjul Zaposlimo orodjarja (m/ž) Pričakovana znanja in izkušnje: - izorabrazba orodjar, strojni tehnik ali podobno - izkušnje na področju orodjarstva in dela v predelavi plastike - znanje angleškega jezika - obvladovanje dela za računalnikom (MS OFFICE) - 3 leta delovnih izkušenj - strokovnost - zanesljivost - poznavanje dela z ljudmi - sposobnost vodenja in organizacije - sposobnost analize problema in iskanja rešitve. Nudimo: - zaposlitev za nedoločen s 6-mesečnim poskusnim delom - enoizmensko delo - odlično delovno okolje v mladem dinamičnem kolektivu - možnost osebnega in strokovnega razvoja - pridobitev novih znanj ter delovnih izkušenj. Opis dela: - izdelava orodij - izvajanje popravil ter nadgraditve orodij - tehnično vzdrževanje orodja in opreme in splošno vzdrževanje - pravilna nastavitev in zagon linij za ekstruzijo cevi - skrb za nemoten proces pri upravljanju ekstruzijskih linij - pomoč pri delu na brizgalnih strojih - izponjevanje vseh predpisanih obrazcev - po potrebi kontrola izdelkov - skrb za urejeno delovno mesto. Kandidati naj vlogo pošljejo do 11.3.2016 na elektronski naslov mojca.bezek@huliot.si Kontaktna oseba: Mojca Bezek, tel. 017591700 NAS CAsopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638; elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 540 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahval: 68,72 evra NAS CASOPIS 435/29.2. 2016 CM K 68 68 NAŠ ČASOPIS Oglasi elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si o o o ^ SAMSUNG GALAXY XCOVER3 5,95 C/MESEC Velja ob vezavi za 24 mesecev. A ß r r> u r* § i.—' O ................... , g m WtzM ■ SAMSUNG îj? A lOoxÉ 12:45 m c o nm-r $ k) SPIm ífám C V r o meg(g)phone POOBLAŠČENI PRODAJALEC TC MERCATOR VRHNIKA, Robova cesta 6 | T: 01755 71 611 M: 041342 000 | mega.phone@siol.net Intel Celeron 2957U procesor (do 1.4 GHz] 39,6 cm (1 5,6«] HD WLED (1366x768] svetleč ram 2 GB DDR3L, trdi disk 500GB, DVD+/-RW pogon Intel HD Graphics 4000 HDMI, Bluetooth, Wlan, spletna kamera, USB 3.0 Ubuntu Linux 12.04 SP1 garancija 3 leta (baterija 1 leto) PRINT&GO čb in barvno bičanje iz USB ključev, maila, VELIKOFORMATNO BARVNO PRINTANJE DO ŠIRINE 914 mm POPUST NA STORITVE FOTOKOPIRANJA, TISKANJA, SKENIRANJA, SPIRALNE VEZAVE, PLASTIFICIRANJA ... 100 EUR PRIHRANKA PRI VSEH TELEFONIH V PAKETU NAJVEČ PRIPOROČAMO NOV MODEL SAMSUNG GALAXY A5 (2016) S PAKETOM NAJVEC Obiščite prenovljeno prodajno mesto: MOLEK SERVIS Peter Molek s. p., Vrtnarija 3, Vrhnika, Tel: 070 210 814 Za pakete VEČ veljajo SploSni pogoji naročniških paketov VEČ, ki po porabi v paket vključenih količin med drugim določajo znižanje hitrosti prenosa podatkov na največ 64 kbps. Prenos podatkov po porabi vključenih količin se dodatno ne zaračunava. Prenos podatkov v EU/ZDA pa se po porabi vključenih količin obračunava v skladu s Cenikom. Vključene vsebine oz. storitve v nobenem primeru ne obsegajo klicev na posebne in komercialne Številke, klicev v tujino in odhodnih in dohodnih klicev v tujin, pošiljanja sporočil SMS v tujin ali v tujino ali pošiljanja sporočil SMS v donatorske ali komercialne namene. UNIFI je storitev družbe Telemach d.o.o.. Cesta Ljubljanske brigade 21,1000 Ljubljana in partnerskih podjetij, ki omogoča brezžični dostop do interneta prek dostopnih točk UNIFI. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se obračuna priključnina v viSini 12,00 EUR. Naročnik fiksnih storitev Telemach je naročnik na elektronske komunikacijske storitve kise praviloma zagotavljajo prek kabelskih vodov na fiksni lokaciji naročnika in jih nudijo družbe Skupine Telemach. Več na www.teiemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni Številki 080 22 88. Skupina Telemach obsega družbe Telemach, Telemach Mobil, Telemach Rotovž, Telemach Pobrežje, Telemach Tezno in Telemach Tabor. Cene telefonov veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja za pakete VEČ in aneksa za obročni nakup telefona z vezavo 24 mesece/. Navedene blagovne in storitvene znamke so registrirane znamke njihovih lastnikov. Naročnik je dolžan prvi obrok kupnine za telefon poravnati istočasno s sklenitvijo aneksa. ViSina popusta v obliki bona je odvisna od izbranega paketa storitev. Več na www.telemach.si, v vseh poslovalnicah Telemacha in na brezplačni Številki 080 22 88. telemach mob. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana