POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OR TORKIH, ČETRTKIH IN SO ROTA H Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22, teleion 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki sluzijo v so cini,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din, 0_.50 Štev 109 • NarSbor, sobota, dne 23. septembra 1939 e Leto XIV Klime se moralo popraviti Svobodno organiziramo delavstvo to zahteva Hrvaški sporazum, tako izjavljajo državniki in politiki, naj bo podlaga, na kateri se bodo razmere v državi pravičneje urejevale, kakor so se. Isto, kar državniki in politiki obljubljajo za javno življenje sploh, zahteva tudi proletarijat zase in za svoje ustanove. Tudi proletarijat je državljan in njegove ustanove so javne in njegove državljanske pravice. Omejevanje svobode je bila težka doba. Bolj kakor proti vsem drugim Ustanovam pa so se vršile kršitve delavskega vpliva proti delavskim organizacijam in delavskim ustanovam, zlasti socialnopolitičnim. Te krivice bo treba popraviti na pravičen način. Delavstvo ne zahteva enakih protiukrepov, kakor so bili izvršeni proti delavskim organizacijam, proti delavskim zbornicam in drugim ustanovam, da se je proletarijatu vzelo pravico zastopati v njih svoje pravice in se v svojih organizacijah svobodno gibati. Delavstvo zahteva za svoje organizacije svobodo, v vse socialnopolitične ustanove pa volitve s tajnim glasovanjem ob objektivnem vodstvu volilnega akta. Vse krivice, ki so se godile, s tem še niso popravljene. Popraviti se morajo tudi še druge, kakor oviranje svobodnih organizacij preganjanje delavcev zaradi organizacijskega delovanja in podobno. Nahajamo se sicer v razburkanih časih. Ali vsa ta vprašanja so čisto notranja, ki služijo le legalni ureditvi notranjih državnih razmer. Vemo, da se to ne da izvesti, če hoče biti legalno, s protizakonitimi ali izjemnimi dekreti, ker bi to ne služilo konsolidaciji. Mogoče pa je vse te stvari izvesti po veljavni zakonodaji. Za-iurnčeno imamo svobodo strokovnih organizacij v zakonu o zaščiti delavcev, določene so volitve v socialno-politične Ustanove v dotični zakonodaji. Vse to se naj izvrši, d'a pride delavstvo zopet do svojih pravic. Delavstvo svobodnih strokovnih organizacij ne potrebuje mrotckcije, am-nak v svobodnih in tainih volitvah si hoče priboriti v zavodih vpliv, ki mu gre. S tem se bodo storjene krivice vsaj deloma ncpravile [n reparjrale vsaj Pravice ki jih delavstvo že ima. Oto WeVs umrl Predsednik nemške socialne demokracije preminul v Parizu. V Parizu je umrl dne 20. septembra Zvečer s. Oto Wels, predsednik nemške socialne demokracije, ki se je do ^tomu demokracije v Nemčiji podal s -številnimi sodrugi v Pariz in tamkaj organiziral ilerfalno delo socialnih demokratov v domovini. Stranka izdaia v arizu tudi svoj list »Der neue Vor-^arts«. Umrl ie takorekoč v vrtincu usodnih Fašistični atentatorji so ubili predsednika rumunske vlade V Bukarešti je bil dne 21, septembra ob 13.45 izvršen atentat na predsednika romunske vlade Armanda Cali-nesca. Atentatorji so zapeljali čez cesto, tik pred avtomobilom ministrskega predsednika, težko obložen voz, da se je avto moral ustaviti, V istem hipu sta Policija in vojaštvo sta jim bila za petami. Po kratkem boju so morilce prijeli. Ugotovili so, da gre za člane razpuščene »Železne garde«. Calinescu in ,Železna garda* »Železna garda« v Romuniji je bila vzgledu fa-s ka- m fašistična organizacija, po se na obeh straneh predsednikovega! šističnih gibanj v drugih državah, _ avtomobila pojavila dva avtomobila j terimi je tudi simpatizirala in imela znamke »Steyr«, iz katerih je planilo j zveze. Pod fašistično Gogovo vlado je »Železna garda« postala nosilec oblasti. Ko več mladih ljudi, ki so začeli z revolverji streljati v predsednikov avto. Ko je prispela policija na lice mesta, je lahko aretirala samo enega atentatorja, ostali so se z avtomobiloma odpeljali. Ministrski predsednik Calinescu je dobil enajst krogel, od teh tri v glavo. Morilci v radio-oddajnl postali Morilci so se odpeljali v radio od pa je romunski kralj uvidel, da tirajo ti ljudje državo v avanture in propast, je Gogu odvzel oblast. V vladi patrijar-ha Mirona Christea je Calinescu postal notranji minister in je pričel odločno razganjati romunske fašiste. Ti pa so potem neprestano snovali zarote. Vlada je lansko leto vjela vodjo Codreana in ožji štab »Železne garde dajno* postajo, °se "je*"polastili in potem ki sta se skrivala nekje na deželi. V o umoru ministrskega j decembru lanskega leta, ko so vjete I glavarje fašističnega gibanja sklenili sporočili vest predsednika. prepeljati v trdnjavske zapore, so Co-dreanu in tovariši hoteli pobegniti. — Vojaštvo je na begunce streljalo in jih do zadnjega pobilo. O tej tragediji se je mnogo pisalo. Zlasti ostro so pisali nemški listi, ki so izražali svoje simpatije »Železni gardi« in dolžili romunsko vlado, da je organizirala navaden pokolj svojih nasprotnikov. Romunski fašisti so sedaj maščevali smrt svojih tovarišev nad Calinescom, katerega so smafrali za očeta protifašističnega gibanja. Nemški listi pišejo, da je umor Cali-nesca delo angleške tajne policije. Vseh enajst atentatorjev ustreljenih Morilci Calinesca so bili postavljeni pred vojaško sodišče, ki je vseh enajst obsodilo na smrt. Ustreljeni so bili takoj in njih trupla javno izložena 24 ur v svarilo ostalim. Varšava gori, toda Poljaki jo branilo Tudi trdnjava Modlin, severozapadno od Varšave, v poljskih rokah Nemci javljajo svoje zmage Nemško vojno poročilo pravi, da se ob Visli še vedno vrše boji, ki jih ni mogoče pregledati. Število vjetnikov je tu naraslo na 170.000, vojni plen pa znaša 320 topov in 40 tankov. V celem se ie tu borilo 9 poljskih divizij. Na jugu, pri Zamošču in Tomaševem so se vdali veliki odredi poljskih čet. Poročila o bitki pri reki Bzuri govore, da so Nemci tamkaj zajeli 200.000 Poljakov. (To bojišče se razteza na osnovici znanega trikota, zapadno od Varšave, pri trdnjavi Kutno in Lodž.) Prodiranje sovjetskih čet ne Poljsko Poljaki so se postavili tudi proti prodirajoči sovjetski armadi, seveda ne na vsej fronti, na kateri tudi niso pričakovali napada, ampak na posameznih odsekih. Pri Varšavi so organizirali Poljaki silen odpor proti navalu nemške armade, ki se ga Nemcem še vedno ni posrečilo zlomiti. Kakor znano, so prve nemške motorizirane čete prodrle do Varšave z jugo-zapada pred desetimi dnevi. Poljski vojski pa se je posrečilo napredujoče motorizirane kolone uničiti in ne samo u-staviti nadaljnje prodiranje nemške armade od zapada proti mestu, ampak jo celo prisiliti na umik. Ko je Sovjetska Rusija stopila v akcijo na strani Nemčije, je nemško armadno vodstvo pozvalo poveljnika varšavske obrambe, da mesto preda. Poveljnik je predajo odklonil in od tega časa se vrši strahovito bombardiranje mesta do nemškem topništvu in letalih. Poljski obrambi pomaga armada, ki se je umaknila s Poznanjske in stoji še vedno v velikem trikotu zapadno od Varšave, Na osnovnici tega trikota, v okolici trdnjave Kutno, se vodijo isto-tako hudi boii, Zelo krvavo je tudi na bojišču v okolici trdnjave Modlin, severozapadno od Varšave, ob Visli, kjer poteka severna stranica fronte prej omenjenega trikota. Nemci so sicer že davno javili padec trdnjave Modlin, sedaj pa sami nriznavajo, da se trdnjava še vedno drži. Kako je v VarJavl! Poveljnik Varšave je general Rumel, obrambna dela pa vodi vrhovni žui^an Ljuhomirski. j Varšava se pod ognjem nemških to-svetovnih dogodkov, star 67'let'^Njego- Pov letalskih bomb spreminja v raz-Va smrt pomeni za stranko, ki ii je do- va,’ne »n pogorišče. Varšavski župan ie svetil vse svoje življenjske sile, težek: tedni govoril po radiu in lavil, da polj-udarec narod ve, da bo iz teh bojev izšel Umrlemu borcu bodi ohranjen časten kot zmagovalec, pa četudi se je zago-8Pomin! j dilo najhujše, kar je bilo pričakovati. — j Branilce Varšave bodri po radiu tudi Polntnb uala eo dala vojaškega pakta s Francijo, po ka- šo proč druge pa Rusi. I terem bi ji morala sedaj priti na pomoč. Sovjetska Rušila »roti Estonski Krivi jo, da je omogočila pobeg poljski podmornici »Orel«, brani Poljska Doročila trdijo, da se poljske Ce|e na polotoku Hela pri Gdynji še vedno branijo pred nemškimi napadi. Renu. Poljske čete delajo stalne izpade iz mesta proti jugozapadu in so očistile predmestja Varšave sovražnika. Nemška in ruska vla^a sta silno ogorčeni, ker sta ugotovili, da se v Baltiškem morju nahajajo podmornice tuiih držav, ki najdejo zatočišča in oporišča v vodah oz. pristaniščih baltskih držav. Zlasti jp. je razburila Moskvo vest, da je poljska podmornica »Orel«, ki se je zatekla v oristanišče Reval v Estonski, pobegnila iz tega pristanišča in odolula v neznano smer. V Moskvi trdijo, da je estonska vlada sama pomagala podmornici pri njenem ledila interven-i . ,»*i • Estonska vlada pa je izjavila, da je moštvo podmornice napadlo estonske stražarje in jih premagalo ter nato pobegnilo s podmornico vred. Kakor pa izjavljajo v Moskvi, bo sovjetska mornarica v zvezi z nemško, ki se je zatekla v Baltiško morje pred angleško premočjo, poskrbela, da se tuje podmornice odstranijo iz Baltiškega morja. Stvar bi namreč postala silno kočljiva za sovjetsko brodovje, pa tudi za nemško, ako bi kdo posejal po Baltiškem morju minska polja. Novi imenovani občinski odbori v treh glavnih mestih. Notranji minister je dobil pooblastilo, da sme izmenjati župane in mestne svete v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. ikm i( n« id.tve, Na zapadni fronti novi boji v teku Francozi in Nemci dovažajo čete. Poročila generalnih štabov z bojišča na zapadu so skromna, nekoliko zgovornejša pa poročila, ki jih pošiljajo opazovalci poteka bojev v nevtralnem ozemlju na Luksemburškem. Nemško armadno poveljstvo se trudi že nekaj dni, da bi vrglo francosko armado z višin, ki obvladajo saarsko področje. Doslej brez uspeha. Težko topništvo je kar naprej v akciji na oheb straneh. Zadnje dni se opaža, da dovažajo na fronto nove rezerve , tako na francoski, kot tudi na nemški strani. Vrše se stalno letalski boji in vsak dan strmoglavi po nekaj letal na obeh straneh. Francija je svojo mobilizaci.o dokončala šele 21. septembra. do* na in si/etu Nemci zbiraio svoie žete v okolici Aachena V Belgiji so vznemirjeni, ker prihajajo | lahko izhodišče za napad na Belgijo. — poročila, da zbirajo Nemci velike ar- Seveda i* tuli”* tigoč* ena made v okolici Aachena. Aachen bi bil | ------- Dr. BeneS izjavila, da ie ČehojlovaSka tari' kljutule v boju Angliji Sn Franciji Čehoslovaki se bodo borili kot posebna armada v sklopu zavezniških armad V londonskem radiu je pred par dnevi | gliji in Franciji in da se bo češkoslova-govoril dr. Beneš, predsednik bivše Če- j ška armada, ki se formira na ozemlju škoslovaške republike, ki je izjavil, da se j zapadnih velesil, borila kot posebna ar-Češkoslovaška priključuje v vojni An- * mada v sklopu zavezniških armad. Japonci bi radi hitro opravili s Kitajci Zahtevajo, da vojskujoče se države umaknejo svoje vojne ladje in popadke iz kitajskih luk. Japonska bi rada hitro opravila s Kitajci. Pobotala se je z Rusi radi Mian-džukua in ima sedaj možnost, da vse svoje razpoložljive sile vrže na kitajsko bojišče. V teh njenih namerah jo ovira navzočnost vojnih ladij Anglije in Francije ter Zedinjenih držav v kitajskih vodah, kakor tudi vojska teh držav v mednarodnih koncesijah. Japonsko armadno poveljstvo je namreč prepričano, da potom teh faktorjev dobivajo Kitajci pomoč. Zato je sedaj Japonska pozvala vojskujoči se državi Anglijo in Francijo,; da se njune vojne ladje in čete odstra- nijo iz kitajskih voda oz. ozemlja. To svojo zahtevo upira Japonska na določbe mednarodnega prava o nevtralnosti. Seveda ta zahteva ne drži, ker Japonska ni gospodar Kitajske, ampak je to še vedno kitajska vlada. Razen tega pa bo Japonski težko tako zahtevo uveljaviti napram Zedinjenim državam, ki so med tem svojo vojno mornarico v kitajskih vodah še pojačile, in kakor izgleda najbrž zato, da razbremene Angleže, ki rabijo svoje vojne ladje tudi drugod. Vlada pripravlja uredbo o pobijanju draginie Pred obnovo stanovanjske zaščite? Vlada je na svoji seji, dne 20. septembra, sklenila v načelu, da bo izdala uredbo o pobijanju draginje. V to svrho namerava uvesti nadzorstvo nad cenami jedil, pijače, živinske krme, obleke, obutve, kurjave, razsvetljave, poljedelskega orodja, sredstev za poljedelsko proizvodnjo, pogonskega materijala, stanovanj in lokalov. Društva stanovanjskih najemnikov naj se pobrigajo, da dosežejo obnovo stanovanjske zaščite, seveda morajo tudi najemniki postaviti svojega moža. Jugoras in njegovi nameni V Beogradu je bila seja glavnega odbora Jugorasa. Po poročilu »Slovenca« je govoril g. Cvetkovič tako-le: »U.pi nasprotnikov Jugo-rasa, da bi zaradi spremenjenega političnega položaja v notranjosti države smeli računati na kake posebne koristi za svoje smeri, so popolnoma zgrešeni. Nasprotno se je utrla smer nacionalnih pokretov, kakor se je to predvidevalo. Proti marksističnim in z marksizmom povezanim internacionalnim pokretom vstajajo s čim dalje večjo doslednostjo in jasnostjo našim notranjim razmeram odgovarjajoči narodno-delavski strokovni pokreti. Demokratizacija delavskega gibanja ne ibo šla V tej smeri, kakor si jo zamišlja marksizem, ampak v smeri nacionalnih pokretov in njihovih programov. Jugo-ras predvideva sodelovanje s HRS in hoče tudi praktično razmejiti vplivni delokrog teh nacionalnih pokretov«. »V smislu gorenjih navedb bodo urejene tudi delavske ustanove, samo morda še z bolj doslednim povdarkom.« Potem pa je bila sprejeta resolucija, ki pravi j med drugim: »Jugoras ni nikoli zahteval, in tudi sedaj ne zahteva, da bi bila edina ddav-1 ska strokovna organizacija, vendar bo . . . tudi j v bodoče ... vodil iboj proti vsem laži-delav- : skim strokovnim organizacijam, katerim je cilj destruktivno in za narodne interese škodljivo delo, ter ki direktive za svojo delo dobivajo iz mednarodnih središč. V svrho čim. učinkovitejše borbe proti vsem poskusom rušenja s strani ostankov marksističnih in komunističnih baz v naši državi, bo Jugoras na najbolj pripraven način skladno sodeloval s tistimi delavskimi organizacijami, ki so izključno nacionalnega značaja in obiležja . . .« — Edina pripomba na vse to: Svobodne strokovne organizacije niso in ne računajo, da (bi zaradi spremenjenega političnega položaja v notranjosti države smele računati na kakšne posebne koristi, edino kar pričakujejo je, da ib,o.do izdani zakoni, ki bodo omogočili svobodno delovanje organizacij in zajamčili enakopravnost delavstva pred zakoni in da se ne bo smatralo za protidržavnega tistega, ki je slučajno proti stranki, katera je na vladi, kakor je bilo to deset let in je doseglo višek pod vlado dr. Stojadinoviča. Družine vojaških vpoklicancev dobe državne podpore Kolikšne bodo te podpore? Ministrski svet je sklenil, da bodo dobivale družine, čijih hranitelji so vpoklicani v vojaško službo, ako nimajo sredstev za vzdrževanje, državno podporo. Kolikšna bo ta državna podpora, se še ne ve. Vsekakor je ta sklep na mestu, kajti podeželske občine niso imele sploh nobenih sredstev na razpolago za podporo takim rodbinam, čijih hranitelji so bili pozvani na vežbe. Kmetje, ki so dali vojski na razpolago konje in vozove, bodo dobili vse pla- čano. Kako »Hrvatski dnevnik« presoja današnje prilike v državi? Takole piše: »Pred nekoliko meseci ni mogel nihče niti pomisliti na to, da bi kritiziral kakšen vladni ukrep. Danes pa morejo iznositi politične stranke tudi svoje pridržke proti tako značilnem aktu, kakršen je akt od 26. avgusta 1939. Dovolj je, alko samo spomnimo na to, da se ni smelo reči niti besede kritike o stanju, ki je bilo stvorjeno dne 6. januarja 1929, ker se je tudi za najblažjo besedo ljudi zapiralo. Iz tega se vidi, kako smo napredovali. Predsednik dr. Maček ne apelira na orožnike in policijo, da mu čuvajo ugled. On se ne boii kritike. Ko so te dni zlonamerni elementi poskušali napraviti zmedo med hrvaškimi kmeti, dr. Maček ni dal obkoliti tiskarn in vršiti preiskav po stanovanjih, ampak je naročil tajništvu Hrvatske seljačke stranke, da skliče seje vseh okrožnih organizacij.« -* l* Finančni minister odreja štednjo za državne in samoupravne ustanove. Zaradi nastalih razmer slabi davčna sila. Davki ibi se morali znižati, kar .pa je težko. Ministrstvo zaraditega odreja 1. da se pasivna državna podjetja pr°" dajo ali likvidirajo; 2. odpravijo se naj nepotrebne pisarije (birokracije); 3. prireja se naj čim manj komisij; 4. nepotrebni reprezentativni stroški se naj opuste; 5. ukinejo naj se vsi privilegiji (davčni in drugi); 6. .omejuje naj se gradba palač. Za rentabilne stvari pa ni treba štediti. Pri štednji pa je tudi važno, da ie uprava poštena, na kar bo vlada sporazuma prav posebno pazila. — Namen naredbe je očividno dober. Vsekakor pa bo v sedanjih razmerah močno vplivala na razvoj poslov v državni upravi in v gospodarstvu, kakor vsaka taka reforma. Zagrebška borza dela daje brezposelne podpore družinam vpoklicanih delavcev, ako s o bili pred vpoklicem zaposleni najmaj osem mesecev v zadnjih dveh letih. Družine dobe samo redno podporo, ne pa tudi izredne. Kaj misli tozadevno ljubljanska borza dela, se še ne ve. Sol bo cenejša. Vlada je sklenila, da bo pocenila sol in sicer živinsko od din 1.25 na 0.50 par, kuhinjsko pa od 2.50 na din 1.50 ali celo na din 1.— za kg. Državna blagajna bi na ta način dobila na leto za okrog 160 milijonov dinarjev manj dohodkov. Preko 58 odstotkov vsega našega izvoza je stavljeno pod kontrolo, to je, da se ne sme izvoziti od blaga, ki je kot tako označeno od deviznega odbora Narodne banke, ničesar, dokler izvoznik ne dobi v to svrho potrebnega dovoljenja. O dobavljanju surovin so razpravljali jugoslovanski industrijci na konferenci, ki se je vršila te dni v Beogradu. V to svrho bodo potrebna pogajanja tudi z Anglijo. Popuščanje tečajev državnih vrednostnih papirjev. V zvezi z vojnimi zapletljaji v Evropi so privatni lastniki vrednostnih papirjev začeli prodajati te papirje. Ker je ponudba velika, povprašanje pa majhno, so začeli padati tečaji teh vrednostnih papirjev. Vojna škoda je nazadovala za okrog 50 točk počenši od 1 ■ septembra. Denarni zavodi in zavarovalnice, ki .morajo imeti državne vrednostne papiije, bodo pri tem stanju utrpeli veliko kurzno zgubo, ki jo morajo v bilancah odpisati. Obtok bankovcev je znašal dne 15. septembra 8690.3 milijona dinarjev. 30 milijonov dinarjev kreditov bo odobrenih iz državnega proračuna za gradnjo, oz. dograditev vseučiliščnih poslopij v Zagrebu. Hrvatski listi pravijo, da so Hrvati že več let čakali na te kredite in da je že čas, da (bodo izplačani. Ob švicarski in belgijski meji so se po poročilih iz Pariza pričeli zbirati močni oddelki nemških čet. Obe prizadeti državi sta podvzeli obsežne ukrepe za varstvo svojih mej. 600 milijonov frankov posojila je odobrila francoska vlada vladi poljske republike. Zane Grey: 11 Mož iz^ozda Tretje poglavje. Popoldne, ko je že domala vse opravil, kar so mu naložili njegovi stari prijatelji v Pini, se je napotil Dale počasnih korakov proti farmi Al Auchin-clossa. Nizka, četverokotna, iz kamna in drevesnih debel zgrajena hiša nenavadne velikosti, je stala na malem griču, pol milje izven vasi. Dom je izgledal kot kakšna trdnjava in je bil prvo v tej pokrajini zgrajeno poslopje; graditelji so morali takrat še večkrat odbijati napade Indijancev. Nekaj časa sem pa so se omejevali apaši v svojih groznih roparskih pohodih na južno od White Mountains ležeče okraje. Iz Auchinclossove hiše se je nudil razgled na klanice, skednje in hleve vseh mogočih velikosti in oblik ter na sto jutrov dobro obdelane zemlje, Z ovsem posejana polja so valovila sivo in rumeno v žarkih popoldanskega sonca; z vrbovjem obrasel potok je delil neskončno velik, zelen pašnik v dva dela; na njem so se pasle številne skupine konj, med tem ko so se na valoviti, goli nižini vlačile raztresene črede goveda. Vsa farma je pričala o dolgih letih težavnega dela in o veličini človeške vztrajnosti. Potok je napajal zeleno dolino med dvorcem in vasjo. Voda za hišno porabo pa je pritekala z visokega, z gozdom obraslega gorskega pobočja, na dokaj priprost način. Borova debla, enakomerne velikosti, z globoko vrezanimi žlebovi, so bila položena po dolgem in spojena drugo z drugim ter so tvorila svetlo linijo, ki je bila vidna vzdolž vsega pobočja, od koder je zavila preko doline, na mali grič, do Auchinclossove hiše. V bližini hiše so bila izdolbena poldebla povezana med seboj in postavljena druga na drugo tako, da so tvorila neke vrste cev. Voda je tu tekla navzgor. Ta vodna napeljava je vzbujala zanimanje v vsej okolici, za deco iz Pine pa je bila vedno predmet občudovanja in radosti. Dobri ženi, ki sta vodili Auchinclossovo veliko gospodinjstvo, sta bili neredko zaprepaščeni nad čudovitimi stvarmi, ki jih je večkrat naplavil v kuhinjo neprestani tok čistega, mrzlega gorskega studenca. Dale je zagledal starega Al Auchinclossa sedečega v senci na neke vrste stebričasti verandi, v razgovoru s par svojimi ovčjimi pastirji in živinorejci, Auchin-closs je bil čokat mož izredno močnega telesnega ustroja in širokih pleč. Na glavi ni- imel niti enega sivega lasu in nikakor ni izgledal star; kljub temu pa se je v njegovem obrazu odražala neka utrujenost, nekaj kar je naličilo gubam, ki jih zareže skrb, čemernost in bledica, kar je pričalo o starosti in o pojemanju življenjske sile. Njegove poteze drzno začrtane, so bile fino oblikovane in lepe, njegove oči prostodušne, mojjre, sicer nekoliko žalostne, ampak še vedno polne, odločnega poguma. Dale si ni mogel niti misliti, kako bodo smatrali ta njegov poset, in gotovo bi ga ne bilo presenetilo, ako bi ga bili napodili s posestva. Pretekla so že leta, odkar ni več prestopil tega kraja. Zato ga je začudilo, ko je videl, da je stari Auchincloss pomignil pastirjem, naj gredo, in da njegov prihod ni napravil nanj nobenega posebnega vtisa. »Kako gre, Al! Kako?«, je pozdravil Dale mirno, med tem ko je svojo puško prislonil ob leseno pre-grajo. Auchincloss ni vstal, pač pa mu je pomolil roko. »Hola, Milt Dale, mislim, da je to prvič, da Vas vidim, ne da bi Vas mogel položiti na lopatice«, je odvrnil živinorejec. Glas mu je bil čemeren in poln ganotja. »To se pravi, da se ne počutite dobro«, je odvrnil Dale. »V resnici obžalujem, Al.« »Ne, to ne. Svoj živ dan nisem bil bolan. Samo ! zdelan sem, kot konj, ki je bil nekoč močan in dela-voljan, pa je preveč garal . .. No, Vi pa ne izgledaie prav nič starejši, Milt. Življenje v gozdu ne zapusti na človeku nobenih sledov.« »Da, počutim se močnega in čas teče, ne da bi si razbijal glavo.« »No, navsezadnje mogoče ni to niti neumno-j Zadnji čas sem se bil večkrat vprašal — odkar imam čas za premišljevanje . .. Toda, Milt, pri tem ne boste postali bogatejši.« »Al, jaz imam vse, kar si želim in kar rabim-« »Lepo, lepo; toda kaj je s tem pomagano ljudem-Vi ne delate nobenih dobrih del na svetu.« »Ne razumeva se, Al«, je odvrnil Dale in se nasmehnil. »No, saj se tudi nikoli nisva ... Vi ste me pac prišli posetit, he?« »Ne samo to«, ie odvrnil Dale s povdarkom-»Predvsem bi Vam rad sooročil, da Vam hočem pla_' čati ovce, o katerih vedno trdite, da jih je podava moj ukročeni kuguar.« »Plačati! Kako le?« »Sai toliko jih tudi ni bilo, ali ne?« »Tako okrog petdeset komadov.« , »Toliko! Al, ali še vedno verjamete ,da je star* Tom ncdavil te ovce?« »Hm! Milt, presneto dobro vem, da jih je on-« »Al. kako le morete nekaj vedeti, čegar jaz vem? Govoriva enkrat oametno. Radi te stvari s’ ne bova še enkrat skočila v lase. Jaz Vam plačan1 ovce. Z delom —« . (Dalje prihodnjič-’ Zakaj poljska armada ni mogla takoj v po-četku kljubovati navalu nemške armade? Italijanski listi ugotovaljajo, da je nered ob priliki mobilizacije na Poljskem onemogočil nagel poseg vojske v tok vojnih -dogodkov. V tem oziru so bili Nemci mnogo na boljem, ker so že skoro tri leta imeli svojo vojsko mobilizirano, to je takrat, ko se Poljakom še ni niti sanjalo, da bo Hitler kdaj stavil kakšne zahteve Poljski. Poljaki pa so tako malo računali z vojno, da do zadnjega niso mobilizirali. Stvar s torpediranjem »Athenie« še ni zaključena, je izjavil ameriških državni tajnik Hull, ampak se preiskuje. Kakor znano je IV\ v 1« i. našl0 smrt mnogo ameriških dr- žavljanov. 7g hašiU Ucakv ■iiiiimiiim—iBiiiiwiii mii i mimii miiiiin 11 m—i—i■ m ff ■—■i— LJUBLJANA PTUJ Upajmo, da se bosta tvornici kmalu pričeli Politično zborovanje SLS. Prešnjo nedeljo politično delovanje na podlagi starega pro- graditi. Mestni svet je na seji dine 20. septem-se je vršila v Ljubljani konferenca somišljeni- grama in v smislu' resolucij katoliških shodov. bra sklenil odstopiti tovarnarju A. Žigonu jn kov SLS, ki se ne strinjajo . politiko dr. j Izvoljen je bil odbor, ki ibo vodil nadaljnje de- ( fpS^voraic^ Korošca. To je bilo njihovo prvo zborovanje, j lo. Sprejeti so bili tudi primerni sklepi glede | ker imenovana nameravata zgraditi na tem odkar se politični zakoni širokogrudne]'e tol-' pisave »Slovenca« in »Domoljuba« v pravem . prostoru tekstilno tvornico in barvarno več- Maršal Rydz-Smygli interniran. Po poročilih ! zelo številna. Nekateri sp se opravičili iz iz Bukarešte je romunska vlada na nemško za-' osebnih razlogov, izjavili pa so, da ostanejo v htevo odredila, da se poljski maršal Rydz- ■ duhu z njimi. Konferenca je sklenila obnoviti Smygli internira v Romuniji do konca vojne. Poljsko zlato je bilo po vesteh iz Londona ■prepeljano preko Romunije v London. »Finis Poloniae! Nel«, piše vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, in nadaljuje »zato ne, ker svet na Poljsko ni pozabil, zato, ker se ]]£ bo ^ do]g(> regu]jrati enostavn0l na mora spomin na to besedo, iki je prvič padla j ta način, da se bo reklo: Vsega je dovolj, ce-pred poldrugim stoletjem in ki se danes po-1 ne življenskim potrebščinam se ne smejo ponavlja v novi in še bolj strahotni preskušnji,! višati. Poklicani bodo morali to vprašanje vze- ..... , i \r v. i i » i ti mnogo bolj resno v pretres. Ze zadnjič smo izzvati in je izzval reakcijo. Ne, ne bo takega r.r , , L, -• ,• • , . , n - v . . ., opozorili na to, da se bodo1 življenjske potreb- «onca. Pravičnost, človečnost in logika sama [ jčjne podražile, ker bo to nujna posledica voj-se branijo to priznati in celo tisti, ki smatrajo 1 ne v Evropi, Omenili smo, da moramo raču-silo za najbolj upravičen pogon v življenju, se 1 "ati s povišanjem' cen vsemu kolonijalnemu „ • i- .• i • • i blagu, kavi, rižu, kakaou, čaju itd., potem tek- morajo s tem strinjati. Sa, so oni tisti, ki na,- stj,nim izdenMmi itd., ker Vse to blago se uvaža sedaj po znatno spremenjenih pogojih in že sama prevozna tarifa je tako visoka, da podražitev te vrste blaga leži na dlani. Vse torej kaže, da bo treba pristopiti k določanju cen, če ne bomo hoteli, da bo draginja rasla kljub vsem odredbam, glasom katerih je vsaka' podražitev neopravičena. Nikakor ne gre za- mačijo. Pripoveduje se, da je bila udeležba katoliškem duhu. Po končani konferenci so se udeleženci podali na ljubljansko pokopališče, jega obsega. Želeti bi bilo, da bi tovarni kma-mu stali in pričeli obratovati. . ... . t c Minoriti so prosili za podporo za proslavo kjer so počastili spomin pok. dr. Janeza t.v. 7^ letnice obstoja njihovega samostana in jim Kreka in škofa Jegliča. MARIBOR Vprašanje cen življenskim potrebščinam bolj poudarjajo, da narodi, ki se ne znajo braniti, niso vredni da živijo. Torej je še bolj resnično, da so vredni življenja tisti, ki se znajo braniti, in zato je gotovo, da Poljska zasluži, da živi, ko je to dokazala v sVoji junaški obrambi, kakor jo je dokazovala vedno.« Tuji kapital v poljski industriji. Listi objavljajo podatke o udeležbi tujega kapitala v poljski industriji. Francoski kapital je vložil v razne grane poljske industrije 377 milijonov zlotov, ameriški 267 milijonov zlotov, nemški 191 milijonov zlotov, belgijski 190 milijonov zlotov, švicarski 123 milijonov zlotov, angleški 78 milijonov zlotov in holandski 56 milijonov zlotov. Skupaj se ceni udeležba tujega kapitala v Poljski na 1.282 milijonov zlotov. Ako računamo, da se je ta kapital obrestoval samo po 5 odstotkov, znaša to preko 64 milijonov zlotov letno, ki so jih morali poljski delavci -s svojim delom pridelati za inozemske kapitaliste. Nemške granate so razbile sovjetsko poslaništvo v Varšavi, tako javlja varšavski radio o posledicah bombardiranja dne 20. septembra. Motorizirani odredi nemške in sovjetske vojske so se srečali pri mestu Turku v Galiciji. Nemci so v znak pozdrava ruski zastavi (srp in kladivo na rdečem polju) pobesili svojo zastavo, boljševiške čete pa so na anak način izkazale čast nemški zastavi s kljukastim križem, Nato so si nemški in boljševiški častniki prisrčno segli v roke. Angleško turški razgovori radi poglobljen ja trgovinskih odnošajev so se pričeli. Madžarski odnošaji z Rusijo niso bili preki-nieni, trdi madžarska vlada, pač pa se bodo sedaj, ko sta obe državi postali sosedi, normalizirali. Za okrog 125 milijonov dinarjev nemškega blaga v skupni teži 110.000 ton so doslej za-1 uredbe t. j. s kaznijo od 50 do 500 dim Ž isto plenili angleške ladje, ki kontrolirajo po mor- kaznijo se bo kaznoval delodajalec, ki bo za-jih. Med zaplenjenim blagom je zlasti mnogo tiskati oči pred dejstvi! Pri tem pa nujno opozarjamo na eno, da se cene regulirajo najprvo pri veletrgovcih m prodajalcih na veliko, ki zalagajo male trgovce, ne pa, da se skuša določati cene samo za maloprodajo. Od veletrgovcev je odvisno, po kakšni cent bodo prodajali trgovci blago na dr brin. Pričakujemo torej ukrepov, ki bodo v skladu z novo nastalo situacijo. Poklicani na: zasledujejo razvoj cen v velenakupu' in o tem sproti obveščajo javnost, da bo mogla tudi razumeti ukrepe glede določanja cen. Važno- je to tudi s stališča delavstva. Ako naraste draginja in je to uradno ugotovoljeno, potem se tudi podjetniki ne morejo upirati zvišanju mezd oz. plač in se ne bo treba nepotrebno prerekati za nekaj kar je samoobsebi umevno. Za podporo svojcem delavcev in nameščencev, ki so na orožnih vajah. V našem listu smo že večkrat opozorili, da imajo svojci delavcev in nameščencev, ki so vsaj eno leto nepretrgano zaposleni v obratih, pravico do štiritedenske mezde. Ker je pa mnogo delavskih družin prizadetih, katerili rednik je moral na orožne vaje, pa nima pravice do te mezde, ker še ni bil v smislu določil obrtnega zakona predpisano dobo zaposlen, je mestna občina pričela najbednejše družine podpirati. Med tem je izšla napoved, da bo izdana uredba o podpiranju teh družin, vendar je pričakovati, da.bo preteklo še nekaj časa predno bodo prizadete družine praktično deležne teh podpor. Umestno bi torej bilo, da bi tudi Borza dela v Sloveniji pričela izplačevati tozadevne podpore, kakor je to storila Borza dela na Hrvat-škem, pa tudi Delavska zbornica bi lahko v nujnih primerih priskočila na pomoč tem bednim družinam, ki trpijo pomanjkanje. Prav tako bi se gotovo lahko našlo nekaj sredstev za te svrhe pri banovini, kjer se zbira bednost-ni fond. Nemirni časi uničujejo tudi obrt. Obrtniki tožijo, da nimajo naročil. Krojači so zlasti težko prizadeti. Kdor ima petične ljudi za odjemalce, ima še nekoliko dela, ostali pa prav nič. \ 'v1 t i c , . • <.. j ,,, Zamenjava starih delavskih odn. poselskih knjižic. Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja vse one, ki imajo stare delavske ali (poselske knjižice kakor n. pr. delavce, trgovske in obrtniške nastavljence, kuharice, služkinje, hlapce itd., da si pravočasno zamenjajo stare knjižice za nove poslovne knjižice, da ne bo ob koncu leta nepotrebnega navala. Od 1. januarja 1930. dalje ne bo namreč nobeden delavec in nameščenec, ki ne bo imel nove poslovne knjižice, več pravilno- zaposlen in se-bo proti vsaikemu, ki ne bo upošteval zadevnih predpisov, postopalo v smislu čl. 15 tudi mangana, ki ga potrebuje vojna industrija. Blago je bilo z ladij izkrcano, ladje pa vrnjene nevtralnim državam. Nemška vlada bo zahtevala od svojih državljanov, da ji izroče delnice podjetij v tujih državah, pri katerih so udeleženi. Na ta način bo Postala akcijonar v teh (podjetjih nemška država, kar bi znatno spremenijo položaj v teh Podjetjih. Nemška vlada računa z možnostjo odkupa delniških paketov po tistih državah, v katerih se podjetja nahajajo, in bi na ta način dobila lahko precej deviz. Okrožni vodja Streicber, organizator proti-židovske propagande v Nemčiji, je bil baje na Goringovo zahtevo aretiran in bo postavljen Pred mešano komisijo, ki jo sestavlja 7 članov stranke, 7 zastopnikov vojske in 8 zastopnikov 'adustrije. Slovaški vojaki (bodo stražili Poljsko). Na Slovaškem je bila odrejena splošna mobiliza-°>ja. Po naročilu Nemčije ibodo baje slovaški vojaki vzdrževali na Poljskem red, nemške ^ete pa bodo premeščene na zahodno fronto. Mehika bo zaplenila nemške petrolejske parske, ki so se zatekli v njene luke. Z zaplembo teh parnikov bo mehiška vlada kjila dolg Nemčije za dobavljeni petrolej. Skladišče tvrdke »Jugofilc« v Duplici pri Kamniku je pogorelo, škoda znaša din 300.000. 40 trgovcev v Beogradu fe bilo obtoženih, .. s.° hoteli s skrivanjem raznega blaga navijati cene. Pričakuje se, da bodo strogo kaznovani. posli! po 1 jan. 19^0 delavca ali nameščenca brez nove poslovne knjižice predpisane z uredbo o poslovnih knjižicah Sl. 1. št. 288-47 od 10. junija 1938. S ponarejenim potnim listom je prispel iz Češke nek potnik židovskega pokolenja. Ker ie policija ugotovila, da ie potni list ponarejen, bo prizadetega odpremila zopet čez mejo v 10. uri v gostilni Žižek iv Košakih pri Mariboru. Razpravljalo se bo ,o položaju viničarjev in novi viničarski uredbi. Pridite! Povratek naših izseljencev. Z ozirom na vojno in zapleten mednarodni položaj se napoveduje skorajšnji povratek naših izseljencev, predvsem poljedelskih delavcev, ki so se spomladi podali za zaslužkom v tujino. Združenje trgovcev javlja, da je dognalo da se cene špecerijskega in manufakturnega blaiga še niso nikjer povišale in tudi zato ni nobenega povoda. Pač pa je pričakovati, da bodo poskočile cene nekateremu blagu, ki se mora uvažati iz inozemstva. Toča je bila po Slovenskih goricah, okoli Sv. Jakoba, v torek, dne 19. t. m. popoldne. Padala je tako na gosto, da je bilo na mah v/se belo po tleh. V vinogradih je napravila prav občutno škodo, marsikak polovnjak je posrkala zemlja. Grozdje je obtolčeno in je nevarnost, da ga bo še precej zgnilo do trgatve. 2166 otrok je bilo letos vpisanih na mariborskih ljudskih šolah. Za 10.000 din blaga so odnesli vlomilci, ki so vdrli v trgovino Valterja Rupricha v Bresternici. Vlomilcev še niso izsledili. Z levo roko v stroj je prišel v barvarni Doctor & drug tekstilec Černič Ivan s Pobrežja. Valjarji so mu roko zmečkali v nadlaktju. Zdraviliško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem bo vršil v nedeljo-, dne 24. septembra 1939 zdravnik g. dr. WankmiiUer Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-III. »Grozdni teden« nameravajo tudi letos prirediti v Mariboru in sicer v slučaju lepega vremena od 30. septembra do 10. oktobra. Zaključni zlet delavskih kolesarjev. 1. Delavsko kolesarsko osrednje društvo Maribor in podružnici Studenci i# Pobrežje, priredijo v nedeljo, dne 24. septembra svoj skupni zaključni zlet v Ruše, k s. Magdiču. Odvoz izpred društvenega. lokala podr. Pobrežje (Renčelj) ob pol 14. uri. Člani, udeležite se vsi, gostje dobrodošli. — Odbor. Za spomenik pokojne gledališke igralke Ru-kšekove je Združenje gledaliških igralcev doslej prejelo din 980 Prispevkov, ki so jih naklonili razni darovalci'. Darovi se snre.iema.io tudi pri blagajni Narodnega .gledališča v Mariboru. Podaljšanje abonmaja za nove abonente. Ker e mestni svet na zadnji seji odobril din 4000. Predlog za namestitev križa v mestni posvetovalnici. Mestni svetnik Vimer je stavil predlog na zadnji seji mestnega sveta, da se namesti križ v mestni posvetovalnici. Na tajni seji se je obravnavalo vprašanje kolektivne pogodbe za mestne delavce. Škoda, da delavci niso mogli prisostvovati debati, * ut4... 1 - •. ,4.. ; . , Torej drugič v.pošte- vajte to skromno željo delavstva in razpravc Ijajte vsa vprašanja, ki se tičejo delavcev, tuni RUŠE Odkritje spomenika žrtvam dela odloženo. Pripravljalni odbor za postavitev nagrobnega spomenika, ruškim žrtvam dela sporoča, da je odkritje spomenika odloženo, za nedoločen čas. LAŠKO Kako je z regulacijo Savinje? Že nad pet let govore gospodje v Laškem neprestano o regulaciji Savinje. Izvršena so bila že vsa merjenja in izgotovljeni proračuni, a kreditov ni od nikoder. V dnevnem časopisju čitamo o odobrenju kreditov za regulacijo Mure, Drave, Dravinje, Kokre itd., a za Laško naš bivši poslanec še do danes ni izvojeval nikakega kredita. Spet se bliža jesen z dežjem, ki bo z naraslo Savinjo poplavljalo naše letoviško mesto. Zakaj je potrebna regulacija Savinje v Laškem? Mnoge obrežne parcele bi bile pripravna stavbišča za zidavo novih hiš, ublažila bi se stanovanjska kriza, razširil ibi se pomerij mesta, odpravila bi se mnoga mesta zalege komarjev, letoviške poti bi bile zavarovane pred neprestanimi poplavami, upravi Radio-therme bi bila omogočena dokončna ureditev topliškega parka, ki je danes navadna gmajna, mnoga navlaka, ki danes zastaja v strugi v bližini mesta in povzroča v poletju, ko voda upade, smrad, bi z močnejšim vodnim odtokom izginila. V estetskem oziru bi mesto silno mnogo pridobilo. Z regulacijo v spodnjem teku bi bilo možno zgraditi nov odsek ceste proti Radobljam, dočim so sedaj kmetje primorani vozili v to vas preko strmega klanca in velikega ovinka itd. VtHlks »1 4 L j>, bi J g ST. PAVEL PRI PREBOLDU Niso pravi. V Celju bo v kratkem proces proti Grebenšku, Zganku Andreju, Avgustu ter Arhu inv Terčičevi Julki, ki so obtoženi umorov v Šeščah pri Št. Pavlu pri Grižah in v Medlogu pri Celju. Širijo se govorice, dia imenovani niso zakrivili teh umorov, dasi so jih baje delno celo priznali. POBREŽJE PRI MARIBORU ZVOČNI KINO POBREŽJE 2.3. in 24. sept. senzacijonalni film »Flash Gordon« (potovanje na Mars). Nemčijo. Za ponarejeni potni list je baje pla- je podaljšani rok za obnovitev lanskega abon čal 25.000 frankov. |maja potekel šele 21. t. m., se tudi prvotno Viničarsko zborovanje se bo vršilo v ne-1 določeni rok za nove abonente podaljša do so-deljo, dne 24. septembra s pričetkom ob pol I bote 30. t. m. Za zaščito vseh kmečkih delavcev Misli kmečkega delavca ob objavi viničarske uredbe O viničarski uredbi, ki je nedavno tega izšla, smo čitali razne komentarje, vendar kakšne prav merodajne razlage še ne. Ob priliki debate v banovinskem svetu smo sMaili, da so imeli pravniki velike pomisleke proti tej uredbi, ker ni docela jasna in vsebuje celo protislovja. Celi vrsti viničarjev je bilo odpovedano. Bliža se jesen, in ljudje- ne bodo imeli kam iti. Plača din 10 na dan brez vseh dlepu-tatov je veliko premala, z deputati bi se zdelo pa vinogradnikom preveč. Kako pa glede živiine in drugih stvari? O vsem tem vlada popolna nejasnost med: viničarji. Sicer pa dvomimo, ako bo ta uredba prinesla kakšno zboljšanje položaja viničarjev. Na splošno rečeno tudi ne potrebujemo samo viničarske zaščite, ampak zaščito za vse poljedelsko delavstvo. Ako se bo gospodarjem zdelo, da bi viničarska uredba bila za nje preveč veliko breme, ne bodo več najemali viničarjev, kar se tudi že dogaja, ampak si bodo pripeljali družine navadnih kmečkih delavcev, ki jih bodo vzeli na stanovanje in te jim bodo morale delati za vsako mezdo, za kakršno se bodo pač pogo- dile, ker za nje ne velja zaščita. Takoi bo večina na slabšem, kot pa je sedaj. Torej nujno je treba razčistiti, vprašanja, ki jih je postavila viničarska ured-bav prav tako pa morajo merodajni tudi začeti razmišljati o tem, da bo treba zaščititi sploh vse kmečke delavce pred izkoriščanjem in ne samo eno kategorijo, če ne radi drugega, že zato, da se prepreči izigravanje viničarske uredbe. L. H„ kmečki delavec, Kamnica. To pa ni vsak dan. V Hrnjadi v Bosni se je spoprijelo 400 fantov in deklet iz dveh vasi ipri obiranju lešnikov. Najprvo so se streljali z revolverji, nazadnje pa obdelovali s koli, dočim so si Amaconke skočile v lase in pomagale po svoje, da je bil pretep na višku, tako po številu udeleženih, kot tudi po času trajanja. Kajti poslednje pretepače so ločili šele čez dve uri. Kakšnih deset udeležencev in udeleženk je bilo več ali manj težko ranjenih. Pa naj še kdo reče, da se pri nas ne vojskujemo! Iz ČeSke Prepoved čeških listov v Slovaški. Uradno pojasnjujeio, da je prepovedala slovaška vlada le uvoz vseh čeških političnih časopisov, medtem ko še dovoljuje prihod kulturnih in drugih znastvenih čeških revij. Cigaret primanjkuje. »Nova doba« poroča iz Čeških Budjejovic, da sta v kolodvorski restavraciji zahtevala dva gosta od natakarja cigarete, natakar pa je tajil, da bi jih imel. Ker pa je poprej eden videl, da ima natakar v omari škatljo cigaret, so natakarju tisto omaro uradno pregledali in našli zalogo 1800 cigaret. Natakarja so zaprli, ker je tudi skrivanje blaga prepovedano. Trgovina z vo’no v zastoju. Iz travniškega okraja v Bosni poročajo, da ie prodaja domače volne v zastoju. Volna se ie tržila po 15 do 18 din za kg. Zaloge se cenijo na 50.000 kg. Kupcev pa ni, ker se trgovci boje, da bi jim bila volna pozneje enkrat lahko zaplenjena in bi za zaplenjeno volno dobili manj, kot pa bi sedaj plačali zanjo. Stroge kazni so določene tudi za draženje stanovanj in je bila kaznovana neka stanodajalka s kaznijo 5000 'kron, oziroma na en mesec zapora. Gledališki vlaki v Prago. V svrho povezania dežele s kulturnim središčem, je upeljala železniška uprava iz severo-vzhodnih in severozahodnih krajev posebne gledališke vlake, ki bodo prevažali občinstvo k predstavam v slav-noznanem »Narodnemu 'gledališču« v PrajJo. Časopisi vodijo veliko propagando za te gledališke vlake. Bančnih zavodov v naši državi je 584, od tega jih odpade na Hrvaško 118 ali 20 odstotkov. Glavnica vseh bank znaša 2.345,5 milijonov dinarjev, rezerve 7.31,9 milijonov dinarjev, vloge 5.302,9 milijonov dinarjev, krediti ,3.498,7 milijonov dinarjev, posojila drugim 8.675,4 milijone dinarjev, imetje (premično in nepremično) 5.229.7 milijonov dinarjev, zguba 72,4 miu lijone dinarjev, dobiček 125,8 milijonov dinarjev, skupna bilančna vsota 12.703,5 milijonov dinarjev. S protižidovskimi demonstracijami so poskušali v Sofiji neki mladinci. Policija je 50 mladincev aretirala in bodo uvrščeni v prisilne čete. Prispela velika izbira za damske in moške plašče, obleke, kostume, hubertuse, oficirske, financijske in železničarske uniforme! Krojaške potrebščine! Velika odprodaja ostankov! Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najboljši kvaliteti samo v mm MAGACINU MARIBOR pri glavni policiji Francoski narod se bori z geslom: Svoboda ali smrt! Govor ministrskega predsednika Daladiera, Dne 21. septembra je govoril v radiu ministrski predsednik Daladier, ki je dejal: Pred kratkim sem obiskal fronto in sem bil pri četah v prvih vrstah, ki so prodrle že nekaj kilometrov na nemško ozemlje. S tem prodiranjem je bila preprečena nasprotnikova ofenziva. Vojskujemo se, ker nam je Nemčija vojno vsilila. Že tri leta živi Evropa v strahu in groznici. Hočemo enkrat za vselej končati s tem stalnim plašenjem in alarmi. Nemci so mas trikrat v enem letu prisilili, da smo morali mobilizirati. Nemčija se vojskuje proti nam, da bi Francijo prisilila pod svoje nasilje, kadi Nemčija že tlači celo vrsto narodov. V Nemčiji vlada nasilje že več let nad vsem ljudstvom. Vsi naši napori za mir so bili zastonj, Z nami se je za mir trudila z vso silo tudi angleška vlada in posredovanje italijanske vlade in papeža Pija XII, se je tudi zaključilo z neusoehom, kajti uničenje Poljske je bilo že poprej tajno dogovorjeno. Ko še Poljška ni opravila svoje mobilizacije, se ie že z vso sdo vrgla na da hoče uničiti še Francijo, kakor je uničil Avstrijo, Češkoslovaško in sedaj Poljsko. Proti vsemu temu se je Francija sedaj dvignila. Pri nas ni izdajalcev in na naših zastavah stoji zapisano: »Svoboda ali smrt!« Nemška propaganda je sedaj pa delu in skuša po radiu in drugače razediniti Zagrebška delavska zbornica se ne strinja z akcijo centralnega tajništva delavskih zbornic Obvestilo javnosti in g, ministru za socialno politiko. Francoze. Ločiti hoče Francijo od Anglije. Naj Nemci store, kar hočejo, nas ne bodo razedinili. Mi se vojskujemo, ker nočemo, da bi bila Francija zasužnjena. Za njeno svobodo smo se spustili vsi v borbo, vsi njo vsa nemška premoč. Ko se je po bomo sodelovali in nikdo ne bo bogatel umiku poljska vojska utrjevala na no-j v ozadju, medtem ko bo vojak prelival vem ozemlju in ko so se poljske armade kri. Nas ne bo strla dolga vojna. Mi s silnim junaštvom borile pri Kutnu in imamo samo en cilj in to je: splošna ko je Varšava odbila vse napade, tedaj zmaga. Ta zmaga bo tedaj popolna, ko so zahrbtno vdrli na poljsko ozemlje; ko mir postavljen na trdne temelje in boljševiki s svojimi četami. Ta postopek se bo Francija čutila stalno varna. Zaje bil tajno dogovorjen in sklenjen s vest varnosti hitlerizem že tri leta ni tajno pogodbo. j dopuščal. Kateri pošten človek bi še mogel j Francija je zmeraj premagala največje verjeti v besede tistih, ki so jim roke , nevarnosti zato, ker je nihče ni mogel polne krvi? Kdo bo še verjel v besede (nikdar razediniti. Moralne sile na naši tistega, ki že leta in leta krši dano be- j strani so ogromne. Borimo se za neod-sedo? Koliko oogodb je že bilo raztr- visnost in svobodo in da se enkrat za ganih? Lansko leto 29. septembra mi je Hitler v Monakovem večkrat rekel, da noče Čehov, da Čehov ne mara za nobeno ceno v Nemčiji, Če nam torej danes Hitler govori, da noče več ničesar od nas, ker je že zasedel Poljsko, tedaj se moramo zavedati samo te resnice, vselej konča premoč Nemčije. Zato bo Francija tudi zmagala. Daladier je zaključil svoj govor: »Jaz nisem vodja fanatizirane mase, ampak predstavnik svobodnega naroda, ki je zapisal na svoj prapor geslo: Svoboda ali smrt! Chamberlain napoveduje nadaljevanje volne Na seji angleškega parlamenta, dne 20. septembra je govoril Chamberlain in rekel: Ruska akcija ni prišla nepričakovano. Po noti, ki jo je dostavila sovjetska vlada Angliji, je izjavila angleška vlada, da dogodki ne bodo spremenili učinek angleških obveznosti do Poljske. Učinek ruske intervencije je pomenil najhujši udarec za Poljsko. Anglija in Francija nista mogli preprečiti poraza Poljske, sta ji pa ponovno dali zagotovilo, da se bosta z vso silo borili za njo na-prej. Naš način ni, da bi govorili z grožnjami. Hitler je govoril, da je Francija sprejela italijansko posredovanje, angleška vlada pa ne. To ni res. Hitler je govoril o humanih metodah nemškega vojskovanja. Bombardiranje nezaščitenih mest in streljanje s strojnicami na transporte beguncev še niso humana dejanja. Vojni cilj Anglije je, da reši Evropo stalnega strahu pred nemškim napadom in omogoči vsem narodom, da ohranijo svojo neodvisnost in svobodo. Upali smo na mir. Z napadom na Poljsko je bil mir porušen. Na fronti je francoska armada osvo- jila važne strateške in taktične pošto janke in jih zadržala kljub ostremu protinapadu. V boju proti podmornicam pa je Anglija na boljšem kot 1. 1914., kajti takrat je bila v defenzivi, sedai pa je v ofenzivi. Šest do sedem nemških podmornic je bilo doslej potopljenih. Največ žrtev je bilo v prvem tednu pomorske vojne, sedaj pa jih bo vedno manj. Torpediranje matične ladje za letala »Courageos« je zahtevalo 139 človeških žrtev, 44 oa jih pogrešajo. Angleške mere proti tihotapstvu vojnih potrebščin in živil iz nevtralnih držav v Nemčijo se vrši s polnim uspehom, ni pa zahtevalo doslej še nobenih žrtev, pač pa obratno nemška akcija proti blokadi. Anglija se ne bo ustrašila nobene akcije in nobene žrtve, ako mislijo zavezniki, da je potrebna. Ne bomo pa šli v avanture, ki bi nam prinesle trenuten uspeh, potem pa poraz. Zaključil je z besedami nekega poljskega generala: ,Borili se bomo. Velik del države bo sovražnik zavzel in strašno bomo trpeli, toda končno bomo zopet vstali.'« Zagrebška Delavska zbornica je objavila ta-le komunike, ki je bil dostavljen tudi ministru za socialno politiko g. dr. Budisavljeviču: Po vesteh nekaterih listov je bila pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja delegacija delavskih zbornic v Beogradu, Novem Sadu, Skoplju in Ljubljani, ki je pod vodstvom centralnega tajništva delavskih zbornic predložila gotove zahteve iz področja socialno-politične zakonodaje. Kakor posnemamo iz navedenih časniških vesti, je ta delegacija zahtevala, da se imenujejo novi samoupravni organi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in okrožnih uradov. Zagrebške zbornice (in zdi se tudi delavskih zbornici v Sarajevu in Splitu) centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu ni povabilo, da se te delegacije udeleže in zaraditega niso imele prilike, da g. ministru socialne politike in narodnega* zdravja povedo stališče teh zbornic glede izvajanja socialno-politične zaščite delavcev in nameščencev. Zlasti niso imele prilike, da povedo, kako soglašajo s prej navedenimi predstavniki glede imenovanja samoupravnih organov v zavodih socialnega zavarovanja, ker, kakor znano, da v smislu sklepov svojih samoupravnih organov zahtevajo izvedbo volitev v teh zavodih. Od časa. ko je na seji odbora centralnega tajništva dne 23. in 24. marca t. 1. v Skoplju to tajništvo prešlo v roke predstavnikov Jugorasa, njega sodelovanje z zbornicami, ki niso imenovane iz vrst te organizacije, ni tako, kakršno bi moralo biti v smislu velivanih zakonitih predpisov. Zdi se, da bo zagrebška delavska zbornica iz takega ravnanja centralnega tajništva delavskih zbornic morala izvajati skrajne konsekvence. ! ii ——————trm ime g Poljski kardinal Hlond ie zapustil Poljsko in potuje v Rim. Ob pričetku vojnega konflikta Nemčije s Poljsko je kardinal izdal spomenico za svobodo Poljske. - • Angleške in francoske letalske sile. Anglija je imela v februarju leta 1939 1750 vojnih letal prve linije; število se je pa po zasedbi Češkoslovaške po nemških četah ogromno povečalo. — Francija si je v februarju leta 1933 postavila kot cilj, da mora imeti 7000 vojnih jetal, vključno rezerve, in 12.000 motorjev za letala. Koliko je nemški vojnih letal? Angleški listi pišejo, da je razpolagala Nemčija v maju letos s 7000 letali prve linije in 1500 letali, ki jih je dobila ob priliki zasedbe Češke in Moravske. Od letal prve linije je 3000 ibombarderjev. Za pogon teh motorjev je treba 200 gramov bencina na konjsko silo in uro, to je dnevno 3000 ton ali letno 1 milijon ton bencina. Danska in njena trgovina z Nemčijo. Danska je navezana na izvoz v Anglijo. Kot neposredna soseda Nemčije se pa boji, da